Za mamico. ?Hs v'so't''' cerkvcnih stolpih je bila ura pol polnoCi. l|g| Nad mcstom je vladala grobna lišina; vse je spavalo in se zibalo v prijetnih sanjah. Oosl sneg je jel padati po mestnem tlaku in v malo trenotkih odcl vse v svojo belo suknjo; snežna odeja zunaj mesta pa se je še boij rfebelila, ker še ni bil skopnel prejšnji sneg. Svetilke po ulicah so le slabo razsvetljevale ceste, posebno kjer so bile o?ke in stranskc. Redarjj so slopali med podboje hišnjh vrat in se stiskali k danm. 6s se ubranijo meležu. V dvonadstropni hiši stranske ulice ie nekdo ni spal. V revni podstrešni izbi, ki je služila hkrati za kuhinjo, je brlela oljnata svetilka in le slabo svelila v borneni stanovališču vdove Trpolčcve. Vdova je bila bolna. Do zadnjega časa je dclala in se trudila po-dnevi in ponoči zase inzasvojega devetletnega sinčka; toda revščina in pomanjkanje sta jo vkljub vsej prid-nosti položili na bolniško post«.|j. Prehladila se je bila menda. V kolu sobe stoji revna postelja, natlačena s slamo, na kateri trpi uboga Trpotčeva. Ob postelji je star stol; sredi sobe miza, pri ognjišču pa razca-pana prcproga, namenjena otroku za ležiščc. Bolna žena je ravnokar glasno vzdihnila, in zdelo se ji je, kakor bi ta njen globoki vzdih odmeval od vlažnih sten. ki so se bliščale ob svilu luči, kakor bi bili v njc vdelani žlahlni bis&ri. Mraz je namreč te prodrl skozi tenki zid, in vlažnost na stenah je zmrznila. Bolnica se je zavila lesneje v ogrinjalo in se obrnila. Slara stenska ura je enakomemo tiktakala; zaslišalo se je hrati v njej prasketanje, [jolem je pa začela bili. Bolnica je naštela dvanajst. Planila je plašno iz postclje . . . ,Oh, fanta Se ni! Bog zna. kaj se mu je pripelilo? Zakaj sem ga pustila na večer zdoma. Gotovo ni našel dobrega tloveka, ki bi mu bil kaj podaril. Prazen pa ni hotel priti, ker ve, da trpim. Ubogi moj otrok, moj Ivan . ..!" Otnah-nila je reva na stol. 81 11 tS Vztrajala je nekaj časa v tem položaju. Skrb za otroka jo je zopet vzbudila. Vstala je. Trudnih kora-kov je stopila k postelji, pobrala na njej nekaj kril in se za silo oblekla. lznad okna je vzela majhno svečo in žveplenke. Zapustila je sobo, z velikansko težavo in največjim naporom se je vlekla od stopnice do slopnice navzdol. Pri durih je obstala in izkušala od-preti. Pa groza — duri so bile zaprte. Njen otrok niti notcr ne more. Misli iti budit hišnika, pa ne more prili do njega; omahne in se onesvesli. . . lvan je taval po mestu iz ulicc v ulico. Nago-varjal in prosil je Ijudi daru za bolno mamico; toda nihče se ni zmenil zanj. Vse je hitelo naprej, da pride čimprej na gorko. Mrak je polagoma legal na mesto; užigali so svetilke in žarnice . . . Ivan je stopil pred veliko trgovino in gledal skozi vrata. „0, tukaj bi pač bilo kaj za mojo mamico," si je mislil, na kaj, ko nimam denarja. Če bi vedeli Ijudje. kako trpiva z ma-mico, gotovo bi se naju usmilili . . .!" Tiščeč roke v žepih je drcgetal po celem telesu. Zobje so mu mraza škiebetali, da ni mogel skoraj spraviti besede a sebe. Premikal se je počasi naprej. Mimo njega je slopala gospa s širokim klobukom, stopil je vštric nje, pri-vzdignil Cepico in dejal: ,,Prosim, milostna gospa, za majhen dar, ker so mamica bolni. Večno vam bom hvaležen, molil bom za vas ..." Oospa pa ga je ostro pogledala, segla v žep in mu vrgla krajcar ter ne-voljno zamrmrala: nNe nadleguj me prihodnjič več," in je odšla . .. lvanu je bilo, kakor bi mu porinil kdo nož v prsi, Cež: toliko da si se me iznebila. Ulice so postajale manj žive, Ijudje so se po-razgubili. Žarnice so ugasnile, le tuintam iz gostilniških prostorov so udarjali na ulico glasovi godbe in prepir pivcev. Ivan je slopil v vežo neke gostilne, da se za-silo ogreje. lz kuhinje pride dekla, ga opazi in zapodi na cesto. V žepu je imel lvan krajcar; toda s tem