173
Ventil 22 /2016/ 3
Raziskave, inovacije, patenti, znanost, trajno-
stni razvoj, podjetništvo, start up, spin off  in 
podobne besede so v gospodarskih, znanstve-
nih in političnih krogih vedno pogosteje v rabi. 
To je dobro. Verjetno pa s temi besedami vsi 
tisti, ki jih izrekajo, ne mislijo na ista dejanja, 
aktivnosti in istih načinov delovanja. 
Pred nedavnim smo imeli v Sloveniji na obisku 
Angelo Wilkinson, ki je doktorica fizike, profe-
sorica na oxfordski univerzi in strokovnjakinja 
pri OECD-ju za področje strateških predvide-
vanj in scenarijev prihodnosti v posameznih državah in tudi globalno. 
Med drugim je izjavila: »Zgodba o prihodnosti Evrope so vaši mladi, ki se lote-
vajo zagonskih podjetij«. Zanimivo je, da kot profesorica na univerzi ni najprej 
izpostavila znanja, izobraževanja ali pa znanosti, raziskav in razvoja kot tisto, 
kar pripomore k večjemu razvoju in večji blaginji države, ampak podjetništvo.
Pred leti je na Forumu Bled profesor ameriške univerze slovenskega rodu izja-
vil, da imajo na njihovi univerzi, ko se lotijo problema, predvsem dva cilja. Prvi 
so patenti, ki jih bodo lahko prijavili med raziskavami in ob reševanju proble-
ma, drugo pa so spin off podjetja, ki jih bodo na podlagi dobljenih rezultatov 
raziskav lahko ustanovili. 
Kaj pa pri nas? Če sta dva svetovno priznana profesorja iz dveh različnih sve-
tovno priznanih univerz mošno poudarila podjetništvo, lahko s številnimi ar-
gumenti zapišemo, da naši profesorji ne razmišljajo podobno. Celo več, oce-
njujem, da je podjetništvo na slovenskih univerzah bogokletna beseda. Ali še 
več, niti vlada in njeni ukrepi niso tu nobena izjema. Na vseh slovenskih uni-
verzah so še vedno najbolj pomembne objave v tujih revijah, ki so objavljene 
v angleškem jeziku. S tem brezplačno prenašamo znanje v tujino. Celo več, za 
nekatere objave v uglednih revijah je treba celo plačati. In kakšen pomen ima 
to za slovensko industrijo in za slovensko gospodarstvo? In prav te objave so za 
mlade ljudi, zaposlene na univerzah, zagotovilo, da si ustvarijo prihodnjost in 
stalno redno zaposlitev na univerzi. S tem je ustvarjen začarani krog, ki prav 
gotovo ni pozitiven ne za univerzo ne za gospodarstvo, razen za tistega, ki 
skrbi, da se  ta »krog« vrti v njegovo korist.
Ali je z državnega ali nacionalnega vidika sprejemljivo, da si danes mladi ljudje 
z davkoplačevalskim denarjem, ki ga dobijo za raziskave, plačujejo objave v 
tujih revijah in s tem pridobijo reference, da lahko ponovno na razpisih kandi-
dirajo za projekte, ki so plačani z davkoplačevalskim denarjem? Po moji oceni 
in po zdravi pameti to ni sprejemljivo. 
Ali ne bi bilo bolj učinkovito, če bi se za reference za napredovanje, vsaj na teh-
ničnih in naravoslovnih  fakultetah, zahtevala ustanovitev podjetja z uspešnim 
programom in s primernim številom zaposlenih?
S številnimi argumenti lahko zapišemo, da je pridobiti reference z objavami 
v tujih revijah lažje kot dobiti reference z reševanjem problemov v slovenski 
industriji. 
In kako se lahko izboljša položaj? Univerza bi morala sprejeti tri ukrepe. Pr -
vič bi morala spodbujati podjetništvo med mladimi ljudmi. Drugič bi morala 
država sofinancirati raziskovalno delo na univerzah, ki rešujejo probleme v 
slovenski industriji. V takšnih projektih bi morali sodelovati univerza, država 
in vsaj eno podjetje ali več podjetij. V slovenski industriji je zdaj zelo veliko 
tehnoloških problemov, ki kličejo po temeljitem raziskovalnem delu. Vendar je 
za uspešno delo tu veliko težav; od zaupanja med fakultetami in podjetji do 
financiranja. In prav zato bi moral država s sofinanciranjem premagovati te 
težave. Te praktično usmerjene raziskave pa bi dale podlago za patente in tudi 
za ustanavljanje spin off podjetij.
Ali je podjetništvo res konkurenca univerzam ali fakultetam? Osnovna naloga 
in obvezna obremenitev profesorjev je pedagoško delo s študenti. V prostem 
času lahko profesor igra tenis ali golf, hodi v hribe, obdeluje kmetijo, gozdari, 
igra računalniške igre, le s podjetništvom se ne bi sme ukvarjati.  
Janez Tušek 
UVODNIK
© Ventil 22 (2016) 3. Tiskano v Sloveniji.
Vse pravice pridržane.
© Ventil 22 (2016) 3. Printed in Slovenia.
