gtasilo SZDL ijubljana center ' SKUPŠČINSKA PRiiLOGA it. 2/81 Liubljana, 13. 2.1981 35. seja zbora združenega dela 36. seja zbora krajevnih skupnosti 35. seja družbenopolitičnega zbora 3eje zborov bodo v torek, 3. marca 1981 ?b 17. uri Na podJagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 35.sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 3. marca 1981, ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja vseh zborov in zapisnika 34. seje zbora združenega dela 4. Obravnava predloga družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 6. Obravnava osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 7. Obravnava osnutka odloka o spremembi odioka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 8. Obravnava osnutka odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin 9. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o komunalnih taksah 10. Obravnava osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981 11. Obravnava predloga družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji 12. Obravnava poročila začasnega organa v Višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani in predloge sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v tej organizaciji 13. Obravnava poročila začasnega organa v OZD Coreal Ljubljana in predloga sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v tej OZD 14. Obravnava poročila o realizaciji določil družbenega dogovora o varstvu spominskih obeležij NOB in izvajanju programa v letu 1980 ter program varstva spomenikov NOB za leto 1981 15. Obravnava predloga sklepa o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Center 16. Volitve in imenovanja 17. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 39. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 18. Vprašanja delegatov LJubljana, 13. februarja 1981 Predsednik zbora: Marjan Likar, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 36. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 3. marca 1981, ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nab. 2, soba 5/I. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja vseh zborov in zapisnika 35. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava predloga družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 6. Obravnava osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 7. Obravnava osnutka odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 8. Obravnava osnutka odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin 9. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o komunalnih taksah 10. Obravnava osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981 11. Obravnava predloga družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji 12. Obravnava poročila začasnega organa v Višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani in predloga sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v tej organizaciji 13. Obravnava poročila začasnega organa v OZD Corepl Ljubljana in predloga sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v tej OZD 14. Obravnava poročila o realizaciji določil družbenega dogovora o varstvu spominskih obeležij NOB in izvajanju programa v letu 1980 ter program varstva spomenikov NOB za leto 1981 15. Obravnava predloga sklepa o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Center 16. Volitve in imenovanja 17. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 39. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 18. Vprašanja delegatov Ljubljana, 13. februarja 1981 Predsednik zbora: Niko Pogačar, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center SKLICUJEM 35. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 3. marca 1981, ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja vseh zborov in zapisnika 33. in 34. seje družbenopoli-tičnega zbora 2. Obravnava predloga družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 3. Obravnava predloga družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji 4. Obravnava poročila začasnega organa v Višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani 5. Obravnava poročila začasnega organa v OZD Coreal Ljubljana 6. Obravnava poročita o realizaciji določil družbenega dogovora o varstvu spominskih obeležij NOB in izvajanju programa v letu 1980 ter program varstva spomenikov NOB za leto 1981 7. Volitve in imenovanja 8. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 39. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 9. Vprašanja delegatov Ljubljana, 13. februarja 1981 Predsednik zbcra Franci Završnik, I. r. Zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki je bilo v torek, 27. januarja 1981 ob 17. urf v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Skupno zasedanje zborov je vodil Niko Pogačar, predsednik zbora krajevnih skupnosti. Pri vodenju za-sedanja sta sodelovala Marjan Likar, predsednik zbora združenega dela, in Rudi Žavbi, predsedujoči družbe-nopolitičnega zbora. Zapisnik zasedanja je vodil Ivo Bogataj, sekretar skupščine. Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delega-tov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 2. Verifikacija pooblastil delegatov združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter ugotovitev prisotnosti delegatov družbenopolitičnega zbora 3. Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev sta-tuta občine Ljubljana Center in statuta mesta Ljubljane 4. Razrešitev in izvolitev članov izvršnega sveta ob-činske skupščine ter imenovanje funkcionarjev, ki vo-dijo občinsRe upravne organe ktočkM: IZVOLITEV KOMISIJ ZA VERIFIKACIJO POOBLA-STIL DELEGATOV ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zbor združenega dela je v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora soglasno izvolil naslednje delegate: • - Mitja Grosman, delegat 35. konference delegacij, - Jelka Šribar, delegatka 18. konference delegacij in - Jelka Amon, delegatka 44. konference delegacij. Zbor krajevnih skupnosti je v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora soglasno izvolil naslednje delegate: - Kosana Petrič, delegatka krajevne skupnosti Prule - Jožica Popovič, delegatka krajevne skupnosti Le-dina - Jože Štepec, delegat krajevne skupnosti Kolodvor k točkl 2: VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUP-NOSTI TER UGOTOVITEV PRISOTNOSTI DELEGA-TOV DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA a) Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela je ugotovila, da je od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru združe-nega dela, za to zasedanje predložilo veljavna poobla-stila 50 delegatov. Na predlog komisije je zbor združenega dela sogla-sno verificiral pooblastila naslednjim delegatom: Štev. Priimek in ime konf. 1 Podobnik Geni 29 2 Arhar Jelka 30 4 Vahčič Anica 33 5 Skubic Eina 6 Blaznik Leopold Modic Irena 34 7 Čuda Janez 35 10 Stanovnik Aleš 11 Ororepec Silvo Potočnik Vinko Lubšina Franc 12 Kupljenik Miroslav Aleksič Martina 13 Zagrajšek Gizela 14 Jurjevčič Janez Švigelj Miro 15 Štrucelj Ela 16 Uršič Martina 17 Gradišnik Irena 18 ŠribarJelka 21 Čarman Lado 22 Trček Marija 23 Bidovec Stane 24 Grafenauer Metka 25 Hiršman Roman 28 Oblak Ivan Štev. Priimek in ime konf. Vogrinčič Miha OpakaJože Petrič Tone Rogljič Ida Sojar Nežkj Badovinac Zdenka Grosman Mitja Koren Evald Falout Jože 36 Kovač Dušan 37 Janež Sonja 38 Kitak Frančiška 39 Rupnik Marija 41 škofic Anamarija 42 Budna Majda Zupančič Anton Žemva Žarka 43 Prus Anton 44 Amon Jelka 45 Vrhovec Milan 46 Artač Iva 48 Rajčevič Vojo 50 štravs Janez obrt Kaše Ernest b) Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora krajevnih skupnosti je ugotovila, da je od skupnega števila 60 delegatskih mest v zboru za to zasedanje predložilo veljavna pooblastila 53 delegatov. Na predlog komisije je zbor krajevnih skupnosti veri-ficiral pooblastila naslednjim delegatonr. KS AJDOVŠČINA: 1. Kerč Tone 2. Seliger Drago 3. Bukovac Emil 4. Škerjanc Janez 5. Liška Melita KS POLJANE: 1. Škraba Žarko 2. Herzog Hilda 3. Šajina Boris 4. Jereb Miroslav KS PRULE: 1. Gvardijančič Mira 2. Korošec Viktor 3. Petrič Kosana 4: Pogačar Niko 5. Primožič Romana KS STARA LJUBLJANA: 1. Puppis Sonja 2. Žužek Milena 3. Križan Marija 4. Perko Bogdan 5. Sevšek Beno KS TABOR: 1. Gabrijel Miloš 2. Stojšin Teodor 3. Kalan Barbara 4. Koželj ing. Janez 5. Kobe dr. Jože KS KOLODVOR: 1. Aleš Breda 2. Iskrič Goran 3. Kadunc Andrej 4. Suban Šval Pavla 5. Urbanc Danijel KS GRADIŠČE: 1. Močivnik Mitja 2. Markič Vida 3. Vipotnik Olga 4. Šumi Janez 5. Premrov Andrej KS KOLOOVOR-SEVER: 1. Dovjak Boža 2. Strmole-Hlastec Francka 3. Molan Anton 4. Štepec Jože 5. Gogala dr. Jože KS NOVE POUANE: 1. OsenarTone 2. Jeram Tončka 3. Hren Štefan KS STARI VODMAT: 1. Jager Ljerka 2. Frolov Mira 3. Kos Bojan 4. Ravnikar dr. Vinko 5. Smrke Jože KS TRG OSVOBODITVE: 1. Strnad Peter 2. Sedonja Jože 3. Kotnik Jože 4. Lukež Vilko KSLEDINA: 1. Popovič Jožica . •>' 2. Bažant Branka 3. Gartner Ciril c) Komisija za verifikacijo poblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je ugotovila, da je od skupnega števila 35 delegatskih mest vzboru na zasedanju prisotnih 21 delegatov tega zbora. Prisotni so naslednji delegati: 1. Karel Destovnik 2. Ljuba Dovgan 3. Miha Draksler "4. Franček Drofenik 5. Milan Gaspari 6. Anica Kavčič 7. Igor Makovec 8. Milena Mirkovič 9. Andrej Mlinar 10. Jože Nered 11. Zmaga Obštetar 12. Jaka Rozman 13. Mara Rupena-Osolnik 14. Miroslav Samardžija 15. Tatjana Samec 16. Edo Sikirič 17. Slobodan Studen 18. Jože Šager 19. Josip Troha 20. Vesna Valentinčič 21. Rudi Žavbi ktočki3: OBRAVNAVA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPQl,NJ-TEV STATUTA OBČINE UUBLJANA CENTER1N $TA-TUTA MESTA UUBLJANE ,-"'..- Uvodno obrazložitev k osnutku sprememb in dopoj-nitev statuta občine Ljubljana Center in statuta meata Ljubljane je podal Miroslav Samardžija, predsednik občinske skupščine ter predsednik komisije za pri-pravo besedila sprememb in dopolnitev statuta ohčioe Ljubljana Center in član komisije za pripravo spre-memb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane. V razpravi je sodeloval Miloš Gabrijel, delegat kra-jevne skupnosti Tabor, ki je predlagal, da se v besedilo osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine Ljub-Ijana Center, ki se posreduje v javno razpravo, vkljcičt v 13. in 14. členu tudi variantna ureditev, ki naj predvidi možnost, da vsaka krajevna skupnost v občini. Ljub-Ijana Center delegira na seje zbora krajevne skupnosti občinske skupščine enako število delegatov (ne glede na število delovnih Ijudi in občanov, ki prebivajo na območju posamezne krajevne skupnosti). Pri glasovanju po posameznih zborih je bil ta pred-log sprejet v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, v družbenopolitičnem zboru pa ni dosegel potrebne večine. Delegati so v posamezrvih zborih za ta predlog glasp-vali takole: . - zbor združenega dela: 49 delegatov je glasovalo za, 1 se je vzdržal . : ¦ - zbor krajevnih skupnosti: 41 delegatov je glaso-valo za predlog, 9 proti predlogu, 3 so se vzdržali, - družbenopolitični zbor: 15 delegatov je glasovalo za predlog, 2 proti predlogu, 4 so se vzdržali glasova-nja. Ker odločitev ni bila sprejeta v vseh zborih občinske skupščine, je v skladu s poslovnikom za delo občihske skupščine sledila ponovna obravnava, v kateri je dele-gacija krajevne skupnosti Tabor odstopila od svojega predloga. Po ponovni obravnavi so delegati z večino glasov vsakega zbora sprejeli naslednje: SKLEPE: 1. Sprejme se osnutek sprememb in dopolnitev sta-tuta občine Ljubljana Center. 2. Skupščina občine Ljubljana Center daje osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Cen-išr v javno razpravo, ki traja do 28. februarja 1981. \ -aj Pripombe k osnutku sprememb in dopolnitev sta-jutačbčine LjubljanaCenterseposredujejokomisijiza pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine Ljub-Fjana Center. 4. Pripombe k osnutku sprememb in dopolnitevsta-tuta mesta Ljubljane se posredujejo komisiji za statut ¦ mesta Ljubljane. 5. Predlog delegacije krajevne skupnosti Tabor bo komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta obravnavala pri pripravi predloga sprememb in dopol-nitev statuta občine Ljubijana Center. (Posamezru zbori za te sklepe so glasovali takole: ZZD: 49 glasov za, 1 proti, zbor KS. 48 glasov za, 3 proti, 2 vzdržana, DPZ: vseh 21 glasov za) k točkt 4: RAZREŠITEV IN IZVOLITEV ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE TER IMENOVANJE FUNKCIONARJEV, Kl VODIJO OBČINSKE UPRAVNE ORGANE. PredJog je obrazložil Zdene Mali, predsednik IS. Razprave ni bilo. Zbor združenega dela in zbdr krajevnih skupnosti sta soglasno sprejela naslednje: SKLEPE: 1. Janko Pompe se razreši funkcije člana izvršnega sveta občinske skupščine. 2. Anton Kaštrun se izvoli za člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center, odgovornega za področje družbenega planiranja in gospodarstva. . 3. Za vodenje upravnih organov občine Ljubljana Center se imenujejo naslednji funkcionarji: - Anton Kaštrun, za predsednika komiteja za druž-beno planiranje in gospodarstvo, - Dragica Kremser, za namestnika komiteja za druž-beno planiranje in gospodarstvo, - Dušan Djukanovič, za predsednika komiteja za družbene dejavnosti - Artur Boroje, za namestnika predsednika komiteja za družbene dejavnosti, - Martin Zorec, za predsednika komiteja za urbani-zem, komunalo in gradbene zadeve, - Janez Čadež, za namestnika predsednika komiteja za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve, - Hugon Zaplotnik, za sekretarja sekretariata za občo upravo, - Melita-Ljudmila Novljan, za namestnico sekretarja sekretariata za občo upravo, - Blaž Mevželj-Matekovič, za sekretarja sekretariata za Ijudsko obrambo in - Vekoslav Gregorka za načeinika davčne uprave. Družbenopolitični zboro predlaganih sklepih ni gla- soval, ker je bilo na zasedanju prisotnih manj kot dve tretjini delegatov zbora. Za izvolitev članov izvršnega sveta pa je po 203. členu statuta občine Ljubljana Center potrebna najmanj dvotretinska večina glasov delegatov vsakega zbora. Zato bo o teh sklepih družbe-nopolitični zbor glasova! na prvi prihodnji seji zbora. Sekretar skupščine Ivo Bogataj, I. r. Predsednik zbora KS: Niko Pogačar, I. r. Predsednik ZZD: Marjan Likar, I. r. Predsedujoči OPZ: Rudi Žavbi, I. r. OBVESTILO K TOČKI 4. DNEVNEGA REDA: Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljub-Ijana Center je umakni! predlog za izvolitev Antona Kaštruna za člana izvršnega sveta občinske skupščine. Zato družbenopolitični zbor na svoji 34. seji dne 3. 2. 1981 ni sprejel sklepa o njegovi izvolitvi za člana izvrš-nega sveta občinske skupščine in ne sklepa o njego-vem imenovanju za predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Ker je izvolitev članov izvršnega sveta občinske skupščine in imenovanje funkcionarjev, ki vodijo ob-činske upravne organe, po 172. členu statuta občine Ljubljana Center v pristojnosti vseh treh zborov občin-ske skupščine, Anton Kaštrun torej ni bil izvoljen za člana izvršnega sveta in tudi ne imenovan za predser dnika komiteja za družbeno planiranje in gospodar-stvo. Ljubljana, 3.2.1981 Sekretar skupščine Ivo Bogataj, I. r. Zapisnik 34. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila dne 27. 1. 1981 po konča-nem skupnem zasedanju vseh zborov ob 17. uri na Magistratu. Sejo je vodil predsednik zbora Marjan Likar, zapisnik pa sekretar zbora Vida Turčinov. Pred sprejemom dnevnega reda je predsedujoči predlagal, da se dnevni red razširi z novo točko: VOLI-TVE IN IMENOVANJA. Gradivo za omenjeno točko so delegati dobili pred sejo. Soglasno je bil sprejet in obravnavan naslednji: DNEVNI RED: 1. Verifikacija pooblastil delegatov 2. Potrditev zapisnika 32. in 33. seje zbora 3. Obravnava osnutka programa dela skupščine ob-čine Ljubljana Center za leto 1981 in obravnava izho-dišč in okvirnega programa dela skupščine mesta Ljubljane do konca mandata 4. Obravnava informacije o materialni in kadrovski problematiki v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu 5. Obravnava informacije o problematiki varstva okolja 6. Obravnava poročila o stanju in pojavih pri reševa-nju upravnih stvari 7. Obravnava družbenega dogovora o sofinancira-nju sodišča združenega dela v Ljubljani 8. Obravnava predloga odloka o spremembah od-loka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združe-nega dela v Ljubljani 9. Volitve in imenovanja 10. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 38. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 11. Vprašanja delegatov. AD1. VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Predsednik verifikacijske komisije, ki je bila izvoljena na predhodnem skupnem zasedanju vseh zborov, je podal poročilo o prisotnosti delegatov. Na seji je bilo prisotnih 50 delegatov. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Zbor verificira pooblastila 50 delegatom, od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru. Poimenska prisotnost delegatov je navedena v zapi-sniku skupnega zasedanja vseh zborov. AD2 POTRDITEV ZAPISNIKA 32. in 33. SEJE ZBORA Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 32. in 33. seje zbora. AD3. OBRAVNAVA OSNUTKA PROGRAMA DELA SKUP-ŠČINE OBČINE LJUBUANA CENTER ZA LETO 1981 IH OBRAVNAVA IZHODIŠČ IN OKVIRNEGA PRO-GRAMA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBUANE DO KONCA MANDATA Uvodno poročilo je podal predsednik zbora Marjan Ukar. V razpravi je sodeloval delegat 35. konf. deldgacij. Pismenenpripombe sta posredovali 29. in 33. konf. delegacij. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se program dela skupščine občine Ljubljana Center za leto 1981, ki naj se dopolni s predlogi iz razprave. Predlogi 35. konf. delegacij se posredujejo predsed-stvu občinske skupščine in izvršnemu svetu, ki naj presodita, katere od predlaganih zadev spadajo v pri-stojnost zbora. 2. Predlogi k okvirnemu programu dela skupščine mesta Ljubljane do konca mandata se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. AD4. OBRAVNAVA INFORMACIJE O MATERIALNI IN KADROVSKI PROBLEMATIKI V OSNOVNEM ŠOL-STVU IN OTROŠKEM VARSTVU Uvodno obrazložitev je podal Artur Boroje, predstav-nik komiteja za družbene dejavnosti. V razpravi sta sodelovali delegatki 38. in 39. konf. delegacij in predstavnica odbora za vzgojo in izobraže-vanje, visoko šolstvo in znanost pri občinskem sindi-kalnem svetu. Pismene pripombe so posredovale 29., 36., 40. in 48. konf. delegacij. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se informacija o materialni in' kadrovski problematiki v osnovnem šolstvu in otro-škem varstvu. 2. Zbor sprejema naslednja stališča: - zbor ugotavlja, da poročilo ne obravnavana mate-rialnega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju in otroškem varstvu. Zato je potrebno seznaniti izvršni svet tudi s temi vprašanji. - komite za družbene dejavnosti naj skupaj zZavo-dom za šolstvo - organizacijsko enoto Ljubljana, ob-činsko izobraževalno skupnostjo in skupnostjo otro-škega varstva takoj pripravi predloge za ustrezno orga-nizacijo skupnih strokovnih služb. - Samoupravna stanovanjska skupnost naj skupaj s samoupravno interesno skupnostjo za vzgojo in izo-braževanje in otroško varstvo ob sodelovanju komiteja za družbene dejavnosti pripravi predlog sistemskega reševanja stanovanjskih vprašanj za potrebe delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega var-stva, vključno s predlogom o združevanju namenskih sredstev. Komite naj nadaljuje z akcijo za sklenitev tega samoupravnega sporazuma. - kadrovska služba naj skupaj z Zavodom za šolstvo organizacijska enota Ljubljana ter SIS za vzgojo in izobraževanje in SIS za otroško varstvo, v najkrajšem času pripravi evidenco za vodilne delavce na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva. - mestna izobraževalna skupnost in mestna skup-nost otroškega varstva naj do konca šolskega leta 1980/81 pripravita predlog štipendiranja učencev v srednjih šolah in študentov za potrebe osnovnega šol-stva in otroškega varstva, ki bo omogočal direktno sklepanje štipendijskih razmerij s posameznimi organi-zacijami na področju vzgoje in izobraževanja in otro-škega varstva. 3. Pripombe in predlogi \z razprave se posredujejo izvršnemu svetu. AD5. OBRAVNAVA INFORMACIJE O PROBLEMATIKI VARSTVA OKOLJA Uvodno obrazložitev je podal Janez Čadež, predstav-nik komiteja za urbanizem, komunalo in gradbeneza-deve. t V razpravi sta sodelovala delegata 35. in 39. konf. delegacij. Pismene pripombe so posredovale 5., 36., 46. in 48. konf. delegacij. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se informacija o problematiki varstva okolja. 2. Predlogi in pripombe delegatov se posredujejo izvršnemu svetu. AD6. OBRAVNAVA POROČILA O STANJU IN POJAVIH PRI REŠEVANJU UPRAVNIH STVARC Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, podpredse-dnica IS. Pismeno pripombo je posredovala 29. konf. delega-cij Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se poročilo o stanju in pojavih pri reševa-nju upravnih stvari. 2. Zbor sprejema naslednja stališča: - zbor ugotavlja, da poročilo o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari ne vsebuje problematike, ki se pojavlja pri posameznih upravnih organih ob reše-vanju upravnih stvari. Zato bo potrebno v letu 1981, na podlagi ugotovitev posameznih upravnih organov, ki vodijo upravni postopek, opraviti temeljito analizo o reševanju upravnih stvari. - Sekretariat za občo upravo je dolžan takoj začeti z vsebinskim analiziranjem stanja in pojavov na tem po-dročju ter njihovih vzrokov in posledic. - Upravni organi občine Ljubljana Center so dolžni tekoče analizirati svoje delo in stanje pri reševanju upravnih stvari, ravnanje delavcev do strank v uprav-nem postopku ter o tem vsako tromesečje poročati sekretariatu za občo upravo. Upravni organi, ki rešu-jejo upravne zadeve, prenešene na mesto Ljubljana, naj tekoče analizirajo svoje delo in stanje pri reševanju upravnih stvari, ravnanje delavcev do strank v uprav-nem postopku ter o tem enkrat letno poročajo sekreta-riatu za občo upravo skupščine občine Ljubljana Cen-ter. Sekretariat za občo upravo naj redno posreduje pri reševanju upravnih stvari. - Sekretariat za občo upravo je dolžan izdelati načrt strokovnega usposabljanja delavcev v upravnih orga-nfh občine Ljubljana Center glede na novo veljavne pravilnike o sistemizaciji del in nalog. 3. Zbor podpira usmeritve sekretariata za občo upravo usmerjene k izboljšanju dela upravnih organov in doslednejšemu izvajanju zakona o splošnem uprav-nem postopku. 4. Pripombe delegatov se posredujejo izvršnemu svetu in sekretariatu za občo upravo. AD 7. OBRAVNAVA DRUŽBENEGA DOGOVORA O SOFI-NANCIRANJU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V UUBLJANI Uvodno obrazložitev je podalaZora Ude, podpredse- dnica IS. Brez razprave je bil sogtasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se družbeni dogovor osofinancira- nju Sodišča združenega dela v Ljubljani v predlaganem besedilu. AD8. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O DOLOČITVI ŠTEVILA SODNIKOV PRI SO-DIŠČU ZDRUŽENEGA DELA V UUBLJANI Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, podpredse-dnica IS. V razpravi je sodelovala delegatka 39. konf. delega-cij. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP:Sprejme se odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani v predlaganem besedilu. AD 9. VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Drago Kupnik se razreši dolžnosti komandirja Po-staje milice Ljubljana Center. 2. Branko Likar se razreši dolžnosti namestnika ko-mandirja Postaje milice Ljubljana Center. 3. Branko Likar se imenuje za komandirja Postaje milice Ljubljana Center. 4. Franc Petrič se imenuje za namestnika komandirja Postaje milice Ljubljana Center. 5. Drago Kupnik se razreši kot član sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center. 6. Branko Likar se imenuje v svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center. AD 10. OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 38. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE A. OBRAVNAVA GRADIVA k 7. točki: Družbeni dogovor o varstvu, vzdrževanju in obnav-Ijanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB ter socialistične revolucije in postavljanje novih na območju Ijubljanskih občin V razpravi je sodelovala Zora Ude, članica IS. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Pripombe se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. k 11. točki: Osnutek sklepa o določitvi samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo svoje delegate v delavski svet DO Zdravstveni dom Ljubljana V razpravi je sodelovala delegatka 6. konf. delegacij. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Pripombe se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. B. DOLOČITEV DELEGATOV Brez razprave sta bila soglasno sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Na 38. sejo zbora občin SML delegirajo: - 2 delegata zbor združenega dela - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti - 2 delegata družbenopolitični zbor. 2. Zbor združenega dela delegira na 38. sejo zbora občin SML Modic Ireno, delegatko 6. konf. delegacij in Kupljenik Miroslava, delegata 12. konf. delegacij. AD11. VPRAŠANJA DELEGATOV 38. konferenca delegacij: Pismeno delegatsko vpra-šanje Kdo je izdelal analizo in dal pozitivno oceno o novem zbiranju odpadkov v plastičnih vrečkah? 12. konferenca delegacij: V samoupravnem sporazumu o temeljih plana ob-močje SIS za ptt promet za obdobje 1981-1985 so ppmemben vir za gradnjo ptt mrež v stanovanjskih soseskah sredstva za opremljanje stavbnih zemljišč. Iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov razvoja občinskih komunalnih skupnosti pa ni razvidno, dase bo financirala ptt mreža iz tega vira in to kljub sklepom mestne in občinskih skupščin. . Zakaj v Ljubljani ne izvajamo sklepov mestne in občinskih skupščin in določil zakona o urejanju in upravljanju s stavbnimi zemljišči? Vprašanje bo posredovano na 38. seji zbora občin SML 35. konferenca delegacij: V zapisniku 32. seje zbora združenega dela je nave-deno, da bo IS na januarski seji zborovobčinskeskup-ščine podal poročilo o poteku sprejemanja samou-pravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupno-sti o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1981-1985 in da bo podal tabelarni pregled vseh prispevanih stopenj. Zanima nas, zakaj to ni bilo izvedeno. Na vprašanje je na seji odgovorila Zora Ude, pod-predsednica IS. Izvršni svet v tako kratkem času ni mogel izdelati poročila o poteku sprejemanja samoupravnih sporazu-mov, da bi ga delegati prejeli že na januarski seji in bo tako predloženo dolegatom na seji v mesecu marcu, tako kot je predvideno v programu dela občinske skup-ščine za leto 1981. Tabelarni pregled vseh prispevnih stopenj paje ISže posredoval vsem podpisnikom samoupravnih sporazu-mov. Seja je bila končana ob 19. uri. Sekretar ZZD Vida Turčinov, I. r. PredsednikZZD Marjan Likar, I. r. ZAPISNIK 35. seje zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 27/1-1981 ob 18. uri v sejni sobi skupščine občine Lj. Center, Mačkova ulica 1. neposredno po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Ljubljana Center. Sejo je vodil predsednik zbora Niko Pogačar, zapi-snik pa sekretar zbora Marjan Kavčnik. Predsedajoči je predlagal, da se dnevni red razširi z novo točko dnevnega reda VOLITVE IN IMENOVANJA. Predloge za novo točko dnevnega reda so delegati dobili pred sejo. Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Verifikacija pooblastil delegatov 2. Potrditev zapisnika 33. in 34. seje zbora krajevnih skupnosti 3. Obravnava osnutka programa dela skupščine ob-čine Lj. Center za leto 1981 4. Obravnava informacije o materialni in kadrovski problematiki v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu 5. Obravnava informacije o problematiki varstva oko- Ija 6. Obravnava poročila o stanju in pojavih pri reševa-nju upravnih stvari 7. Obravnava družbenega dogovora o sofinanciranju sodišča združenega dela v Ljubljani 8. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani 9. Volitve in imenovanja 10. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 38. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 111. Vprašanja delegatov Ad 1) VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Glede na to, da je bila komisija za verifikacijo poo-blastil delegatov izvoljena že na predhodnem skupnem zasedanju vseh zborov, je predsednik zbora pozval predsednika verifikacijske komisije, da poda poročiloo prisotnosti delegatov. Poročilo je podala Kosana Petrič, delegatka KS Prule. Soglasno je bil sprejet naslednji , SKLEP: Zbor verificira pooblastila 54 delegatom od skupnga števila 60 delegatskih mest v zboru. Odsotni so bili naslednji delegati: - Jure Brišnik, delegat KS Nove Poljane, - Bogdan Hribar, delegat KS Nove Poljane, - Vlado Grabar, delegat KS Trg osvoboditve, - Zoran Vasič, delegat KS Ledina, - Andreja Vider Šinko, delegatka KS Ledina in - delegat KS Poljane. Ad2) POTRDITEV ZAPISNIKA 33. IN 34. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 33. in 34. seje zbora. ¦ Ad3) OBRAVNAVA OSNUTKA PROGRAMA DELA SKUP-ŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER ZA LETO 1981 IN OBRAVNAVA IZHODIŠČ IN OKVIRNEGA PRO-GRAMA DELA SKUPŠČINE MESTA UUBUANE DO KONCA MANDATA Uvodno obrazložitev ie podai Niko Pogačar, predse dnik zbora. Razpravljali so. - Hilda Herzog, delegatka KS Poljane, - Miloš Gebrijel, delegat KS Tabor, -Tone Kerč, delegat KS Ajdoviščina, - Mitja Močivnik, delegat KS Gradišče, - Jožica Popovič, delegatka KS Ledina, - Vilko Lukež, delegat KS Trg osvoboditve, - Jože Sedonja delegat KS Trg osvoboditve - Julka Gorenc, svetovalka v Komiteju za urbamzem Komunalo in gradbene zadeve, - Draginja Kremser, samostojna svetovalka v Komi teju za družbeno planiranje in gospodarstvo - Dušan Djukanovič, član IS in , - Niko Pogačar, predsednik zbora V razpravi so delegati predlagali da se program dela dopolni z naslednjimi predlogi 1 V program naj se uvrsti sprejem odloka o zazidai nem načrtu za območje zazidalnega otoka CS 101 (Hradeckega cesta) 2. Poročila o uresničevanju srednjeročnega družbe nega plana občine z informacijo o poslovnem uspehu »gospodarstva v občini, o izvajanju dogovora o druž beni usmeritvi razporejanja dohodka tor o uresničeva nju ekonomske stabilizacije naj obravnava sprotno 3. Poročilo o stanju obrambnih priprav v občini Lj Center z oceno vaje »Ljubljana 80« naj se dopolni tudi z informacijo o stanju obrambnih priprav na področju osnovnega šolstva Podana je bila tudi pobuda o ustanovitvi delovne skupine, ki naj bi pripravila analizo, kako so se upošte-v/ala stališča, predlogi, pripombe in pobude delegacij in delegatov pri sprejemanju sklepov in stališč ki sc bili predlagani' Zbor KS je obravnavai tudi program dela skupščine mesta Ljubljane in sprejel nasiednjo pobudo • V I. trimesečju je predvidena obravnava problema. tike zdravstvenega varstva, tu pa naj se vključi še problematika mestne otroške bolnišnice in mestneoo rodnišnice Po razpravi |e zbor soglasno sprejei naslednja SKLEPA. 1. Sprejem se program dela skupščme občine Ljub ijana Center za leto 1981 ki naj se dopolni s predlogi ki so bili podani v razpravi 2. Predlog k okvirnemu programo dela skupščine mesta Ljubljana do konca mandata se posreduje skup ščini mesta Ljubljana Ad4) OBRAVNAVA INFORMACIJE O MATERIALNI IN KADROVSKI PROBLEMATIKI V OSNOVNEM ŠOL STVU IN OTROŠKEM VARSTVU Uvodno obrazložitev je podal Oušan Djukakovič član IS. Razpravljali so - Hilda Herzog, delegatka KS Poljane - Miloš Gabrijel delegat KS Tabor, - Tone Kerč, delegat KS Ajdovščina - Anton Molan, delegat KS Kolodvor, - Mitja Močivnik, delegat KS Gradišče, - Branka Bažant, delegatka KS Ledina, - Mira Frolov, delegatka KS Stari Vodmat, - Boris Šajina, delegat KS Poljane, - Francka Strmole Hlastec, delegatka KS Kolodvor - Dušan Djukanovič, član IS in - Niko Pogačar, predsednik zbora V razpravi je bilo poudarjeno: - informacija nakazuje probleme na tem področju, je pa pomanjkljiva, ker ne vsebuje predloge za razreši-tev problemov, - materialna in kadrovskaproblematikavosnovnem šolstvu in otroškem varstvu je prisotna že dalj časa in Komite za družbene dejavnosti naj na eni od prihodnjih sej poda poročilo, kako se je pristopilo k reševanju probfemov, - zbori skupščine se ne morejo zadovoljiti !e z ugo-tavljanjem dejanskega stanja na tako perečih področ-jih, kot so stanovanjski problemi in nagrajevanje pro-svetnih delavcev, vprašanja organizacije skupnih služb. kadrovska poiitika itd. - tudi delovni kolektivi osnovnih šol m varstvenih ustanov bi morali upoštevati zakonska določila, ki go-vorijo o stanovanjskem gospodarstvu na nivoju mesta se združuje 75% amortizacijskih sredstev za vzdrževanje vzgojno varstvenih organiza-cij Potrebno bi bilo ugotoviti ali tako zbrana sredstva zadostujejo za vzdrževanje teh ustanov na območju občine Lj Center? - vprašanje stanovanjske problematike bi bilo po trebno resno proučiti in podvzeti konkretne ukrepe za »•eševanje z ustreznim finančnim programom probleme bi bilo potrebno reševati tudi v okviru obstoječih in novih samskih domov, ne pa dovoliti. da se že obstoječi samski domovi spreminjajo v hotele (npr samski dom na Taboru!) - nerazumljivo je da 44 pedagoških delavcev v os-novnih šolah ncma ustrezne šolske izobrazbe to je potrebno boli natančno obrazložiti Komite za družbene dejavnosti naj pnpravi poro čilo koliko je prostih delovnih mest individualnega poslovodnega organa v osnovnih šolah in varstvenih ustanovah koliko je oilo razpisov za prosta delovna mesta in koliko je bilc neuspešnih delegati tudi sprašujejo zakaj se ne rešuje stano ^anjska problematika pedagoškega in vzgojno varstve-nega kadra v skladu i sklepi ki so bili sprejeti pred časom in ki določajo da se bodo stanovanjska vpraša-nja teh delavcev reševala prioritetno m solidarno deiegati KS Ajdovščina opozarjajo na problem ne zasedenih delovnih mest učiteljev na osnovni šoli Pre-žihov Voranc, iz tega Da sledi da tudi program dela ni •¦ealiziran 100% delegati meniio da je poleg osnovnošolskega izo braževanja bolnih otrok pomembno tudi razvijanje oblik vzgoje m izobraževanja bolnih predšolskih otrok in zato predlagajo da bi bili posebni oddelki tudi v Kliničnem centru - z ustrezno organizacijo »šole v naravi« je možno odpravljati nastajanje socialne diferenciacije; v to de-javnost bi bilo potrebno vključiti tudi vse ustrezne samoupravne interesne skupnosti - v informaciji je navedeno da bo potrebno tudi v osnovnem šolstvu razviti na ravni občine tiste stro-kovne službe, ki bodo omogočale racionalno zaposlo-vanje hkrati pa nudenje določenih strokovnih storitev vsem šolam v enakem obsegu (logopedi psihologi, socialni delavci) ne glede na število učencev itd , dele-gati pa menijo, da bi bilo bolj primerno, če bi psihologi, socialni delavci itd. ostali na šolah in se pri delu med-sobojno povezovali Na nekatera vprašanja in pripombe je odgovarjal Dušan Djukanovič, član IS. