List 44. Postava od 26. septembra 1874, veljavna za Kranjsko, s katero se razpisuje cestni policijski red javnih nedržavnih (necesarskih) cest. 1. Določila, kako je odvračati cestne pokvarbe. §. 1. Kedar se ali nalašč ali zaradi pomanjkanja dolžne skrbljivosti pokvari cesta sama ali pokvarijo k cesti spadajoče stvari, kakor so: pocestni banketi, zidani parapeti in podporni zidovi, odrivači, držaji, koli, zasajeni zato, da bi se z njimi odvrnila kaka nesreča, potem: sopotnice (kanali), mostovi, obcestna rovišča, miljski kazalniki, cestne roke, snežni drogovi, razdelilni koli, deske z imenom kacega sešča in svarilne deske, cestarske ali mitne hiše s tarifnimi in prepoved-nimi deskami vred, spadajočimi k tem hišam, drevo-redno drevje, na cesti ali ob cesti zasajeno, in leseni koli itd., tedaj se vselej take vrste pokvarba, ako ne spada pod občni kazenski zakon, imenuje prestopek čez cestno policijo , ter kaznuje se po §. 27. tega zakona. Poleg tega je krivec tudi dolžan povrniti storjeno kvaro (škodo). §. 2, Prepovedano je, živino pasti na pocestnih banketih, njenih obronkih in obcestnih roviscih, ter nikdo ne sme samovoljno rabiti ondod rastoče trave. §. 3. Obcestna rovišča, preko katerih kolovozniki na kakošno cesto ali vozni potje drže k zemljiščem ali k poslopjem, naj se ali premoste ali žlebu podobno po-tlakajo ob trošku tistih, ki so dolžni vzdržavati dotični kolovoznik, in oziroma ob trošku dotičnih gospodarjev, katerih so zemljišča ali poslopja. Vsacemu je prepovedano, voziti Čez obcestna rovišča, ako niso premoščena ali potlakana. Premostiti ali potlakati jih je treba vse na tanko tako, kakor ukaže cestna uprava, in držati se je potrebnega prečnega prekroja (profila). §. 4. Ceste, katere drže skozi gozd ali po tleh, kodar poprejšnji gozd na novo raste, ali kodar se gozd zdaj prvič izpodreja, treba, da imajo na vsako stran vnanjega rovišča praviloma po dva sežnja na široko svetlobe. 346 Ako bi se zahtevala drugačna svetlobna širjava, naj se ob vsacem slučaji posebno o tem komisijonalno razpravlja ter k razpravi pokličejo vsi, katerim more kaj do tega biti, in ako bi se dogovor ne mogel z lepimi besedami dognati, potem naj to stvar politično ob-lastvo razsodi. §. 5. Plotovi in seče naj praviloma bliže ne stoje nego li pol sežnja daleč od vnanjega robu obcestnega rovišča, ter največ visokosti smejo imeti po 4 čevlje. Seče niso dovoljene ob tacih cestiščah, koder sneg rad zameta. §. 6. K okrajnim cestam se čez en seženj blizu vnanjega robu obcestnega rovišča ne sme staviti nobeno novo poslopje, prezidovanje ali prizidek, nobeden zid ter nikakoršno oplotje, in ako bi se pokazali posebnega ozira vredni vzroki, smejo se izimki dovoliti samo tedaj, če je poprej dobljena privolitev političnega oblastva in tistih organov, katerim je izročena cestna uprava. Te organe je pri tacih stavbah treba privezati k ogledu, kateri naj se vrši na samem mestu. §. 7. Porabljavati cestišče, pocestne bankete, obcestna rovišča in mostove, tja kopičiti gnoj in drugo nesnago, tja skladati drva, zidarsko kamenje, pesek, prst in gramos (šuto) ali po polji nabrano kamenje, drva z bregov spuščati na cestišče, tja navračati strešno kapnico in druge tekočine, ter sneg, po strehah ali pred samimi hišami in po dvoriščih ležeč voziti na cestišče, na pocestne bankete in mostove, gnojnico iz hlevov navračati na cesto ali v obcestna rovišča, in cesti sploh jemati širjavo, ter še posebno jo prioravati, odtočna rovišča z jezovi pregrajati ali jih zablatiti, — vse to je prepovedano, in prerediti je, da se odpravijo vse take nerednosti, in ako je treba, da se v poprejšnje bitje vse zopet popravi ob troških tistega, kdor je to zakrivil. §. 