samim ne more nič kupiti mamici. Ljudi ni več, da bi jih prosil; glad se mu oglaša v želodcu, pa mamica je še bolj lačna kot on sam. Vse lo je vcdel Ivan, v srcu rau je bilo hudo, a ne radi sebe, temveč cadi mamice. S3 12 tS ^^^B Sklene, da ne gre domov, dokler ne dobi še kaj več. Znabiti se primeri, da Bog še koga pošlje, ki se ga usmili . . . Roke in noge so mu bile mraza že ulrple, da jih že ni več dosti čutil. Naproti mu pride gospod. Ivan stopi k njcniu in ga poprosi. Smilil se je gospodu revež, segel je v žep in mu je podaril dvajsetico .. . ,Tisočkrat vam Bog plačaj," se je zahvaljeval Ivan in je urno stekel proti domu. Toda vrata so bila zaprta. Ni tnu bilo mnogo na tem, saj ima v žepu dvajsetico, zanjo hoče jutri mamici kupiti kaj dobrega, da ktnalu ozdravijo. Začne tekati semintja, da bi se ugrel, kar se mu deloma tudi posreči. Z veseljetn je pričakoval julra. . i Hud mraz je pritiskal zjutraj, da je škripalo pod nogami, PliČke so se plaho skrivale pod kapom hiš; mnoge pa so pogitiole ležale na tleh. Ivan je šel zjulraj, ko je zazvonilo, v cerkev in iskreno molil pri sv. maSi za zdravje bolni roamici. Potem pa je krenil proti mamtnemu stanovanju. Luči v podstrešni sobi že ni več opazil, bila je že ugasnila radi ponianjkanja olja. Urno je stopal po stopnicah navzgor in odprl vrata. V sobi je bilo §e temno. nič se ni genilo. Mati je ležala ne/avestna na poslelji. Stopil je k njej in meneč, da spi, je ni holel budili. Legel je k peči na strgano prcprogo in zadremal... Iz spanja ga vzbudi ¦msfrivfii ^nr», Wi ¦gi :|T WrwJ.. ^ktlf&nth '/t Wd ff,:, tijii, in ni se malo ustrašil, ko je ugledal njen mrtvaško-bledi obraz. Segel je v žep po dvajselico in je vprašal: ¦ Kaj naj kupim za njo, da vam bo bolje?11 S trudom je mati odgovorila, da ne potrebuje drugega nego gospoda, ki bi jo previdel. Uvidela je, da ji pojema življenje. Ivan je slopil do duhovncga gospoda in mu je naznanil materino željo. Oospod je rekel, da v kratkem pridfc ... Kmalu je zapel na hodniku zvonček v zna-menje, da gredo z Najsvetejšim. Trpotčeva se je spra-vila z Bogom in je mirno ležala. Čez njen obraz je bi 13 pa bil razlit svet mir. ki pa ni dolgo Irajal. Mučila jo je skrb za Ivana. Komu naj pusti reveža, da skrbi zanj. Če bi živel še njen mož, kako bi bilo vse drugače! Vedela bi, komu izroča svoje najdražje na svetu. A on spava na mirodvoru; njegova duša pa gleda dol 2 rajskih višav na zemljo, na bedo, ki tare duši, njemu v življenju tako Ijubljeni. Dan je potekal. Ivan je sedel pri mamici in je jokal. Tolažila ga je bolnica. dasi potrcbna sama naj-bolj tolažbe. Bilo ji je vedno slabeje. Večer se je zopet bližal. lvan je tiho vstal, zapustil sobo in stopil na ulico . . . »Če bo Ireba, pokleknem v mrazu, samo da dobim kaj za mamico," reče sam-prisebi. PriSlo mu je na misel, da bi mamica umrla... BNe, ne stnejo, rajSi jaz . . ." izvilo se mu je iz prsi. Prosil je in prosil, a Ijudjc niso imeli srca . . . Zopct so se ulice izpraznile; na mcsto pa je posvetila bleda luna. — ,,Kaj bi dal, da bi bili mamica zdravi; umrl bi zanje." Po celem telcsu je čutil prijetno zaspanost — mraza ni več čulil. Zazdelo se mu je, da bi rnajhno legel v kako vežo in se odpočil. Mamici doma je gotovo že bolje, jutri bo dobil kaj za njo, polctel bo k njej in ji rekel: ,Kaj naj vam kupim, saj imam denar?" Slopi k nekim vratom in počepne na tla. Na oči mu leže spanec in jih zatisne. Mislil je rcvež na ma-mico, dokier mu ni izginila v sanjah. Zaspal je in se ni več zbudil. Zmrznil je .. . V podstrešni sobi jc ugasnilo življenje izmučeni Trpotčevi; a njena in njenega sina duši sta se združili in plavali sk"upa{ pred prestol božji. V eni jami je potem grobar zagrnil dvoje trupel, rasul na njo kup zemlje in napravil gomilo. Na njej sta stala zasajena križa matcre in sina. L. M. Turinov .