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se informacija o materialni in kadrovski problematiki v osnovnem šolstvu in otroškim varstvu skupaj s stališči izvršnega sveta. 2. Pripombe in predlogi iz razprave se posredujejo izvršnemu svetu. Stališča izvršnega sveta k informaciji o materialni in kadrovski problematikl v osnovnem šolstvu in otro-škem varstvu 1. Izvršni svet ugotavlja, da poročilo ne obravnava materialnega položaja delavcev v vzgoji in izobraževa-nju in otroškem varstvu. Zato je potrebno seznaniti izvršni svet tudi s temi vprašanji. 2. Komite za družbene dejavnosti naj skupaj zZavo-dom za šolstvo - organizacijsko enoto Ljubljana, ob-činsko izobraževalno skupnostjo in skupnostjo otro-škega varstva takoj pripravi predlogeza ustrezno orga-nizacijo skupnih strokovnih služb. 3. Samoupravna stanovanjska skupnost skupaj s sa-moupravno interesno skupnostjo za vzgojo in izobra-ževanje inlbtroško varstvo ob sodelovanju komiteja za družbene dejavnosti pripravi predlog sistemskega re-ševanja stanovanjskih vprašanj za potrebe delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva, vključno s predlogom o združevanju namenskih sred-stev. Komite naj nadaljuje z akcijo za sklenitev tega samoupravnega sporazuma. 4. Kadrovska služba naj skupaj z Zavodom za šolstvo organizacijska enota Ljubljana ter SIS za vzgojo in izobraževanje in SIS za otroško varstvo, v najkrajšem času pripravi evidenco za vodilne delavce na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva. 5. Mestna izobraževalna skupnost in mestna skup-nost otroškega varstva naj do konca šolskega leta 1980/81 pripravita predlog štipendiranja učencev v srednjih šolah in študentov za potrebe osnovnega šol-stva in otroškega varstva, ki bo omogočal direktno sklepanje štipendijskih razmerij s posameznimi organi-zacijami na področju vzgoje in izobraževanja in otro-škega varstva. Ad 5) OBRAVNAVA INFORMACIJE O PROBLEMATIKI VARSTVA OKOUA Uvodno obrazložitev je podala Julka Gorenc, sveto-valka v Komiteju za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve. Razpravljali so: - Bogdan Perko, delegat KS Stara Ljubljana, - Hilda Herzog, delegatka KS Poljane, - Janez Koželj, delegat KS Tabor, - Mijja Močivnik, delegat KS Gradišče, - Andrej Kadunc, delegat KS Josip Prašnikar, - Romana Primožič, delegat KS Prule, - Tone Kerč, delegat KS Ajdovščina, - Ciril Gartner, delegat KS Ledina, -Vilko Lukež, delegat KS Trg osvoboditve, - Julka Gorenc, svetovalka v Komiteju za urbani-zem, komunalo in gradbene zadeve. V razpravi je bilo poudarjeno: - delegati ugotavljajo, da je informacija po-manjkljiva in premalo konkretizirana, - sistemsko in načrtno se je potrebno lotiti proble-mov (odvoz odpadkov, zbiranje odpadkov, zbiranje od-padnega materiala za predelavo itd.), - sistem odvoza odpadkov s plastičnimi vrečkami se je pokazal kot neučinkovit, - delegati soglašajo z usmeritvijo, da se preide na modernejši, kvalitetnejši in bolj cenen odvoz odpad-kov, vendar pa je potrebno izdelati tudi ustrezen fi-nančni program za zagotovitev sredstev (npr. nakup kontejnerjev pri hišnih svetih itd.), - delegati menijo, da bi komunalna skupnost, stano-vanjska skupnost in TOZD Javna higiena morale tem problemom posvetiti veliko več pozornosti in predla-gati konkretne ukrepe za olajšanje nakupa kontejner-jev, - le dobra organizacija in kvaliteten program lahko pripomoreta k čistejšemu in lepšemu okolju, - neurejeno parkiranje je postal eden največjih pro-blemov prometne ureditve v občini Center, - poostriti je treba kaznovalno politiko do tistih, ki parkirajo na pločnikih, zalenicah, igriščih itd., - natančneje in konkretneje naj se uredi prometna politika - urejanje prometnih tokov v najožjem sredi-šču mesta (Tromostovje, Stritarjeva ulica; Ciril Meto-dov trg, Vodnikov trg, Krekov trg); tu je ozko prometno grlo, kar še povečuje onesnaženost ozračja, - prouči naj se ali je reševanje mirujočega prometaz graditvijo garažnih hiš najboljša rešitev, - črtajo naj se možne lokacije gradnje parkirnih hiš ob Aškerčevi ir> Šaranovičevi ulici ter gradnje parkirnih prostorov med Prešdrnovo cesto in železnico, ker toše ni družbeno verificirano, - zaradi varstva spomeniško zaščitenega okolja pred uničujočim delovanjem strupenega ozračja, ki ga povzročajo centralna ogrevanja v posameznih objektih v Vegovi in Gosposki ulici, je treba pristopiti k zame-njavi individualnih kurišč s skupinskim ogrevanjem toplovoda, ki bo potekal po Gregorčičevi ulici, - zamenjava izvora ogrevanja se nanaša predvsem na velike stavbe: Filharmonija, Univerza, Tehnična srednja šola, Glasbena akademija, srednja glasbena šola in baletna šola, Univerzitetna knjižnica in Akade-mija znanosti in umetnosti, - dodatno onesnaževanje ozračja v tej četrti pov-zroča tudi izredno gost avtomobilski promet, ki ga je treba nujno omejiti in preusmeriti (vibracije cestišča vplivajo na trdnost stavb), - delegati sprašujejo, kako bodo zagotovljena fi-nančna sredstva, kako se bodo združevala ter kakšna bo vloga in odgovornost bodočih uporabnikov (stano-valcev) pri financiranju priključitve na centralne vire ogrevanja, - delegati predlagajo ureditev neurejenih površin v manjše zelenice in otroška igrišča (po odstranitvi ra-zličnih zasilnih provizorijev, ki kvarijo videz okolice). Na nekatera vprašanja je odgovarjala Julka Gorenc, svetovalka v Komiteju za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se informacija o problematiki varstva okolja. 2. Predlogi in pripombe delegatov se posredujejo IS. ' Ad6) •-•••¦ OBRAVNAVA POROČILA O STANJU IN POJAVIH PRI REŠEVANJU UPRAVNIH STVARI Razpravljala sta - Teodor Stojšin, delegat KS Tabor in - Marija Vampelj, pomočnik sekretarja v sekreta-riatu za občo upravo. V razpravi je bilo poudarjeno: - ugotovljeno je, da se pripravnikom posveča pre-malo pozornosti, večkrat so prepuščeni sami sebi, nji-hovi mentorji ne posvečajo dovoij pozornosti njiho-vemu strokovnemu usposabljanju, - pristojni organ bi moral več pozornosti posvetiti bolj natančnim preglednim in strokovnim evidencam. Na vprašanja je odgovarjala Marija Vampelj, pomoč-nik sekretarja v sekretariatu za občo upravo. Predstavnica sekretariata za občo upravo je odgovo-rila tudi na pismeno pripombo delegacije KS Kolodvor, glede upravnih izvršb in delegacije KS Stari Vodmat, ki pogreša podatke koliko pntožb je bilo vloženih na rešene zadeve. Po razpravi je zbor sogiasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se poročilo o stanju in pojavih pri reševa-nju upravnih stvari, skupaj s stališči IS. 2. Skupščina podpira usmeritve sekretariata za občo upravo usmerjene k izboljšanju dela upravnih organov in doslednejšemu izvajanju zakona o sploš-nem upravnem postopku. 3. Predlogi in pripombe delegatov se posredujejo izvršnemu svetu in sekretariatu za občo upravo. Sfališča Izvršnega sveta k poročilu o stanju in poja-vih pri reševanju upravnih stvari. 1. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center ugotavlja, da poročilo o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari ne vsebuje problematike, ki se pojavlja pri posameznih upravnih organih ob reševanju uprav-nih stvari. Zato bo potrebno v letu 1981, na podlagi ugotovitev posameznih upravnih organov, ki vodijo upravni postopek, opraviti temeljito analizo o reševa-nju upravnih stvari. 2. Sekretariat za občo upravo je dolžan takoj začeti z vsebinskim analiziranjem stanja in pojavov na tem po-dročju ter njihovih vzrokov in posledic. 3. Upravni organi skupščine Ljubljana Center so dolžni tekoče analizirati svoje delo in stanje pri reševa-nju upravnih stvari, ravnanje delavcev do strank v upravnem postopku ter o tem vsako trimesečje poro-čati sekretariatu za občo upravo. Upravni organi, ki rešujejo upravne zadeve, prene-šene na mesto Ljubljana, naj tekoče analizirajo svoje delo in stanje pri reševanju upravnih stvari, ravnanje delavcev do strank v upravnem postopku ter o tem enkrat letno poročajo sekretariatu za občo upravo sku-ščine občine Lj. Center. Sekretariat za občo upravo bo redno posredoval izvršnemu svetu informacije o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari. 4. Sekretariat za občo upravo je dolžan izdelati načrt strokovnega usposabljanja delavcev v upravnih orga-nih občine Ljubljana Center glede na novo veljavne pravilnike o sistematizaciji del in nalog. Ad7) OBRAVNAVA DRUŽBENEGA DOGOVORA S SOFI-NANCIRANJU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V UUBUANI Uvodno obrazložitev je podala Vampelj Marija, po-močnik sekretarja v sekretariatu za občo upravo. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se družbeni dogovor o sofinacira-nju sodišča združenega dela v Ljubljani v predlaganem besedilu. Ad 8) OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEM-BAH ODLOKA O DOLOČITVIŠTEVILA SODNIKOV PRI SODIŠČU ZDRUŽENEGA DELA V UUBUANI Uvodno obrazložitev je podala Marija Vampelj, po-močnik sekretarja v sekretariatu za občo upravo. Brez razprave je zbor soglasno sprejel neslednjl SKLEP: Sprejme se odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani v predlaganem besedilu. Ad9) VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Drago Kupnik se razreši dolžnosti komandirja Po-staje milice Ljubljana Center. 2. Branko Likar se razreši dolžnosti namestnika ko-mandirja Postaje milice Ljubljana Center. 3. Branko Likar se imenuje za komandirja Postaje milice Ljubljana Center. 4. Franc Petrič se imenuje za namestnika koman-dirja Postaje milice Ljubljana Center. 5. Drago Kupnik se razreši kot član Sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center. 6. Branko Likar se imenuje v Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Ad10) OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 38. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE Delegati so obravnavali celotno gradivo za 38. sejo zbora občin SML in imeli pripombo le k 7. točki dnev-nega reda: OBRAVNAVA DRUŽBENEGA DOGOVORA O VAR-STVU, VZDRŽEVANJU IN OBNAVUANJU SPOMENI-KOV, SPOMINSKIH PLOŠČ IN DRUGIH OBELEŽIJ NOB TER SOCIALiSTIČNE REVOLUCIJE IN POSTAVUANJE NOVIH NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Pripombo je posredoval Dušan Djukanovič, član IS: Družbeni dogovor naj se obravnava kot osnutek in naj se kot osnutek posreduje vsem predvidenim podpi-snikom, ki naj v določenem roku predlagatelju -Koor-dinacijskemu odboru za varstvo spomenikov NOB pri IS SML - posredujejo predloge in pripombe na podlagi katerih bo pripravljen predlog družbenega dogovora. Tak predlog družbenedogovora. Tak predlog družbe-nega dogovora pa naj se pošlje podpisnikom v obrav-navo in sprejem. Obrazložitev: Ugotovljeno je, da nihče od podpisnikov družbenega dogovora ni prejel predlaganega gradiva družbenega dogovora in ni imel možnosti aktivno sodelovati in podati svojih predlogov in pripomb. K ostalim točkam dnevnega reda zbor ni imel pri-pomb. Po končani razpravi je zbor soglasno sprejel nasled-nji SKLEP: Pripomba zbora k družbenemu dogovoru o varstvu, vzdrževanju in obnavljanju spomenikov, spo-minskih plošč in drugih obeležij NOB ter socialistične revolucije in postavljanje novih na območju Ijubljan-skih občin posreduje delegacija skupščine občine Ljubljana Center na 38. seji zbora občin SML. DOLOČITEV DELEGATOV SKLEPA : 1. Na 38. seji zbora občin SML delegirajo: - 2 delegata zbor združenega dela, - 2 delegata družbenopolitični zbor, - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti. 2. Zbor krajevnih skupnosti delegira na 38. sejo zbora občin SML naslednja delegata: 1. Romana Primožič, delegatka KS Prule in 2. Vilko Lukež, delegat KS Trg osvoboditve. Ad1t VPRAŠANJA DELEGATOV Delegacija KS Gradišče: Delegacija sprašuje, kaj je storil IS v zvezi s preseli-tvijo DO Kemofarmacija na novo lokacijo, saj je treba pravočasno pripraviti teren, da bi izgradnja zdravstve-nega doma nemoteno stekla. Po informacijah, s kate-rimi razpolagamo, DO Kemofarmacija še ni preseljena. Vprašanje se posreduje izvršnemu svetu skupščine občine Ljubljana Center. Seja je bjla zaključena ob 20.20 uit SEKRETARZBORA: PREDSEDNIK ZBORA: Marjan Kavčnik, I. r. Niko Pogačar, I. r. Zapisnik 33. seje družbenopolitičnega zbora skupščine ob-čine Ljubtjana Center, kl je bila dne 27/1-1981 ob 17.00 uri po končanem skupnem zasedanju vseh zbo-rov v banketni dvorani na Maglstratu. Prisotni: 1. Destovnik Karel 2. Dovgan Ljuba 3. Draksler Miha 4. Drofenik Franček 5. Gaspari Milan 6. Kaučič Anica 7. Makovec Igor 8. Mirkovič Milena 9. Mlinar Andrej 10. Nered Jože 11. Obštetar Zmaga 12. Rozman Jaka 13. Rupena-Osolnik Mara 14. Samardžija Miro 15. Samec Tatjana 16. Sikirič Edo 17. Studen Slobodan 18. ŠagerJože 19. Troha Josip 20. Valentinčič Vesna 21. Žavbi Rudi Odsotnost opravičili: 1. Bertoncelj Marjan 2. Furlan-Lipovec Marjeta 3. Gradišar Milena 4. Jugovič Ljubica 5. Korbar Slavko 6. Kozjek Franci 7. Kraigher-šenk Dragana 8. Kogovšek Katja 9. Sušnik Ivan 10 Sušnik Viljem 11. Stopajnik Marjetka 12. Šenk Vladimir 13. Završnik Franci 13. Rupena-Osolnik Mara 13. Završnik Franci 14. Samardžija Miro 15. Samec Tatjana 16. Sikirič Edo 17. Studen Slobodan 18. ŠagerJože 19. Troha Josip 20. Valentinčič Vesna 21. Žavbi Rudi Sejo je vodil Rudi Žavbi, delegat družbenopolitič-nega zbora, zapisnik pa sekretar zbora Janez Grad. Pred srejemom dnevnega reda, je predsedujoči predlagal. da se dnevni red razširi z novo točko; VOLI-TVE IN IMENOVANJA. Gradivo za omenjeno točko so delegati dobili pred sejo. Soglasno je bil sprejet in obravnavan naslednii DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 31. in 32. seje družbenopolitič-nega zbora 2. Obravnava osnutka programa dela skupščine ob-čine Ljubljana Center za leto 1981 3. Obravnava informacije o materialni in kadrovski problematiki v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu 4. Obravnava informacije o problematiki varstva oko-Ija 5. Obravnava poročila o stanju in pojavih pri reševa-nju upravnih stvari 6. Volitve in imenovanja 7. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 38. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 8. Vprašanja delegatov AD1) POTRDITEV ZAPISNIKA 31. IN 32. SEJE DRUŽBE-NOPOLITIČNEGA ZBORA Zbor je soglasho sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 31. in 32. seje družbenopolitič-nega zbora. AD2). OBRAVNAVA OSNUTKA PROGRAMA DELA SKUP-ŠČINE OBČINE LJUBUANA CENTER ZA LETO 1981 Uvodno obrazložitev je podal Rudi Žavbi. V razpravi so sodelovali: Miha Draksler, Tatjana Sa-,mee, Milena Mirkovič, Mara Rupena Osolnik, Karel Destovnik in Franček Drofenik. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema osnutek programa dela skupščine občine Ljubljana Center za leto 1981, ki naj se dopolni s predlogi podanimi v razpravi. Osnutek programa dela skupščine občine Ljubljana Center naj obravnavajo vse družbenopolitične organizacije v občini. 2. Družbenopolitični zbor bo predlog programa dela skupščine občine Ljubljana Centerza leto 1981 obrav-naval, ko bo zborom skupščine predloženo. poročilo o , izvršitvi programa deia skupščine za leto 1980. 3. Predlogi k okvirnemu programu dela skupščine mesta Ljubljane do konca mandata, se poredujejo skupščini mesta Ljubljane. AD3) OBRAVNAVA OSNUTKA PROGRAMA DELA SKUP-ŠČINE OBČINE UUBLJANA CENTER ZA LETO 1981 Uvodno obrazložitev je podal Rudi Žavbi. V razpravi so sodelovali: Miha Draksler, Tatjana Sa-mec, Milena Mirkovič, Mara Rupena Osolnik, Karel Destovnik in Franček Drofenik. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema osnutek programa dela skupščine občine Ljubljana Centerza leto 1981, ki naj se dopolni s predlogi podanimi v razpravi. Osnutek programa dela skupščine občine Ljubljana Center naj obravnavajo vse družbenopolitične organizacije v občini. 2. Družbenopolitični zbor bo predlog programa dela skupščine občine Ljubljana Centerza leto 1981 obrav-naval, ko bo zborom skupščine predloženo poročilo o izvršitvi programa dela skupščine za leto 1980. 3. Predlogi k okvirnemu programu dela skupščine mesta Ljubljane do konca mandata, se poredujejo skupščini mesta Ljubljane. AD3) OBRAVNAVA INFORMACIJI O MATERIALNI IN KA-DROVSKI PROBLEMATIKI V OSNOVNEM ŠOLSTVU IN OTROŠKEM VARSTVU Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare, pod-predsednik IS. V razpravi sta sodelovala: Mara Rupena Osolnik in Dušan Kompare. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se informacija o materialni in kadrovski problematiki v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu, 2.Zbor sprejema naslednja stališča: - zbor ugotavlja, da poročilo ne obravnava material-nega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju in otroškem varstvu. Zato je potrebno seznaniti izvršni svet tudi s temi vprašanji. - komite za družbene delavnosti naj skupaj z Zavo-dom za šolstvo - organizacijsko enoto Ljubljana, ob-činsko izobraževalno skupnostjo in skupnostjo otro-škega varstva takoj pripravi predloge za ustrezno orga-nizacijo skupnih strokovnih služb. - samoupravna stanovanjska skupnost naj skupaj s samoupravno interesno skupnostjo za vzgojo in izo-braževanje in otroško varstvo ob sodelovanju komiteja za družbene dejavnosti pripravi predlog sistemskega reševanja stanovanjskih vprašanj za potrebe delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega var-stva, vključno s predlogom o združevanju namenskih sredstev. Komite naj nadaljuje z akcijo za sklenitev tega samoupravnega sporazuma. - kadrovska služba naj skupaj z Zavodom za šolstvo organizacijska enota Ljubljana ter SIS za vzgojo in izobraževanje in SIS za otroško varstvo, v najkrajšem času pripravi evidenco za vodilne delavce na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva. - mestna izobraževalna skupnost in mestna skup-nost otroškega varstva naj do konca šolskega leta 1980/81 pripravita predlog štipendiranja učencev v srednjih šolah in študentov za potrebe osnovnega šol-stva in otroškega varstva, ki bo omogočal direktno sklepanje štipendijskih razmerij s posameznimi organi-zacijami na področju vzgoje in izobraževanja in otro-škega varstva. 3. Pripombe in predlogi iz razprave se posredujejo izvršnemu svetu. AD 4) • OBRAVNAVA INFORMACIJE O PROBLEMATIKI VAR-STVA OKOLJA Uvodno obrazložitev je podal Martin Zorec, član IS. V razpravi so sodelovali: Milena Mirkovič, Josip Troha, Martin Zorec, Dušan Kompare in Zdene Mali. Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se informacija o problematiki varstva okolja. 2. Predlogi in pripombe iz razprave se posredujejo IS. AD5) OBRAVNAVA POROČILA 0 STANJU IN POJAVIH PRI REŠEVANJU UPRAVNIH STVARI Uvodno obrazložitev je podal Hugon Zaplotnik, član IS. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE IN STALIŠČA: 1. Sprejme se poročilo o stanju in pojavih pri reševa-nju upravnih stvari. . 2. Zbor ugotavlja, da poročilo o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari ne vsebuje problematike, ki se pojavlja pri posameznih upravnih organih ob reše-vanju upravnih stvari. Zato bo potrebno v letu 1981, na podlagi ugotovitev posameznih upravnih organov, ki vodijo upravni postopek, opraviti temeljito analizo o reševanju upravnih stvari. 3. Sekretariat za občo upravo je dolžan takoj začeti z vsebinskim analiziranjem stanja in pojavov na tem po-dročju ter njihovih vzrokov in posledic. 4. Upravni organi občine Ljubljana Center so dolžni tekoče analizirati svoje delo in stanje pri reševanju upravnih stvari, ravnanje delavcev do strank v uprav-nem postopku ter o tem vsako tromesečje poročati sekretariatu za občo upravo. Upravni organi, ki rešu-jejo upravne zadeve, prenešene na mesto Ljubljana, naj tekoče analizirajo svoje delo in stanje pri reševanju . upravnih stvari, ravnanje delavcev do strank v uprav-nem postopku ter o tem enkrat letno poročajo sekreta-riatu za občo upravo skupščine občine Ljubljana Cen-ter. Sekretariat za občo upravo naj redno posreduje izvršnemu svetu informacije o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari. 5. Sekretariat za občo upravo je dolžan izdelati načrt strokovnega usposabljanja delavcev v upravnih orga-nih občine Ljubljana Center glede na novo veljavne pravilnike o sistemizaciji del in nalog. 6. Zbor podpira usmeritve sekretariata za občo upravo usmerjene k izboljšanju dela upravnih organov in doslednejšemu izvajanju zakona o splošnem uprav-nem postopku. AD6) VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave so bili sprejeti naslednji. SKLEPI: 1. Drago Kupnik se razreši dolžnosti komandirja Po-staje milice Ljubljana Center. 2. Branko Likar se razreši dolžnosti namestnika ko-mandirja Postaje milice Ljubljana Center. 3. Branko Likar se imenuje za komandirja Postaje milice Ljubljana Center. 4. Franc Petrič se imenuje za namestnika komandirja Postaje milice Ljubljana Center. 5. Drago Kupnik se razreši kot član sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center. 6. Branko Likar se imenuje v svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center. Ker v družbenopolitičnem zboru na predhodnem skupnem zasedanju ni bilo prisotnih 2/3 delegatov zbora, zbor ni glasoval o razrešitvi in izvolitvi članov izvršnega sveta občinske skupščine ter imenovanju funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe je zbor sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor bo o predlagani spremembi v izvršnem svetu in o imenovanju funkcionarjev, ki vo-dijo občinske upravne organe sklepal na seji 3. 2.1981 ob 14..30 uri. . ,. AD7) OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 38. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBLJANE A. OBRAVNAVA GRADIVA ' K gradivu za 38. sejo zbora občin SML v zboru ni bilo podanih pripomb. B. DOLOČITEV DELEGATOV Na 38. sejo zbora občin SML delegirajo- - 2 delegata zbor združenega dela - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti - 2 delegata družbenopolitični zbor. Družbenopolitični zbor delegira na 38. sejo zbora ob-5in SML 1. JožeŠAGER 2. Milena MIRKOVIČ AD8) VPRAŠANJA OELEGATOV Jože ŠAGER: Ploščad ob spomeniku revolucije naTrgu revolucije e bila namenjena pešcem, v zadnjem času pa na tej Dloščadi parkirajo avtomobili. Kaj nameravajo storiti ustrezne službe pri SML, da oo ploščad ob spomeniku ponovno namenjena samo Dešcem? Ploščad ob spomeniku revolucije bi morala biti stalno urejena in tudi zaščitena. Vprašanje se preko delegacije SO Ljubljana Center posreduje Izvršnemu svetu SML na 38. seji zbora občin SML. Mara Rupena-Osolnik: Družbenopolitični zbor je bil na eni prejšnjih sej seznanjen s problematiko zbiranja odpadkov ter s pro-gramom ukrepom za učinkovitejše zbiranje, sortiranje in uporabo odpadkov na območju občine Ljubljana Center, ki jih je pripravil Izvršni svet. Zakaj se po razpravi v Izvršnem svetu in v družbeno-političnem zboru na terenu ni nič spremenilo? Ali v Ljubljani obstajajo možnosti, da bi se do odpa-dnih surovin obnašali drugače? Seja je bila zaključena ob 19.10 uri SEKRETAR ZBORA: Janez Grad, I. r. PREDSEDNIKZBORA: Franci Završnik, I. r. Zapisnik 34. seje družbenopolitičnega zbora skupščine ob-ine Ljubljana Center, ki je bila dne 3/2-1981 ob 14.30 iri v prostorih skupščine občine Ljubljana Center, kdamič Lundrovo nabr. 2. Sejo je vodil Franci Završnik, predsednikzbora, zapi-snik pa sekretar zbora Janez Grad. Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Razrešitev in izvolitev članov izvršnega sveta občinske skupščine ter imenovanje funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe 2. Ponovna obravnava programa dela skupščine ob-čine Ljubljana Center za leto 1981 3. Obravnava informacije in ocene poteka priprav in sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih pla-nov SIS za družbene dejavnosti za obdobje 1981-1985 v občini Ljubljana Center 4. Vprašanja delegatov AD 1) RAZREŠITEV IN IZVOLITEV ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE TER IMENOVANJE FUNKCIONARJEV, Kl VODIJO OBČINSKE UPRAVNE ORGANE Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare, pod-predsednik IS, ki jezborseznanil tudi stem, da predse-dnik IS umika predlog za izvolitev Antona Kaštrunaza člana izvršnega sveta občinske skupščine. Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Janko Pompe se razreši funkcije člana izvršnega sveta občinske skupščine. 2. Za vodenje upravnih organov občine Ljubljana Center se imenujejo naslednji funkcionarji: - Dragica Kremser, za namestnika komiteja za druž-beno planiranje in gospodarstvo - Dušan Djukanovič, za predsednika komitaja za družbene dejavnosti - Artur Boroje, za namestnika predsednika komiteja za družbene dejavnosti - Martin Zorec, za predsednika komiteja za urbani-zem, komunalo in gradbene zadeve, - Janez Čadež, za namestnika predsednika komiteja za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve - Hugon Zaplotnik, za sekretarja sekretariata za občo upravo - Melina-Ljudmila Novljan, za namestnico sektre-tarja sekretariata za občo upravo - Blaž Mevželj-Matekovič, za sekretarja sekretariata za Ijudsko obrambo in - Vekoslav Gregorka za načelnika davčne uprave. PRISOTNI- l Destovnik Karel 2. Dovgan Ljuba 3. Draksler Miha 4. Drofenik Franček 5. Furlan-Lipovec Marjeta 6. Gaspari Milan 7. Gradišar Milena 8. Jugovič Ljubica 9. Kavčič Anica 10. Korbar Slavko 11. Kozjek Franci 12. Makovec Igor 13. Mirkovič Milena 14. Mlinar Andrej 15. NeredJože 16. Obštetar Zmaga 1-7 Rozman Jaka 18. Rupena-Osolnik Mara 19. Samardžija Miro 20. Samec Tatjana 21. Sikirič Edo 22. Sušnik Viljem 23. Studen Slobodan 24. Šager Jože 25. šenk Vladimir 26. Valentinčič Vesna 27. Završnik Franci 28. Žavbi Rudi ODSOTNOST OPRAVIČILI: 1. Bertoncelj Marjan 2. Kraigher-Senk . Dragana 3. Kogovšek Katja 4. Sušnik Ivan 5. Stopajnik Marjetka 6. Troha Josip AD2) PONOVNA OBRAVNAVA PROGRAMA DELA SKUP-ŠČINE OBČINE UUBLJANA CENTER 2A LETO 1981 Uvodno obrazložitev je podal Franci Završnik, predse-dnik zbora. V razpravi so sodelovali: Miha Draksler, Karel De-stovnik, Miroslav Samardžija, Milan Gaspari in Andrej Mlinar. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Družbenopolitični zbor sprejema predlog pro-grama dela skupščine občine Ljubljana Center za leto 1981. Pripombe in predlogi delegatov naj se upoštevajo pri izdelavi periodičnega načrta dela občinske skupščine. 2. Družbenopolitični zbor je mnenja, da ni potrebno da vsa vprašanja, predvidena za obravnavo v tem zboru, DPZ dejansko obravnava v letu 1981. Pri sklicevanju posameznih sej zborov naj se zato ponovno oceni ali se posamezna vprašanja obravna-vajo na seji DPZ ali ne. 3. Družbenopolitični zbor podpira pobudo zbora kra-jevnih skupnosti, da se pri oceni oz. analizi delovanja delegatskega sistema ugotovi tudi kako so se pri spre-jemanju odločitev v zborih občinske skupščine uvelja-¦vili predlogi, pripombe in stališča delegatov in delega-cij. AD3) OBRAVNAVA INFORMACIJE IN OCENE POTEKA PRIPRAV IN SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPO- RAZUMOV O TEMELJIH PLANOV SIS ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ZA OBOOBJE 1981-1985 V OBČINI UUBLJANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare, pod-predsednik izvršnega sveta. Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema informacijo in oceno poteka priprav in sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za družbene dejav-nosti za obdobje 1981-1985 v občini Ljubljana Center. AD4) VPRAŠANJA DELEGATOV: Jože Nered: V Ljubljani že dalj časa uspešno poteka akcija za odstranitev barakarskih naselij. Na seji koordinacij-skega odbora, ki vodi akcijo za odstranitev barakarskih naselij je bilo ugotovljeno, da upravni organ pri skup-ščini mesta Ljubljane še vedno prijavlja osebe na na-slove v Tomačevem itd. Ali obstaja možnost, da se prijavljanje oseb na na-slove za katere je znano, da so na območjih barakar-skih naselij prepove? V kolikor pa zakonodaja tega ne dopušča predla-gam, da se da pobuda za spremembo zakona s katerim bi se preprečilo prijavljanje stalnega prebivališča v barakarskih naseljih. Seja je bila zaključena ob 15.10 uri. SEKRETARZBORA: Janez Grad. I. r. PREDSEDNIKZBORA. Završrnik Franci, I. r. Družbeni plan občine Ljubljana Center za obdobje 1981 1985 VSEBINA: I.GIobalna ocena dosedanjega razvoja občine z oceno stanja na prehodu v novo srednje- ročno obdobje ll.Cilji in usmeritve družbenoekonomskega ra- zvoja v obdobju 1981-1985 Prostorskl razvoj III.Dosedanji razvoj, cilji in usmeritve prostor- skega razvoja Goapodarakl razvoj IV.Temeljni cilji in usmeritve gospodarskega razvoja V.Materialni okviri razvoja in razvojne možno- sti občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 1. Projekcija prebivalcev 2. Projekcija zaposlovanja 3. Projekcija rasti družbenega proizvoda 4. Projekcija delitve družbenega proizvoda Vl.Projekcija razvoja gospodarskih dejavnosti 1. Trgovina 2. Industrija 3. Turizem in gostinstvo 4. Gradbeništvo 5. Energetika 6. Osnovna preskrba 7. Drobno gospodarstvo 8. Stavbno-zemljiško gospodarstvo 9. Komunalo gospodarstvo 10. Stanovanjsko gospodarstvo 11. Promet in zveze, prometna infrastruktura Soclalnl razvoj VII.Dosedanji razvoj, cilji, usmeritve in mate-rialni okviri razvoja družbenih dejavnosti 1. Značilnosti dosedanjega razvoja družbenih dejavnosti 2. Cilji in usmeritve socialnega razvoja 3. Materialni okviri Vlll.Projekcija razvoja družbenih dejavnosti 1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok 2. Osnovno šolstvo 3. Usmerjeno izobraževanje 4. Raziskovalna dejavnost 5. Kultura 6. Telesna kultura 7. Zdravstveno varstvo 8. Socialno varstvo 9. Socialno skrbstvo 10. Zaposlovanje IX.Razvoj na drugih področjih 1. Splošni Ijudski odpor in družbena samoza-ščita 2. Informacijski sistem 3. Krajevne skupnosti 4. Splošna poraba Skupščina občine Ljubljana Centerje vfulllu leta 1979 sprejela smernice za pripravl)anla družbenega plana občine Ljublfana Centarza obdobfe 1981-1985, ki so skupaj a amarnl-caml za pripravo novlh srednjeročnih druibe-nih planov mesta /n SR Slovenlje podale ok-vire in načelne usmerltve vsem noallcem družbenega planiranja v občlni o osnovnlh opredelitvah družbenega razvofa do lata 1985. Sprefete amernlce so tvorlla oanovo temelfnim nosilcem planiranja v organlzacl-lah združenega deia, samoupravnlh /nfere-anlh skupnostlh in krafevnih akupnoatth pri oblikovanju lastnlh razvofnlh uameritev v obliki smernlc in eiementov za prlpravo nflho-vlh planov, kakor tudl občini pri pripravlfanlu dogovora o temeljlh družbenega plana ob-čine Ljubljana Centerza obdobfe 1981-1985. Vzporedno a pripravami planaklh doku-mentov v temeljnlh organizaclfah In akupno-stih so ob upoštevanju smernic za prtpravo družbenega plana občina In sprefetlh drulbe-nlh usmeritev na področju goapodarake ata-billzacije pct&kale tudl prlprava dogovora o temeljih družbenega plana občine LfuMJana Center za obdobje 1981-1985 tako, da 1% 1$ skupščlne občine Ljubljana Center predtoBI osnutek tega dogovora v obravnavo občtnakl skupščini in temelfnim noailcem planlranfa v jullju leta 1980. V nadaljnjem poatopku priprava In uakiafm-vanja planaklh dokumentov temeljnih noall-cev planiranja na ravnf občlne, mesfa L/i/b-Ifane in SR Slovenije /e prišlo do zaostajanja tako, da Je tzvršnl avat skupščlne občlne Ljublfana Centar akladno z načeli sočaanaga In kontlnulranega planiranfa ob upoštevanfu In uaklajevanju prlpomb in predlogov ucfo/e-žencev dogovora iahko prlpravll predlog do-govora o temeljih družbenega plana obtina L/ubl/ana Centerza obdobje 1981-1985 šala v novembru 1980. Po obravnavi v samouprav-nih organizacijah in skupnostih ter na aajah zborov občlnske skupščine je poslal dogovor v aprejem udeležencem dogovora v decem-bru 1980. S predlogom dogovora o temeljih družbe-nega plana občine Ljubljana Center za ob-dobje 1981-1985 je izvršni avet v novembru 1980 predložil zborom občlnske skupščine v obravnavo tudl oanutek druibenega p/ana občlne Ljubljana Center za obdobje 1981-1985, kije Izhajal iz smernicza prlpravo družbenega plana občine In upošteval z do-govorom o temelflh družbenega plana opre-deljene akupne ciife in na/oge razvoja občine v naalednjem srednjeročnem obdobju. V do-ločenlh elementih pa je bll osnutek zaradi zastojev v poteku usklafevanja še ne vskla-/en s pianskiml dokumentl v okviru meata In republlke. Zato je izvršnl avet predlagal, da ae z odlokom o spremembi odloka o obveznl prtpravl srednferočnega družbenega plana občlne Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 podaljša rok za predložitev pred-loga p/ana občlnski skupščini. Tako b\ bilo mogoče prt obllkcvanju predloga družbenega plana občlne za obdobje 1981-1985 upošte-vatl prlpombe daiegatov noallcev planiranja, M «o blle podane na oanutek In ga v nšjvečfi moinf meri tudf uakladftl a aočaano prfprav-ffanlml planskirni aktl na ravnl meata In repu-bllke. Izvršni avet skupščlne občlne Ljubijana Centerje akladno z določlli zakona o slstemu družbenega p/an/ran/a in o družbenem ptanu SR Slovenlje In na osnovl 87. In 200. člena atatuta občine Ljubljana Center določll prad-log družbenega plana občine Llubljana Cen-ter za obdobje 1981-1985 In ga a tam v akladu z določlll odloka o apremembl odloka o ob-vozni pripravl srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v določenem roku pradlaga zbo-rom občinske skupščine v sprejem. Mubl|ana, januar 1981 . Izvršnl svet Na podtagi 63. čleaa zakona o sistemu družbenega planlranja in o družbenem planu SR Slovenije, dogovora o temeljih družbenega piana občine Ljubljana Center za obdpbje 1981-1985 ter 172. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Centfer na S0jrttjora združenega dela dne.........na seji zbora krajevnih skupnosti dne.........in na sejf'družbenopbnflchega zbora dne-----..... sprejela Družbeni plan občine Ljubljana Center za obdobje 1981 1985 I. GLOBALNA OCENA DOSEDANJEGA RAZVOJA OBČINE Z OCENO STANJA NA PREHODU V NOVO SREDNJEROČNOOBDOBJE a) Ozemlje Občina Ljubljana Center leži v osrednjem delu Ljub-Ijane in meji na vse ostale Ijubljanske občine. Z njimi skupaj oblikuje mesto Ljubljana, ki je organizirano kot posebna družbenopolitična skupnost. Ozemlje občine meri 498 hektarjev (okrog 5 kvadrat-nih kilometrov) strnjenega urbanega zemljišča. Njena geografska lega v osrčju Slovenije in Ljubljane ter njena relativna majhnost sta v dosedanjem razvoju odigrali pomembno vlogo v procesu koncentracije go-spodarskih, upravnih, družbenopolitičnih in kultumih inštitucij občinskega in mestnega kot tudi širšega po-mena na ozemiju občine. Ozemlje občine je teritorialno razdeljeno na dvanajst krajevnih skupnosti, v katerih lahko delovni Ijudje in občani neposredno uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Razdelitev na dvanajst krajevnih skupnosti je bila izvedena v letu 1980, ko so se 4 od dotedanjih osmih krejevnih skupnosti preobiikovale v osem novih krajevnih skupnosti. b) Prebivalstvo V občini Ljubljana Center ima stalno prebivališče okrog 34.500 občanov. Število stalnih prebivalcev ob-čine se je v zadnjih desetih letih zniževalo. Temu ustrezno se je, ob stalni rasti prebivalstva v drugih Ijubljanskih občinah in v mestu kot celoti, hitro zniže-val delež prebivalcev Ljubljane s stalnim prebivališčem v občini Center. Ocenjujemo, da delež, ki je v letu 1948 še znašal okrog 25% vseh prebivalcev Ljubljane v letu 1980 ne presega 10%. Na upadanje števila prebivalcev so vplivale predvsem preselitve v druge Ijubljanske občine, kjer so se inten-zivneje gradile nove stanovanjske soseske. Medtem ko se je gostota prebivalcev v vseh drugih Ijubljanskih občinah povečala, se je v občini Center znižala. Še vedno pa je daleč največja v Ljubljani. Delež aktivnega prebivalstva v skupnem številu pre-bivalstva občine je v srednjeročnem obdobju 1976-1980 znašal okrog 47% in je bil tudi nižji od poprečnega deleža v Ljubljani, ki je v istem obdobju presegel 51%. Cilja, ki smo si ga zastavili s planom za srednjeročno obdobje 1976-1980, da bomo v tem obdobju spreme-nili trend upadanja števila prebivalcev v občini in dose-gli v letu 1980 okoli 40.000 stalnih prebivalcev uresni-čili nismo dosegli. Na to je vplivala stanovanjska grad-nja, ki je bila počasnejša od planirane, prav tako tudi premajhna intenzivnost ukrepov, ki naj bi zagotovili ponovno vračanje interesa občanov za prebivanje v središču mesta. c) Zaposlenost Na območju občine je zaposlenih 67.000 delavcev. To je skoraj dvakrat večje število od števila stalnih prebivalcev občine in štirikrat večje od števila aktivnih prebivalcev občine. Hitra rast zaposlovanja ob upada-nju števila stalnih prebivalcev je glavni razlog za ugo-tovljeno nesorazmerje. Zato je dnevna migracija zapo-sleniJn v občino iz drugih Ijubljanskih občin pa tudi iz drugih okoliških krajev velika. Rast zaposlovanja v občini je bila v vseh zadnjih letih relativno visoka tako v gospodarstvu kot negospodar-stvu. Pbprečna stopnja rasti zaposlenosti vdružbenem sektorju je znašala v obdobju 1976-1980 okrog 1,4%. Kljub precej počasnejši rasti zaposlovanja v negospo-darstvu je struktura zaposlenih v občini Center še ve-dno zelo specif ična v primerjavi s poprečno strukturo v Ljubljani. Medtem ko je v Ljubljani v negospodarstvu poprečno zaposlen vsak peti delavec, je v občini Cen-ter v negospodarskih dejavnostih zaposlenih kar dobra tretjina vseh delavcev oziroma vsak tretji delavec. Največ delavcev je zaposlenih v terciarnih in kvartar-nih' ctejavnostih, precej še vedno v sekundarnih, med-terri ko zaposlenih v primarnih dejavnostih v občini praktifino ni. Medgospodarskimidejavnostmi prednja-čijo zaposleni v trgovini, ki jim sledijo zaposleni v finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitvah ter v industriji. Med zaposlenimi v negospodarskih dejavno-stih,,§a najštevilnejši delavci na področju izobraževa-nja.,žnanosti in kulture. Takšna specifična struktura zaposlenih v občini po dejavnoštih je glavni vzrok za prav tako specifično striikttjro zaposlenih po kvalifikacijski strukturi, ki je bistveno višja od povprečne v Ljubljani. Od skupnega števitazaposlenih ima več kot 18% delavcevvisokooz. višjo izobrazbo, pri čemer je v Centru zaposlena kar dobra polovica vseh delavcev z visoko oziroma višjo izobrazbo v Ljubljani. Dve tretjini teh delavcev je našlo zaposlitev v negospodarskih dejavnostih. d) Družbeni proizvod Občina Ljubljana Center se po svojem ekonomskem položaju razvršča med vodiine v Sloveniji in Jugosla-viji. Gospodarstvo na območju občine je udeleženo v Ljubljahi z okrog 31%, v SR Sloveniji z okrog 7% in v SFR Jugoslaviji z okrog 1% v ustvarjenem družbenem proizvodu. V primerjavi z nekaj let nazaj, ko je bila občina udeležena v družbenem proizvodu Ljubljane s preko 40%, v družbenem proizvodu SRS pa z 8 od-stotki, predstavlja takšno stanje sicer določeno zaosta-janje, še vedno pa zadošča za to, da se po ustvarjenem družbenem proizvodu uvršča v SFRJ na sedmo mesto, v SRS na drugo mesto in v Ljubljani na prvo mesto. V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je bila predvi-' dena stopnja rasti družbenega proizvoda za Ljubljano v višini 5,7%, za občino LjubljanaCenter pa5,1. Ocene realizirane stopnje rasti kažejo za Ljubljano 4,8% rast, za občino Center pa 4,3%. Za nižjo realizacijo planira-nih stopenj rasti družbenega proizvoda je več vzrokov. Najmočnejši vzrok je izpad rasti v letu 1976, ki je bil posledica korenitih sprememb v gospodarskem si-stemu in izrazito restriktivne tekoče ekonomske poli-tike v tem letu. Hitrejša dinamika rasti v naslednjih treh letih je potekala v razmerati, ko je nekoliko bolj spro-ščena ekonomska politika ob hitrem naraščanju notra-nje konjunkture povzročila, da je močno domače pov-praševanje postalo glavni vzpodbujevalec čedalje hi-trejšega razvoja. Ponovna počasnejša rast v letu 1980 je bila zlasti v drugi polovici leta posledica junijskih ukrepov ZIS za izvajanje politike ekonomske stabiliza-cije. Realna stopnja rasti družbenega proizvoda in stop-nja rasti zaposlenosti v srednjeročnem obdobju opo-zarjata, da rast družbene produktivnosti, ki je bila v srednjeročnem planu poudarjena kot najpomembnejši kvalitetni faktor naraščanja družbenega proizvoda, ni dosegla 60%-nega deleža v strukturi prirasta družbe-nega proizvoda in da se je zadržal visok delež, ki ga je v preteklem obdobju k prirastu družbenega proizvoda prispevalo novo zaposlovanje. Gospodarska struktura občine, merjena z deležem posameznih gospodarskih dejavnosti v ustvarjenem družbenem praizvodu, se v srednjeročnem obdobju 1976-1980 ni bistveno spremenila, takšne bistvene spremembe tudi niso bile predvidene v srednjeročnem družbenem planu občine za to obdobje. V letu 1980 je ustvarila trgovina 48% družbenega proizvoda občine, industrije 12%, finančne in druge poslovne storitve 10%, promet in zveze 9% in gradbeništvo 5%. Prikaz primarne delitve ustvarjenega družbenega proizvoda v občini nam pokaže, da se delitvena ra-zmerja med posameznimi elementi delitve v srednje-ročnem razdobju 1976-1980 niso bistveno spremenila. Za osebno, skupno, splošno in drugo porabo (v drugo porabo zajemamo del dohodka za obresti, del dohodka za delovno skupnost, del dohodka za zavarovalne pre-mije ipd) smo na začetku obdobja 1976-1980 (v letu 1976) namenjali 80% družbenega proizvoda občine in je tako za ohranjanje in razširjanje materialne osnove dela preostalo le 20% družbenega proizvoda. Za leto 1980 ocenjujemo zmanjšanje deleža osebne, skupne, splošne in druge porabe na okrog 78%, v njihovem okviru pa največje znižanje pri osebnih do-hodkih. V srednjeročnem planu občine za obdobje 1976-1980 zapisane usmeritve glede izboljšanja ra-zmerij v delitvi družbenega proizvoda smo tako delno realizirali. e) Osnovna sredstva in investicije Specifična gospodarska struktura občine je v dose-danjem razvoju vplivala na to, da največji del osnovnih sredstev v občini predstavljajo gradebeni objekti, na opremo odpade le manjši del. Zaradi izgradnje nekate-rih novih poslovnih stavb so gradbeni objekti v občini Center odpisani le 35%, medtem ko znaša stopnja odpisanosti opreme kar dvakrat toliko. Najpomemb-nejši gospodarski področji trgovina in industrija sta imeli tako gradbene objekte kot opremo odpisane bolj kot druga področja v občini. Investicijski dejavnosti na območju občine Center daje pečat v zadnjih desetih letih gradnja za Ljubljano in republiko pomembnih objektov. Zgradili smo Trg revolucije s poslovnimi stavbami Emone, Iskre in Ljub-Ijanske banke, Klinični center, novi RTV center, Kul-turni dom Ivana Cankarja, hotel Holiday Inn ter pričeli graditi Medicinsko fakulteto, poslovno stavbo Bavarski dvor in Ploščad Borisa Kraigherja. V občini Ljubljana Center so omejene prostorske možnosti za večje naložbe, zato se je industrija prese-Ijevala v industrijske cone drugih Ijubljanskih občin, trgovina pa je svojo dejavnost širila z izgradnjo drob-noprodajne mreže in skladišč v drugih Ijubljanskih občinah, pa tudi v drugih krajih Slovenije in zunaj nje. Delež sredstev \z dolgoročnega kreditnega poten-ciala bank v skupnih sredstvih za investicije se je vse razdobje 1976-1980 zniževal, rasla pa je udeležba last-nih in združenih sredstev gospodarskih in drugih OZD. Takšna dinamika je tudi sicer značilna za preteklo srednjeročno obdobje v Ljubljani in republiki. V letu 1980 sklenjen Družbeni dogovor o osnovah in kriterijih za presojo investicij je na koncu srednjeroč-nega obdobja 1976-1980 začrtal usmeritev v naložbe v izvozno usmerjeno proizvodnjo, proizvodnjo z visoko stopnjo predelave ter v takšno, ki racionalno nadome-šča uvoz, prav tako pa tudi v razvojno in tehnološko intenzivno proizvodnjo. f) Problemi in neskladnosti dosedanjega razvoja - Pešanje gospodarske moči občine v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami se kaže v relativno hi-tro padajočem deležu družbenega proizvoda občine v skupnem družbenem proizvodu Ljubljane; - občina ima specifično gospodarsko strukturo z visokim deležem terciarnih dejavnosti; - rast družbenega proizvoda smo pretežno gradili na večjem zaposlovanju in ne na večji produktivnosti; počasna rast produktivnosti tudi kaže na to, da možno-sti, ki jih daje visoka kvalifikacijska struktura zaposle-nih, niso bile dovolj izkoriščene; - visoka stopnja odpisanosti opreme otežkoča do-seganje večje produktivnosti dela; na počasno rast družbene produktivnosti vpliva relativno visok delež delavcev, ki so zaposleni izven gospodarstva in nepo-sredno ne ustvarjajo dohodka; - delitvena razmerja v ustvarjenem družbenem pro-izvodu se sicer spreminjajo v zaželeni smeri, vendar pa ne z zaželeno intenzivnostjo; zato je delež skupnih sredstev za reprodukcijo v družbenem proizvodu maj-hen, šezlasti majhen pa jedelež prostih sredstev, kerje največ sredstev že angažiranih, bodisi za odplačilb kreditov, bodisi za gradnjo infrastrukturnih in energet-skih objektov mestnega in republiškega pomena. II. CILJI IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985 Delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Center si zastavljamo temeljne cilje in usmeritve prihodnjega družbenoekonomskega razvoja v skladu s potrebo, da svoj nadaljnji razvoj gradimo integrirani v homogeno družbenoekonomsko celoto mesta Ljubljane, repu-blike in federacije. Pri opredeljevanju temeljnih ciljev izhajamo iz določil Smernic za pripravljanje družbe-nega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 in Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985. Za to obdobje opredeljujemo naslednje temeljne cilje in usmeritve: 1. Nadaljnja graditev in razvijanje socialističnih sa-. moupravnih odnosov. Razvijali bomosamoupravnoor-ganiziranost delavcev v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, poglabljali samoupravne pravice in odgo-vornosti delavcev pri odločanju o ustvarjanju in razpo-rejanju celotnega prihodka, dohodka in čistega do-hodka, dosledneje uveljavljali svobodno menjavo dela ter nadalje izgrajevali sistem samoupravnega družbe-nega planiranja. 2. Vsestransko kvaliteten in poglobljen družbenoe-konomski razvoj. V obdobju 1981-1985 bomo svoje delovne in materialne potenciale preusmerili od dose-ganja relativno dinamične gospodarske rasti občine v aoseganje njenega v6estranskega kvalitenega razvoja. Za cilj si ob relativno nizki stopnji rasti družbenega proizvoda in zaposlenosti postavljamo večjo udeležbo produktivnosti pri ustvarjanju družbenega proizvoda na osnovi intenzivnejše uporabe razpoložljivega zna-nja in novih znanstvenih dosežkov, ob bolje organizira-nih tehnoloških postopkih in optimalni razporeditvi ustrezno izšolanih in usposobljenih delavcev nadelov-nih mestih. 3. Povečanje reproduktivne sposobnosti gospodar-stva. Z zavestnim omejevanjem rasti osebne, skupne in splošne porabe za rast družbenega proizvoda, racio-nalno uporabo osnovnih in obratnih sredstev ter pred-vsem z večjo produktivnostjo moramo doseči večjo reproduktivno sposobnost gospodarstva, ki bo omo-gočala združevanje sredstev v večjemu obsegu, s tem pa tudi kvalitetnejši razvoj. 4. Zagotavljanje večje dohodkovne intenzivnosti go-spodarstva. Kvalitetnejše gospodarjenje se mora odra-ziti vvečji dohodkovni intenzivnosti vseh gospodarskih panog, pri čemer imajo pomembno vlogo vse tri pa-noge trgovine kot najmočnejše dejavnosti v občini, turizem irv-gostinstvo kot dejavnosti z izjemnimi pre-dnostmi, ki jih dajeta Stara Ljubljana in grad, poslovno tehnične storitve in inženiringi ob upoštevanju razpo-ložljivega strokovnega kadra ter drobno gospodarstvo kot nujna dopolnitev ostalim gospodarskim dejavno-stim. 5. Zagotovitev dohodkovno povezane, ustrezno or-ganizirane in specializirane trgovinske dejavnosti. Tr-govinske organizacije združenega dela bodo uveljav-Ijale dolgoročno dohodkovno povezovanje s proizvo-dnimi organizacijami združenega dela z namenom, da aktivno sodelujejo pri skupnem načrtovanju proizvod-nje in prodaje, zagotavljajo večji obseg prodaje in skupno nastopanje na tujih trgih in sodelujejo pri načr-tovanih prednostnih naložbah za povečanje izvoza. Poseben poudarek bo dan dohodkovnemu povezova-nju trgovinskih organizacij združenega dela s kmetij-skimi temeljnimi organizacijami združenega dela in živilsko industrijo zazagotavljanje boljše preskrbe pre-bivalstva z živili. 6. Uveljavljanje načrtne dolgoročne usmerjenosti v izvoz in zmanjševanje uvoza. Prvenstvena naloga go-spodarskih organizacij združenega dela je zagotavlja-nje večjega izvoza blaga in storitev. Zunanjetrgovinske organizacije bodo z združevanjem dela in sredstev s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela na osnovi skupnega deviznega prihodka oz. do-hodka in samoupravno povezane za organiziran in enotnejši nastop na zunanjem trgu morale prevzeti aktivnejšo vlogo pri povečevanju izvoza, ob tem pa tudi za zagotavljanje potrebnega uvoza. 7. Izboljšanje in popestritev celovite turistične po-nudbe. v okviru dohodkovno in poslovno povezanih turističnih in gostinskih organizacij združenega dela. Z združitvijo in ustreznejšo organiziranostjo organizacij združenega dela turističnega posredovanje ter dohod-kovno povezanostjo z ostalimi udeleženci v turistični ponudbi bo dosežen enotnejši nastop na turističnem trgu in izboljšana materialna osnova razvoja turizma in gostinstva, ki bo omogočala popestritev gostinske in turistične ponudbe. 8. Razvoj malegagospodarstvakotdopolnilaostalim gospodarskim dejavnostim in kot osnovne dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva po obrtnih stori-tvah. Z intenzivnejšim povezovanjem z ostalimi gospo-darskimi dejavnostmi na osnovi dohodkovnih od-nosov, z diferenciranim pristopom h kreditiranju defi- citarnih storitvenih dejavnosti v okviru malega gospo-darstva, z ustrezno davčno politiko, zagotavljanjem kadrov v okviru usmerjenega izobraževanja ter ustrez-nejšo cenovno politiko bodo dane možnosti za hitrejši in skladnejši razvoj dejavnosti malega gospodarstva. Pri tem bo z vključitvijo tako združenega kot osebnega dela dana malemu gospodarstvu pomembna vloga v načrtovani poživitvi posameznih območij občine. 9. Racionalno gospodarjenje in omejevanje porabe vseh vrst energije in energetskih surovin, preusmeritev na domače vire. Zaradi vedno večjih težav pri nabavi zadostnih količin vseh vrst energije bodo napori vseh proizvajalcev energije usmerjeni v dolgoročno zago-tavljanje virov, uporabnikov pa v vsestransko varčeva-nje z energijo. Na osnovi srednjeročne in dolgoročne energetske bilance Ljubljane bo zagotavljanje virov temeljilo v prvi vrsti na samoupravnem sporazumeva-nju o sovlaganjih v obnovo in razširitev proizvodnje eiektrične energije in dobave premoga, ki naj bi v največji možni meri nadomestil uporabo uvoženih te-kočih goriv. Poleg ukrepov za zagotavljanje virov ener-gije pa bodo ukrepi za racionalno koriščenje energije v gospodarstvu in skrajno varčevanje ter osveščenost pri občinah pogoj za kontinuirano dobavo energije v tem srednjeročnem obdobju. 10. Na področju družbenih dejavnosti bomo skladno z ugotovitvijo, da je socialni razvoj sestavni del druž-bene reprodukcije, hitreje razvijali tista področja, ki neposredno ali posredno v največji meri prispevajo k rasti proizvodnje in produktivnosti dela, pri čemer bomo predvsem ohranjali raven družbenega stan-darda. Prednost bodo imela področja izobraževanja, otroškega varstva in osnovnega zdravstvenega varstva. 11. Zagotovili bomo nadaljnje uveljavljanje svobodne menjave dela, tako da bomo uskladili potrebe delovnih Ijudi in občanov po storitvah družbenih dejavnosti z materialnimi možnostmi združenega dela uveljavili enotne normative in standarde ter skupno oblikovali programe in vsakoletno ocenjevali kvaliteto storitev. 12. Tudi v tem srednjeročnem obdobju bomo posve-tili posebno pozornost razvijanju družbenega stan-darda, ki bo imel prednost pred osebnim, vendar tako, da bo še spodbujal človekovo delovno produktivnost in ustvarjalnost. 13. Humanizacija delovnega in življenjskega okolja. Oživili bomo staro mesto jedro in zmanjševali odselje-vanje. Naše usmeritve so v usmerjeni stanovanjski iz-gradnji na že opredeljenih lokacijah, v katero bo vklju-čena tudi učinkovitejša prenova in revitalizacija sta-rega mestnega jedra. 14. Nadaljnje razvijanje sistema splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. PROSTORSKI RAZVOJ III. DOSEDANJI RAZVOJ, CILJI IN USMERITVE PROSTORSKEGA RAZVOJA 1. Značllnosti dosedanjega razvoja v prostoru ob-čine Občina Center Ljubljana predstavlja za mesto Ljub-Ijano njegovo središče - tako na mestni, regijski kot republiški ravni. Za občino in s tem Ljubljano so po prostorski zasnovi značilna vsaj tri zgodovinska ob-dobja: - predpotresno obdobje nastajanja in razvoja (do leta 1895) v ožini Ijubljanskih vrat med Gradom in Rožnikom; - popotresno obdobje (1895 do 1945) prenove teda-njega mesta in postopnega širjenja proti severu in jugu; - obdobje po II. svetovni vojni, ko se je pozidalo bivše Ijubljansko predmestje in se v zadnjem času intenzivno zapolnjujejo vrzeli razpoložljivega zemlji-šča. Vsako od teh obdobij je zapustilo Ljubljani in občini kulturnozgodovinske značilnosti in vrednote, tako v prostorski zasnovi razvoja mesta in cestnem omrežju, kot v posameznih objektih ali njihovih zaključnih gru-pacijah. V prvih dveh obdobjih so za gradnjo mesta vladala bolj humana merila. Ta veljajo tako za poenotene vi-šine objektov kot za zakonitosti njihove tlorisne za-snove, izrabe ter medsebojnih odmikov; za parkovne zasnove; ulične in tržne sisteme, ki so bili prirejeni na tedanji promet pešcev, vprežnih vozil, kolesarjev in kasneje na tramvajski promet. Manj kvaliteten razvoj pa je značilen za povojno obdobje izgrajevanja Ljubljane v občini Center. Hitra demografska rast (število prebivalcevse je povzpelo od 116.000 v letu 1945 na 220.000 vletu 1970), sprememba tehnologije dela, sprememba naeina komuniciranja, zgledpvanja po tujih prostorskih rešitvah in prostorsko neobvladanje usmerjanja investicijskih naložb so pov-zročili tudi v prostoru občine Ljubljana Center nega-tivne pojave, ki se kažejo v. -porušenem ravnotežju med številom stanovalcev ob-čine (34.500 občanov) ter številom zaposlenih v občini (67.205 delovnih mest), kar pomeni za Ljubljano veliko dnevno migriranje. Le 9.745 zaposlenih v občini Center tudi živi v občini, ostali pa se na delo vozijo od drugje; - porušeni vizualni podobi občine in mesta z močno urbano izrabo zemljišča: povprečni faktor izrabe v ob-čini Center je 0,93 pri tem, da je urbanistično priporo-čen maksimalni faktor izrabe 1,00 (v Ljubljani doseženi faktor izrabe zemljišča znaša 0,15). V nekaterih krajev-nih skupnostih pa ta faktor dosega tudi 1,35; - porušeni bivalni kvaliteti zaradi neustreznih med-sebojnih odnosov grajenih struktur in pomanjkljivega naravnega okolja. To sproža po krajevnh skupnostih občine naslednje: - socialne probleme in stiske pri koristnikih ^arih objektov in prostora; - pomanjkanje funkcionalnih površin za parkiranje. V občini primanjkuje cca 6.000 garažnih mest ali vsaj toliko parkimih površin za prebivalce, ki živijo vobčini, ter vsaj 27.500 parkirnih površin za zaposlene v občini; - pomanjkanje funkcionalnih površin za bivalne oko-liše. Stanovanjski objekti v občini zaradi urbanizacije še nadalje izgubljajo pritikline v pritličjih ter že tako skromne površine v atrijskih dvoriščih in ostalem ne-pozidanem prostoru; - hudi problemi zaradi ekološke onesnaženosti mestnega središča ter hrupne ogroženosti bivalnih okolišev. Samo za zrak velja, da je v Ljubljani zastrup-Ijenost zraka s SO2 v najslabši meteorološki situaciji še vedno dvakrat večja od dopustne. Presegajo tudi kon-centracije drugih kemičnih spojin in hrupa, ki nače-njajo zdravje prebivalcev. Za občino je značilno vsakodnevno prihajanje in odhajanje Ijudi. Občina dosega pri 498 ha površine povprečno gostoto 69 domicilnih prebivalcev na ha, kar je manj kot povprečna gostota v Ljubljani, ki znaša 100 prebivalcev na ha. V delovnem času pa je z zasede-nimi delovnimi mesti v občini dosežena gostota 144 prebivalcev na ha. To kaže na intenzivno migriranje ob dnevnih konicah (prihodi in odhodi z dela), ko se povprečno v eni uri število Ijudi v občini vsak dan poveča in potem zopet zmanjša za več kot dvakrat. Tu niso upoštevane še delovne migracije prebivalcev, ži-večih v občini, ki so zaposleni izven občine, tranzitni promet, promet poslovnih obiskovalcev idr. . Doslej premajhna skrb za prenovo namensko ali fi-zično dotrajanih objektov za infrastrukturno opremo, še posebej za toplovodno in plinsko napeljavo, za negovanje in ohranjevanje zelenih in parkovnih povr-šin, atrijskih dvorišč, vzdrževanje fasad idr. je le še stopnjevala pogoje za izseljevanje aktivnega prebival-stva iz občine (povprečno zmanjševanje v minulih petih letih je 500 prebivalcev na leto), kar jeznačilen kazalec vitalnega propadanja mestnih središč tudi v drugih evropskih in zahodnih mestih. Za opisane negativne pojave v občini je kriva tudi premalo trdna urbanistična politika, ki bi dosledno branila širše družbene interese v občini pred trenut-nimi investicijskimi posegi. V občini je možno ugotoviti tudi nekatere pozitivne razvojne prostorske pristope. Kljub pozitivnim usmeritvam Generalnega urbani-stičnega plana - GUP 1966, da ne bomo razvijali »nove Ljubljane«, ampak bomo postopoma po potrebah oživ-Ijali obstoječi fizični fond, smo za revitalizacijo starega mestnega jedra premalo naredili. Občina je v minulem obdobju z izjemno močjo ra-zvila poslovno dejavnost, družbenopolitično dejavnost, zdravstveno varstvo, izobraževanje in druge družbene dejavnosti, kar je utrdilo njeno vlogo in pomen mest-nega, regionalnega in specifičnega republiškega sredi-šča. Nekatere arhitektonske rešitve so vendarle uspele s sodobno prostorsko zasnovo ujeti nacionalno tipiko mesta ter se približati potrebam mestnega razvoja. Žal pa včasih prevladujejo prostorske zasnove lokalnih poudarkov, ki so zmanjšale možnosti organskega preobražanja celotne mestne aglomeracije. Ostajajo pa zapostavljena prostorska reševanja po-sledic opisanih pristopov, kar bodo morali prednostno upoštevati novi prostorsko-urbanistični načrti, projekti in ukrepi za urejanje prostora. 2. Cilji in usmerltve prostorskega razvoja Sistem sočasnega družbenega planiranja naj bi po-stal porok tudi za optimalnejši razvoj in preobrazbo prostora občine Center. Dolgoročne usmeritve razvoja, ki zadevajo potrebne ukrepe v srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985, so: - namenska izraba prostora občine bo težila k zmanjševanju razlike med številom zaposlenih in števi-lom stanovalcev v občini; potrebno bo strogo omejiti spreminjanje namembnosti iz stanovanjskih v po-slovne prostore in poskušati čim več sedanjih poslov-nih prostorov spremeniti v stanovanjske; -strukturna izraba prostora bo težila k usklajeni ga-baritni pozidavi; - stopnja onesnaženosti in hrupnosti bivalnih pre-delov se bo morala znižati na dovoljene normative; - pripravili bomo ukrepe in izvajali rešitve, ki bodo uskladile mestni prometni utrip in odpravile zastoje ob dnevnih konicah; - občina Ljubljana Center bo v bodoče vso skrb posvetila dvigu kvalitete obstoječega namensko in fi-zično dotrajanega zelenega fonda z namenom, da se bodočim generacijam ohrani specifika našega mest-nega središča in da se zagotovi prebivalcem krajevnih skupnosti v občini zdravo življenje in tudi pridobi nove prebivalce. Za oblikovanje jasne prostorske politike, urbani- stično načrtovanje,.projektiranje, določitev ukrepov o urejanju in vzdrževanju prostora in nadzor nad izvaja-njem sprejetih dokumentov, sose podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občina Ljubljana Center za srednjeročno obdobje 1981-1985 sporazumeli, da bodo izdefali: - kriterije za namensko izrabo prostora in sistemsko reševanje bodočega mestnega policentričnega ra-zvoja; - kriterije za ustrezno horizontalno in vertikalno ga-baritno izrabo površin v občini; - kriterije za določitev prioritet in ukrepov saniranja vseh povzročiteljev onesnaževanja; - podrobne usmeritve glede odpravljanja ključnih prometnih problemov mesta v Ljubljani; - kriterije za zaščito, prenovo in rekonstrukcijo gra-jenega prostora, objektov, naprav in napeljav na po-dročju mesta ter kriterije za celotno saniranje zelenih površin rekreacijske in hortikulturne zasnove. Ti kriteriji in usmeritve bodo oblikovani na osnovah izhodišč sistemskega reševanja prostorskega razvoja celotnega mesta. Za njjhovo izdelavo bodo upoštevani vsi dosedanji prostorsko-urbanistični dokumenti in študije, ki so že doprinesli k oblikovanju uspešne prostorske politike. Z namenom, da bi zagotovili kvalitetne arhitekton-ske, tehnične, tehnološke in ekološke rešitve tako pri novogradnjah kot pri sanaciji in rekonstrukciji objek-tov, naprav in okolišev občine so se podpisniki dogo-vora o temeljih družbenega plana tudi obvezali, da bodo: - sprejemali medsebojno usklajene odločitve s po-dročja materialne proizvodnje, ki zadevajo prostorsko preobrazbo občine; - aktivirali vso že izdelano in še uporabno prostor-sko-urbanistično dokumentacijo; - uveljavljali usmerjen in nadzorovan način nadalj-njega naročanja urbanistične dokumentacije; - uveljavljali pridobivanje kvalitetnih urbanističnih ter projektnih rešitev občine in mesta ter nadzor nad izvajanjem planiranih in projektiranih prostorskih po-segov vseh vrst. GOSPODARSKI RAZVOJ IV. TEMELJNI CILJI IN USMERITVE GOSPODAR-SKEGA RAZVOJA Obdobje 1981-1985 bo tudi na področju gospodar-skega razvoja pomenilo prehod iz kvantitete v kvali-teto. Dosežena razvojna stopnja in razvojne možnosti omejujejo dinamično rast gospodarstva v občini. Go-spodarstvo bo povečalo družbeni proizvod po stopnji . 2,4 odstotka letno, kar bo zagotavljalo, da gospodarska rast. občine ne bo zaostajala za več kot eno odstotno točko za rastjo družbenega proizvoda ostalih Ijubljan-skih občin. Pretežni del prirasta družbenega proizvoda bo pri-spevala večja produktivnost dohodkovno tesneje pove-zanega združenega dela ob izboljševanju kvalifikacij-ske strukture zaposlenih in intenzivnejše uporabezna-nja. Število zaposlenih v občini se bo povečalo z 1,0% poprečno letno stopnjo rasti, tako da se bo v tem srednjeročnem obdobju pričelo zmanjševati nesora-zmerje med potrebami po delavcih in lastnim delovnim potencialom. Vse oblike porabe se bodo podredile skupnemu ci-Iju: povečati reprodukcijskosposobnost gospodarstva. Rast osebne, skupne in splošne porabe bo zaostajala za 10% za rastjo družbenega proizvoda. Osnova gospodarske rasti bo v novi kakovosti in večji učinkovitosti obstoječegospodarske struktureob poudarjeni vlogi povezovanja in skupnega načrtovanja razvoja proizvodnih in trgovinskih dejavnosti ter go-stinstva in turizma. Razvojni programi bodo morali ustrezati naslednjim pogojem in kriterijem: - udeležba interesnozdruženihsredstevvfinancira-nju programov, - nadpovprečna razvojna in tehnološka intenziv-nost, - izvozna usmerjenost, - visok dohodek na zaposlenega, - racionalno in produktivno zaposlovanje, - zagotavljanje socialne varnosti in družbeno dogo-vorjenih standardov delavcev, - razvijanje humanih oblik dela in bivanja, - racionalna uporaba prostra in varovanje okolja, - oskrba prebivalstva s prehrambenimi proizvodi v novih soseskah ter v tistih območjih, kjer le ta ni zadovoljivo rešena, - posodabljanje notranjega transporta in uvajanja moderne tehnologije skladiščenja, - posodobitev gostinskih in turističnih objektov z namenom večanja celovitosti gostinsko-turistične pb-nudbe in povečanja inozemskega turizma, - zmanjšanje pomanjkanja posameznih vrst storitev v okviru dejavnosti malega gospodarstva, - trajno poslovno tehnično in proizvodno sodelova-nje osebnega in združenega dela v dejavnostih malega gospodarstva, - varovanje interesov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. V okviru gornjih pogojev in kriterijev bodo pre-dnostno obravnavani razvojni programi v naslednjih dejavnostih: - trgovina (zunanja trgovina, trgovina na drobno) - turizem in gostinstvo - industrija (optika, elektrooptika in elektromedi-cina z inženiringom, kovinsko-predelovalna industrija, papirno-predelovalna industrija, grafična industrija) - drobno gospodarstvo - inženiring - promet in zveze - gradbeništvo V obdobju 1981-1985 bomo v okviru dogovorjene politike ekonomskih odnosov s tujino povečali obseg ter spremenili regionalno usmerjenostzunanjetrgovin-ske menjave. Izvoz bomo povečali po povprečni letni stopnji 8%, uvoz pa zadrževali v mejah 1% realnega porasta letno. Temeljne organizacije združenega dela gospodar-stva se bodo kadrovsko, organizacijsko in materialno usposabljale ter opremljale v skladu s sprejetimi načrti za vodenje vseh oblik splošnega Ijudskega odpora in samozaščite za delovanje v primeru naravnih in drugih hujših nesreč in za odpravljanje izrednih razmer. Po-sebno pozomost bodo posvetile zagotavljanju pre-skrbe z osnovnimi živilskimi in drugimi proizvodi za potrebe prebivalstva in oboroženih sil terzagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za proizvodnjo in opravljanje storitev, za kar bodo sklenile ustrezne samoupravne sporazume z organiza-cijami združenega dela - dobavitelji. V. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA IN RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE UUBUANA CENTER V OB-DOBJU 1981-1985 V projekciji materialnih okvirov družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Center za prihodnje srednjeročno obdobje smo upoštevali doseženo stop-njo družbenoekonomskega razvoja občine, rezultate razvoja v tekočem srednjeročnem obdobju 1976-1980, ključne razvojne probleme na prehodu v novo srednje-ročno obdobje, temeijne cilje in usmeritve razvoja ob-čine Ljubljana Center, prav tako pa tudi projekcijo materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja Ljubljane, Slovenije in Jugoslavije. V njej smo izhajati nadalje iz že sprejetih ukrepov za izvajanje politike ekonomske stabilizacije v letu 1980 ter predvidenih ukrepov za njeno izvajanje v razdobju 1981-1985. 1. Projekcija prebivalcev Z izgradnjo predvidenih sosesk, revitalizacijo Stare Ljubljane in prenehanjem spreminjanja namembnostl stanovanjskjh v poslovne prostore se bo zaustavilo zmanjševanje število prebivalcev v občini. Samo iz naravnega prirasta pričakujemo v razdobju 1981-1985 povečanje za 500 prebivalcev. Ne glede na predvideni naravni prirast prebivalcev ter preselitev v občino v novo zgrajene stanovanjske površine, se še vedno predvideva, določen odliv prebi-valstva - zlasti \z stanovanj. VI. in VII. kategorije -vendar pa bo končno število prebivalcev leta 1985 preseglo 34.500. Starostna struktura se bo nekoliko spremenila v prid mlajših občanov. Aktivnih prebival-cev bo nekaj manj kot polovico (47%), oseb z osebnim prihodkom (upokojenci) bo26%, vzdrževanih prebival-cev pa 27%. 2. Projekcija zaposlovanja Število zaposlenih delavcev na območju občine se bo povečalo za okrog 3.360 zaposlenih. Povprečna letna stopnja rasti zaposlovanja bo znašala 1,0% pri čemer se razmer\e med zaposlenimi v gospodarstvu in negospodarstvu ne bo bistveno spremenilo. Glede na predvideno omejeno rast zaposlovanja bomo vso po-zornost posvetili višji udeležbi strokovnega in visoko-strokovnega dela v bolje organiziranih delovnih proce-sih ter relativnemu zmanjševanju števila režijskih de-lavcev in se zavzemali, da se bo kvalifikacijska struk-tura zaposlenih še naprej izboljševala. V strukturi zaposlenih po stalnem bivališču ne raču-namo s pomembnejšimi premiki - še vedno bo tudi v prihodnjih petih letih prisotna intenzivna dnevna rni-gracija zaposlenih v občino Ljubljana Center. 3. Projekcija rasti družbenega proizvoda Glede na ocenjene zaostrene pogoje gospodarjenja v srednjeročnem obdobju 1981-1985 ter glede na že doseženo visoko stopnjo gospodarske razvitosti ob-čine ocenjujemo, da bomo v obdobju 1981-1985 pove-čali družbeni proizvod občine po povprečni letni stop-nji rasti 2,4%. Takšna stopnja je precej nižja od tiste, ki smo jo planirali za preteklo srednjeročno obdobje, pa tudi nižja od planiranih stopenj v Ljubljani in republiki. V letu 1985 bo ustvarjeni družbeni proizvod občine v višini 19,3 milijarde dinarjev (v cenah 1980) in bo za 2,2 milijarde višji od ustvarjenega v izhodiščnem 1980 letu (17,1 milijarde). V Ljubljani bo v letu 1985 realiziran družbeni protz-vod 71,6 milijarde dinarjev. To pomeni, da bo udeležba občine Center v ustvarjenem družbenem proizvodu v letu 1985 27,0%, kar pomeni nadaljevanje trenda iz zadnjih desetih let, ko se je udeležba Centra stalno zniževala. Kljub znižanju bo delež občine v DP Ljub-Ijane še vedno najvišji med Ijubljanskimi občinami. Družbeni proizvod na zaposlenega, ki je v letu 1980 znašal 250000 din, se bo v letu 1985 povzpel na 270.000 din, oziroma bo porasel z indeksom 107 ali za 1,4% vsako leto. To kaže na dvig družbene produktiv-nosti z enakim odstotkom. Bistveno višji bo povprečni družbeni proizvod na prebivalca, pri katerem pa moramo upoštevati doseda-nje ugotovitve glede razkoraka v skupnem številu za-poslenih in skupnem številu stalnih prebivalcev v ob-čini. Ta bo znašal 560.000 din, tj. 13% več kot v letu 1980. Tudi v obdobju 1981-1985 se gospodarska stuktura občine ne bo bistveno menjala. Posamezne gospodar-ske dejavnosti bodo v največji meri zadržale dosedanje deleže v ustvarjenem družbenem proizvodu občine, tudi najpomembnejše. Delež trgovine se bo, ob njeni počasnejši rasti od povprečne v občini, malenkostno znižal, še vedno pa bo dosegal izredno visokih 47,7%. Nasprotno se bo delež industrije malo zvišal. Tako bo ta dejavnost še vedno ohraRila po pomenu drugo me-sto v občini, pred finančnimi in drugimi tehničnimi storitvami, ki bodo - enako kot v tekočem srednjeroč-nem obdobju - ponovno povečale svojo udeležbo v ustvarjenem družbenem proizvodu. Med drugimi dejavnostmi, ki bodo malenkostno zvi-šale svoj delež, velja omeniti še gostinstvo in turizem, ki v občinskem DP sodelujeta sicer le s 5,8%, vendar vključujeta skoraj 60% DP, ki ga v Ljubljani ti dve dejavnosti realizirata. 4. Projekcija delltve družbenega proizvoda Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije ter še zlasti nujnost krepitve lastne sposobnosti organizacij združenega dela za razširjeno reprodukcijo narekujeta potrebo po počasnejši rasti osebne, skupne in splošne porabe oč rasti družbenega proizvoda. Zato izhajamo v projekciji delitve družbenega proizvoda iz predpo-stavke, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju sredstva za osebne dohodke ter skupno in splošno porabo naraščala za 10% počasneje od rasti družbe-nega proizvoda. Poleg te, smo v projekciji izhajali še iz naslednjih predpostavk: - realna rast družbenega proizvoda v občini bo na-raščala po povprečni letni stopnji 2,4%; - rast druge porabe bo sledila rasti družbenega pro-izvoda; postavka del dohodka za obresti bo izkazovala nekoliko višjo rast, postavka del dohodka za delovno skupnost pa bo zaostajala za 10% za rastjo družbe-nega proizvoda; - rast amortizacije (po predpisanih in nad predpisa-nimi minimalnimi stopnjami) bo za 25% prehitevala rast družbenega proizvoda; - sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v OZD bodo prav tako naraščala za okrog 25% hitreje od družbenega proizvoda; - dolgoročna sredstva \z kreditnega potenciala bank bodo v zaostrenih pogojih pri koriščenju prirasta depozitov nosilcev družbenih sredstev in zaradi manjše rasti varčevanja prebivalstva zmanjšala svoj delež v skupnih sredstvih za reprodukcijo v materialni proizvodnji; v večjem delu razdobja 1981-1985 se bodo ta sredstva realno zmanjševala; - rast drugih domačih sredstev bo sledila rasti druž-benega prizvoda; - rast inozemskih sredstev predpostavlja v prihod-njem petletnem obdobju izredno omejene možnosti za priliv dodatne akumulacije iz tujine (novih kreditov), namesto neto priliva, kot je izhajal iz predhodne ocene, računamo, da bo prišlo do močnega neto odliva sred-stev v tujino (odplačila kreditov). Delež sredstev osebne, skupne, splošne in druge porabe v družbenem proizvodu občine se bo zmanjšal za več kot 3-odstotne točke. V enaki meri še bo povečal delež sredstev za ohranjanje in razširitev materialne osnove dela. Iz sprememb v strukturi delitve družbenega proiz-voda sffrazvidni premiki, ki so povezani s predvidenim izvajanjem razvojne politike in stabiliziranjem trga in se odražajo v zmanjšanem deležu osebnih dohodkov ter sredstev za skupno in splošno porabo ter v porastu deleža sredstev temeljnih organizacij za financiranje razširjene reprodukcije. NaJalje [« se ho v prihodn^cm srcdnicrDčiKm obdobju histveno sprotonila Midi s.vn struklura rrodstev za reprodukcijo v mi-UTialni proi=irx1nji (v 000 000 din, J976-80; tekoče cciic, 1981-85: one 1960): ~~__197G-1980_______l!>Bl-I9 5,5 • inozerska sretti-a (neto priliv o^ircn.T olliv) 991 4,8 -362 -1,3 5ku;vi} rsredstva ot repnoduk- :ijo v matorialnl proizvodnji 20.607 10R,0 27.947 100,0 Največje strukturne spremembe pri sredstvih za re-produkcijo bodo prisotne pri lastnih sredstvih TOZD. V obdobju 1981-1985 se bo močno povečal delež lastnih sredstev TOZD (amortizacija in akumulacija v TOZD), in sicer za več kot 21 poenov. Nasprotne tendence bodo razvidne pri dolgoročnih sredstvih iz kreditnega poten-ciala bank, katerih delež se bo znižal za 16 poenov. Delež inozemskih sredstev bo potrebno črtati v celoti, glede na to, da za obdobje 1981-1985 predvidevamo neto odliv poldrugega odstotka sredstev akumulacije v tujino. Tako oblikovana sredstva za reprodukcijo v mate-rialni proizvodnji smo v nadaljevanju razporedili po namenih financiranja, ter jih reducirali na razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva. Povečane potrebe po dolgoročnih skupnih vlaganjih v energetsko in surovinsko osnovo izven SR Slovenije, večje kreditiranje prodaje blaga, skupna vlaganja v tuiino in uvedba prispevka za odpravo posledic potresa v Crni gori v razdobju 1981-1985 bodo močno obreme-nila skupna sredstva za reprodukcijo v materialni pro-izvodnji in vplivala na znižanje deleža razpoložljivih sredstev za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva. -vmilijondin -vcenah leta1980 1976-1980 1981-1985 - družbeni proizvod 82.075,0 92.242,0 - skupaj sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji 30.393,0 27.947.C -deležsredstevvDP 37,0 30,3 - razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva 14.706,0 11.438.C -deležsredstevvDP(%) 17,9 12,4 Delež sredstev za reprodukcijo v materialni proiz-vodnji se bo v razdobju 1981-1985 znižal za več kot 6 poenov. Visok izpad dolgoročnih sredstev iz kredit-nega potenciala bank in zlasti inozemskih sredstev je vzrok za takšno znižanje, ki ga bo le delno ublažila predvidena hitrejša rast amortizacije in akumulacije v TOZD. Oblikovanje višjih sredstev za reprodukcijo je možno predvideti le ob spremembah temeljnih predpo-stavk; to je zvišanju predvidene letne stopnje rasti družbenega proizvoda, ali ob predvidenem večjem zaostajanju posameznih oblik porabeza rastjo družbe-nega proizvoda. S takšnimi spremembami pa je težko računati gtede na to, da že obstoječe predpostavke pomenijo realizacijo velikih in dolgoročnih zaokretov v dosedanjih trendih. Prav tako se bo v obdobju 1981-1985 znižal tudi detež razpoložljivih sredstev za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva. Ta delež se bo znižal za 5 poenov. Poleg relativnega padca sredstev pa predvide-vamo, da bo pri njih v naslednjem obdobju realiziran tudi absolutni padec in da bo v obdobju 1981-1985 na razpolago celo za 3,3 milijarde din manj sredstev za vlaganja v osnovna sredstva kot v tekočem srednjeroč-nem obdobju. VI. PROJEKCIJA RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAV-NOSTI 1. Trgovina Trgovina je najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini. Ustvarja 47,6% vsega družbenega proizvoda občine in zaposluje 21,6% od vseh zaposlenih v občini. Delež družbenega proizvoda trgovine se v zadnjih pe-tih letih ni bistveno spremenil, stopnja rasti pa je bila enaka povprečni rasti družbenega proizvoda v gospo-darstvu. Za občino center je trgovina, kot ekološko čista dejavnost z dolgoletno tradicijo, perspektivno gospo-darsko področje tudi v srednjeročnem planskem ob-dobju 1981-1985. Možnosti za ipadaljnji razvoj pa ima predvsem v dohodkovni povezanosti s proizvodnimi področji, kjer bo uveljavljena racionalna delitev dela, skupna raziskava trga, skupno načrtovanje proizvod-nje in prodaje ter združevanje sredstev za skupno spre-jete prednostne naložbe. S skupnimi naložbami pa bodo trgovinske in proizvodne organizacijeomogočile realizacijo sprejetih nalog, istočasno pa bodo tudi skr-bele za vzgojo kadrov in s tem za boljšo kvalifikacijsko strukturo. Z namenom, da se odpravi neustrezna organizira-nost trgovinske dejavnosti se bodo OZD s tega po-dročja povezovale v širše asociacije združenega dela ter s tem izkoristile prednosti, ki jih taka organizacija nudi. , ,.. . Trgovinske OZD bodo pospešeno razvijale sodobne metode trženja, pri čemer bodo zlasti uvajale obliko inženiringa. V okviru teh prizadevanj bodo na področju informatike in računovodstva razvijale organizacijske in računalriiške softvvare pakete. V trgovini na debelo bodo OZD uveljavljale načelo enotnega jugoslovanskega trga, samoupravno se bodo povezovale s proizvodnjo in med seboj, da bi zagoto-vile skladno in celovito oskrbo poslovnih partnerjev. Z združevanjem in specializacijo po panožnem načelu bodo odpravljale medsebojno nelojalno konkurenco, širile skladiščne zmogljivosti ter v skladu z blagovnimi tokovi razvijale funkcijo organizatorja blagovnega pro-meta in soustvarjalca v proizvodnji. OZD zunanje trgovine se bodo preusmerite iz kla-sične komercialne trgovine v dolgoročno gospodarsko sodelovanje preko konzorcijev in vključevanjem inže-niring organizacij. Načrtovale in organizirale bodo skupno in enotno nastopanje na tujih trgih in s tem zmanjševale stroške poslovanja in povečevale devizni prihodek. Prioritetna naloga zunanjetrgovinskih orga-nizacij združenega dela v tem obdobju je zagotavljanje večjega izvoza blaga in storitev, kar bodo realizirale s teovlaganjem v proizvodnjo za izvoz, z internejšimi razi-skavami tržišča in usmerjanju proizvodnih programov v odvisnosti od tržnih možnosti. Ob tem bodo morale svoje kadrovske potenciale preusmeriti od dosedanje uvozne orientiranosti k pospešenemu delovanju za po-večevanje izvoza. Pomembno vlogo pri usposabljanju proizvodnje za izvoz imajo tudi predstavništva, ki bodo morala več naporov posvetiti tudi sovlaganjem v proiz-vodnjo. OZD trgovine na drobno bodo s povezovanjem, zdru-ževanjem in dogovarjanjem medsebojno prilagodile specializirano ponudbo posameznih vrst blaga ter s tem dosegle boljšo in celovitejšo ponudbo. Tako spe-cializirana, bo celotna trgovina na drobno dopolnje-vala trgovino za vsakodnevno preskrbo. Te usmertive bodo upoštevane tudi pri adaptaciji zastarelih lokalov. Na osnovi usklajenega programa specializacijetrgovin na drobno, dogovorjenega prednostnega reda obnovi-tvenih predelov bodo organizacije združenega dela trgovine na drobno postopoma v skladu z razpoložlji-vimi sredstvi obnavljale zastarele trgovinske lokale in jih prilagodile za specializirano ponudbo na naslednjih območjih: Čopova ulica, Mestni trg, Stari trg, Tromo-stovje z VVolffovo ulico in Trubarjevo ulico ter nabrežja Ljubljanice od Šentjakobskega do Zmajskega mostu. (Cankarjevo nabrežje, Gallusovo nabrežje, Petkov-škovo nabrežje) 2. Industrija Razvoj industrije v občini Ljubljana Center je v prete-klem srednjeročnem razdobju zaostajal za razvojem ostalih področij gospodarstva. Delež industrije v ustvarjenem družbenem proizvodu gospodarstva ob-čine se je zmanjšal od 12,9% v letu 1976 na 11,7% v letu 19/9; padel je tudi delež zaposlenih v industriji, in sicer od 17,0% v letu 1976 na 15,3% v letu 1979. Zaradi utesnjenosti in zelo ostrih prostorskih in eko-loških omejitev, ki veljajo na območju občine, je za pretekto srednjeročno obdobje značilno izseljevanje industrije iz občine Center. Tovarna Zmaj je v letu 1978 uspešno zaključila izgradnjo nove tovarne v Stegnah (občina Ljubljana Šiška), kamor se je v celoti že tudi preselila. V industrijski coni občine Moste-Polje je pri-čela graditi novo tovarno OZD Rog. Tja se širi tudi Pletenina, ki je že v letu 1977 zgradila 1. fazo tovarne. Razvoj nekaterih prostorsko neskladnih proizvodnih programov na območju občine je potekal v vedno večjem nasprotju z okoljem (hrup, omejen promet, prostorska utesnjenost). Zaradi neizdelanih programov selitve so se na območju občine razvijali nekateri pro-grami, ki zaradi tehnoloških pogojev, utesnjenosti in vpliva na okolje ne sodijo več v prostor, kjer so prvotno nastali (Kartonažna). Ker želimo v strukturi delovnih mest na območju občine zadržati delovna mesta v proizvodnji in industriji, bodo za izvedbo prestrukturi-ranja industrije proizvodnje naložbe v nove kaplacitete usmerjene v področja elektronske, elektro-optične in elektromedicinske industrije, medtem ko bodo naložbe v obnovo in rekonstrukcije usmerjene v ostale panoge (opredeljeno v 4. členu Dogovora o temeljih družbe-nega plana občine Ljubljana Center). Konkretne investicije bodo določene v vsakoletni resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center. Povečanje industrijske proizvodnje v srednjeroč-nem obdobju 1981-1985 bo v večji meri kot doslej temeljilo na boljšem izkoriščanju zmogljivosti, na izboljšanju upravno-organizacijskega dela in na boljši povezavi proizvodnih procesov z vidnejšo vlogo ustvarjalnega dela in inovacij. Večjo usklajenost v zunanjetrgovinski menjavi bomo dosegli z 8% rastjo izvoza in 1% povprečno letno rastjo uvoza. Pospeševali bomo izvoz izdelkov višje stopnje predelave, zlasti združen nastop pri investicijskih delih v tujini, predvsem v deželah v razvoju. Z doslednim varčevanjem energije in nadomeščanjem uvoženih su-rovin povsod, kjer je to ekonomsko upravičeno, bomo zmanjšali uvozno odvisnost. 3. Turizem in gostinstvo Turizem in gostinstvo sta za občino pomembni de-javnosti predvsem v povezavi z drugimi gospodarskimi področji. V občini Center je že danes največ turističnih objektov Ljubljane. Obe dejavnosti ustvarjata6% druž-benega proizvoda občine ter zaposlujeta 5% vseh za-poslenih v občini. Družbeni proizvod kakor tudi število zaposlenih sta v zadnjem planskem obdobju v rahlem porastu. Delež obeh je ostal v strukturi DP in zaposlenih v Ljubljani nespremenjen. Sorazmerno veliko število prenočitvenih zmogljivosti v gostinstvu občine Ljubljana Center omogoča inten-zivnejši razvoj izletniškega, kongresnega in poslov-nega turizma, kot tudi porast obsega gostinskih stori-tev. OZD s področja gostinstva bodo dvigale kvaliteto gostinskih storitev, skrbele za organizirano družbeno prehrano v povezavi s proizvodnimi in trgovinskimi OZD. V sodelovanju z drugimi člani Ljubljanske turi-stične poslovne skupnosti, zasebniki ter drugimi ude-leženci v turistični ponudbi bodo OZD zagotovile med-sebojno dohodkovno in poslovno sodelovanje v turi-stični ponudbi, združevale sredstva za splošno in skupno turistično propagando, aktivno sodelovale v turističnih programih, turističnih prireditvah in akcijah ter tako zagotovile boljši gospodarski položaj in razvoj dejavnosti. OZD s ppdročja gostinstva se bodo vključevale v prenovo in specializacijo ponudbe Stare Ljubljane, prav tako pa bodo z drugimi udeleženci sodelovale pri nadaljnji prenovi Ljubljanskega gradu po sprejetem planu in v okviru sredstev po samoupravnem spora-zumu o prenovi gradu. OZD turističnega posredovanja bodo kot članice Ljubljanske turistične poslovne skupnosti aktivno so-delovale v turistični ponudbi mesta, pri raziskavi trii- šča, zagotovitvi gostov ter pospeševanju speciatizirane turistične ponudbe mesta (kongresni in poslovni turi-zem, organizirani izletniški turizem za obisk Ljubljane v obliki enodnevnih, večdnevnih ali vikend paketov). Glavne investicije gostinske dejavnosti bodo vezane na organiziranje družbene prehrane, na povečanje go-stinskih kapacitet ter poživitev gostinske ponudbe v starem predelu mestnega središča. 4. Gradbeništvo Večji obseg investicij je v preteklem srednjeročnem obdobju omogočil dinamično rast gradbene dejavno-sti. Poleg tega se je gradbenim OZD uspelo v večji meri vključiti v mednarodno delitev dela, zlasti v deželah v razvoju. Pomemben premik je bil dosežen tudi v pove-zovanju orgnizacij s področja gradbeništva (DO SGP Slovenija ceste Tehnika). Organizacije združenega dela s področja gradbenlš-tva bodovobdobju 1981-1985 organiziranoširilekom-pletne ponudbe za izvoz in odpravljale neskladja med gradbenimi in zaključnimi deli ter tako skrajševale gradbene roke zlasti pri izvajanju stanovanjskih objek-tov. Nadaljevale bodo z modernizacijo proizvodnih procesov in uvajanjem novih tehnologij ter pospeše-vale uvajanje industrijskih gradbenih elementov, novih materialov in elementov, zlasti pri izvajanju zaključnih del. Gradbene organizacije bodo nadaljevale z integra-cijskimi procesi na področju projektive, operative, in-stalacije, zaključnih del in industrije grabenega mate-riala. S povezovanjem, specializacijo in racionalnejšo izrabo razpoložljive mehanizacije bodo izboljšale pro-duktivnost dela v teh dejavnostih. 5. Energetlka Zadovoljiva oskrba z energijo je eno od ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja države in posameznih re-gij, zato bo potrebno v okviru celotnega območja Ljub-Ijane izdelati dolgoročno energetsko bilanco Ljub-Ijane, iz katere bo razviden tudi energetski položaj občine Center. Energetsko politiko mesta in seveda občine Center je potrebno dolgoročno orientirati in izvajati. Varčeva-nje z vsemi oblikami energije mora glede na resnost energetske situacije čimbolj zaživeti. Politiko cen ener-gije moramo oblikovati tako, da bo stimulirala varčeva-nje, obenem pa zagotavljala primerno oskrbljenost z energijo. Pri porabi energije se bomo preusmerili na domače energetske vire. V čim večji možni meri bomo izenačili cene daljin-skega ogrevanja s plinom oziroma s toplo vodo. Porabo toplotne energije bomo racionalizirali z na-slednjimi ukrepi: - s postopnim prehodom na merjenje porabe to-plotne energije v vsaki stanovanjski enoti; - z doslednim prilagajanjem ogrevnesezonetempe-raturi bivalnega prostora in vremenskim pogojem; - s tekočim uravnavanjem interne toplotne instala-. cije v stanovanjskih zgradbah; - s čim hitrejšim priključevanjem porabnikov na centralne vire povsod tam, kjer so omrežne kapacitete že zagrajene oz. kjer je to možno izvesti; - s sanacijo dotrajanega omrežja bodo znižane iz-gube pri distribuciji energije in zmanjšana nevarnost eksplozij in požarov ter drugih nesreč; - z organiziranim svetovanjem porabnikom za ra-cionalno porabo energije. Skladno z rastjo odjema električne energije bomo postopno gradili in dograjevali prenosne naprave na vseh napetostnih nivojih električnega sistema (tretji transformator pri razdelilni trafo postaji Center, nizko napetostno omrežje s prioriteto Stare Ljubljane). 6. Osnovna preskrba Organizirana preskrba z živili je v občini Center še posebej pomembna, ker so občani v celoti navezani na preskrbo v svojem okolišu. Obenem je mestno središče tudi nakupovalno središče Ljubljančanov za živila in drugo blago široke porabe. Od industrije, ki proizvaja živila, je v občini le Merca-tor TOZD TMI z letno proizvodnjo okoli 3500 ton sve-žega mesa in drobovine ter 2400 ton mesnih izdelkov. Dobro pa je razvita mreža trgovin za osnovno preskrbo in obsežen centralni živilski trg. Živila nudi 132 prodajaln, ki obsegajo skupaj 33.292 m2 prodajnega prostora in 17.339 rrr priročnih skla-dišč. Na centralnem živilskem trgu je ponudnikom na voljo 8600 m2 tržne površine in cca 1200 m2 urejenih prodajaln s pripadajočimi skladišči in hladilnicami. Na občana odpade skoraj 1 m2 prodajnega prostora trgovine z živili, kar v povprečju presega lastne po-trebe, posamezne nove soseske (Roške stolpnice, Am-brožev trg) pa nimajo dovolj trgovin. V obdobju 1976-1980 na področju preskrbe ni bilo večjih investicijskih naložb. Manjše rekonstrukcije so bile v TOZD TMI, načrtovana graditev zaprte tržnice je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odložena. Obnovljenih in preurejenih za prodajo ožjega izbora posameznih živil je bilo tudi več klasičnih špecerijskih trgovin. Kakovosten premik je bil narejen v organiziranosti preskrbe, saj so se IS skupščine občine in preskrbo-valne TOZD vključile v družbeno organizirano preskrbo v okviru SIS za preskrbo Ljubljane. Skupščina občine je združevala tudi sredstva za izboljšanje finančnega položaja kmetijskih in živilskih TOZD in tako prispevala k razvoju kmetijstva in živilstva. Preskrbi občanov z živili bo v obdobju 1981-1985 namenjena posebna družbena skrb. Krepili bomo samoupravno organiziranost in širili krog zanesljivih ponudnikov z vključevanjem zlasti ve- likih proizvajalcev kmetijskih živilskih proizvodov iz kmetijskih predelov Slovenije oziroma Jugoslavije v • SIS za preskrbo. Vse, za dobro osnovno preskrbo občanov potrebne količine živil, bodo zagotovile članice SIS za preskrbo po sklenjenem samoupravnem sporazumu o načrtni proizvodnji živil za potrebe Ljubljane in o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov kmetij-skih in živilskih TOZD. Ti programi so vključeni v pro-gram SIS za preskrbo. Za izvedbo le-tega pa bodo združevali finančna sredstva vsi porabniki živil, skup-ščine občin in Skupščine mesta Ljubljana. K dobri preskrbi občanov z živili bo prispevala do-hodkovna povezanost preskrbdvalnih TOZD s kmetij-skimi TOZD in živilsko industrijo, ki bo osnova tako za načrtovanje porabe kot tudi nadaljnjega razvoja agro-živilstva v občini in širšem prostoru. Izboljševala se bo ponudba v trgovinah in tudi na živilskih trgih, za kar bo potrebno bistveno spremeniti sedanje neustrezno delovanje živilskih trgov kot komu-nalne organizacije. Na živilskih trgih se bodo morali povezovati interesi organizacij združenegadelaza pro-dajo v Ljubljani in združevati sredstva organizacij zdru-ženega dela za nadaljnji razvoj živilskih trgov, kar po-meni tudi združevanje sredstev za skladišča, hladilnice in druge dejavnosti potrebne za normalno oskrbo. Z otvoritvijo novih prodajnih mest na predvidenem novem mostu čez Ljubljanico in Petkovškovem na-brežju bomo to območje popestrili tudi z uvedbo neka-terih bazarskih in podobnih specializiranih dejavnosti. V načrtovanje preskrbe po krajevnih skupnostih in reševanje tekoče problematike s tega področja se bodo aktivno vključili sveti potrošnikov tako, da bo le-ta čim bolj ustrezala krajanom. Za preskrbo v izrednih razmerah bo skupščina ob-čine poskrbela v skladu z interesi SLO in družbene samozaščite za posebne blagovne rezerve strateških živil. Po Družbenem dogovoru o oblikovanju posebnih blagovnih rezerv osnovnih živil in neživilskih proiz-vodov bo skupščina občine združevala sredstva za oblikovanje, hranjenje in obnavtjanje skupnih mestnih posebnih blagovnih rezerv ter za gradnjo in opremo potrebnih skladišč za te rezerve. Za kritje načrtovanih 2-mesečnih potreb občanov po osnovnih živilih in strateških, neživilskih proizvodih, bodo, v skladu s programom vzdrževanja posebnih blagovnih rezerv, nabavljene potrebne količine tovrst-nih proizvodov in zgrajena potrebna skladišča. Investicije v agroživilstvu bodo namenjene predvsem razvoju kmetijstva v naravnem zaledju Ljubljane, kjer bodo OZD iz občine Center finančno sodelovale. V sami občini pa bodo obsežnejše naložbe v rekonstruk-cijo mesne industrije Mercator-TMI. 7. Malo gospodarstvo V preteklih štirih letih minulega srednjeročnega ptanskega obdobja smo v razvoju malega gospodar-stva v občini Ljubljana-Center dosegli določene pozi-tivne premike. Uspešneje se je razvijal individualni sek-tor malega gospodarstva, saj je število obratovalnic samostojnih obrtnikov od leta 1976 do leta 1979 nara-slo od 435 na 474. Število samostojnih obrtnikov v osebnih storitvah in storitvah gospodinjstvom na 10.000 prebivalcev je V letu 1979 znašalo 95,19, kar je znatno več kot v ostalih Ijubljanskih občinah (Bežigrad 27,01, Moste-Polje 22,33, Šiška 17,45, Vič-Rudnik 18.00; Ljubljana 28,86; Slovenija 22,29). Hkrati se je povečalo tudi število de-lavcev v obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, in sicer od 634 v letu 1976 na 990 v letu 1979; število zaposlenih na obratovalnico se je povečalo od 1,35 v letu 1976 na 1,87 vletu 1979. Povečalosejetudištevilo oseb, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, in sicer od 65 v letu 1976 na 79 v letu 1979. Nekoliko manj zadovoljiv je bil razvoj družbenega sektorja malega gospodarstva. Število zaposlenih v organizacijah združenega dela s področja drobne in-dustrije, gradbeništva, obrti in gostinstva se je v ob-dobju 1976-1979 celo znižalo. Če izvzamemo zaostaja-nje razvoja nekaterih dejavnosti, ki zaradi potreb po večjih delovnih prostorih in skladiščih ter prometnih obremenitev ne sodijo v strnjena naselja, je zlasti pro-blematično zmanjševanje števila zaposlenih v storitve-nih dejavnostih - zlasti v servisiranju gospodinjskih in RTV aparatov, kemičnem čiščenju, krojaštvu in frizer-stvu. Zaostajanje razvoja teh dejavnosti je še povečalo deficitarnost servisiranja gospodinjskih in RTV apara-tov, in krojaštva vobčini Center. Frizerstvo in kemično čiščenje v občini sicer nista deficitarna, vendar, ker zaostajanje v njunem razvoju ni bilo spremljano z vzpo-rednim razvojem teh dejavnosti v drugih Ijubljanskih občinah, se je tako še povečala deficitarnost teh dejav-nosti v Ljubljani. Slabšanje kadrovske zasedbe, vse večje težave v oskrbi z nadomestnimi deli, slabšanje kvalitete rezervnih delov in neustrezna tehnološka 'Sopremljenost, so pogbjevali padanje ki/alitete storitev. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo v občini Center na področju malega gospodarstva načrtno usmerjali: - razvoj tistih deficitarnih dejavnosti, ki nezahtevajo velikih površin za poslovne prostore, ki niso hrupne in ki ne onesnažujejo okolja. Pri tem bomo upoštevali predvsem že sprejete programe razvoja malega gospo-darstva na področju KS; - razvoj ostalih, za potrebe prebivalstva občine tudi potrebnih dejavnosti, ki prostorsko naobmočju občine niso sprejemljive, bomo pospeševali v sodelovanju z ostalimi Ijubljanskimi občinami; - razvoj tiste proizvodne obrti vsodelovanju strgo-vinskimi in ostalimi OZD, ki v večji meri nadomeščajo s svojimi izdelki potrebe po uvozu izdelkov za široko potrošnjo in proizvodnjo." Za uresničitev navedenih ciljev bomo z vključitvijo tako združenega kot samostojnega osebnega dela v načrtovano poživitev določenih območij občine in me-sta (Čopova, Nazorjeva, Cankarjevo in Petkovškovo nabrežje, Stara Ljubljana, Kraigherjeva ploščad itd.), s strnjeno vrsto prikupnih gostinskih lokalov in speciali-zirano ponudbo lokalov z izbranimi turističnimi spo-minki, butiki, izdelki domače in umetne obrti in podob-nim povečali privlačnost posameznih ulic in predelovv središču Ljubljane, tako zaturiste in druge obiskovalce mesta kot tudi za stalne prebivalce. Posebno skrb bomo zato posvetili razvoju ustrezne ponudbe samo-stojnega osebnega dela v izdelavi izdelkov domače in umetne obrti, prodaje na drobno s sadjem in zelenjavo in širjenjem prenočitvenega fonda zasebnikov. Samoupravna stanovanjska skupnost bo pri izvaja-nju programa revitalizacije starega mestnega jedra in v načrtih za nove stanovanjske soseske prednostno upo-števala potrebe po poslovnih prostorih za deficitarne dejavnosti malega gospodarstva. Za najbolj deficitarne nizkoakumulativne storitvene dejavnosti bomo zagotovili najemneprostoresprimer-nejšo najemnino. V mestu bomo v sodelovanju s Skupnostjo za zapo-slovanje vodili skupno politiko usmerjanja kadrov za potrebe malega gospodarstva, z usmerjenim izobraže-vanjem in izobraževanjem ob delu bomo zagotovili višjo raven strokovnosti. Pri oblikovanju in kontroli cen se bomo zavzemali, da se bodo tudi na tem področju uveljavila mehla in kriteriji o cenah glede na normativ časa, tehnično opremljenost, povprečno stopnjo ptoduktivnosti in stopnjo izkoriščenosti delovnega časa ob normalni akumulaciji po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebni dohodek ustreznih de-javnosti. Na področju kontrole in oblikovanja cen bodo potrošniški sveti s svojim aktivnejšim delovanjem ščitili interese potrošnikov in občanov. Razgoj malega gospodarstva bomo pospeševali z večjo vključitvijo zainteresiranih OZD s področja indu-strije in gradbeništva v samoupravno združevanje dela in sredstev na podlagi dohodkovnih odnosov. Z ustrez-nejšo kreditno politiko bomo pospeševali razvoj ma-lega gospodarstva in prioritetno obravnavali financira-nje razvojnih programov, zlasti v deficitarnih dejavno-stih. V davčni politiki bomo uveljavili dosledno in ažurno obdavčevanje dejansko doseženega dohodka, ob tem bomo upoštevali strokovno preverjene normative, akontiranje davčnih obveznosti pa bomo prilagodili dejanskim poslovnim pogojem določenega obdobja (konjunktura, sezona int.). Na pc>dročju zagotavljanja deviznih pravic za uvoz opreme, reprodukukcijskega materiala in rezervnih de-lov, katerih ni na domačem tržišču, je potrebno v ok-viru SISEOT oz. s samoupravnim sporazumom zagoto-viti najnujnejša devizna sredstva v okviru žakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Za potrebe SLO bomo pospeševali tiste panoge sto-ritvenih dejavnosti, ki so deficitarne in omogočajo re-montno dejavnost mehanizacije ter sredstev za zveze. 8. Stavbno-zemeljiško gospodarstvo Samoupravna interesna skupnost ža urejanje zem-Ijišč občine Ljubljana Center bo skupaj s stavbno-zemljiškimi skupnostmi iz drugih občin na območju mesta Ljubljane izvajala enotno stavbno-zemljiško po-litiko. Samoupravna interesna skupnost za urejanje stavb-nih zemljišč bo na osnovi sprejete urbanistične doku-mentacije: - načrtno pripravljala in opremljala stavbna zemlji-šča za obdobje 1981 -1985 ter pridobivala stavbna zem-Ijišča za obdobje 1986-1990; - usmerjala promet s stavbnimi zemljišči v skladu s planiranimi potrebami; - oblikovala sistem zajemanja in razporejanja mestne rente. Skupnost za urejanje stavbnih zemljišč bo zagotovila ureditev naslednjih obstoječih in novih površin za sta-novanjsko graditev: CO-1/8 Igriška ulica; Co-1/17 Moša Pijade; CO-1/21 Plinarna; CO-1/22 Njegoševa, Masarykova; CO-1/23 Komenskega ulica; CS-2 Rog, CS-6 Nove Poljane. Skupščina samoupravne stavbno-zemljiške skupno-sti bo dajala soglasje k srednjeročnim planom in letnim ¦programom urejanja stavbnih zemljišč. V srednjeroč-nih planih razvoja stavbno-zemljiškega gospodarstva bo določeno: - območje urejanja stavbnega zemljišča v srednje-ročnem obdobju in po posameznih letih; - obseg, vrsta in struktura komunalnih objektov in naprav; - obseg priprave stavbnih zemljišč; - obseg sredstev za urejanje stavbnih zemljišč ter način uporabe teh sredstev; - tehnologija graditve komunalnih objektov in na-prav; - zmogljivost izvajalcev za uresničevanje predvide-nega obsega graditve komunalnih objektov in naprav; - merila in pogoji oblikovanja cen graditve komu-nalnih objektov in naprav; - naloge in ukrepi v zvezi z racionalizacijo graditve komunalnih objektov in naprav; - naloge in sredstva za financiranje znanstveno-ra-ziskovalnega dela na področju urejanja stavbnih zem-Ijišč; -'naloge in ukrepi s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite; - druge naloge in ukrepi, ki so v interesu delovnih Ijudi in občanov na področju urejanja stavbnih zem-Ijišč. Dolgoročnejše možnosti za družbenoekonomski ra- zvoj na področju urejanja stavbnih zemljišč bodo dolo- čene z dolgoročnim planom razvoja stavbno-zemlji- škega gospodarstva, ki bo izdelan za obdobje najmanj , 10 let. Potrebna sredstva za realizacijo planov in progra-. mov bodo udeleženci združevali na naslednji način: - za osnovno urbanistično dokumentacijo iz prora-čuna skupščine občine; - za odkup in pripravo stavbnih zemljišč bodoči uporabniki in poslovne banke; - za opremljanje stavbnih zemljišč s kolektivnimi komunalnimi napravami bodoči uporabniki in po-slovne banke; - za opremljanje stavbnih zemljišč z individualnimi komunalnimi napravami stavbno-zemljiške skupnosti in poslovne banke; - za pridobitev, pripravo in opremo zemljišč po-membnejših objektov mestnega pomena bodoči upo-rabnik-investitorji s sofinanciranjem stavbno-zemlji-ških skupnosti po sporazumih in pogodbah. 