8. Po cesti na vlak voziti drevesa, hlode in druge take stvari, katere cestišču delajo kvaro, vse to je prepovedano, razen kedar je sanenec. §. 9. Prepovedano je, hitro voziti po lesenih mostovih. §. 10. Praviloma naj vsak voz ima cokljo. V pridržavanje koles smejo biti samo cokle ali drs~ niki (žlajfi), in ti samo tako, da se kolesom ne zapre vsa vrtečnost. Zavornice ali zapenjači se ne smejo nikoli rabiti, a zavčrne (ledne) verige samo tedaj, kedar je žledica. §. 11. Vsi nakladni vozovi, kateri služijo v obrtni prevoz, treba, da brez ozira na težo naloženega blaga, ako jim je napreženih več nego li dva konja, imajo konci (vsaj) po štiri palce široka platišča , in to določilo dobode moč dve leti po razglasu tega zakona. Priprežni konji, na večih klancih ali ob vremenskih nezgodah najeti se ne štejejo k pravilni upregi. Določilo o širokejših platiščih se ne razteza na vozove domačega gospodarstva. §. \2. Ploskev kolesnega okova pri vozčh vsake vrste naj bode napravljena brez vzb6knenih, okroglo napetih poviškov ter brez venkaj molečih žrebljev in vreteničnih (šravfovih) glav. (Dal. prih.) 354 Postava od 26. septembra 1874, veljavna za Kranjsko, s katero se razpisuje cestni policijski red javnih nedržavnih (necesarskih) cest. (Dalje in konec.) 11. Določbe v varnost cestnega občila. §. 13. Po javnih cestah nič ne sme vožnje in hoje zapirati niti po dnevi niti po noči. Kaznilna je vsaka nalašč ali po neskrbljivosti narejena zapreka cestnega občila. Kedar bi se take zapreke namerile, brez odloga jih je odpraviti ob troških tistega, kdor jih je zakrivil. §. 14. Tako je tudi vsako dejanje ali zamudo, s čimer bi se oziroma cestnega občila v opasnost (nevarnost) pripravil človek ali njegova svojina, kaznjevati po le-tem zakonu, Če stvar te vrste ne spada pod občne kazenske zakone. §. 15. Okvarjene mostove in brvf je takoj popraviti in kedar bi se voda više zajezila ali zemlja utrgala, naj se naredi ter v dobrem bitji drži dovolj pregradnih golij (šrang) ali kolov, zasajenih, da bi se z njimi odvrnila nesreča. Ako se na javnih cestah zvršujejo kake stavbe, treba skrbeti, da vožnji in hoji ostane dovolj širok prostor, in kedar bi se to ne moglo, naj se za ta čas občilu pot najde. §. 16. Nevpreženi vozovi ne smejo na cestišči stati. A kedar se tega vsled kake nezgode nikakor ni ogniti, naj voz ne ostane brez čuvaja ali po noči ne brez luči. Pred krčme se vozovi smejo na stran ob cestišči in vrhu tega po noči samo s potrebno lučjo postavljati. §. 17. Ni dovoljeno, po cesti voziti z dvema vozovoma, ki sta drug za drugim pripeta. Izimek je tedaj, kedar se pripne tak voz, ki je sam tudi vozno blago, ali kedar se samotežnik pripne k nakladnemu vozu, ali kedar se spneta dva prazna nakladna ali za domačo gospodarsko rabo potrebna vozova. Krajevno oblastvo utegne določnim vrstam pocestnega vozila še druge izimke od te prepovedi privoliti ondod, kodar so kraji taki, da je to potrebno. §. 18. Nakladni voz se ne sme nad devet črevljev široko naložiti. Izimek se dovoliti more samo pri tistih nerazde-lilnih stvareh, katere imajo tak obsežek, da se ob njihovem prevozu ne more pri tej meri nakladne širjave ostati. Na nobenem vozu se ne smejo napraviti sedeži, kateri bi preraoleli širino voza ali naloženega blaga. §. 19. Kedar se prevaža na saneh, naj se voznej živini dade kraguljevci ali zvonci. §. 20. Vsak voz, če posebne razmere ne zapovedujejo izimka, naj se v levo stran ogiblje ter v desno stran prihiteva, in brez upora naj se umakne vozovam, kateri ga mislijo prihiteti ali srečati. §. 