All rights reserved.
Impresum
Internet:
http://www.revija-ventil.si
e-mail:
ventil@fs.uni-lj.si
ISSN 1318-7279
UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12)
VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo
in mehatroniko
 – Journal for Fluid Power, Automation
and Mechatronics
 Letnik  22  Volume
 Letnica  2016  Year
 Številka  3  Number
Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno 
tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri-
je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. 
Ustanovitelja:
SDFT in GZS – ZKI-FT
Izdajatelj:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Glavni in odgovorni urednik:
prof. dr. Janez TUŠEK
Pomočnik urednika:
mag. Anton STUŠEK
Tehnični urednik:
Roman PUTRIH
Znanstven-strokovni svet:
prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana
izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana
doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana
prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana
prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, 
ZR Nemčija 
doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor 
prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana
prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana
prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana
mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen
prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana
prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija 
mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri 
izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor 
izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of 
Alicante, Španija 
doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljana
prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija 
prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška 
izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana
dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana
Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka
prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana
Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana
prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje 
Zagreb, Hrvaška
prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana
prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska 
Oblikovanje naslovnice:
Miloš NAROBÉ
Oblikovanje oglasov:
Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana
Lektoriranje:
Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK
Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk:
Grafex d. o. o., Izlake
Tisk:
PRESENT, d. o. o., Ljubljana
Marketing in distribucija:
Roman PUTRIH
Naslov izdajatelja in uredništva:
UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL
Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana
Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in
 + (0) 1 4771-772
Naklada:
1500 izvodov
Cena:
4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR
Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC.
Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano 
vrednost spada revija med izdelke,
za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano 
Raziskave, inovacije, patenti, znanost, tra-
jnostni razvoj, podjetništvo …
173
Ventil 18 /2012/ 3
UVODNIK
© Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji.
 Vse pravice pridr žane.
© Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. 
 All rights reserved. 
Impresum
Internet:
www.revija-ventil.si
e-mail:
ventil@fs.uni-lj.si
ISSN 1318-7279 
UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12)
VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo
  in mehatroniko
 – Journal for Fluid Power, Automation
  and Mechatronics 
Letnik 18 Volume
Letnica 2012 Year
Številka 3 Number
Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh-
 nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e
Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. 
Ustanovitelja: 
SDFT in GZS – ZKI-FT
Izdajatelj:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Glavni in odgovorni urednik:
prof. dr. Janez TUŠEK
P omočnik ur ednika:
mag. Anton STUŠEK
T ehnični ur ednik :
Roman PUTRIH
Znanstveno-strokovni svet:
izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana
izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana
doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana
izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana
p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule
Aschaffenbur g, ZR Nemčija 
doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor 
p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana
p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana
izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana
mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT 
izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana
p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija 
mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri 
doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor 
izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ,  
University of Alicante, Španija
prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen,  
ZR Nemčija 
prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska 
p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška
izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana
doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana
Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o,  
Škofja Loka
prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana
Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica 
Slovenije
prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana
prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana
prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska 
Oblikovanje naslovnice:
Miloš NAROBÉ
Oblikovanje oglasov:
Narobe Studio 
Lektoriranje:
Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness
Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk:
LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana
Tisk:
LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana
Marketing in distribucija: 
Roman PUTRIH
Naslov izdajatelja in uredništva:
UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL 
Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana 
Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in
 + (0) 1 4771-772
Naklada: 
2 000 izvodov
Cena:
4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR
Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike 
Slovenije (JAKRS).
R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC.
Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano 
vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 
8,5-odstotni davek na dodano vrednost. 
Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko-
nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. 
Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz-
v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk 
in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se 
je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji 
dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri 
analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod-
ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n 
z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je 
opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv 
za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali 
napako, je poleg opomina nosil tudi materialno 
o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem dohod ku.
Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i 
denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni 
bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dol o č e ni s trank i razli-
ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . 
P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu 
p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m o r al ce l ot n i de nar ni 
p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka.
Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu-
je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke 
o dgo v or n os ti . Tudi pri o sebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i 
bank , ki o do b r ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e 
odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na-
pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. 
Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so 
obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o d go v or n os ti ! 
Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim 
os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o 
o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o d go v o r n os t . 
Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost 
dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž-
benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? 
P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, 
t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n 
za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v os n o v ni š o li 
z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o 
ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k t ičn o 
nemog oč e p opra v iti. 
Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. 
Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi-
s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je 
postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi 
verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. 
Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. 
Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti 
v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i pe d ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o 
redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili 
ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi 
morali biti vsaj trije:
ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega •	
strokovnjaka; 
oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- •	
či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z a po s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ;
i zda n v s aj en r e ce n z ir a n uč b e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma •	
pedagoški delavec predava. 
To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede 
na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. 
Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla-
d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m 
delu nadzorovan in ocenjevan. 
Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh 
us me r it vah o dl o č n o pr e malo .
Janez Tušek 
Odgo v or nos t?