9. Komunalno gospodarstvo A. Individualna komunalna poraba Komunalni objekti individualne komunalne rabe so na območju občine Ljubljana-Center dotrajani, zato je potrebno posvetiti vso skrb sanaciji teh objektov in naprav. Potrebe mesta po centralnem toplotnem ogrevanju so bile v preteklih letih večje kot razpoložljive zmoglji-vosti, vendar se ta problem z izgradnjo osrednjega distribucijskega centra rešuje. Dokaj zastarelo pa je plinovodno in vodovodno omrežje. Tudi razvoj kanali-zacijskega omrežja še vedno zelo zaostaja za razvojem vodovodnega omrežja, saj se je nova kanalizacija izva-jala predvsem pri izgradnji cestno-prometnih, stano-vanjskih ali poslovnih objektov in ob rekonstrukcijah cest in ulic. Najpomembnejše naloge na področju individualne ko-munalne porabe v obdobju 1981-1985 so: - postopna zamenjava dotrajanega plinovodnega omrežja in prehod na oskrbo z zemeljskim plinom, ki zahteva usposobljene hišne priključke, primerno no-tranjo instalacijo in trošila za uporabo te vrste pfina; - razširitev kapacitet obstoječih vročevodnih virov ter izgradnja manjkajočega omrežja; - postopna priključitev obstoječih in novih objektov na vročevodno omrežje in ukinitev individualnih ku-rišč; - sanacija in dopolnitev celotnega vodovodnega si-stema na območju občine, ki je osrednja naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju; - vzpordno s prenovo vodovodnega omrežja bo tekla tudi zamenjava dotrajane kanalizacije. Z izgradnjo či-stilne naprave v Zalogu bo celotno območje občine odvajalo odpadno vodo preko kanalizacijskih zbiralni-kov. V sodelovanju z ostalimi komunalnimi skupnostmi v Ljubljani iz Zvezo komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin bomo nadaljevali z izgradnjo virov, magistralnih in primarnih objektov in naprav indivi-dualne komunalne rabe. S tem bomo uporabnikom v občni Ljubtjana-Center zagotovili nemoteno oskrbo in enake pogoje dobave individualnih komunalnih do-brin. Razširitev komunalne infrastrukture in dograditev sekundarnega omrežja pa bo pmogočila novo stano-vanjsko in poslovno gradnjo v CS-6 Nove Poljane, CO-1/8 ob Igriški cesti, CI/1 Oom medicinskih sester na Njegoševi, CO-1/21 ob Resljevi cesti (sedanja Plinarna), CS-2 Rog, CO-1/17 Moša Pijade in CO-1/23 Komen-skega cesta. Območje občine Center bo ogrevano s plinom in toplo vodo po naslednji razmejitvi: TOZD Plinarna bo ogrevala KS Prule in KS Stara Ljubljana v območju Ljubljanica-Pod Trančo-Grad, ostali del Centra pa bo ogrevala TOZD Komunalna energetika. Z izgradnjo to-plarne Moste in z dograjevanjem manjkajočega sekun-darnega omrežja bo omogočena oskrba z zadostnimi količinami toplotne energije iz toplarne Moste in KEL iz Šiške za obstoječe in nove uporabnike, ki se bodo morali pospešeno priključevati na centralne vire ogre-vanja. Na področju vodooskrbe bomo izgradili novo in sa-nirali staro vodovodno omrežje. Za oskrbo v izrednih razmerah bomo usposobili zasute vodnjake za pitno vodo. Zgrajeno bo tudi novo kanalizacijsko omrežje. Sredstva za izvedbo investicij na področju invidi-dualne komunalne rabe bo zagotovila Komunalna skupnost občine Center iz združenih sredstev OZD iii bančnih kreditov. B. Kolektivna komunalna poraba Občina Center ima od vseh Ijubljanskih občin najbolj intenzivno razvito kolektivno komunalno porabo. Na področju kolektivne komunalne prabe bomo v obdobju 1981-1985 izboljšali raven oskrbe, ki boomo-gočala normalne bivalne in delovne pogoje ter ustre-zen nivo urejenosti in privlačnosti komunalnih objek-tov in naprav. Organizacijo, ki opravlja dejavnosti ko-lektivne komunalne rabe - Komunalno podjetje Ljub-Ijana bomo reorganizirali tako, da bo opravljala samo dela in naloge za zadovoljevanje komunalnih potreb občanov in na več gospodarske dejavnosti. Zagotovili bomo enotnejši izgled mestnega središča z ureditvijo 'in vzdrževanjem ter z enotno parterno opremo javnih površin. Skrb bomo posvetili predvsem sanaciji dotra-janih objektov in naprav. Povečali bomo intenziteto odvoza smeti in odpad-kov, ki se bodo zbirali na najprimernejši način. Prav tako bomo povečali intenziteto rednega vzdrževanja javne higiene na vseh objektih in napravah kolektivne komunalne rabe. Z nabavo sodobne mehanizacije za spiranje in čiščenje javnih površin bomo povečali delež mehanizacije in zmanjšali obseg fizičnega vzdrževanja javne higiene. Vzdrževanje parkov in zelenic bomo izboljšali in ure-dili večje parkovne površine Tivolija z delom Rožnika, del Golovca in Grajskega hriba ternabrežja Ljubljanice in Grubarjevega kanala Skrbeli bomo za stalno nego gozdov in obnovili propadajoče kostanjeve sestoje. Urejali bomo nove sprehajalne poti in počivališča. Vso skrb bomo posvetili sanaciji dotrajanih cest, ulic in mostov ter odpravili vse makadamske ceste na ob-močju občine Ljubljana-Center. Pravtako bomo izbolj-šali vzdrževanje cest, zelenic, parkov, otroških igrišč in drugih javnih objektov. Obnavljali bomo dotrajano javno razsvetljavo in ob-stoječe svetlobne izvore zamejali z ekonomičnejšimi. Semaforizirali bomo tudi preostala najbolj prometna križišča. Zaradi dotrajanosti bomo obnovili in dodatno opre-mili centralno tržnico, zagotovili potrebne skladiščne kapacitete in povečali intenziteto vzdrževanja tržnih površin. Organizacije združenega dela za prodajo v Ljubljani se bodo povezale v skupnem interesu za nadaljnji razvoj živilskih trgov in združevale sredstva za skladi-šča, hladilnice in druge dejavnosti, ki so potrebne za normalno oskrbo. Razvili bomo posamezne specializirane dejavnosti kot je ribji trg in bazarska dejavnost. Nadaljevali bomo s preurejanjem površin za pešce po že sprejetem prioritetnem redu, in to na Prešerno-vem trgu, Cankarjevi cesti in Miklošičevi ulici Spreme-nili bomo tudi trase mestnega potniškega prometa in jih v največji možni meri prilagodili potrebam občanov. Zagotovili bomo tudi gradnjo parkirnih hiš in parkirnih prostorov po proučitvi najprimernejših lokacij. Za iz-gradnjo novih parkirnih površin bo potrebno združiti sredstva bodočih uporabnikov parkirnih površin. Sredstva za izvedbo nalog razširjene reprodukcije na področju kolektivne komunalne porabe bodo zagotov-Ijena s pristojbinami za uporabo stavbnih zemljišč. s cestnimi pristojbinami inzdolgoročnimi bančnimi kre-diti. TOZD komunalnih dejavnosti in gradbeništva, ki so locirane na območju občine Center, se morajo opera-tivno usposobiti, zagotoviti ustrezne zaloge reproma-teriala, rezervnih delov, energije ter se primerno te-hnično opremiti za vzdrževanje in gradnjo komunalne in prometne infrastrukture, sanacijo terena in po-membnih objektov, ki so potrebni za nujno oskrbo prebivalstva Ljubljane in za vodenje splošne Ijudske obrambe. 10. Stanovanjsko gospodarstvo Občina Ljubljana-Center, ki obsega predvsem stari del mosta ter strogi Center, je imela ob popisu prebi-valstva in stanovanj 31. 3. 1971 13.204 stanovanj s povprečno površino 57,4 m2. V letu 1980 ocenjujemo stanovanjski sklad na približno 14.300 stanovanj s pov-prečno površino 57,7 m2. Eden največjih problemov stanovanjskega gospo-darstva v občini Center je vzdrževanje starejšega sta-novanjskega sklada, ki ne ustreza po kvaliteti in pri-mernosti za bivanje, Od skupnih 1.793 stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani, jih je v občini Center pceko 1.000. Poleg tega tega je skoraj tretjina stanovanj V. kategorije, na meji primernosti za bivanje, kar kaže, kako nujna je celovita prenova stanovanjskih predelov v občini. Prenoviti je treba ne samo prostorski in arhi-tekturni vidik, ampak tudi pogoje bivanja, način dela, zagotoviti je potrebno naprave za ogrevanje, elektriko, oskrbo z vodo in stanovanja funkcionalno usposobiti v smislu sodobnega stanovanjskega standarda. Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 (po programu SSS Ljubljana Center): - zgradili 1.400 stanovanj v družbeno organiztrani gradnji; - prenovili 398 stanovanj; prenova in sanacija bo usmerjena na območje starega mestnega jedra (zazi-dalni otok Mestni trg-Cankarjevo nabrežje); za ob-močje Tromostovja do Čevljarskega mostu in zaho-dnega dela Mestnega trga bo program prenove še 1981. leta v javni razpravi Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta bodo v sodelovanju z izvrš-nimi sveti skupščin občin in mesta, združenim delom in krajevnimi skupnostmi pospeševali družbenoekonom-sko prenovo starega mestnega jedra v skladu s spreje-timi sanacijskimi načrti za prenovo posameznih mest-nih predelov; - pridobili vsaj 60 stanovanj z adaptacijo podstrešij. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Cen- ter bo z udeleženci dogovora in drugimi uporabniki prostora v tem srednjeročnem obdobju ter za potrebe do leta 1990 usmerjala stanovanjsko graditev na na-slednje stanovanjske površine: - CO-1/8 Igriška, - SC-6 Stanovanjska soseska Nove Poljane, - CO-1/17 Moša Pijade - kare med Trgom OF, Mi-klošičevo, Ljubljanico in Resljevo, - CS-2 Rog - kare med llirsko, Rozmanovo, Mai-strovo, Prisojno in Njegoševo, - CO-1/21 Plinarna, - CO-1/22 Njegoševa-Masarykova, - CO-1/23 Komenskega v podaljšku Vidovdanska, - CI-1 Dom medicinskih sester ob Njegoševi ulici. - Ena izmed nalog na področju stanovanjskega go-spodarstva bo tudi vrašanje poslovnih prostorov v sta-novanjski fond, nasploh pa se bo omejevalo spreminja-nje namembnosti stanovanjskih prostorov v poslovne. Načrtovano pridobivanje novih stanovanjskih povr-šin bomo zagotovili: - z združevanjem sredstev iz dohodka (v višini 1,405% ob bruto osebnih dohodkov) za namene druž-bene pomoči v občini in mestu; - z usmerjanjem sredstev čistega dohodka (v višini najmanj 4,375% od bruto osebnih dohodkov) za stano-vanjsko graditev; - z združevanjem dela sredstev sklada skupne po-rabe za namene vzajemnosti pri razreševanjiTstano-vanjskih vprašanj (kreditiranje izgradnje družbeno na-jemnih stanovanj, kreditiranje nakupa etažnih stano-vanj in individualnih stanovanjskih hiš); - z lastnimi sredstvi občanov pri pridobitvi družbe-nega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanova-nja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stano-vanjske hiše; - z u^pierjanjem sredstev amortizacije obstječega stanovanjskega sklada v višini 30% v prenovo, 35% v realizaicjo programov enostavne reprodukcije stano-vanj na nivoju mesta in 35% v realizacijo občinskega programa revitalizacije in sanacije starejših stanovanj-skih objektov; - ostali viri zagotavljanja sredstev pa bodo še: anui-tete posojil, danih delavcem, sredstva delavcev pri za-sebnih delodajalcih; sredstva SPIZ za nakup stanovanj za upokojence; neporabljena sredstva tekočega sred-njeročnega obdobja. Materalno osnovo za gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami in stanovanji bo Samoupravna stanovanj-ska skupnost v povezavi z drugimi udeleženci zagoto-vila s postopnim prehodom na ekonomske stanarine in ekonomske najemnine poslovnih prostorov. 11. Promet in zveze, prometna infrastruktura V središču Ljubljane se pojavljajo vse vrste prometa, od tranzitnega, regionalnega, primestnega in mest-nega do kolesarskega ter pešprometa, kar z ozirom na zazidanost centra in prostorsko omejenost ustvarja močno ozko prometno grlo. Postopna ureditev Ijub-Ijanskega vozlišča in nadaljevanje gradnje cestne in-frastrukture, bodo v veliki meri razrešile prometne pro-bleme v občini Center in v Ljubljani, hkrati pa tudi probleme slovenskega prometnega omrežja. V planskem obdobju 1981-1985 bo izdelana urbani-stična in investicijsko-tehnična dokumentacija ter bodo začeta pripravljalna dela za etapno gradnjo pot-niške postaje Ljubljana, ki bo locirana na širšem pro-storu stare železniške postaje in avtobusne postaje med Trgom OF in Vilharjevo cesto. Pri realizaciji inve-sticijske naloge bodo vključene organizacije združe-nega dela za avtobusni, železniški, letališki, mestni potniški in taksi promet ter PTT promet ter ostale zainteresirane OZD. Nosilcr izgradnje potniške postaje bodo: - OZD v sestavi Železniškega gospodarstva Ljub-Ijana za vse investicijske objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje železniškega transporta; - OZD v sestavi SAP-Viator, ki bodo nosilci in pove-zovalci izgradnje vseh investicijskih objektov in na-prav, ki služijo cestnemu prometu. V obdobju 1981-1985 se bo pristopilo k izgradnji novega mostu preko Ljubljanice. Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest Ljubljana in Republiška skupnost za ceste bosta nada- Ijevali uresničevanje nalog iz 10-letnega programa iz-gradnje cest. V srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985 bo rekonstruirano in modernizirano naob-močju občine Ljubljana Center Poljanska-Litijska ce-sta. Dinamiko gradnje cest bo SIS za gradnjo cest Ljub-Ijane usklajevala z rastjo Ijubljanskega družbenega proizvoda in s splošnim družbenim razvojem mesta Ljubljane. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v prihodnjem srednjeročnem obdobju, celotnega 10-letnega pro-grama izgradnje cest v obdobju 1981-1985 ne bo možno uresničiti in bo zato potrebno sprejeti odloči-tev, da se del pretežno mestnih cest iz 10-letnega programa prenese v obdobje 1986-1990. Nadaljevalo se bo z izgradnjo semaforskega omrežja, s ciljem zagotavljanja učinkovitejše horizon-talne in vertikalne cestne signalizacije (avtomatsko upravljanje semaforskih križišč), kar vse bo zagotav-Ijalo večjo varnost v cestnem prometu in izboljšanje tekočega prometa cestnih vozil. Danes so zasedene in izkoriščene vse parkirne povr-šine na območju mestnega središča, kar zahteva čim-prejšnjo kompleksno ureditev, ki bo temeljila na skla-dni in povezani udeležbi vseh vrst prometa. V cilju nadaljnega zmanjševanja prometa v mestnem jedru bo ukinjen motorni promet v nekaterih ulicah, cestah in trgih t^r primerno urejene peščeve površine. Tudi kolesarjem bo posvečeno več pozornosti z uredi-tvijo kolesarskih stez. Mestni avtobusni promet je danes glavni in edini nosilec javnega potniškega prometa. Območje mest-nega središča je tudi za avtobusni mestni promet ti-pično tranzitno območje, kjer je posebej frekventirana Titova cesta, kjer se srečujejo domala vse linije, vendar pa so ob tem istočasno nekateri deli občine nepokriti z mestnim avtobusnim prometom. Na osnovi že izdela-nih študij bo potrebno proučiti možnosti za ureditev in razvoj mestnega javnega prometa na območju občine, posebej v mestnem središču. Predvidena je usta-novitev samoupravne interesne skupnosti za mestni potniški promet Ljubljana, ki bo urejala področje mest-nega in primestnega prometa. Mestno središče bo razbremenjeno zunanjega tran-.zitnega prometa z izgradnjo obvoznih cest. V čimvečji meri bo potrebno tudi omejiti osebni avtomobilski pro-met in preusmeriti potnike na ustrezno organiziran javni mestni promet. Potrebna bo tudi vključitev železnice v primestni potniški promet. Železniški promet Usmeritve in naloge železniškega gospodarstva Ljubljana bodo za srednjeročno obdobje 1981-1985 načrtovane z Družbenim plan^m SR Slovenije. Na osnovi boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, učinkov predvidenih naložb, kvalitetnejše ponudbe svojih storitev in organizacijskih ukrepov bo železnica pritegnila večje količine blaga s cestnega prometa. Delavci ŽTO Ljubljana bodo uresničevali planske ci-Ije v družbenoekonomskem razvoju in medsebojni de-litvi dela in nalog za obdobje 1981-1985: - v enotnem tehnično-tehnološkem sistemu z opravljanjem varnega in urejenega železniškega pro-meta; - s skupnim nastopanjem na prometnem tržišču ter učinkovitem prilagajanju zahtevam in potrebam zdru-ženega dela po celovitih in kvalitetnih prevoznih stori-tvah - z zagotavljanjem usklajenega in ekonomičnega integralnega železniškega transporta. Naloge in cilji so podrobneje določeni v samouprav-nem sporazumu o temeljih plana Železniške tran-sportne organizacije Ljubljana za obdobje 1981-1985. O načinu financiranja in obsegu naložb v železniške zmogljivosti bo potekalo dogovarjanje v SIS za železni-ški in luški promet SR Slovenije. PTT promet Podjetje za PTT promet Ljubljana in Območna SIS za PTT promet Ljubljana bosta nosilca skladnega razvoja kapacitet celotnega PTT sistema. Za novi poštno-prometni center bo pridobtjena v srednjeročnem obdobju 1981-1985 celotna dokumen-tacija za gradnjo in bo zagotovljen odkup zemljišča. Nove telefonske kapacitete, ki jih predvideva projekcija razvoja telefonskih central v obdobju 1981-1985, bodo zagotovile občini Ljubljana Center skupno kapaciteto 36.000 telefonskih priključkov, do tega bo pridobljenih 11.300 novih telefonskih priključkov. Zgrajena bo glavna telefonska centrala, ki bo nameščena v novem telekomunikacijskem centru. Začrtan obseg razvoja p>3.081 2.874.204 2.%2.S61 3.054.428 14.384.185 IV. Eazporejeni družbem proizvof3 skupaj 17.576.303 18.001.690 13.437.589 18.884.270 19.342.001 92.241.853 PIl.ANCA VSfcCA IN f.niVSTA rP.':BIV;LST.VA OBČJNE LJLBLJANA CENTER r.A OtDOl-JE 197f.-lD30 1970 1977 1978 1979 1960 I. Nftaretiisko (irebivalcuo 36.787 35.988 35.226 34.560 34.490 II. SSnetijsko r-tobivalct-.o 2 2 2 2 2 TTI. Prebivalstw fkur«j 36.789 35.990 35.228 34.562 34.492 IV. Mttivno prebivolstvo 17.290 16.915 16.557 16.244 16.211 1. ftekmetijsto prcbivalstw 17.288 16.913 16.555 16.242 16.209 2. ttnetijsto prebivalstra 2 2 2*2 2 V. VRirževano rrebivalstvo 10.999 10.500 9.848 9.414 9.383 1. Netaetijsko prebivalstvo 10.999 10.500 " 9.848 9.414 9.383 2. Knetijsko prebivalstvo - \1. Osebe z osebnlm prihodkctn 8.500 ' 8.575 8.823 8.904 8.898 VII. PrebivalstK) skupaj 36.789 35.990 35.228 34.562 34.492 BILANCA VSEGA III AKTIVNEGA PPEBIVAI.STVA OBClNE LJUBLJANA CEKTER . ZA OBDOBJE 1981-198S 2961 1982 1983 1984 1985 I. SefcnRtljsko nrebivalsfcjo 34.348 34.298 34.418 34.448 34.498 II. RTPtljnko f-rebivalstvo 2 2 2 2 2 ITI. 1-HblvAlst.MO sfcipaj 34.350 34.300 34.420 34.450 34.500 IV. /Jctlvno prtilvnlstvc 16.145 16.121 16.177 16.192 16.215 1. Nefttetliskp prebivalstvo 16.143 16.119 16.173 16.190 16.213 2. Jtattijsikc prcilvalstvo 2 2 2 2 2 V. VzdrJovano t«4iiy«lst\o 9.343 9.330 9.363 9.370 9.300 1. :**!•*ti it*o urctivaJst": 9.343 9.330 9.363 9.370 9.300 2. H«at] j.sko piebivalstvc - VI. Osobo z csdfiti-. prihrdkcsr. 8.862 8.849 ' 8.880 8.888 .. . 8.«SS "II. rTebivjdstvo ;;kur*j 34.3SO 34.300 34.420 34.450 34.500 'BILANCA 7.AP0SLENIH OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 1976 1377 1978 1979 1980 I. Zajosleni pc stnlr.cn bivaliSču "' ¦ . " ¦ - 1. Zanosleni s stalrrn bi_vališčem v občini 9.203 9.407 9.550 9.717 9.745 2. Zanosleni s stalrsih bivališčen v driai ljubljanski občini 41.925 ... -43J.05 . 43.732 44.696 44.826 3. Zaposicr.i s stalnLT, bivaliSčetn izven ljubljanskih cbčin 12.234 12.-369 12.579 12.599 12.634- II. Zaposleni skunaj 63.262 64.881 65.861 67.012 67.205 TII. iloposlerj. p": čcjavnostih .-.-¦' ""1: 2aposleni v dmJtencm s^toHil' ' '. 62.710 64.249 65.203 66.338 66.501 a) Cosrcdaarstvo 42.259 43.331 43.257 43.859 43.683 - Inuustrija "7.185 7.375 7.225 6.708 6.552 - Rnetijstuo iJ! ribišf.T) 85 77 39 27 27 - Cozdarstvo' - - Vodro cosuodnrstvo - - - - Graciboništvo . . • 4.311 . . 4.412 , 3.701 3.517 3.495 - rrareL ir. zveze 4.220 4.300 4.377 4.505 4.499 - Trrovina 13.219 i3.531 14.112 14.491 14.546 ¦ ¦ - O)Stinstwin turizera • •¦- 3.149 3.152 3.188 ¦ 3.263 3.250 - Obrt 1.057 1.087 1.407 ¦ 1.418 ~ 1.398 . . - Korinalno-stanovanjska deia-.T.cst 2.244 2.328 2.036 " 2.087 2.097 - l'inar.&no, tehnirne ir. dniqe ,- pDslo-.ne storitve 6.789 7.069 7.172 7.843 7.819 b) Nscpspočarstvo 20.451 20.918 21.946 22.479 ' 22.818 - Izobr?.5re\fanje, ziianost, ' kiiltura , .. 8.373 8.556 8.566 8.608 . 8.892 . - Mravsivcno ir. soci.-.^lno varst"? 6,333 ..6,412 7.042 7.394 7.433 - DPS, SIS in DIG 5.745 5.950 6.338 6.477 6.493 2. Zarcsler.i v irdivid-.inir.cr. soJiccr.ia C52 632 658 674 704 IV. Zarosleni skunaj 63.362 64.881 65.861 67.012 67.205 BILANCA ZAPOSLENIH OBČINE LJUBLJANA CE!.'TER ZA OBDOIiJE 1981-1935 1981 1982 1982 19tt4 j.S»63 I. Zaposleni po stalnem bivališču 1. Zaposleni s stalnim bivališčan v cbčini 9.863 9.981 10.107 10.2!>5 10.378 2. Zaposleni s stalnim bivališčem V drugi ljubljanski občini 45.301 45.S43 40.420 '-57.286 47.',67 3. Zaposleni s stalnim bivališčero ' , izven ljubljar.skih občin 12.856 1.3.009 13.374 i?;.419 12.527 II. Zaposleni skupaj 66;020 6S.833 00.701 71. UK 11.'.'2 III. Zanoslefu po deiavr.ostih 1. Zaposleni V družb&ner, sentcrju 67.1cj0 G5.L-93 C8.S39 7O..?2l 7" .773 a) Gospodarstvo 44.CS3 44.C07 , 3.:^7 ?..-:.C)C 3.L94 2.6Cj i.fJr - Pronet in r.\-eze 4.4'-'2 4.49D 4.447 -;.:)23 4.i(jj - Trccvina l-\.':~ K.viiO 15.0-.-J 1 •'.*(• :i.4il - Gostinstvo ln turizc::: -.:-jl j.^'J3 3.i24 .:.1'i': l.xA', - Obrt . 1.411 1.424 ' 1.438 .Af> 1.47o - Ksnunalnc-stanovanjska dejavnost 2.11C 2.136 2.156 :.19S '-204 - Kinančne, tohničre ir. druae " . poslovne storitve 7.980 . 6.100 o.311 >;.jO7 č.653 b) Negospodarstvo 23.197 23.586 24.014 -i4.429 *.i.Lr/s - Izobraževanje, znanost, kultura 9.C32 ¦ 9.134 9.340 9.3i;l --.675 - Zdravst\'ero in socialro varsta^o 7.CC-2 • 7.754 7.945 '8.122 :..29O - DPS, SIS in DPO 0.572 G.64& G727 b.30t -:.odfc 2. Zaposleni v indiviaualnati sektorju 7iC 74u 702 " 77'j 794 IV. Zaposleni skupaj 68.::»0 fj&.833 69.7C1 71.00C '1.57J BILANCA OBLIKOVANJA IN NAMENA SREDSTEV ZA INVESTICIJE OBČINE IJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 - v tekočih cenah - v tisoč din 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 I. Cblikovanje sredstev za reprodukcijo 1. Anortizacija 570.293 668.884 769.523 963.345 1.258.129 4.230.174 2. Izločanja za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela 921.536 866.332 1.229.333 1.369.902 2.623.421 7.010.524 3. Dolgoročna sredstva iz kredit- nega potenclala bank 1.526.488 1.55R.120 1.545.464 1.568.310 1.188.664 7.387.246 4. Druga danača sredstva 119.762 153.880 194.082 235.971 284.258 987.953 5. Inozemska sredstva (neto priliv oz. odliv) 192.779 348.321 205.899 148.858 95.024 990.881 II. Sfcipaj oblikovana sredstva za repro-dukcijo v raterialni proizvodnji 3.330.858 3.595.737 3.944.301 4.286.386 5.449.496 20.606.778 III. Razporejena sredstva za reprodukcijo 1. Dolgoročni plaanaji OZD v tujino 4.626 7.009 51.149 61.045 79.783 203.C12 2. Dolgoročni plasraji OZD v druge SR in SAP 136.858 96.5C0 74.073 81.636 99.729 «2.cL6 3. Prirasti dolgoročnih potrožnlških posojil OZD 178.950 75.729 270.053 114.315 275.S94 9Z.4.S-J1 .4. Posojilo za krejitiranje hitrej-šega gospodarskega razvcja manj razvitih SR in SAP 139.932 ]35.429 194.C76 186.386 237.873 L94.346 5. Prispevek za odpravo posledic potresa v Črni gori - 65.472 65.472 6. Prirasti zalog' 1.241.456 l.'.943.903 656.783 1.850.399 2.482.848 8.175.3S9 7. Pezerve - - _ ' _ 8. Razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sredstva gospodarsta,-a 1,628.986 1.337 "107 2.697.567 1.992.605 2.207.897 9.864.162 - vlagar.ja v infrastrukturo ¦ 537.565 441.245 89C.197 657.5^1 72S.R06 3.255.174 - vlaganja v industrijo 258.558 237.315 284.b42 159.408 176.632 1.116.755 - vlaganja v kmetijstvo 3.165 10.302 65.788 39.852 44.158 163.265 - vlaganja v gozdarstvo - - S.422 . - - 5.422 - vlaganja v gradteniSt»»o 121.803 131.871 241.645 99.630 110.395 705.344 - vlaganja v trgovino 573.323 339.44? 639.447 478.225 529.895 2.560.332 - vlaganja v gostlnstvo 119.947 71.221. 143.144 139.482 154.553 , 628.347 - vlaganja v obrt 14.625 6.002 13.375 1S.926 22.079' 76.0C7 - vlaganja v finančne in druje poslovne storitve - 99.709 413.707 398.521 441.579 1.353.516 IV. Skupaj namenjena sredstva za repro- dukcijo v raaterialni proiz\'odnji 3.330.858' 3.595.737 3.944.301 4.286.386 5.449.496 2(j.606.778 BILANCA OBLIKOVANJA IN NAMENA SREDSTEV ZA INVESTICIJE OBČINE LJUBLJANA CENTER Zh OBDOBJE 1981-1985 - v cenan leta lsou - v tisoč difl 1961 1962" 1983 1984 1985 1981-1985 I. Obllkovanje sredstev za reprodukcijo 1. Anortizacija 1.297.131 1.337.342 1,378.800 1.421.542 1.46r..6)0 6.900.425 2. Izločanja za zboljSevanje in razširjanje materialne osnove dela 2.704.511 2.788.081 2.874.204 2.062.961 3.054.428 14.384.18b 3. Dolgorofna sredstva iz kredit- nega potenciala bank 686.000 827.000 1.419.000 1.30D.OOO 1.236.C00 5.473.000 4. Druga danača sredstva 296.550 303.642 309.731 217.048 324.499 1.55J.47C 5. Inozotiska sredstva (neto prlliv oz. odliv) 72.7C5 -9.047 -8D.792 -1-!7.0j8 -193.270 -,ib2.402 II. EJcupaj oblikavana sredstva la repro- dukcijo v materialnl prcizvodnji 5.056.957 5.247.018 j.8<«S.«M3 0.8"9.493 5.887.267 ^7.946.C78 III. Bazporejanje sredstev ra reprod\d«-ijo 1. Dolrjoročni plaaraji 02D v Lujino ».71d :20.417 145.051 17G.157 214.29f 754.G3< i. Dolqorofni pl«3M-i rao v dnfcje of> in FM> ' 1-iR.fjC/ ;:3.r;16 317.152 464.C70 f*.271 1. L?*.(>'3 i. Prirasti dolgorc^nih potrcžniškil. posojil OED. 249.C14 2*2.bW iiš.i&r> i7>.o-t- 141..0o'. %;.&*> 4. Porcjilo za kreriitiranje Mtrej-šGoa gospcdarskeoa raz^ja manj raivitih LR in S/iP 228.966 H7.31C 203.6^7 192.«0 1"3.281 :.i;2C.63J b. Prispevek za odrravo posledic potresa v Cmi qori 54.656 54.208 53.088 S2.U6 51.D20 -!t3.868 b. Frirasti zalcsg 2.439.965 2.344.696 2.252.419 2.163.067 2.il2.46:> xl.312.C32 ~*. Ite2erve G5.76P 66.774 68.439 6'J.446 70.C51 340.478 8. Razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sredstva gOspoOarKtva 1.77C.591 2.004.198 2.C60.65C 2.563.921 2.433.477 ll. 18-24% od 60000 do 100000 21-28% od 100.000 do 150000 2432 od 150.000 do 200000 ' .27-36% nad 200.000 30-40% 8. člen • Udeleženke dogovora se obvezujejo. da bodo pred-pisale vse vrste oprostitev in olajšav davka iz kmetijske dejavnosti, predvidene v zakonu o davkih občanov Pogoje, merila in višine olajšav bodo udeleženke us-klajevale v regionalnih okvirih. 9. člen Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih go-spodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednji višini osnova . . stopnjav% do 30.000 28-33 % od 30.000 do 60.000 33-38 % od 60.000 do 100.000 37-42 % od 100.000 do 150.000 41-46 % od 150.000 do 200.000 45-50 % od 200.000 do 300.000 . ¦ ¦¦ 49-54 % nad 300.000 53-68 % Udeleženke bodo skladno z določbami 81. in 96. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenza-cijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic. Udeleženke bodo v regionalnih okvirih usklajevale pogoje in merila za priznavanje vseh vrst oprostitev in olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev. 10. člen Davek po odbitku bodo udeleženkezaradi poenosta-vitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno in sicer: A) Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov): 1. Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. - 10 % 2. Od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z oprav-Ijanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč - 20 % 3. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s pro-dajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževa-njem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne šte-jejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z oprav-Ijanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 30 % 4. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo sto-ritve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združe-nem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov - 40 % Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem opro-stitev tega davka v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na do-hodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem odpadnega materiala in s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti. B) Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini - 40 % C) Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke, pred-pisale po stopnji - 20 % Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od do-hodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, dose-ženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostin-skih obratih in na podobnih prireditvah bodo udele-ženke določile stopnjo - 40 % Udeleženke bodo zadržale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. D) Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi ozi-roma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, pri-spevkov in taks. 11. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bostopnja pri osnovah 30000 din predpisana v višini med 25 in 35 %, pri osnovah nad 300.000 din pa med 50 in 60 %. 12. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10 %. 13. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo poseb-nega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji določile v višini 3 %. Udeleženke soglašajo, da v letu 1981 ne bodo izva-ja!e oprostitev ali olajšav pri plačevanju tega davka. Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil v višini 4%. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 14. člen Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v nasled-njih okvirih: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot50% iz domačih surovin, računamo po vrednosti - v določe-nem znesku od litra (dinarjev) - od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač - 4,00 - od penečega vina najmanj - 8,00 2. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% \z domačih surovin računane po vrednosti - v odstotku od davčne osnove (odstotek) - od medice - 15% - od piva med - 30 - 40% - od naravnega žganja in vinjaka najmanj - 40% - od drugih alkoholnih pijač najmanj - 45% 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih za manj kot 50% iz domačih surovin, računano po vre-dnosti - v odstotku od davčne osnove najmanj - 45% 15. člen Udeleženke bodo v regionalnih okvirih nadaljevale s prizadevanji za uskladitev obdavčitve prometa nepre-mičnin. 16. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotav-Ijali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davč-nih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na nasled-njih področjih: - okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, - zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davč-nih osnov, - dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti, - učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 17. člen Udeleženke bodo v okviru prizadevanj za kadrovsko krepitev uprav za družbene prihodke skrbele za ustrezno štipendijsko politiko in si prizadevale, da se uprave za družbene prihodke organizacijsko usposo bijo tako, da bodo lahko učinkoviteje izvajale svojo družbeno funkcijo. 18. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za druž-bene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelo-vale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke. Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala do 10% od pobranih sredstev. Tako zbrana sredstva se uporabijo za modernizacijo dela uprav za družbene prihodke. 19. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1981 nada-Ijevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obde-lave podatkov, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 20. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja'poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščine občin sporazumno. 21. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 22. člen Qdbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadeteobčine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 23. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-te-hnične posle za odbor udeleženk opravljala republižka uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogo-vora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 24. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. fttevilka: Datucn: OBRAZLOŽITEV Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 je pripravljen na podlagi stališč, ki jih je odbor udeleženk zavzel do predlogov in mnenj obČin-skih davčnih uprav ter usklajen s predlogom zakona o upravah za družbene prihodke. V osnutku dogovora niso upoštevane spremembe, ki jih vsebuje predlog zakona o davkih občanov in predlog amandmajev k navedenemu zakonu, ker bodo le-te vplivaie na obdav-čitev šele v prihodnjem letu. V nadaljevanju so obravnavani predlogi davčnih uprav, ki so bili upoštevani pri pripravi osnutka dogo-vora in stališča do predlogov, ki jih v osnutku ni bilo možno upoštevati. V zvezi s predlogom, da se stopnja davka iz oseb-nega dohodka delavcev določi v višini 0,5% je prevla-dalo stališče, da se v osnutek dogovora povzame ve-Ijavna določba. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno vprašanje enakosti stopnje tega davka obravnavati po-vezano z drugimi obveznostmi iz osebnih dohodkov, ki so med občinami različne. Pri davku iz kmetijske dejavnosti se zadružuje seda-nja višina stopenj, določenih po skupinah katastrskih občin. Odbor je bil mnenja, da je primernost višine osnovnih stopenj potrebno ocenjevati z vidika skupnih obremenitev z davkom in prispevki iz kmetijske dejav-nosti. Ob upoštevanju, da razen davka, vodnega pri-spevka in prispevka solidarnosti palčujejo čisti kmetje še prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, ki se v enem delu določa v odvisnosti od katastrskega dohodka, v drugem delu pa v obliki pav-šala na gospodarstvo in ob upoštevanju vsakoletnega porasta obeh prispevkov (indeks 118 oziroma 114), je bilo ocenjeno, da ne bi bilo primerno kakršnokoli zvi-ševanje osnovnih stopenj davka iz kmetijstva. V zvezi s predlogom za zvišanje kompezacijske stopnje iz kme-tijstva pa je večina članov odbora udeleženk menila, da glede na funkcijo te davščine, sedanja višina stopnje ne ustreza in predlagala povišanje od sedanjih »naj-manj 5%« na »najmanj 1Č%«, pri čemerpa predlagana sprememba še vedno ne izravnava obremenitev zave-zancev - čistih kmetov z ostalimi zavezanci. Ocenjeno je bilo, da bi bil enoletni prehod na popolno izenačitev obveznosti nesprejemljiv. Zaradi neenotno ovrednotenih dohodkov od gozdov, bi se naj tudi v bodoče stopnje tega davka (osnovna in kompenzacijska) usklajevale v regionalnih okvirih. V dogovoru je okvirno urejeno vprašanje obdavčitve dejanskega dohodka iz kmetijstva. Po predlagani reši-tvi se preuvrščajo na obdavčitev po dejanskem do-hodku zavezanci, ki se ukvarjajo s takšno vrsto kmetij-ske proizvodnje, ki ni oziroma je le v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišč. Skladno z navedeno do-ločbo naj bi se preuvrščali na odbavčitev po dejanskem dohodku zavzenaci, ki se ukvarjajo predvsem: 1. s farmarsko rejo perutnine (reja brojlerjev, kur-mesnic, puranov), 2. s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za 1 tako imenovano industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo na kmetiji in da se tovrstna proizvodnja ne odvija na kmetiji, 3. s farmarsko rejo drugih živali kot npr. fazanov, kuncev ipd. V to kategorijo bi spadala tudi ovčereja in čebelarstvo za katero pa se ocenjuje, da le-te ne bi v tem prehodnem obdobju vključevali v obdavčitev po dejanskem dohodku. 4. z drevesničarstvom, trsničarstvom in gojenjem cvetlic. Vrste dejavnosti, kot enega izmed pogojevza preuvr-ščanje na obdavčitev po dejanskem dohodku in obseg proizvodnje iznad katere se izvaja tovrstna obdavčitev ter druga merila naj bi bila po predhodnem usklajeva-nju v regionalnih okvirih, podrobno urejena z občin-skimi predpisi. Predlagan pristop omogoča izvajanje v občini sprejete politike usmerjanja in razvoja kmetij-stva. Navedeni umseritvi naj bi sledila tudi ustrezna izpeljava davčnih olajšav s posebnim poudarkom na pospeševanju procesa raznih oblik združevanja kme-tov. V zvezi z vodenjem ustreznih evidenc o doseženih dohodkih in izdatkih, ki so jih dolžni voditi zavezanci pod pogoji kot jih določa (po pooblastilu zakona) ob-činski predpis, ocenjujemo, da bi lahko bile te poeno- stavljene in to predvsem iz razloga, da gre pri zavezan-cih, ki se ukvarjajo z navedenimi vrstami proizvodnje, za organizirano proizvodno sodelovanje z ustreznimi organizacijami, pri katerih je evidentiran dosežen do-hodek, hkrati pa so na razpolago tudi podatki o stro-ških. Zato bi se jih lahko posluževali ob preverjanju realnosti napovedanega dohodka s strani davčnega zavezanca, kot tudi v primerih obdavčitve po oceni. Prav tako ocenjujemo, da so s smiselno uporabo določb 75, 76. in 78. člena davčnega zakona zajeti vsi stroški, ki so potrebni pri doseganju dohodka za pred-lagane vrste proizvodnje; zato naj bi se v regionalnih okvirih usklajevali kriteriji za priznavanje tistrh stro-škov, ki so specifični pri tovrstni proizvodnji kot npr. potni stroški in dnevnice v višini, ki velja za organiza-cije s katero zavezanec proizvodno sodeluje, obravna-vanje vrednosti lastnega dela, vloženega v popravilo strojev in druge kmetijske opreme, vprašanje priznava-nja stroškov za priložnostno najeto tujo delovno silo in podobno. Pri obračunu amortizacije je upoštevati de-jansko uporabo objektov (izkoriščenost proizvodnih kapacitet in doseganje programirane letne proizvod-nje) in temu primerno zvišati ali znižati amortizacijske stopnje. V primeru kombinirane uporabe gradbenih objektov ali kmetijske mehanizacije naj bi se pri obra-čunu amortizacije upošteval sorazmerni del - glede na površino objekta oziroma pri kmetijski mehanizaciji pa v proizvodnem procesu potreben čas obratovanja in podobno. Stopnje davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku so skladno z zakonom progresivne in naravnane tako, da se višina obdavčanje po dejanskem dohodku pribli-žuje višini obdavčenja po katastrskem dohodku. Takšno izhodišče je utemeljeno predvsem glede na značaj opravljanja dejavnosti, istočasno pa tudi ne odvrača zavezancev od takega načina obdavčenja. Zato je pri določitvi višini začetne in končne stopnje davčne lestvice kot orientacija služilo razmerje med katastrskim in narodnim dohodkom zasebnega kmetij-stva. V osnutek dogovora je vnešena tudi obveza o uvedbi vseh vrst oprostitev in olajšav, za katere so pooblastila dana občinam, pri čemer pa pogoje, merila in višino olajšav občine usklajujejo v regionalnih okvirih. Nekatere davčne uprave so predlagale diferencirano obdavčenje dohodkov iz gospodarskih dejavnosti tako, da bi nižja davčna lestvica veljala za storitveno dejav-nost, višja pa za proizvodno dejavnost. Hkrati je bila predlagana ustrezna valorizacija razponov davčnih osnov in temu ustrezna določitev davčnih stopenj. V zvezi s predlogom za določitev različnih davčnih testvic velja opozoriti, da zakon o davkih občanov take ureditve ne dopušča. Z nižjo davčno lestvico prav tako ni možno upoštevati specifičnost razmer in potreb po razvoju posameznih obrtnih dejavnosti v posamezni občini. Zato je za reševanje teh vprašanj z zakonom dana možnost uvedbe oprostitev oziroma olajšav v obliki odsotnega znižanja odmerjenega davka. V osnutku dogovora je upoštevan predlog, da se ustrezno valorizirajo razponi davčnih osnov glede na porast dohodkov iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev. Izpeljava nove davčne lestvice, ki se zvišuje za 5 oziroma 4 odstotnih enot, temelji na izhodišču, da naj bi bila začetna stop-nja davka naravnana na približno takšno višino kot znaša skupna zbirna stopnja obveznosti iz osebnega dohodka. Ne glede na to, da se bo tudi v letu 1981 prispevek za usmerjeno izobraževanje in raziskovalno dejavnost skladno z določbo 31. čiena zakona o obra-čunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb, na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80) obračunaval in plačeval od osnove, od katere se plačuje davek iz dejavnosti, se zaradi istočasne valorizacije razponov davčnih osnov, skupna obremenitev presežka, v primerjavi z dosedanjo, ne zvišuje. V zvezi z oprostitvijo davka na dohodke od domače obrti velja opozoriti, da je po predlogu osnutka taka oprostitev razširjena na vse izdelke obrti, ki se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti. Zaradi uskladitve razponov osnov davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic z razponi osnov za davek \z obrtnih in drugih gospodarskih de-javnosti, je predlagana tudi ustrezna valorizacija spod-nje in zgornje meje razponov osnov za davek na do-hodke od premoženja. Pri davku na promet z alkoholnimi pijačami jezaradi znatnega povišanja cen naravnega vina in vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač ter penečega vina pred-lagano 100% zvišanje prometnega davka. Predloženi osnutek Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 z obrazložitvijo je posredovala Republiška uprava za družbene prihodke, katera opravlja administrativno-tehnične posle za odbor ude-leženk dogovora... Osnutek se po vsebini od dogovora... za leto 1980 razlikuje v naslednjem: - v drugem odstavku 5. člena je povečana »kompen-zacijska« stopnja davka iz kmetijske dejavnosti od ka-tastrskega dohodka negozdnih površin od 5% na 10%, - novi so členi 6, 7 in 8, ki se nanašajo na dejansko obdavčitev določenih dohodkov iz kmetijske dejavno-sti. Za občino Ljubljana Center, ta določila ne bi prišla v poštev, - v 9. členu so spremenjeni razponi osnov ter stop-nje davka za plačevanje davka iz dohodka doseženega iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospo-darskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, - v 11. členu je povišana osnova od katere se pla-čuje davek iz dohodka od premoženja po najnižji stop-nji od 10.000,00 din na 30.000,00 din, - v prvi točki 14. člena je povečana stopnja davka: - od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač od 2,00 din na 4,00 din za liter, - od penečega vina od najmanj 4,00 din na najmanj 8,00 din za liter. ' Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 obravnaval na73. seji dne28.1.1981 insklenil.da ga predloži občinski skupščini v obravnavo in sprejem v predloženem besedilu. Ljubljana, 28.1.1981 JZVRŠNISVET Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Na podlagl 173. člena statuta ebčine Ljubljana Cen-ter (Uradni llst SRS, §t 2/78), 6. In 11. eiena zakona o davklh občanov (Uradni llst SRS, št 21/74, 39/74, 10/76,31/76 In 8/78) in 2. člena zakorta o financlran|u sploftnlh druibenlh potreb v družbenopolitlčnlh skup-nostth (Uradnl llst SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupičlna občine Ljubljana Center na :: seji zbora zdruienega dela dne_:: 1981 in na:: seji zbora krajevnih skupnosti dne::: 1981 sprejela Osnova d i narjev stopnja nad do % 30.000 30 30.000 60.000 35 60000 100.000 39 100.000 150.000 ' 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 ¦ 300.000 55« ODLOK O SPREMEMBAHIN DOPOLNITVAH OOLOKA O DAVKIH OBČANOV 1. čten V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16/78, 10/79, 38/79 in 15/80) se v drugem odstavku 6. člena stopnja »6%« nadomesti s stopnjo »10%«. 2. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani. ki z osebnim delom opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino osebnega dohodka, ugotov-ijenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plaču-jejo davek po naslednjih stopnjah: Osnova dinarjev stopnja nad do % 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 Občani, katerim opravljanje obrtnih ali drugih go-spodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka ugotovljenega po 10. čtenu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek po stopnji 27%.» 3. člen V prvem odstavku 13. člena se točka 1. črta. V 5. točki 13. člena se v besedilu številka »1« črta, stopnja »35%« pa nadomesti s stopnjo »40%«. V drugem odstavku 13. dlena se tretja alinea spre-merii tako, da se glasi: » - od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov do-mače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. čtena obrtnega zakona« 4. člen V 17. členu se stopnja »35%« nadomesti s stopnjo »40%««. • 5. člen Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »Stopnja davka na dohodke od premoženja in pre-moženjskih pravic so progresivne in znašajo: 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. razen določb 3. in 4. člena. •KUPiČtNA OBČINE LJUBLJAMA CBHTUI itevlllcai 422 - 2/70 Datuim •ttroatavtamMtfilJa OBRAZLOŽITEV S predloženim osnutkom odloka o davkih občanov se usklajujejo posamezne določbe z osnutkom Dogo-vora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1981. K 1. členu: Po veljavnem odloku plačujejo davek iz samostoj-nega opravljanja kmetijske dejavnosti lastniki zemlji&č od ugotovljenega katastrskega dohodka negozdnih površin. Tisti lastniki zemljiSč - davčni zavezanci, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani iz naslova samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti pa pla-čujejo še poseben »kompenzacijski« davek. Stopnja davka, ki naj bi praviloma nadomeščala prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, katere ti zave-zanci ne plačujejo, znaša po veljavni ureditvi 6%. Po predlagani ureditvi bi pa znašala 10%. K 2. členu: Po prvem odstavku tega člena je predlagana spre-memba osnov in stopenj davka, ki ga plačujejo zave* zanci od dohodka doseženega iz samostojnega oprav-Ijanja obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ozi-roma intelektualnih storitev, od presežka, ki se šteje kot posebni dohodek. Po teh stopnjah plačujejo davek ne glede na to ali opravljajo dejavnost kot glavni ali postranski poklic. Veljavna ureditev: Predlagana sprememba: Osnova dinarjev stop. Osnova dinarjev stop. nad do % nad do % OSNUTMC 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30000 35 30.000 28 30.000 50000 39 30.000 60.000 33 50.000 100.000 43 60.000 100.000 37 100.000 150.000 46 100.000 150.000 41 150.000 200.000 48 150.000 200.000 45 200000 50 200.000 300.000 49 300.000 53 Po drugem odstavku tega člena, plačujejo zavezanci, od tistega dela dohodka, doseženega iz samostojnega opravljanja obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti oziroma intelektualnih storitev, ki se šteje kot osebni dohodek in jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, poseben »konpenzacijski« davek. Stopnja davka, ki naj bi praviloma nadomeščala zbir stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov za financira-nje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, ka-tere ti zavezanci niso dolžni plačevati, znaša po ve-Ijavni ureditvi 32%. Po predlagani ureditvi bi pa zna-šala 27%. K 3. členu: Po dosedanji ureditvi se od dohodkov doseženih s prodajo določenih izdelkov domače obrti ni plačeval davek iz dohodka. Po predlagani ureditvi pa naj bi se taka oprostitev nanašala na vse izdelke domače obrti pod pogoji določenimi v 90. členu obrtnega zakona. Do dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo stori-tev za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z oprav-Ijanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke od katerih so predpisane dru-gačne stopnje in od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov, se plačuje davek, po veljavni ureditvi, po stopnji 35%. Po prelagani ureditvi se bi pa plačeval po stopnji 40%. K 4. členu: Od priložnostnih dohodkov, iz intelektualnih stori-tev, se plačuje davek od vsakega posameznega kosma- tega dohodka po veljavni ureditvi po stopnji 35%. Po predlagani ureditvi se bi pa plačeval po stopnji 40%. K 5. členu: S tem členom je predlagana sprememba osnov in stopnej davka, za obdavčevanje dohodkov doseženih od premoženja in premoženjskih pravic. Veljavna ureditev: Predlagana sprememba: Osnova dinarjev stop. Osnova dinarjev stop. nad do % nad do % 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30.000 30 30.000 50.000 39 30.000 60.000 35 50.000 100.000 43 60.000 100.000 39 100.000 150.000 46 100.000 150.000 43 150.000 200.000 48 150.000 200.000 47 200.000 50 200.000 300.000 51 300.000 55 K 6. členu: Uporaba odloka je v skladu z zakonom o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80). Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Oenter je besedilo osnutka odloka ospremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov določil na 73. seji dne 28/1 -1981, ter ga predlaga občinski skupščini v obravnavo in sprejem. Ljubljana, 28.1.1981 IZVRiNI SVET Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve OSNUTEK Na podlagl 173. člena sfatuta pbčine Ljubljana Cen-ter (Uradnt llst SRS, Št. 2/78), 1. člena zakona o ob-davčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 In 63/80) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 fn 4/78) je Skupščina občine LJubljana Center na _ sejl zbora združenega dela dne___1981 in na__seji zbora krajevnih skupnosti dne___1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOVIN OD PLAČIL ZASTORITVE 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptačil za storitve (Uradni list SF# št. 39/74, 13/75, 29/75, 6/76, 17/76, 24/77, 29/78 in 7/80) se prva in druga alinea v točki 1 tar. št. 2 spremenita tako, da se glasita: »- od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač 4 dinarje od litra, - od penečega vina 8 dinarjev od litra« 2. člen V tarifni številki 5 se 4. in 7. točka črtata. V opombi 1. tarifne Številke 5 se na koncu stavka črta pika 1n doda naslednje besedilo: »ter popravljanja gospodinjskih strojev in naprav.« * . 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Stevilka: 421-1/78 Predsednik skupičine: Datum: Miroslav SAMARDŽMA OBRAZLOŽITEV K 1. členur Po veljavnem odloku znaŠa posebni občinski pro-metni davek od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač 2 din za peneče vino 4 din od litra. Z osnutkom odloka pa se predlaga zvišanje davka za naravno vino, vino tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač na 4 din in za peneče vino na 8 din od litra, kar je v skladu s predvidevanji višine stopnje davka po Dogo-voru o usklajevanju davčne politike v letu 1981. K 2. členu: Z ozirom na pospeševanje in vspodbujanje razvoja deficitarnih obrti storitvenega značaja, se predlaga oprostitev plačevanja občinskega prometnega davka od plačil za naslednje storitve: Popravljanje kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovin-skega pohištva, popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilntkov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, boljerjev in podobno, od katerih se plačuje davek po veljavnem odloku po stop-nji 5%. Ter popravljanja ostalih gospodinjskih strojev in na-prav, od katerih se plačuje davek po veljavnem odloku po stopnji 10%. K 3. členu: Pr1 določitvi od kdaj se uporablja ta odlok, je upo-števati časovno trajanje postopka do sprejema odloka. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je besedilo osnutka odloka o spremembi odloka o poseb-nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve določil na 73. seji dne 28/1-1981. ter ga predlaga občinski skupščini v obravnavo in spre-jem. Ljubljana, 28.1.1981 IZVRŠNISVET Odlok o spremembi o davku na promet nepremičnin OSNUTEK Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Cen-ter (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, it. 27/72, 39/74 in 11/79) In 2. člena zakona o flnanclra-nju splošnih družbenih potreb v družbenopolltlčnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skup- ščlna občine Ljubljana Center na__seji zbora zdru- ienega dela dne___1981 in na__sejl zbora krajev- nlh skupnostl dne___1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBIODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN Lčlen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list daseglasi: 1 »Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča Nad din Do din Znaša davek zam2 zam2 din % 5 12 5-fO 0,60 + 18odpresežkanad 5din 10-15 1,50 + 24odpresežkanad10din 15-20 2,70 + 30odpresežkanad15din 20-25 4,20 + 36odpresežkanad20din 25- 6,00 + 42 od presežka nad 25 din b) stavbna zemljišča Nad din Do din Znaša davek zam2 zam2 din % 50 15 50- 70 7,50 + 21 od presežka nad 50din 70-90 11,70 + 27 od presežka nad 70din 90-120 17,10 + 34odpresežkanad 90din 120-150 27,30 + 41odpresežkanad120din 150-200 39,60 + 48 od presežka nad 150 din 200- 63,60 + 55odpresežkanad200din c) za gradbene objekte: Naddin Oodin Znašadavek zam2 zam2 din % 6.000 17 6.000-12.000 1.020 + 23 od presežka nad 6.000 din 12.000-18.000 2.400 + 29 od presežka nad 12.000 din 18.000-24.000 4.140 + 35 od presežka nad 18.000 din 24.000- 6.240 + 40 od presežka nad 24.000 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINAOBČINE LJUBLJANA CENTER itevilka: 421-02/75 Predsednlk skupičine: DaUun: . Miroslav SamarcUiJa OBRAZLOŽITEV Obveznost plačevanja prometnega davka na promet nepremičnin določa republKki zakon o davku na pro-met nepremičnin. Republiški zakon določa, da pro-metni davek vpelje občinska skupščina z odlokom. Z odlokom se določijo tudi stopnje prometnega davka, vendar so višino stopenj, zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja SRS, občinske skupščine dolžne z medsebojnimi dogovori usklaje-vati. Občine v Ljubljani so sedaj veljavne stopnje davka sprejele koncem meseca februarja leta 1976. Od takrat dalje so se cene za zemljišča in gradbene objekte znatno povišale in glede na progresivnost stopenj zelo povišala tudi višina davka. Glede na navedeno se predlaga valorizacija osnov od katerih se plačuje davek na promet nepremičnin kot je prikazano v nadaljevanju: Veljavna ureditev Predlagana Indeks valo- $ sprememba rizacije osnove Naddin Oodin Naddin Dodin 3:1 4:2 zam2 zam2 zam2 zam2 a) KMETIJSKAZEMLJIŠČA 0 3 0 5 166 3 4 5 10 166 250 4 5 10 15 250 300 5 7 15 20 300 285 7 10 20 25 285 250 10 25 250 b) STAVBNAZEMLJIŠČA 0 30 0 50 166 30 40 50 70 166 175 40 50 70 90 ' 175 180 50 70 90 120 180 171 70 100 120 150 171 150 100 150 150 200 150 133 150 200 133 c) GRADBENIOBJEKTI 00 4.000 0 6.000 150 4.000 5.000 6.000 12.000 150 240 5.000 7.000 12.000 18.000 240 257 7.000 10.000 18.000 24.000 257 240 10.000 24.000 240 Pri ceni 13.000,00 din za m2 gradbenega objekta znaša davek po veljavni ureditvi 3.740,00 din ali 28,8%. Po predlagani spremembi bi pa znašal 2.690,00 din ali 20,7%. Razponi in višina stopenj davka ostane nespremenjena. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je besedilo osnutka odloka o spremembi odloka o davku napromet nepremičnin doiočil na73. seji dne28.1- 1981 ter ga predlaga občinski skupščini v obravnavo in sprejem. Ljubljana, 28.1.1981 IZVRŠNISVET Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Cen-ter (Uradni llst SRS, sL 2/78) ter 1. In 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, *t 29/65,7/70 in 7/72) je skupičlna občine LJubljana Center na__seji zbora združenega dela dne___(n na__sefi zbora krajevnih skupnosti dne___sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH 1. člen V odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75,11/77 in 7/80) se v tarifi komunalnih taks v prvem odstavku tar. št. 3, v prvi alinei črta besedilo »(razen campinga)«, v drugi alinet pa za besedo »cam-pingu« vstavi vejica in doda naslednje besedilo: »štu-dentskih domovih in zasebnih sobah«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS SKUPičlNA OBČINE LJUBLJANA CEMTER OSNUTUC OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Ljubljana Center je na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1980 sprejela odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah. Na podlagi tega odloka so se povišale takse za začasno prebivanje turistov in potni-kov na območju občine in sicer: - od nočnine (razen campinga) od 3,00 na 10,00 din - od nočnine v campingu pa od 1,00 na 5,00 din z veljvnostjo od 1. 1. 1981 dalje. V ostalih Ijubljanskih občinah je določena enaka višina takse 10,00 oz. 5,00 din, razlika je le v tem, da se poleg »turistične« takse za prebivanje v campingih plačuje po 5,00 din tudi za prebivanje v študentskih domovih in zasebnih sobah. Po predlogu se bi spremenjeni prvi odstavek tar. št. 3 glasil: »Za začasno prebivanje turistov in potnikov na ob-močju občine se plača: - od nočnine 10,00 din - od nočnine v campingu, študentskih domovih in zasebnih sobah 5,00 din«. Tako popravljeno besedilo je pa vsebinsko enako besedilu v odlokih ostalih Ijubljanskih občin Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je besedilo osnutka odloka o spremembah odloka o ko-munalnih taksah določil na 73. seji dne 28.1.1981, ter ga predlaga občinski skupščini v obravnavo in spre-jem. •tovilka: 423^)3/74 Oatunu Prads«dnlk akupš&ift •Mrmdav Samardžii« Muhlian«,28.1.1M1 izvniNisvrr Proračun občine Ljubljana Center za leto 1981 CHUT.K Na podlagi 26. člena zakona o flnaneiranju sploinih druibenih potreb v druibenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, št. 39/74 In 4/78) in 164. člena in 173. člena statuta občine LJubljana Canter (Ur. I. SRS, št. 2/78) je skupičina občine LJubljana Center na__seji zbora zdruienega dela, dno___in na__seji zbora krajevnih skup- nosti, dne___sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA CENTER ZALETO1981 1. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1981 znašajo 409.327.000 din od tega: - za razporeditev po posebnem delu proračuna 220.949.000 dinarjev, - za tekočo proraČunsko rezervo 2.200.000 dinarjev, - za združevanje sredstev v Ljubljani 177.299.000 dinarjev in - za intervencije v gospodarstvu 8.879.000 dinarjev. 2. člen Občina Ljubljana Center združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Center pooblašča Službo družbe-nega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 44,0% od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev in se prazni do zneska 177.299.000 dinarjev. 3. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100% na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 4. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeše-vanje turistične dejavnosti. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1 odstotek vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v členu 3., ki jih obraču-nava mesto. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma v okviru doseže-nih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za po-sebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 7. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, ozi-roma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8. člen Izvršni svet lahko spremeni namen v višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za inter-vencije v gospodarstvo. 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih pri-hodkov (tekoča proračungka rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v po-sebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - upravnim organom občine, mesta in regije - pravosodnim organom - družbenopolitičnim organizacijam in društvom - krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 2. in 10. členu, se uporab-Ijajo neposredno iz proračuna. H.člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabjati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delov-nega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun prora-čuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1981, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 12. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno raz-polagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Te-meljno sodišče Ljubljana in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne dohodke v proračune občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 13. člen Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odred-bodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: - o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna - o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1.000.000 din. - o uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 3& ' člena zakona o financiranju splošnih družbenih pdtrfet>>n odloča izvršni svet skupščine občine. :.ev,'e.a 16. člen "^'^jjf ^ Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju¦'.-. splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1981 (Ur. I. SRS, št. 38/79) dana posamez-nim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu prora-čuna. 17. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov jn posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 18. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 19. člen Ta odloR začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Številka: 400-7/80 Oatum: PREOSEONIK SKUPŠČINE Miroslav SAMARDŽUA OBRAZLOŽITEV I. Uvod Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Slovertiji terzakon o davkih občanov določno urejata, katere oblike pri-hodkov lahko uvajajo občine za pokrivanje splošnih družbenih potreb, za katere je z ustavo, zakoni in drugimi družbenimi akti določeno, da jih morajo finan-cirati. Obseg oziroma rast splošne porabe je določena v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 in resoluciji o politiki uresničeva-nja družbenega plana občjne Ljubljana Center za ob-dobje 1981-1985 v letu 1981, podrobneje pa je rast splošne porabe opredeljena v izhodiščih za financira-nje splošne porabe v letu 1981 v občinah in mestu Ljubljana. Vsi navedeni dokumenti določajo, da mora splošna poraba zaostajati za rastjo družbenega proiz-voda. Republika bo z medobčinskim dogovorom zagoto-vila izvedbo določb iz resolucije in sicer tako, da bo splošna poraba v Sloveniji v globalu zaostajala za30% za ustvarjenim dohodkom. To pa pomeni, da se lahko proračunska poraba po občinah poveča za 18%. Ker pa so bile v Ljubljani glede na gospodarski in družbni razvoj sprejete nekatere nove obveznosti, je bilo v Ljubljani dogovorjeno, da se za nove obveznosti na-meni 50 milijonov din, kar pomeni, da se lahko občin-ski in mestni proračun linearno poveča za 13,8% v primerjavi z letom 1980. Izračun predvidene dovoljene porabe za proračun občine v letu 1981 je naslednji: Ocena prihodkov za leto 1981 je - 409.327.000 din od tega za: - dogovorjeno proračunsko porabo (13,8%) -214.049.000 din - za dodatno dogovorjene naloge - 2.600.000 din - za pospeševanje turistične dejavnosti - 4.300.000 din -•tafcsa na promet parklarjev in kopitarjev, ki se iz!o*ča na poseben račun za zdravstveno varstvo živali -2.200.000 din *L-1A skupne mestne potrebe - 165.880.000 din -:ža dodatno dogovorjene naloge, ki so mestnega značaja - 11.419.000 din - za intervencije v gospodarstvo (izločeno iz porabe nad 18%) - 8.879.000 din II. prihodki proračuna Ocena prihodkov občinskega proračuna za leto 1981 temelji na realizaciji proračunskih prihodkov v prete-klih letih, spremenjenih predpisih s področja davkov in taks in materialnih možnosti razvoja začrtanih z repu-bli&ko in občinsko resolucijo. Glede na to se predvideva, da bodo proračunski prihodki za leto 1981 v celoti znašali 409.327.000 din ali za 13% več od realizacije v letu 1980. Za zadovoljevanje splošne porabe pripadajo občini davki iz osebnih dohodkov, prometni davki in davki od premoženja, takse in drugi dohodki. 1. Davki iz osebnih dohodkov so predvideni v višini 120.717.000 din ali za 12% več kot v letu 1980. Med te spadajo: - davek iz osebnega dohodka delavcev, ki se predvi-deva v višini 17.000.000 din. Ta davek je v neposredni odvisnosti od gibanja osebnih dohodkov in bo zaradi spremenjene strukture osebnega dohodka (prispevek za zdravstveno varstvo se prenese iz osebnega do-hodka na dohodek) ter ob nespremenjeni davčni stop-nji realiziran za 10% več kot v letu 1980; - davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavno-sti, ki ga odmerja davčna uprava od letnih osnov (po dejanskem dohodku) se bo predvidoma povečal za 15% in bo znašal 28.000.000 din. Na relativno manjše povečanje tega davka v primerjavi s preteklim letom bodo vplivale večje olajšave za vlaganje v razširjeno reprodukcijo in za dejavnost deficitarnih obrtnih strok, ki so predpisane z odlokom o davkih občanov z veljav-nostjo od 1/1-1980 dalje; - davki po odbitku \z obrtnih dejavnosti in intelek-tualnih storitev (pogodbe o začasnem in občasnem delu) ter avtorskih honorarjev se bodo predvidoma povečali za 10%. Pri planiranju davkov izteh virovsmo upoštevali realizacijo preteklega leta in zakon o zača-šni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sred-stev za izplačilo izdatkov za te namene, ki velja za prvo trimesečje 1981. Davki po odbitku iz zgomjih virov bodo v celoti znašali 73.100000 din, kar predstavlja skoraj 18% vseh proračunskih prihodkov. 2. Prometni davki in davki od premoženja so v celoti predvideni v višini 242.010.000 din ali za 16% več. Med pomembnejše vire spadajo: - posebni občinski davki od prometa proizvodov je predviden v višini 166.500.000 din ali za 17% več. Prometni davek je v znatni meri odvisen od gibanja osebnih dohodkov, kakor tudi od gibanj na področju cen in potrošnje. Iz ocene o predvideni rasti osebnih dohodkov in predvideni rasti cen nadrobno izhaja, da se bo v letu 1981 kupna moč prebivalstva zmanjšala, kar bo vplivalo na priliv posebnega občinskega davka na promet proizvodov; - posebni občinski davek od alkoholnih pijač se predvideva v višini 56.500 din ali za 15% več predvsem zaradi predvidenih višjih cen; - davek od plačil za storitve se predvideva v višini 6.700.000 din ali za 25% več. V primerjavi z letom 1979 je davek v letu 1980 večji za 25%. V enaki stopnji porasta se predvideva tudi v letu 1981; - davek na promet nepremičnin se predvideva v enaki višini kot znaša realizacija v letu 1980, to je 6.000.000 din in sicer zaradi predvidenega odloka o davku na promet nepremičnin, s katerim bodo revalori-zirane davčne osnove; - davek na dohodke od premoženja - od oddajanja stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorovse predvi-deva v višini 3.000000 din ali za 20% več in to zaradi večjih najemnin in deloma zaradi večjega števiia zave-zancev. 