21. Kjer so zaradi cestnega vzdrževanja naloženi kameni ali leseni hlodiči za to, da se ne bi nare-jale po cesti kolesnice, tam naj voz na drugo stran ceste krene ter v to namero naloženih kamenov ali hlo-dičev ne sme ni premekniti ni prevoziti. Dolžnost je cestarjem, da te kamene ali blodice umaknejo, predno se zmrači. §. 22. Voznik ne sme iti med vožnjo nikamor proč od voza. Ni dovoljeno, da bi en sam voznik vodil po dva ali po več upreženih vozov. §. 23. Nizdčlu naj vsak voznik zavre svoj voz, in kateri živino vodi samo z usnenim povodcem (vajetom), naj ide poleg voza. §. 24. Na vozu spati je vozniku prepovedano, kar se najostreje more. §. 25. Naravnost je prepovedano, z bičem pokati po zaprtih seliščih, tako tudi na odprti cesti, ako drug voz mimo ide, ali ako se živina memo žene. 111. Zvrsevanje cestno-policijskega redil in določbe kazni. §. 26. Prestopki čez ta cestno policijski red, če ne spadajo podobčne kazenske zakone, pokore se z globo (kaznijo v novcih), katere je od 1 do 10 gold. avstr. velj., in ako bi kaznjenec ne mogel plačati, naj dobode po 6 do po 48 ur zapora. Globo je treba takoj odšteti ali za trdno ugotoviti. §. 27. Kedar je prestopek tak, kakor ga piše drugi odstavek v §. 17, naj se po razmerah kaznuje krčmar in tudi voznik. §. 28. Ob tacih slučajih, kakoršne pišejo §§. 10, 11, 12, 18 in 22, bodi vožnja v prepovedanem načinu dovoljena samo do prvega selišča, v katerem se more potem odpraviti vse, kar se ob zakon zadeva. §. 29. Cestno policijski red zvrševati je dolžnost županu tiste občine, v katere okoliši cesta leži. Zategadel je tudi občina za vse pokvarbe cestnih stvari (§. 1) porok tako, da je ob svojih troških dolžna te stvari zopet napraviti; a prihranja se jej pravica od krivca izterjati vse svoje založene stroške. §. 30. Občinski župan more s privolitvijo okrajno -cestnega odbora razpisati na kacem kraji ali ob kacem času potrebne posebne cestno-policijske ukaze, na pr. prepoved, po kacem okvarjenem mostu voziti sploh ali samo taka bremena, katera presezajo določeno težo itd., ter ob enem sme pretiti s kaznijo, katera naj ne prestopi mere, postavljene v §. 26. §. 31. Tisti, kateri delajo proti določilom tega cestno-policijskega redu ali proti kaki cestno policijski naredbi, ki jo je razpisal občinski župan (§. 30), naj se ovadijo ali po razmerah tudi prižen6 najbližjemu občinskemu županu ter posebno tistemu, ki stanuje v to stran, kamor je voz iti namenjen, da bode z njimi uradno postopal o kazni. Občinski župan treba, da prestopkom, kateri so se mu povedali, tudi ako so storjeni v okolišči kake druge občine, ob kratkem pozve okolnosti dejanja, in da potem sodbo izreče in zvršf, ter kaznjencu, kedar zahteva, poda pismeno potrdilo prisojene kazni in izrecnega povračila za narejeno kvaro. Pritožbe proti razsodbam občinskega župana gredo k političnemu okrajnemu oblastvu. §. 32. V nadzor in obrambo voznih cest in cestnega občila, ter drevoredov, zasajenih ob cestah, dolžnost posebno veže organe cestne uprave, krajevne in poljske policije ter tudi c. k. žandarmstvo. Kogar ti organi primejo zaradi cestno-policijskega prestopka, naj jim bode brez ugovora pokoren, — ako 355 ne, potem ga ne zadene samo kazen, odločena tem prestopkom , nego pokorjen bode tudi po kazenskih določilih o upornosti in protivljenji uradnim služnim organom. Organe cestne uprave ter krajevne in poljske policije naj politična oblastva vzemo v prisego na njih služno dolžnost. V službi je treba, da nosijo posebno znamenje, ter kedar opravljajo svojo službo, stoje v eni vrsti z javnimi organ7'. §. 33. Globa, pobrana za prestopek čez ta cestno-policijski red ali čez kakošno cestno-policijsko naredbo, pride v okrajno-cestni zaklad tistega okraja, kjer je bila kazenska razsodba izrečena.