3. Takse - upravne, sodne in komunalne ter pristoj-bine za veterinarske in sanitarne preglede so predvi-dene v višini 28.500.000 din ali za 6% manj kot so znašale v letu 1980. - Na manjšo realizacijo bodo vplivale upravne takse. S spremenjenim zveznim zakonom o upravnih taksah, ki velja od 1. julija 1979, je podaljšana veljavnost izda-nih potnih listov od 2. na 5. let, zaradi česar bo manjši priliv upravnih taks. - Komunalne takse se bodo v odnosu na realizacijo 1980 povečale za 211 % zaradi zvišane tarife turističnih taks od 3 na 10 din od nočnine. - Sodne takse predvidevamo v višini 7.000.000 din ali za 6% več, pri čemer je upoštevana stopnja rasti v letu 1980. 4. Denarne kazni se predvidevajo v višini 11.500.000 din ali za 16% več kot v letu 1980, pri čemer je upošte-vana stopnja rasti v letu 1980. 5. Prihodki upravnih organov se bodo predvidoma povečali za 15%. Med te prihodke spadajo odstopljena sredstva davčne uprave za odmerjene in pobrane pro-metne davke za zvezo in republiko in nadomestila za odmerjene in pobrane prispevkeza interesne in druge skupnosti. Natančnejši pregled prihodkov je razviden iz prilo-Žene tabele. III. Razporeditev prihodkov Glavni namen 01 - Dejavnost organov družbenopoli-tičnih skupnosti Sredstva za delo občinskih upravnih in pravosodnih organov določi občinska skupščina na predlog izvrš-nega sveta glede na obseg in zahtevnost nalog in opravil iz delovnega področja teh organov, tako, da zagotovi neovirano delovanje in izvršitev vseh nalog, za katere so zadolženi. Sredstva za delo upravnih organov se zagotavljajo v skladu s 100. in 140. členom Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu SR Slovenije ter o republi-ških upravnih organih. Sredstva za delo upravnega organa so: - sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobi-vajo kot dohodek delovne skupnosti - sredstva, ki se po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih zagotavljajo upravnemu organu za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njego-vega namestnika. - sredstva za materialne stroške - sredstva opreme - sredstva za posebne namene. Glede na te določbe zakona so tudi potrebe po sredstvih izkazane drugače kot preteklo leto, zato ni možna primerjava na nekaterih postavkah plana za realizacijo iz preteklega leta. Sredstva za osebne dohodke funkcionarjev so izra-čunana na podlagi družbenega dogovora povečana za 17%, sredstva za materialne izdatke pa se povečujejo za 18% v primerjavi z letom 1980. A - Skupščina Pri sredstvih za osebne dohodke funkcionarjev so predvidena sredstva za predsednika, podpredsednika in predsednike zborov. V rnaterialnih izdatkih so zagotovljena sredstva za stroške skupščinskega gradiva, stroškov zborov skup-ščine, stroški za tisk in objave, potni in prevozni stroški ter stroški reprezentance. Pri sredstvih za posebne namene pa so zagotovljena sredstva za izvajanje zača-snih ukrepov, delo skupščinskih teles, prireditve in proslave, medobčinske zveze ter za stroške volitev in referendumov. B - Izvršnl svet Pri izvršnem svetu so zagotovljena sredstva za osebne dohodke predsednika, podpredsednikov in člane izvršnega sveta, ki neprofesionalno opravljajo funkcijo. V materialnih izdatkih so zagotovljena sredstva za tisk in objave, stroške sej, stroške reprezentance ter potni in prevozni stroški. Pri sredstvih za posebne namene pa so zagotovljena sredstva za plačila po pogodbah za posebne akcije koordinacijskega odbora za prenovo Stare Ljubljane in stroške strokovnih komisij. C - Državni organi Sredstva za osebne dohodke delavcev uprave so oblikovana na podlagi družbenega dogovora o osno-vah in merilih za določanje osebnih dohodkov in dru-gih prejemkov delavcev v delovnih skupnostih, pove-čano za 17% napram letu 1980. Pri izračunu je upošte-vana dejanska zasedba decembra 1980, to je za 144 delavcev in 4 pripravnike. Pri sredstvih za osebne dohodke funkcionarjev so zagotovljena sredstva za predstojnike upravnih orga-nov. Materialni izdatki so povečani za 18% v primerjavi z letom 1980. V sredstvih za posebne namene so zagotovljena sredstva za ažuriranje obrambnega načrta in izdelavo pregleda stanja zaposlenih delavcev in bilanco potreb-nih in razporejenih delavcev za opravljanje dejavnosti v vojni in bilanco prebivalstva in njegovo razporeditev. To delo bodo opravili delavci službe za kadrovska vprašanja izven rednega delovnega časa. V letu 1981 bo potekalo intenzivnejše delo pri evi-dentiranju delegatov za delegacije v OZD in KS. Repu-bliška konferenca SZDL je pripravila poseben obrazec, ki ga bodo izpolnjevali predlagatelji in delno služba za kadrovska vprašanja, ki pri tej nalogi prevzema celotno evidenco in analitično delo. Vseh nalog kadrovska služba s svojimi delavci ne bo mogla opraviti zato bo zaposlila ustrezno število študentov, ki bodo uredili evidenco po OZD, KS in detegacijah za DPS in SID. Za oblikovanje sklada skupne porabe so zagotovtjeni naslednji zneski: - regres za prehrano v višini 550 din - regres za letni dopust v višini 2.850 din - sredstva za izobraževanje v višini 1,5% od bruto OD - ter sredstva za odpravnine in jubilejne nagrade. Pri sredstvih opreme so zagotovljena sredstva za amortizacijo v višini 20% od najnižjih stopenj, ki so z zakonom o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Ur. list SFRJ, št. 58/76) določene za posamezne skupine osnovnih sredstev. Zaradi reorganizacije občinske uprave v drugem pol-letju 1980 se je pri nekaterih organih povečalo število zaposlenih, ki se bodo postopno izpolnjevala, zato predvidevamo sredstva v višini 2.431.500 din. Sredstva za delo pravosodnih organov se v osnutku proračuna zagotavljajo vsem enako glede na izhodi-šča, da se sredstva za osebne dohodke povečajo za 17% in materialne izdatke 18%. Odstopanje nastaja zaradi tega, ker so sodišča zaposlovala sodnike tekom leta in zaradi povečanega števila pripravnikov. Občina Ljubljana-Center kot ustanovitelj Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana zagotavlja na osnovi 5. člena sporazuma o medsebojnih pravicah in obvezno-stih do Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana sred-stva za osebne dohodke, materialne stroške, sklad skupne porabe in sredstva opreme. Skupnosti slovenskih občin se po dogovoru zagotav-Ija 1,8 promila os. proračunske porabe. Skupnost občin Ijubljanske regije financira 13 občin. Po dogovoru odpade na našo občino 93.000 din. Za postajo milice je občina dolžna po zakonu zago-toviti sredstva za materialne izdatke in opremo. S sredstvi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se bodo dokupila učila za prometni kabinet in za orga-nizacijo pfometnega kviza »Kaj veš o prometu«. Za odkup nacionaliziranih zemljišč se zagotavljajo sredstva za odkup zemljišč, za delilne načrte in meritve za zemljišča na katerih imajo lastninsko pravico ob-čani. Za Radio Glas Ljubljane in Indok se zagotavljajo sredstva po dogovoru. GLAVNI NAMEN 02 - UUDSKA OBRAMBA Izdatki za Ijudskoobrambo, namenjeni družbeno po-litičnemu sektorju, zajemajo sredstva za priprave in opremljanje organov občine in družbenopolitičnih or-ganizacij za delo v vojni, stroški za opremljanje z orož-jem in vojaško opremo pa zajemajo tudi krajevne skup-nosti. Vendar so ti izdatki v letu 1981 bistveno manjši kot v minulem letu in predstavljajo le slabo četrtino predvidenih sredstev. Približno 77% sredstev je namenjenih oblikovanju občinskih materialnih rezerv civilne zaščite. Gre za uresničevanje v Sloveniji dogovorjene natoge, da po-stopoma zagotovimo pogoje za najnujnejšo namestitev prebivalstva v primeru naravnih in drugih hudih nesreč ali zaradi posledic morebitne vojne. Velika ogroženost področja občine Ljubljana-Center nam zato narekuje v prihodnjih letih večja vlaganja v te materialne rezerve. Sredstva za teritorialno obrambo se povečujejo v skladu z reorganizacijo teritorialne obrambe v Ljub-Ijani in s tem spremembe formacije stalne sestave občinskega štaba ter sklepov pristojnih občinskih or-ganov upoštevano, da se od 1. 3. 1981 dalje poveča število delavcev od tri na pet ter prerazporeditev delav-cev na dolžnosti kot je določeno z veljavno formacijo. Povečan obseg dejavnosti pogojuje tudi nabavo po-trebne pisarniške opreme. GLAVNI NAMEN 03-DEJAVNOSTDRUŽBENOPOLI-TIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V tem namenu se zagotavljajo sredstva za potrebe dejavnosti občinskih vodstev družbenopolitičnih orga-nizacij in društev. Skupno potrebna sredstva se povi-šujejo za 15% v primerjavi z letom 1980, tako zmeren porast je v glavnem posledica nizkega zahtevka za redno dejavnost občinske konference SZDL. Znatno večja sta zahtevka OK ZKS Ljubljana Center in Zveze rezervnih vojaških starešin. Komite prevzema v letoš-njem letu celotno skrb za dobro upravljanje s poslovno zgradbo in je zato povečanje potrebnih sredstev nujno. Zveza rezervnih vojaških starešin pa je namesto seda-njega pogodbenega delavca redno zaposlila tajnika. Na novo pa se zagotavljajo sredstva za nakup knjige. »Naš malček« ki naj bi jo prejeli starši kot darilo ob rojstvu otroka. Knjigo je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije na pobudo Zveze skupnosti otro-škega varstva. Posamezen izvod knjige stane 140.00 din. V letošnjem letu je potrebno zagotoviti sredstvaza nakup 2.000 knjig. Vse zahtevke je na podlagi progra-mov in izhodišč za financiranje splošne porabe uskla-dila občinska konferenca SZDL. Na novo je predvidena postavka za pospeševanje turizma v višini 4.300.000 dinarjev, na katero se bodo v celoti stekali prihodki od turističnih taks. GLAVNI NAMEN 04 - NEGOSPODARSKE INVESTI-CIJE V tem delu se zagotavljajo sredstva za najnujnejše investicije po sprejetih programih in dogovorih terza odplačilo anuitet. Za pripravo zemljišč za izgradnjo dijaških domov je bil najet kredit, ki ga je potrebno vrniti v treh letih. Letošnji obrok je 978.500 din. Za nakup stanovanj za postajo milice Center se vsako leto zagotavljajo sredstva v enaki višini kot za te namene prispeva republika. Pot spominov in tovarištva se financira po družbe-nem dogovoru. V letošnjem letu je potrebno zagotoviti 1.669.000 din. Skupščina občine Center je lastnik počitniškega doma v Gorjah in Savudriji. Za vzdrževanje teh objek-tov je potrebno zagotoviti 400.000 din. ' V letošnjem letu se nadaljujejo obnovitvena dela na stavbi Kresija, zato je potrebno zagotoviti 11.500.000 din. Na novo predvidevamo tudi sredstva za sofinancira-nje izgradnje Muzeja Ijudske revolucije Slovenije terza živalski vrt. Po dogovoru naj bi vse Ijubljanske občine prispevate enak znesek. Za razrešitev problema prosto-rov Zavoda za šolstvo predvidevamo 250.000 dinarjev. Na novo predvidevamo tudi sredstva za nakup stano-vanj za delavce Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani v višini 2.000.000 dinarjev. Odplačilo anuitet za upepeljevalnico se zvišuje za 400.000 dinarjev, kar je v skladu z dokončnim obrafiu-hom obveznosti za izgradnjo poslovitvenih objektov. Po dogovorjenem ključu med mestom in Ijubljanskimi občinami o sofinanciranju izgradnje teh objektov od-pade na vsako občino enak znesek dodatnih obvezno-sti. GLAVNI NAMEN 07 - KULTURNA DEJAVNOST Neposredno skrb za spominska obeležja NOB reali-zirajo občinske skupščine glede na družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spo-minskih plošč in drugih obeležij NOB ter socialistične revolucije. V letu 1981 je potrebno obnoviti več spominskih obeležij, dve spominski obeležji pa bosta vzidani na novo. V proračunu je potrebno zagotoviti 140.000 din za vzdrževanje, za postavitev novih obeležij 200.000 din in za izdelavo poprsij šeživečih narodnih herojevvobčini Ljubljana Center 150.000 din. GLAVNI NAMEN 08 - SOCIALNO SKRBSTVO - VAR-STVO BORCEV NOV V proračunu za leto 1981 je potrebno zagotoviti 6.704.000 din za vse oblike denarnih pomoči; s temi sredstvi bi zagotovili realizacijo vseh nalog izhajajočih iz samoupravnega sporazuma in odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter nihove družinske člane. Poleg tega je potrebno zagotoviti še 472.000 din za realizacijo kadrovskih pomoči. Stalno denarno pomoč prejema 161 upravičencev v skupnem mesečnem znesku 221.620 din. Smatramo, da je osnovno izhodišče povečano mesečno izplačilo za 18% ter 180.000 din za nove upravičence. Skupaj bi sredstva za stalne denarne pomoči znašala 3,318.000 din. Stalno družbeno pomoč borcem za severno mejo prejema 6 upravičencev v skupnem mesečnem znesku 7.100 din. Ze leta nazaj število upravičencev upada, tako da tudi za leto 1981 nismo predvideli novih upravi-čencev, pač pa predlagamo povečanje izplačil za 18% na sedanjo osnovo, kar znaša skupno 100000 din. Enkratno denarno pomoč je v letu 1980 prejelo 280 upravičencev. Poleg tega je bilo dodeljeno 358 enkrat-nih denamih - zimskih pomoči. Število upravičencev se že nekaj let giblje v okviru enakega števila in tudi v letu 1981 ne predvidevamo bistvenih premikov v sa-mem številu upravičencev, vendar je potrebno glede na novi mejni znesek povečati posamezne družbene po-moči za 20%. Skupna sredstva za enkratno denarno pomoč zna-šajo 1,706.000 din. Najpomembnejša kategorija družbene pomoči je zdravljenje in preventivno zdravljenje borcev. V letu 1980 je bilo v celoti ali delno odobreno plačilo stroškov 21-dnevnega zdravljenja 204 upravičencem. Tudi pri tej obliki pomoči je potrebno zagotoviti 20% povečanje razpoložljivih sredstev, glede na to, da se zdravstveno stanje upravičencev slabša in na dejstvo, da se zdravili-ške usluge dražijo. Borci za severno mejo se zaradi starosti čedalje redkeje poslužujejo zdraviliškega zdravljenja, zato v letošnjem letu ni potrebno zagotoviti večjih sredstev kot v preteklem letu. Soseska pomoč kot posebna oblika pomoči bolnim in ostarelim na domu ima čedalje večji pomen, glede na to, da se starostna meja pri borcih v povprečju približuje starosti 70 let. GLAVNI NAMEN 09 - ZDRAVSTVENO VARSTVO V skladu s pravilnikom o mrliško-pregledni službi opravlja to službo Zdravstveni dom Ljubljana Center. Potrebna sredstva je dolžna zagotoviti družbenopoli-tična skupnost v svojem proračunu. Predlagamo, da se v proračunu zagotovijo sredstva v višini 60.000 din GLAVNI NAMEN 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST V tem delu se zagotavljajo sredstva za izdelavo načr-tov in prostorskih planov. Za varstvo narave predvidevamo 80.000 din. Ta sred-stva se bodo uporabila za: komisijske oglede terena, določitev pogojev k soglasjem, nadzor nad izvajanjem dela na terenu, pregledovanje sanacijskih in ureditve-nih načrtov ter dajanje mnenj in vsa druga strokovna opravila v zvezi z varstvom narave, krajine in naravne dediščine. Urbanistični načrt je sestavni del projekta »Ljubljana 2000«. Do sedaj so bile izdelane smernice, katere pa je potrebno dopolniti. Po verifikaciji smernic bo urbani-stični načrt izdelan v treh variantah s tem, da bo dana možnost izbire optimalne variante. Urbanistični načrt bo opredelil organizacijo in rabo prostora tako, da bo možna nadaljnja obdelava. V ta namen je potrebno v proračunu zagotoviti 1.200.000 din. Po sklepih izvršnega sveta moramo v letu 1981 izde-lati zazidalni načrt za Bavarski dvor in tudi pričeti z izdelavo zazidalnega načrta za območje »Kolizeja«. Ravno tako moramo pripraviti dokumentacijo za del zazidalnega otoka CS-2A (Tabor), kjer se bo izvajala stanovanjska gradnja. Poleg tega se med letom pojavi vrsta problemov pri raznih manjših urbanističnih pose-gih za katere je potrebno izdelati nujno dokumentacijo. Za te namene je potrebno zagotoviti 1.500.000 din. V letu 1977 je bil podpisan sporazum o financiranju zbirnega katastra komunalnih naprav na območju Ijub-Ijanskih občin, ki nas obvezuje, da v letu 1981 participi-ramo 900.000 din. Valorizacija spomeniško varovanih objektov se je kljub zakonskim določilom iz leta v leto odlagala. V letu 1980 je bila z Regionalnim zavodom za spomeniško varstvo sklenjena pogodba za izdelavo in vodenje do-kumentacije ter za izdelavo registra spomenikov na območju naše občine. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo predlaga, da se v proračunu za leto 1981 zagotovi 1.760.000 din in sicer za nadaljeva-nje, zbiranje in vodenje dokumentacije spomenikov za evidenco, topografijo in register spomenikov v skladu z določili zakona o naravi in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št 1/81). Delovni organizaciji Staninvest dolgujemo za zemlji-šče ob Vidovdanski cesti, ki je namenjenoza izgradnjo javnega zaklonišča 1.530.000 din. Po pogodbj z dne 7/7-1980 jim moramo v letu 1981 nakazati 530.000 din. Izdelava topografskega kartona po metodi dr. Petra FISTRA za področje prenove občine Ljubljana Center (Vegova ulica, VVolfova z vzhodno stranjo Trga osvobo-ditve, Petkovškovo nabrežje, Trubarjeva ulica - 300 hiš) in komplitiranje ter revidiranje izmer v starem jedru 100 hiš. Po predlogu Regionalnega zavoda za spome-niško varstvo je potrebno zagotoviti 2.000.000 din. GLAVNI NAMEN 11 - DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Za delovanje krajevnih skupnosti predlagamo 10.560.000 din. S 1. januarjem 1981 so pričele z delova-njem štiri novoustanovljene krajevne skupnosti. Po družbenem dogovoru o določitvi splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Cen-ter se zagotavljajo sredstva za materialne izdatke za delo organov krajevne skupnosti in delovanje delegat-skega sistema, za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo za naslednje delavce: tajnika, admini-strativnega delavca in kurirke - čistilke ter za sofinan-ciranje računovodskega delavca. GLAVNI NAMEN 12 - PRISPEVKI PRORAČUNOM DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V tem delu so predvidena sredstva za financiranje mestnih potreb. Višina potrebnih sredstev se opredeli vsako leto z dogovorom. GLAVNI NAMEN 16 - INTERVENCIJE V GOSPODAR-STVU Za 10 letni program izgradnje cest se v proračunu zagotavljajp sredstva na podlagi Družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa iz-gradnje cestnega omrežja. Sredstva za ta namen se povečujejo v skladu s povečanjem proračuna. Veterinarski postaji Posavje se zagotavljajo sredstva na podlagi Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljubljana Center. Po zakonu o varstva živali pred kužnimi boleznimi se zbirajo pristojbine za veterinarsko sanitarne storitve v proračunu občine. Sredstva so namenska in se upo-rabljajo za varstvo živali pred kužnimi boleznimi. Na novo se predvideva postavka za razširitev pro-gramske zasnove RTV Ljubljana. Vse Ijubljanske ob-čine naj bi prispevale po 400.000 din. Za kritje razlik v ceni dnevnikov je občina dolžna zagotoviti sredstva po Družbenem dogovoru o medse-bojnih odnosih pri uresničevanju cen med družbeno-političnimi skupnostmi, ustanovitelji dnevnikov in te-meljnimi organizacijami združenega dela, ki sodelujejo v proizvodnji dnevnikov. GLAVNI NAMEN 17 - TEKOČA PRORAČUNSKA RE-ZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET Tekoča proračunska rezerva je namenjena za nepre-dvidene in premalo predvidene proračunske izdatke. Po 24. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti lahko znaša do 1% v proračunu predvidenih prihodkov. GLAVNI NAMEN 18 - KREDITI, VEZANA IN IZLO-ČENA SREDSTVA Po 37. členu zakona o financiranju splošnih družbe-nih potreb v družbenopolitičnih skupnostih mora druž-benopolitična skupnost izločati v sredstva rezerve vsako leto najmanj 1% skupnih letnih prihodkov, ki ji pripadajo po zakonu. Za intervencije v gospodarstvo se zagotavlja 8.879.000 din to je tista sredstva, ki se izločajo iz porabe. Z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe v občinah v letu 1981 bo določeno, da se vsa sredstva, ki bodo realizirana prek 18% v primerjavi z letom 1980 namenijo za oblikovanje blagovnih rezerv, kompenzacij za zaščito življenjskega standarda in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč na področju splošne porabe. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je osnutek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1981 obravnaval na seji, dne 28.1. 1981 in ga predlaga v obravnavo občinski skupščini. Ljubljana, fobruar 1981 IZVRŠNI SVET OCENA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 19 81 PRIHODKI Realizacija Ocena indeks ___________________________________________ .19.8o________________1981______________1961/198o 1. LftVKI IZ OD NA DOHODEK Davek iz OD delavca 15.524.000 17.000.000 lk) Davek iz kmetijske dejavnosti ' 17.000 17.000 loo Davek iz obrtnih dejavnosti po dosež.dohod. 24.212.000 28.000.000 . . 115 Davek iz obrtnih dejavn.po odbltku 12.2o4.ooo 13.5oo.ooo llo Davek iz negospodarskih dejavnosti 917.000 l;loo.ooo 118 Davek iz negospodarskih dejavnosti po odbitku 33.o3o.ooo . 36.3oo.ooo llo Davek od avtorskih pravic 21.155.000 23.3oo.ooo llo Davek iz skupnega dohodka občanov 1.133.000 1.5oo-ooo 133 SKUPAJ 1 Io8.192.ooo 12o.717.ooo 112 2. PROMLTNI DAVEK, DAVEK tJA PREMOŽENJE Občinski davek od praneta proizvodov 141.974.000 166.5oo.ooo 117 Občinski pranetni davek od alkohol.pijač 49.186.ooo 56.5oo.ooo 115 Občinski davek od plačil za storitve 5.391.000 6.7oo-ooo ^25 Davek na pranet neprsničnin 6.ol9.ooo 6.000.000 loo Davek na dohodke od premoženja 933.000 - 75o.ooo 80 Davek na dohodke od sta\/b 2.54o.ooo 3.000.000 12o' Davek na dediščine in darila 398.000 4oo.ooo loo Davek na posest stavb 1.394.000 1.46o.ooo Io5 Davek od iger na srečo 4o5.ooo 4oo.ooo loo Davek na cestna motorna vozila 176.000 3oo.ooo 17o SKUPAJ 2 2o8.416.ooo 242.olo.ooo 116 3. TAKSE Upravne takse 2o.16o.ooo 15.000.000 74 Pristojbine za veter.sanit.preglede 2.169.000 2.2oo.ooo loo Katiunalne takse 1.3bl.ooo 4.3oo.ooo 311 Sodne takse 6.571.000 7.000.000 I06 SKUPAJ 3 3o.281.000 28.5oo.ooo 94 4. DENARNE KAZNI 9.928.000 11.5oo.ooo 116 5. RAZNI DRUGI .PRIHODKI Prihodki upravnih organov 5.116.000 5.9oo.ooo 116 Razni drugi prihodki 64o.ooo 7oo.ooo llo SKUPAJ 5 5.756.000 6.600.000 115 SKUPAJ (1+2+3+4+5) • 362.573.000 4o9.327.ooo 113 RAZPORED PRIHODKCV PRORAČUNA ZA LETO 1981 : ~ " - Realizacija Osnutek Indeks NAMEN -' 198o 1981 198]/198o 1 1 ¦-"....."'::;J---------------------- 2 3 4 ol Dejavnost organov družtenopolitičnih skupnosti A- SKUPŠČINA " . Sredstva za OD funkcionarjev 954.ooo Sredstva za materialne stroške 2.229.ooo Sredstva za posebne namene ' 2.73o.ooo Sklad skupne porabe____________________________________________ 23.ooo S K U P A J A: 5.936.OOO B - IZVRŠNI SVET Sredstva za OD funkcionarjev 2.15o.ooo Sredstva za materialne stroške 359.ooo Sredstva za posebne namerte 5oo.ooo Sklad skupne porabe 65.ooo S K U P A J B: .. . . _____ 3.O74.OOO C - DRŽAVNI OFGANI Sredstva za osebne dohodke 35.871.ooo Sredstva za OD funkcionarjev ¦ 4.313.ooo Sredstva za materialne stroške lo.175.ooo Sredstva za posebne namene 564.ooo Sklad skupne porabe . 2.2ol.ooo Sredstva oprene 56o.ooo Izpopolnitev nezasedenih del.mest 2.431.5oo SKUPAJ C: 56.115.5oo SKUPAJ A+B+C 51.465.OOO 65.125.5oo 126 D - DRUGI DKŽAVNI ORGANI Sodišče združenega dela 2.729.ooo 3.419.ooo 125 Družbeni pravobranilec - 2.o2o.4oo 2.275.ooo 113 Ttemeljno sodišče 24.o55.ooo 29.895.ooo 124 Temeljno javno tožilstvo 4.123.ooo 5.oo9.ooo 121 Zavod za družbano planiranje Ljubljana ¦• 2.73o.ooo - Skupnost slovenskih občin 3o9.ooo 39o.ooo 126 Skupnost občin Ljubljanske regije 78.ooo 93.ooo 119 Postaja milice za mat.izd. , 1.36o.ooo 1.613.ooo 119 Postap milice za opremo 15o.ooo I60.000 Io7 SKUPAJ D: 34.824.4oo 45.584.000 131 E - OSTALO Preventiva in vzgoja v oestnem prom. 83.523 loo.ooo 1]9 Odkup nacionaliz.zemljišč . _ 89.611 llo.ooo . 122 LRP "Glas Ljubljane" - - ' 295.000 354.000 12o Indok 7o.ooo 82.000 117 S K U P A J E: 538.134 646.000 12o 01 S K U P A J : 86.827.534 lll.355.5oo 128 02 Ljudska obrarnba ---- .- Za dražbeno gospod.sektor . . 1.726.600 2.829.000 164 r ]' Teritorialna obrainba . ^^^.^^^-^.-..t .-¦ t/ ¦¦ V , -. * ; -. -.' >. Sredstva za osebne dohodke • . 711.000 1.586.000 %' Sredstva za materialne stroške " >' - • llo.ooo • ' . Sklad skupne porabe ' ¦. ¦ 46.000 Sredstva opreme . •'¦- ' . loo.ooo .. ¦ '= Terminalska priključitev na CP 5oo.ooo O2 S K U P A J : ' 2.937.6O0 4.671.000 159 ________________1____________________________________________2________________3_______________4 o3 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Občinska konferenca SZDL 3.929.5oo 3.841.ooo 98 Izdajanje obč.glasila Dogovori 2.875.ooo 3.31o.ooo 115 Občinska konferenca ZK3 7oo.ooo 975.ooo 139 Občinska konferenca ZSMS 1.973.ooo 2.268.cxx) 115 Zvfeza združenj boroev NW 1.219.ooo 1.414.ooo 116 Zveza rezervnih vojaš.starešin 46o.ooo 79o.ooo 172 Naš malček 28o.ooo Zveza prijateljev mladine 436.ooo 5o8.ooo 116 Občinski odbor rdečega križa 2o7.ooo 23o.ooo 111 Za pospeševanje turizma 4.3oo.ooo 33 S K U P A J : 11.799.5oo 17.916.ooo 115 d4 Negospodarske investicije Samoprispevek II. Zdravstveni dcm ^ 7.969,932 Priprava zemlj.za izgr.dij.dotnov 2.949.297 978.5oo 33 Nakup stanovanj za PM 2.ooo.ooo 2.5oo.ooo 125 Pot spaninov in tovarištva 1.224.ooo 1.669.ooo 15o Zavod za šolstvo 25o.ooo ' Sofinanciranje izgradnje muzeja ljudske revolucije 800,000 ,. Sofinanciranje živalskega vrta 1.000.000 Vzdrževanj«? počit.baz za otroke Soo.ooo 4oo.ooo 80 Obnova zgradbe Kresija 12.13p.ooo 11.5oo.ooo 95 Nakup stanovanj za Temeljno javno tožilstvo 2.000.000 Obveznosti iz doqovora za sofin. smučarskega središča Krvavec 818.5oo Nakup stanovanj 3.233.843 3.5oo.ooo I08 CHplačllo anuitet 1.427.000 1.43o.ooo loo Odplačilo anuitet 251.26o 26o.ooo Odplačilo anuitet za upepeljevalnico 525.998 926.000 176 Odplačilo anuitet za nakup prostorov za sodiščte združenega dela 1.527.000 1.629.000 Io7 Vzdržeuanje sodne zgradbe' 1.324.000 628.000 47 34 S K U P A J : 35.88o.83o 29.47o.5oo 82 36 Znanstvena dejavnost Ljubljana "2ooo" 2.8o4.431 37 Kulturna dejavnost Vzdrževanje sparenikov 122.255 14o.ooo 114 Postavitev spomenikov 14o.ooo 2oo.ooo 143 Izdelava poprsij (še živečih narodnih herojev v občini Ljubljana Center) ' 15o.ooo Gramozna jama 127.5oo 07 S K U P A J : 389.755 49o.ooo 08 Socialno skrbstvo - varstvo boroav Stalne družbene potoči borcem NOV 2.721.695 3.318.ooo 122 Stalne družbene ponoči boroev za sev.mfejo 9o.loo loo.cxx> 111 Enkratne družbene paroči .... . 1.538.878 1.7o6.ooo 111 Zdravljenje in rekr.boroev NOV ' 864.659 1.22o.ooo 141 Poitdč ostarelim na danu-sosed.ponoČ 3oo.ooo 36o.ooo 12o Kadrovske panoči______________________________________399,424__________472.000___________118 08 S K U P A J : 5.914.756 7.176.000 121 o9" Zdravstveno varstvo MrliŠko ogledna sliožba 53.453 60.000 112 _____________1__________________________________________________2________________3_______________4 lo Kamunalna dejavnost Varstvo narave 45.5oo 80.000 176 Urbanistična doku-nentaci-ja 9oo.ooo 1.2oo.ooo 133 Zazidalni načrti 1.543.582 1.5oo.ooo 97 Geodetske storitve-kataster kan.naprav 52o.ooo 9oo.ooo 173 Valorizacija spcm.varov.objektov 1.74o.o26 1.76o.ooo IdI Ureditev zemljišča Vidcvdanska • l.ooo.ooo 53o.cxx> 53 Izdelava topcgrafske dokumentacije 2.ooo.ooo 10 S K U P A J : 5.749.1o8 7.97O.COO 139 11 Dejavnosti krajevnih skupnosti KS Ajdovščina 1.271.000 880.000 KS Gradišče 1.256.78o 880.000 KS Kolodvor 1.452.21o 880.000 KS 3osip Prašnikar 880.000 KS Poljane 1.456.660 880.000 KS Nove Poljane . 880.000 KS Prule 1.291.rioo 880.000 KS Stara Ljubljana 1.467.21o 880.000 KS Trg osvoboditve . 880.000 KS Stari Vodmat " 1.29o.66o 880.000 KS Tabor ' 1.45o.98o 880.000 KS Ledina_________________________________________________________________880.000________________ 11 SKUPAJ: lo.937.000 lo.56o.OOO 97 12 Prispevki proračunom drugih ¦ družbenopolitičnih skupnosti Skupščina mesta LJubljana 152.386.000 177.299.000 116 16 Intervencije v gospodarstvu Združevanje sred. za lo letni program izgr.cest 2o.842.000 23.718.000 114 Veterinarska postaja Posavje • . 149.000 291.4oo 196 Pristojbine za veter.sanit.preglede 2.O53.291 2.2oo.ooo 112 Razširitev programske osnove RIV Ljubljana 4oo.ooo Kritje razlik v ceni dnevnikov 746.5oo 1.4oo.6oo 187 16 S K U P A J : 23.79o.791 28.olo.ooo 118 17. Tekoča proračunska rezerva in Obveznosti iz prejšnjih let '* •. , _ Ttekoča proračunska rezerva 1.556.721 2.200.000 -"; ^- ^HŠfr ODveznosti iz prejšnjih let 949.985 95o.ooo loo 17 SKUPAJ: 2.5O6.7O6 3.15O.OOO 121 18 Krediti, vezana in izločena sredstva . ,. ¦ "> Izločena sredstva rezerv 1.99o.ooo 2.32o.ooo . - , Ufe.- . Za intervencije v gospodarstvo 15.o56.366 8.879.ooo ' 59 18 S K U P A J : 17.o46.366 11.199.000 66 VSEGA SKUPAJ 359.o23.83o 4o9.327.ooo 114 Poročilo začasnega organa v višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani in predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v tej organizaciji ZAKUUČNO POROČILO O DELU ZAČASNEGA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA VIŠJE TEHNIŠKE VARNOSTNE ŠOLE Z odlokom Skupščme Ljubljana Centeršt 023-48/79 zdne25 '2 t979objavljenem v Uradnem listu SRS, št 1/80 ie bn imenovar1 ^ačasm kolegijski poslovodni or gan v sestav dt Aleksande' Radovan proteso' na Pravni fakui rett « Ljubliarv za predsedmka mag \/iadimi' Drusany oredavateij na Viš|i tehni $k' v/arnos' šoi' >a ('lana Edc Gaspa' oamestnm predseamke Repubi škega ko^rteia za aelc za člana Naloga začasnega Koiegi|Skega poslovodnega or gana \e bila zagotovir odpravo vseh nezakonitosti ir nepravilnosti pn izvaian|u, zakonov s področja viso kega šoistva m drugih predpisov ter zagotoviti da bo šola opraviiaia svoio deiavnost lako da bo zagotov Ijeno uvel|avi|an|e m uresmčevanie posebnega družbe nega pomena Poleg tega ie bila naloga začasnega poslovodnega organa tudi odpraviti motnje v samou pravnih odnosih m ^agotoviti spreiem in uskladitev samoupravmh spiošnih aktov šole z zakonom Začasni organ ie nncHai zagotoviti tudi uresničevanje samou pravmh pravic oelavcev obveščanje delavcev o celot nem poslovaniu deiovne organizacije o materialno finančnem staniu o delitv dohodka m sredstev za osebne dohodke >r u vseh drugih vprašanjih, ki so / bistvenega pomena za delavce v združenem delu Razen odprave konkretnih nezakonitosti in nepravil-nosti |e imei začasn. kolegijski poslovodm organ še naslednje naioge anaiizirati izpoinjevanie pogojev za opravljanje de lavnosti v/išje tehmške v/aroostne šole ki so potrebni za obstoi šoie po ¦>25 >n i28 čienuzakonao usmerjenem 'zobraževanju oblikovat: Koncepi poiitike vzgoino izobraževal nega m raziskovalnega dela za študij varnostne tehnike in varstva pr delu tet v tem okviru pnpraviti predlog srednjeročnega programa oblikovati ustrezne strokovne m druge predloge na osnovi katenh bodo spreiete odločitve o študijskih usmentvah m profilih varnostnih mženirjev ter nači nom pridobivanja »/isokošoiske izobrazbe na tem po dročju Začasni koiegijski poslovodni organ je pričel z delom v mesecu februarju 1980 m je imel v teku svojega mandata seje praviloma 1-krat tedensko Na teh sejah je- obravnaval celotno problematiko organiziranja in delovanja Višje tehniške varnostne šoletertudi reševal tekoče zadeve Kot prvo ie izpeljal sprejem zaključnega računa šole ki ga \e sprejel svet šole na svoji seji dne 28 2 1980 pri čemer \e ireba opozoriti na to da začasm kolegijski poslovodni organ v tem času še ni imel vpogleda v celotno finančno poslovanja šole, tako da je bii predlog zaključnega računa pripravljen na podlagi tedaj razpoložljivih informacij. V nadaljevanju svojega dela se je začasni poslovodni organ lotil ana-lize izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti šole, ki jih zahtevata 125 in 128 člen zakona o usmer-jenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11 /80). Vzpo-redno s to analizo je obravnaval tudi smemice za oblikovanje politike vzgojnoizobraževalnega dela in študija varnostne tehnike in varstva pri delu na tej šoli. Pri analizi izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejav-nosti je začasni kolegijski poslovodni organ prišel do naslednjih ugotovitev ! Ugotovitev dolgoročnlh potreb po izobraževanju i/arnostnih inženirjev Humanizacija dela je neposredno povezana in vklju-čena v naš družbenoekonomski in družbenopolitični sistem saj je človek največja vrednota naše družbe. Dan za dnem se srečujemo z vedno bolj zapletenimi sistemi, pri katerih je problem varnosti vse bolj pro-blem tehnike, zato se pojavlja trajna potreba po prido-bivanju znanja na tem področju Vami in humani po-goji dela so bistveni pogoj za zagotovitev zdravja de-lavcev, na drugi strani pa delujejo kot pomemben moti-vacijski faktor pri njihovem delu Zato je treba stremeti za čim večjim medsebojnim prilagajanjem človeka in njihovega dela, kar pa je cilj izobraževanja na Višji tehniški varnostni šoli Potrebo po kontinuiranem izobraževanju strokovnja-kov na tem področju narekujejo tudi posamezni pozi-tivni pravm predpisi s področja varstva pri delu, kot sta npr Zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74) in Pravilnik o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s podrcjčja varstva pri delu (Uradni list SRS, št 15/75). Omenjeni pravilnik namreč izrecno zahteva, da mora imeti vsaka organizacija združenega dela, v kateri obstajajo večje nevamosti za poškodbe in obolenja v zvezi z delom, posebej orgamzirano službo za varstvo pri delu, v ka-teri morajo biti zaposleni ustrezno strokovno usposob-Ijeni delavci Za ustrezno strokovno usposobljenega delavca pa se šteje med drugim tudi varnostni inženir, torej profil, ki se izobražuje na Višji tehniški varnostni šoli, pri čemer pomeni ta profil edino usmerjeno izo-brazbo na višji stopnji na tem področju. Izobraževanje tega profila zaenkrat ni organizirano v nobeni drugi izobraževalni organizaciji, tako da je Višja tehniška vamostna šola edina izobražavalna organiza-cija v Sloveniji, ki izobražuje varnostne inženirje s posebnim poudarkom na njihovi tehnični usmeritvi. Podobne organizacije imajotudi vdrugih republikah in sicer imajo višjo šolo te smeri v Zagrebu in visoko šolo v Nišu Glede nadaljne usmeritve tega študija in v zvezi s tem glede nadaljne organiziranosti Višje tehniške varnostne šole začasni poslovodni organ meni, da bi bilo najbolj smotmo, da bi se šola kot celota priključila Strojni fakulteti v Ljubljani, v okviru katere bi še naprej delovala kot poseben oddelek. S tem bi bili rešeni številni problemi, ki jih bomo obravnavali v nadaljeva-nju tega poročila. 2. Vzgojno izobraževalni program Začasni poslovodni organ je izdelal predlog novega študijskega programa, ki ga je sprejel svet šole na svoji seji dne 15.10.1980. V novem programu je opredeljena vsebina vsakega predmeta posebej in ne vsebuje samo predmetnika in razporeditve ur. Ustrezno so razpore-jene tudi ure za posamezne oblike študijskega dela na predavanja, vaje, ekskurzije, oglede in študijsko prakso, tako da se delo ne odvija več samo v obliki predavanj in vaj, razen tega se je na podlagi tega načrta spremenilo razmerje med vajami na šoli in de-lovno prakso v organizacijah združenega dela, tako da se sedaj večina praktičnega dela odvija v obliki vaj na šoli in samo manjši del zajema delovno prakso v orga-nizacijah združenega dela, za katero so izdelani po-sebni načrti organizacije, vodenja in nadzorovanja praktičnega dela študentov. Za študente ob delu velja isti učni program, ki se podaja v skrajšani obliki (2/3 ur rednega študija) pii čemer je časovna razporeditev predavanj in vaj ustrezno prilagojena dejstvu, da so študentje ob delu v rednem delovnem razmerju. Izdelana so tudi merila za ceno tega študija, ki so usklajena z merili za izpolnjeva-nje pedagoških obveznosti delavcev šole in sicer tako glede predavanj in vaj kot tudf glede izpitov in diplom-skih nalog. Študentje ob delu sedaj plačujejo šolanje samo pet semestrov, to je toliko časa, kolikor trajajo predavanja in vaje in absolventski staž in ne več celo-ten čas do končanja njihovega študija. Posebej pa plačujejo vsak izpit in diplomsko nalogo, vendar so vse cene maksimirane v skladu z omenjenimi merili. Priključitev Strojni fakulteti bi tudi na tem področju lahko rešila problem nadaljevanja študija varnostne tehnike na visoki stopnji in tudi na podiplomski stopnji. V primeru, da bi se celotno izobraževanje teh profilov odvijalo v eni sami organizaciji, bi se lažje usklajevali programi višje in visoke stopnje, s čimer bi bil študen-tom olajšan prehod z višje na visoko stopnjo. Poleg tega bi na ta način sploh dobili visoko izobražene strokovnjake na področju varnostne tehnike in varstva pri delu, za kar danes nedvomno obstaja velika po-treba. 3. število udeložencev Izobraževanja Interes za študij na Višji tehnični varnostni šoli je velik, saj se povprečno vpiše na to šolo 60 študentov na leto, od katerih jih približno ena polovica tudi diplo-mira. Glede na ugotovljene potrebe po teh kadrih v organizacijah združenega dela se vpis iz leta v leto veča, po vsej verjetnosti pa se bo z ustreznim organizi-ranjem študija ob delu v naslednjem letu še bolj pove-čal. To kaže tudi letošnje vpisno obdobje, v katerem se je vpisalo na to šolo 51 rednih in 32 izrednih študentov. Z. omogočitvijo nadaljevanja tega študija na visoki stopnji, pa bi se interes za vpis na to šolo verjetno še bolj povečal. 4. Število ustrezno usposobljenih delavcev Sedanje število redno zaposlenih pedagoških delav-cev je premajhno za zagotovitev uspešnega dela šole. Začasni kolegijski poslovodni organ ugotavlja, da bi bilo treba, če naj bi šola delovala kot samostojna vzgoj-noizobraževalna organizacija, skleniti redno delovno razmerje vsaj še s petimi učitelji in z enim tajnikom šole, ki bi lahko tudi sodeloval vpedagoškem procesu. S polnim delovnim časom so v delovnem razmerju štirje pedagoški in trije nepedagoški delavci. šola ima sklenjeno delovno razmerje tudi z vsemi pedagoškimi delavci, ki so na šoli delali pogodbeno že doslej, tako da šteje delovna skupnost skupaj 26 delavcev. Tudi omenjenj problem bi rešila priključitev k Strojni fakul-teti, saj' obstajajo na tej fakulteti številni strokovno usposobljeni delavci, ki bi se lahko vključili v vzgojnoi-zobraževalni proces na tem področju, saj so nekateri že sedaj nosilci določenih predmetov na šoli. 5. Materialna sredstva Višja tehniška varnostna šola dobiva sredstva iz treh virov. Prvi vir je posebna izobraževalna skupnost, ki zagotavlja 26% potrebnih sredstev, drugi vir so pri-spevki TOZD za izreden študij njihovih delavcev in tretji vir je publikacijska dejavnost. Ti trije viri sredstev bodo obstajali tudi v bodoče, pri čemer bi se moral povečati prispevek posebne izobraževalne skupnosti ustrezno merilom, ki veljajo za višješolske organizacije, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo, saj se bodo močno zmanjšali dohodki od publikacijske dejavnosti, ker šola na izdaja več varnostnega koledarja, zmanjšal pa se bo tudi prispevek za študij ob delu, ker se plačuje samo v času trajanja študija (dve leti). Kljub temu začasni poslovni organ meni, da finančna sredstva zaenkrat zadostujejo za uspešno izvajanje vzgojnoizo-braževalnega procesa. 6. Pogojl za Izvajanje vzgojnolzobraževalnega pro-grama S pridobitvijo novih prostorov na Gorazdovi ulici 15 in 17 se je bistveno izboljšala prostorska problematika šole, saj je s tem pridobila novo predavalnico in tri prostore za pedagoške in administrativne delavce, štu-dentje pa so dobili novo risalnico. V teh prostorih je možno zgraditi tudi laboratorij, saj je na razpolago še en prazen prostor. Tudi tehnična opremljenost šole je zadovoljiva, nova pridobitev pa je računalnik, tako da bo lahko šola razširila svoj vzgojnoizobraževalni pro-ces tudi na področje njegove uporabe. Z združitvijo Strojne fakultete bi prostorskaproblematikašolevtem trenutku deloma odpadla, v bodočnosti pa bi lahko Strojna fakulteta rešila ta problem z eventuelno razširi-tvijo svojih prostorov, saj ima Višja tehniška varnostna šola zagotovljena sredstva za graditev nove stavbe oziroma prizidka. II. Začasni kolegijski poslovodni organ je opravil šte-vilne naloge tudi na področju vzgojnoizobraževalnega procesa. Tako je objavil razpis za vpis za bodoče šol-sko leto, na katerega se je prijavilo 83 študentov. Poleg tega je izdelal predlog novega izpitnega reda, v kate-rem so ustrezno opredeljeni pogoji za nadaljevanje študija, saj zagotavljajo sprotni in kontinuirani študij. Ta izpitni red je sprejel svet šole na svoji drugi seji dne 26. 11. 1980. Kar zadeva teme za diplomske naloge in mentorje je začasni poslovodni organ predlagal svetu šole, da se ukineta dve diplomski nalogi in ohrani ena sama, vsi mentorji pa morajo biti habilitirani učitelji, kar je svet tudi sprejel Predavanja in preizkus znanj, potrebnih za vpis na šolo, opravlja sedaj Delavska univerza »Boris Kidrič« po ustreznem programu. V izpitnem redu so tudi na novo opredeljeni pogoji za vpis v posamezne letnike, saj je sedaj večina opravlje-nih izpitov \z prvega letnika pogoj za vpis vdrugi letnik odpravljen pa je tudi t. i evidenč.ni vpis Na področju raziskovalne dejavnosti šole deluje Ra-ziskovalni center, izdelan pa je tudi raziskovalni pro-gram. V naslednjem letu bo šola raziskovala predvsem uporabo elektronike za zmanjšanje napora delavca in povečanja varnosti ob nezmanjšani produktivnosti ter izvedbo varnostnih naprav za zagotovitev varnosti pri delu s stiskalnico. III. Glede samoupravnih splošnih aktov je začasni kole-gijski poslovodni organ ugotovil, da ima šola v glav-nem sicer sprejete vse akte, ki pa bi jih bilo treba ustrezno dopolniti in uskladiti. Omenili smo že, da je bil sprejet nov izpitni red, sprejet pa je bil tudi plan za leto 1980 ter smemice za pripravo srednjeročnega plana Višje tehniške varnostne šole za obdobje 1981-1985. Šola dela tudi na izdelavi praviinika o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter pravilnika o delitvi sredstev ža osebne dohodke in skupno porabo, tako da bodo kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pedagoških obveznosti prilagojeni kriterijem, ki jih je za visokošol-ske organizacije združenega dela izdelala Izobraže-valna skupnost Slovenije. Poleg tega bo tudi vsklajen pravilnik o delovnih razmerjih s spremembami in do-polnitvami zakona o delovnih razmerjih glede zaposlo-vanja upokojenih delavcev. Delo na področju usklaje-vanja in dograjevanja samoupravnih splošnih aktov šole je začasni poslovodni organ opustil, ker je izšel nov zakon o usmerjenem izobraževanju, ki zahteva spremembo statuta šole ter v zvezi s tem števitnih njenih samoupravnih splošnih aktov. O tem je bil seznanjen tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in se strinja na spreminjanje in dopol-njevanje statuta šole in drugih samoupravnih aktov v rokih kot to predvideva zakon o usmerjenem izobraže-vanju. Glede na to, dateče v tem času vokviru Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani skupna akcija v zvezi z usklajevanjem statutov visokošolskih in višješolskih organizacij združenega dela z zakonom o usmerjenem izobraževanju, je začasni poslovodni organ smatral, da bi bile spremembe statuta in drugih spiošnih aktov, ki bi se jih lotila šola samostojno, preuranjene. Drugi razlog, zakaj začasni poslovodni organ nt nadaljeval dela na tem področju pa je ta, da bi s priključitvijo Strojni fakulteti odpadla potreba po tem delu, ker bi delavci sprejeli samoup^avno splošne akte te fakultete. Začasni kolegijski poslovodni organ je tudi oživil delo sveta šole, ki je v začetku leta nekoliko zastalo predvsem iz razloga, ker uporabniki niso pravočasno imenovali svojih delegatov v svet: Ta pomanjkljivost je sedaj odpravljena, tako da je imet svet tekom leta tri seje, na katerih se je delno saniralo stanje, ki je nastalo zaradi odločanja bivšega izvršilnega odbora o zadevah iz pristojnosti sveta šole. Tako je, kot smo že omenili, svet sprejel plan za leto 1980, smernice za pripravo srednjeročnega plana, izpitni red, študijski program, program raziskovalnega dela ter omenjene spre-membe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov. Začasni poslovodni organ je poskrbel tudi za izvolitev novega izvršilnega odbora, ki se je že konstituiral, tako da bo lahko pričel z delom takoj po izteku mandata začasnega poslovodnega organa. Vsaj za prehodno obdobje do združitve s Strojno fakulteto pa bi bilo treba imenovati novega dekanašole, pri čemerzačasni poslovodni organ meni, da bi lahko to funkcijo oprav-Ijal mag. Vladimir Drusany, ki je bil član začasnega poslovodnega organa in ki je že bil s strani Republiške konference SZDL Slovenije kandidiran za dekana šole, tako da bi se ohranila kontinuiteta dela. Kar zadeva delovanje samoupravne delavske kon-trole je začasni poslovodni organ ugotovil, da je bit izvoljen poseben organ samoupravne delavske kon- trole, ki pa se ni konstituiral in tako ni pričel z delom. Glede na to, da je delovna skupnost maloštevilna, se postavlja vpfašanje o smotrnosti oblikovanja poseb-nega organa samoupravne delavske kontrole. Menimo, da bi bilo bot[e, če bi samoupravno delavsko kontrolo uresničevali vsi detavcl delovne skupnosti neposredno ter preko organov upravljanja, pri čemer bi morali to dejavnost bolj intenzivirati. Na področiu SLO je bil izdelan kadrovski plan za delovanje VTvš v vojnem obdobju, ker šola v primeru vojne nadaljuje z delom. Prav tako je bil napravljen tudi finančni načrt delovanja šole v prvih treh mesecih vojnega stanja. Zaradi delne spremembe lokacije pa je v pripravi nov obrambni načrt VTVŠ. Kljub navedenim izboljšavam na področju samou-pravnih odnosov v delovni skupnosti začasni poslovo-dni organ ugotavlja, da še niso podani vsi pogoji za odstranitev motenj v teh odnosih. Delovna skupnost je zaenkrat še premajhna tako, da ni mogoče oblikovati posameznih izvršilnih organov sveta šole oziroma bi bili v teh organih tisti delavci, ki so povzročili takšno stanje na šoti, da je prišlo do ukrepa družbenega var-stva. S številčnim povečanjem delovne skupnosti bi lahko poleg uspešnega dela šole zagotovili tudi mnogo bolj učinkovito samoupravljanje in bi na ta način od-pravili motnje, ki sedaj še obstajajo v samoupravnih odnosih v delovni skupnosti šole. Situacija je sicer deloma izboijšana s sprejetjem učiteljev v delovrto ra-zmerje z nepolnim delovnim časom, vendar gre pri večini teh učiteljev za dopolnilno delovno razmerje, tako da so zelo težko nosilci samoupravnih funkcij v delovni skupnosti VTVš. V začetku leta 1980 so delavci ustanovili osnovno organizacijo zveze sindikatov na šoli, ki je že imela svoj občni zbor, na katerem je sprejela program dela. Usta-novljena je tudi osnovna organizacija zveze sociali-stične mladine, ki aktivno deluje Vsi navedeni problemi v zvezi z uresničevanjem sa-moupravljanja v delovni skupnosti bi bili rešeni s prik-Ijučitvijo k Strojni fakulteti, saj bi lahko delavci v novi delovni skupnosti lažje uresničevali svoje samo-upravne pravice in se tudi vključevali v delo že obstoje-čih osnovnih organizacij družbenopolitičnih organiza-cij. IV. V zvezi z oblikovanjem ustreznih strokovnih in dru-gih predlogov, na podlagi katerih bodo sprejete do-končne odločitve o študijskih usmeritvah in profilih varnostnih inženirjev ter način pridobivanja visokošol-ske izobrazbe na tem področju je imel začasni poslo-vodni organ več sestankov s prorektorjem dr. Levinom Šebekom, en sestanek s predstavniki Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter s predstavniki Republiškega komiteja za delo, ki naj bi tudi podal osnove profila izobraževanja varnostnih inženirjev. Več sestankov je imel tudi s predstavniki PISK-a, Strojne fakultete v Ljubljani, na katerih so se načelno dogovo-rili o priključitvi VTVš tej fakulteti, ker bi nato skupaj izoblikovali študijski program za višješotsko in visoko-šolsko izobraževanje varnostnih inženirjev. Glede na takšno usmeritev začasni poslovodni organ ni navezo-val posebnih stikov s predstavniki Univerze v Mariboru, kjer je za usklajevanje programov s to univerzo treba popreje imeti določen profil varnostnega inženirja ter izdelane programe za višješolsko kot tudi visokošolsko izobraževanje tega profila. V pripravah na oblikovanje'f#{Ja 'pjSVočiia^ imef začasni poslovodni organ tudi razgovbr s tpvarišico Gabrijelo Jelen družbenim pravobranilcem ..samou-pravljanja na katerem je bilo ugotovljeno; ¦ - da so bile v okviru objektivnih možnosti odprav-Ijene nezakonitosti in nepravilnosti pri opravljanju vzgojnoizobraževalne dejavnosti šole ter - da že zaradi navedenih okoliščin ni bilo mogoče doseči v delovni skupnosti v vsebinskem smislu sa-moupravljanja, kot ga določa zakon o združenem delu. Glede na takšne ugotovitve in na dejstvo, da Višja tehniška varnostna šola v takšnih okvirih, v kakršnih je, ne more v celoti zagotavljati razvoja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na področju varnostnetehnike in varstva pri delu, začasni koiektivni poslovodni organ predlaga Skupščini občine Ljubljana Center, da: - sprejme zaključno poročilo o delu poslovodnega organa in pri tem ugotovi, da so odpravljeni vzroki, zaradi katerih so bili sprejeti ukrepi družbenega var-stva - podpre usmeritev, da se program izobraževanja varstva pri delu izvaja v okviru Strojne fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 29.12.1980 PREDSEDNIK ZAČASNEGA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEOA ORGANA dr. Aleksandar Radovani. r. PREDLOG Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, št. 53/76), tJrugega odstavka 13. člena zakona o spreje-manju začasnih ukrepov družbenega varstva samou-pravnih pravic in družbene lastnine in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, st. 2/78) na seji zbora združenega dela, dne ... 1981, in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne .... 1981, sprejela SKLEP o prenehanju začasnega ukrepa družbenega var-Stva v delovni organizaciji Višja tehniška varnostna šola, Ljubljana, Bohoričeva 22. a 1. člen V delovni organizaciji Višja tehniška varnostna šola, Ljubljana, Bohončeva 22. a, preneha začasni ukrep družbenega varstva. 2. člen Začasnemu organu, ki ga sestavljajo: - RADOVAN dr. Aleksander, predsednik, - DRUSANY Vladimir, član - GASPARI Edo, član, preneha mandat. 3. člen Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljanl 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, uporablja pa se od 15. januarja 1981. Štev.: 023-48/79 Datum: SKUPSČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Ljubljana Center je nasejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 12. 1979, sprejela odlok o začasnem ukrepu družbe-nega varstva v delovni organizaciji Višja tehniška var-nostna šola, Ljubljana, Bohoričeva 22. a in imenovala začasni organ v sestavi Radovan dr. Aleksander, kot predsednik, ter Drusany Vladimir in Gaspari Edo kot člana. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu SR Slove-nije, št. 1/80 z dne 14. 1. 1980 in je stopil v veljavo naslednji dan po objavi. Začasni organ je bil imenovan za dobo enega leta od uveljavitve odloka. Po odloku je bil začasni organ dolžan zagotoviti, da se v delovni organizaciji odpravijo vse nezakonitosti in nepravilnosti pri izvajanju zakona o visokem šolstvu in drugih predpisih in da bo šola opravljala svojo dejav-nost tako, da bo zagotovljeno uveljavljenje in uresniče-vanje posebnega družbenega interesa. Začasni organ je bil dolžan ugotoviti izpolnjevanje pogojev za oprav* Ijanje dejavnosti šole, oblikovati koncept politike vzgojno-izobraževalnega dela za študij varnostne te-hnike in varstva pri delu ter v tem okviru pripraviti predlog srednjeročnega programa razvoja in oblikovati ustrezne strokovne in druge predloge na osnovi kate-rih bodo sprejete končne odločitve o študijskih usmeri-tvah in profilih vamostnih inženirjev ter načinu obliko-vanja visokošolske izobrazbe za to področje. Začasni organ je v okviru objektivnih možnosti od-pravil nezakonitosti in nepravilnosti pri opravljanju vzgojnoizobraževalne dejavnosti šole, vendar Višja te-hniška vamostna šola v takšnih okvirih, v kakršnih je, ne more v celoti zagotavljati razvoja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na področju varnostne tehnike in varstva pri delu, zato se je že pričel postopek za združitev s strojno fakulteto v Ljubljani. Glede na navedeno in glede/ia dejstvo, da je zača-snemu organu, dne 15.1.1981, potekal mandat, izvršni svet predlaga, da občinska skupščina sprejme predla-gani sklep. PREOSEDNIK SKUPŠČINE Miroslav Samardžija Ljubljana, januar 1981 IZVRŠNISVET Poročilo začasnega organa v OZD Coreal Ljubljana in predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v tej OZD POROČILO O DELU ZAČASNEGA ORGANA V DELOVNI ORGANIZACIJI COREAL Po odloku o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji »Coreal«, Ljubljana, Cankarjeva 11 sem bil imenovan za začasnega organa. Nastopil sem svojo delovno dolžnost 19. maja 1980. Zatečeno stanje: Do uvedbe začasnega ukrepa družbenega varstva v »Corealu« so po izvedenl anketi med delavci v »Co-realu« privedla notranja trenja v kolektivu, zlasti neso-glasja.med knjigovodstvom in vodilnim kadrom, zlasti med direktorjem Habjanom, ki je trmasto vztrajal na 'določenih stališčih in uveljavljal svoje težnje brez ali preko samoupravnih organov. Na novo je nesmotrno zaposloval Ijudi in širil dejavnost, za katero ni bila delovna organizacija registrirana. Razširitev določene dejavnosti (živina in krma) ni utemeljena in v principu tudi zgrešena. Delo je potekalo neorganizirano. Nastajale so skupine, ki so se med seboj borile, kar ni peljalo nikamor. Zaradi teh nesoglasij so že v letu 1979 odšli 4 delavci iz delovne organizacije. Leta 1980 je delovna organizacija bila brez delavcev v knjigovod-stvu. Zaključni račun za leto 1979 so delali delavci po pogodbi o delu, ravno tako so delali periodični obra-čun za prvo trimesečje 1980. Zato se ni za čuditi, če niso bili vsklajeni posamezni konti. Inventura 31/12-1979 ni bila opravljena za porto blagajno, menice in obveznice. V tej delovni organizaciji niso vsklajevali salda kupcev in dobaviteljev ob koncu leta. Prvi delavci so prišli v knjigovodstvo šele 15. aprila oziroma prvega maja 1980. Naloga novih delavcev je bila, da poleg rednega dela še razčiščujejo stare stvari. Začeli so knjižiti na novo od 1. 1. 1980 ter vpeljali materialno knjigovodstvo ter analitično-sintetični način knjiženja. Ureditev stanja: V delovni organizaciji nismo imeli nobene celotne pogodbe oz. sporazuma za dobavo blaga razen s koo-peranti, ki jih je 17. Bavijo se s plastično in metalno galanterijo. Junija meseca smo izvedli popis blaga pri kooperantih, da smo izvedeli za dejansko stanje naših zalog pri njih, kakor tudi popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Začeli smo s selekcijo poslov, tu mislim na tiste, za katere nismo registrirani smo jih opustili in delali samo take, ki so dovoljeni. Opustili smo lesno dejavnost zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. V mesecu avgustu so bile izvršene korekture knjiženj v letu 1979 in s tem tudi rezultat stanja bilance per 30. 9. 1979, ki pa se je izkazal v bilanci per 30. 9. 1980. Pri tem smo odkrili pri vskladitvi konta 1250- kupci za leto 1979 napako, ki je povzročila izpad dohodka (plačana realizacija) v skupnem znesku 1.463.919,65 din. Na istem kontu niso bila zajeta v končni promet plačii tudi tri knjižena plačila za skupni znesek 646.5i9.65 din. Tanapakasejepojavilaže pri periodič-nem obračunu za obdobje od I-III/79, v katerem znaša dohodek 440.824,55 din, ki ni pravilen, temveč bi moral biti dohodek 1.087.344,20 din, oziroma plačana realiza-cija din 10.036.642,35 din in ne 9.390.122,70 din. Napaka za znesek 646.519,65 din ni bila popravljena niti v periodičnem obračunu za obdobje l-VI/79. V periodičnem obračunu l-VI/79 je prikazana plačana realizacija 20.377.119,79 djn, dejanska realizacija pa je din 21.023.639,44. Dohodek, prikazan v znesku 1.204.426,85 din, ni pravilen, dejanski dohodek je 1.850.946,50 din. Tej napaki vznesku 646.519,65 dinsejepridružilaše napaka na istem kontu na kartici št. 15 v znesku 817.400,00 din. Na tej kartici bi morala biti knjižena plačila, ki pa ravno tako niso zajeta v promet plačil. Obe napaki skupaj din 1.463.919,65 sta tudi vzrok negativni bilanci za obdobje l-IX/79, kjer je prikazana plačana realizacija v znesku 33.910.770,29 din, dejan-ska pa bi morala biti 35.374.689,94 din, dohodek je prikazan 1.038.155,81 din, moral bi pa biti 2.502.075,46 din. Prikazana izguba po periodičnem obračunu l-IX/79 v znesku 401.315,44 din ni bila resnična, temveč bi moral biti ostanek dohodka 1.062.604,21 din neupoštevajoč obveznosti. S tem je bila oškodovana družbena skup-nost, kajti obveznosti do družbe so na podlagi izgube prikazane toliko manjše. Izpadli dohodek v višini 1.463.919,65 din tudi ni bil vključen v zaključni račun za leto 1979. Zato smo ga knjižili v periodični obračun za obdobje l-IX/79 in obračunali vse obveznosti do družbe ter jih tudi poravnali, dne 30/10 - 1980. Pod začasnim družbenim varstvom smo uvedli redne komercialne kolegije, ki jih imamo vsak petek; po in-venturi smo uvedli tudi skladiščno kartoteko z ustrezno dokumentacijo. Na novo je zaživela osnovna organizacija sindikata, ki se redno sestaja in na teh sestankih se dogovarjamo o vseh tekočih problemih in o trenutnem stanju v delovni organizaciji. Na te sestanke smo vabili pred-stavnike skupščine občine LjubljanaCenter, kakortudi predstavnike Občinskega sveta zveze sindikatov ob-čine Ljubljana Center. Po uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva smo v delovni organizaciji odpravili pomanjkljivosti, kakor sledi: 1. ne poslujemo več izven okvira dejavnosti, ki so vpisane v sodni register. Za prestopke v letu 1979 smo bili kaznovani. 2. Samoupravni akt o delu samoupravne delavske kontrole je sprejet. 3. Ugotovili smo, da v lanskem letu per 30/9-1979 ne bi smel biti prikazan negativen rezulatat poslovanje, kot smo navedli. Zaradi neažurnega knjiženja je prišlo do primerov nepravočasnega plačevanja računov dobaviteljem, za kar je bila delovna organizacija in odgovorni delavci kaznovani. Ker je bil odvzet kredit, poslujemo še danes težko brez težko pričakovanega in obljubljenega kredita za obratna sredstva. 4. Delovna organizacija je v februarju izplačala le razliko osebnih dohodkov iz mesecev oktober, novem- ber, decemoer 1979 in januar 1980 od prejetih akonta cij do obračunskih osnov. 5. Glavni povzročitelji trenja so odšli v lanskem letu deloma v septembru 1980 \z delovne organizacije. \z navedenega »Coreal« posluje po pozitivnih pred-pisih z zmanjšano kapaciteto, saj so še vedno obratna sredstva glavni problem. Delavci so prizadevni in pri-pravljeni delati To je sedaj nov kolektiv ki bo delal v duhu stabilizacijskih prizadevanj in za napredek pove zovanja malega gospodarstva s trgovino Ker se delavci >Coreala<' zavedajo, da je njihova bodočnost možna samo v okviru večje delovne organi-zacije, so že navezali prve stike konec leta 1979 z ABC Pomurko, nato z Mercatorjem. V letu(1980 so sž dogo-varjali za združevanje še s SOZD KIT Ljubljanske mle-karne, ponovno z ABC Pomurko, Agrostrojem Ljub-Ijana, Merkurjem Kranj, Kovinarstvom Maja in PK Beo grad TOZD Marketing Ljubljana. V vseh naših prizadevanjih pn omenjenih delovnih organizacijah smo naleteli na nerazumevanje, ker nas niso hoteli v integracijskem postopku sprejeti kot celo-vito organizacijo ali vsaj kot oddelek v njihovo organi ziranost ampak samo Kot pnpo|itev aii pp oekatenh celo samo kot delno pripojitev v ojihovo obstoječo organiziranost Zavedamo se da je integracija dolgo-trajen postopek in da vse delovne organizacije pri vsem tem še moti ukrep družbenega varstva zato pred-lagamo občinski skupščmi da ukine začasm ukrep družbenega varstva Delovna organizaci|a Coreal ¦ se bo reorganizirala v proizvodno-trgovsko organizacijo? novo registracijo pri pristojnem temeljnem sodišču Skupščino občme Ljubijana Center prosimo da ukine začasm ukrep družbenega varstva nad ¦Corea lom« pred potekom roka ki je določen z odlokom S tem se strinjajo tudi delavci delovne orgamzacije in na podlagi 10 čiena odloka o začasnem ukrepu družbe-nega varstva preko smdikalne orgamzaciie predlagajo ukinitev začasnega ukrepa družbenega varstva Pri tem se obvezujejo da bodo v bodoče poslovah v skladu s predpisi in izpolnili tudi ukrep glede integracijez moč-nejšo delovno organizacijo njihove stroke Ljubljana, januar 1981 ZAČASNIORGAN Jože Balaško 1. r. PREDLOO Skupščina občine Lfubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Ur I. SFRJ, St. 53/76) in 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in druž- bene lastnine (Ur I. SR Slovenije, št. 32/80) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, it. 2/78) na seji zbora združenega dela, dne, 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 1981 sprejela SKLEP o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji COREAL, Ljublfana, Cankarjeva 11 I.člen V delovni organizaciji COREAL, Ljubljana, Cankarjeva 11, preneha ukrep začasnega družbenega varstva 2. člen Začasnemu organu Jožetu BALAŠKO preneha mandat 3. člen Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani Enota v Ljubljani 4. člen Ta 'sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu SR Slovenije Stev.: 023-50/79 Oatunu SKUPSČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER PREDSEDNIK SKUPSČINE Miroslav SAMARDŽMA OBRAZLOŽITEV Skupščma občine Ljubljana Center je na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22/4-1980, sprejela odlok o začasnem ukrepu družbe-nega varstva v delovni organizaciji Coreal Ljubljana in imenovala začasni organ. Za začasnega organa je bil imenovan Jože BALAŠKO Odlok je bil objavtjen v Uradnem listu SR Slovenije. št 12 z dne 12/5-1980 m je stopil v veljavo naslednji dan po objavi Začasni organ je bil imenovan za dobo enega leta od uveljavitve odloka Po odloku ]e bil začasm organ dolžan zagotoviti, da se odpravijo nepravilnostt m pomanjkljivosti pri poslo-vanju delovne organizacije in tako zagotovi zakonitost poslovanja v skladu s predmetom poslovanja, zagotovi zakonito razpoiaganje z družbenimi sredstvi da se odpravijo motnje v samoupravnih odnosih in zagotovi uresničevanje samoupravnih pravic delavcev Začasni organ je bii dolžan predlagati tako poslovno politiko delovne orgamzacije da bodo delavci delovne organizacije združili delo m sredstva v najustreznejšo obliko združevanja dela m sredstev Začasni organ je v poslovanju delovne organizacije odpravil vse nepravilnosti m zagotovil da delovna or-ganizacija posluje v skladu s predpisi ni pa še v celoti rešeno vprašanje celotne registracije predmeta poslo-vanja in zahteva občtnske skupščme za mtegracijo Začasni organ je skupaj z delavci delovne organiza cije dal predlog za predčasno ukimtev začasnega ukrepa družbenega varstva ker so odpravljene vse nepravilnosti vprašanje registracije predmeta poslova nja pa je v postopku reševania Delavci delovne organi zacije so sprejeli usmentev za mtegracijo vendar za radi objektivnih razlogov to še m izvedeno S pobudo delavcev se stnnja tudi predsedstvo občmskega sindi kalnegasveta Ljubljana Center.ki ugotavlja dasobili v DO Coreal v obdobiu od uvedbe začasnih ukrepov družbenega varstva stoneni pofnembni premiki in je delovna organizacija gospodarsko w pretežm meri sa-nirana Na novo so zaživele tudi družbenopolitične organizacije, zlasti osnovna organtzaaja zveze sindi-katov Od osnovne orgamzacije ZS zahteva da po ukinitvi začasnega ukrepa družbenega varstva še bolj intenzivira pnzadevania za mtegracijo Coreala z ustrezno drugo organizacijo združenega dela Glede na navedeno izvršm svet ugotavi\a da so pre-nehali razlogi zaradi katerih |e bil uveden začasm ukrep družbenega varstva v delovni orgamzaciji Coreal in predlaga da občmska skupščma sprejme predla-gani sklep Ljubliana, januar 1981 IZVRSNISVET Poročilo o realizaciji določil družbenega dogovora o varstvu spominskih obeležij NOB in izvajanju programa v letu 1980 ter program varstva spomenikov NOB za leto 1981 POROČILO 0 REALIZACIJI DOLOČIL DRUŽBENEGA DOGOVORA O VARSTVU SPOMINSKIH OBELEŽIJ NOB IN IZVAJANJU PROGRAMA V LETU 1980 Z družbenim dogovorom o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obe-ležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju Ijubljanskih občin, ki je bil sprejet v začetku leta 1977 se želi zagotoviti enotno in sistema-tično vzdrževanje ter evidentiranje spomenikov ter dru-gih spominskih obeležij NOB, kakortudi enoten posto-pek v zvezi s postavljanjem novih spomenikov. Po določilih družbenega dogovora prevzemajo pri-stojne občinske skupščine s sodelovanjem drugih pod-'pisnikov družbenega dogovora neposredno skrb za spomenike NOB na svojem območju ter na podlagi letnih in srednjeročnih programov zagotavljajo tudi potrebna sredstva za redno urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spominskih obeležij NOB. 1. Odbor podpisnikov družbenega dogovora 2a izvajanje določil družbenega dogovora o ureja-nju, vzdrževanju in varstvu spominskih obeležij NOB v občini Ljubljana-Center je izvršni svet skupščine ob-čine Ljubljana-Center na svoji 137. seji dne 28. 9. 1977 imenoval odbor, ki ga sestavljajo deiegati podpisnikov družbenega dogovora. Osnovne naloge odbora podpisnikov družbenega dogovora opredeljuje družbeni dogovor kot naslednje: - povezuje udeležence družbenega dogovora, - skrb, da so pravočasno izdelani letni in srednje-ročni programi in da so v njih zajeti vsi ogroženi spo-meniki, - skrb, da podpisniki in oskrbniki opravljajo prev-zete dolžnosti v skladu z dogovori in opozarjajo na zanemarjanje ali opuščanje te dolžnosti organe podpi-snikov, oskrbnike ter družbenopolitične organizacije. Odbor podpisnikov družbenega dogovora je v prete-klem letu imel 3 seje, na katerih je obravnaval nasled-nja pomembnejša vprašanja: - poročilo o uresničevanju določil družbenega do-govora o varstvu spominskih obeležij NOB v letu 1978 in 1979; - osnutek in predlog programa obnove in vzdrževa-nja spominskih obeležij NOB v občini Center za leto 1980; - delovni osnutek novega družbenega dogovora o varstvu spominskih obeležij NOB; - ureditev (prestavitev) spomenika talca na Erjav-čevi; - predlog oskrbnikov za prevzem oskrbništev nad spominskimi obeležji NOB v občini Ljubljana-Center. V okviru družbenega dogovora je v teku dogovor o sklepanju samoupravnih sporazumov o prevzemu oskrbništva. Do sedaj je bil sklenjen samoupravni spo-razum z 36 oskrbniki; akcija se bo nadaljevala tako, da bo do konca marca z vsemi oskrbniki sklenjen samou-pravni sporazum o prevzemu oskrbništva. Delegata občinskega odbora podpisnikov družbe-nega dogovora sta se redno udeleževala sej koordina- cijskega odbora podpisnikov družbenega dogovora pri izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljana ter aktivno sodelovala pri izvajanju nalog na mestnem nivoju. 2. Izvajanje programa Program obnove in vzdrževanja spominskih obeležij NOB v občini Ljubljana-Center so obravnavali in spre-jeli zbori občinske skupščine na svoji januarski seji v preteklem letu. Program, ki je bil pripravljen na podlagi predlogov krajevnih skupnosti in Zavoda za spomeniško varstvo je obsegal obnovo sedmih spominskih obležij NOB, pripravo za postavitev novega spominskega obeležja ter finančno participacijo pri obnovi spomenika padlim železničarjem v Ljubljani na Zaloški cesti. Predlagana in izvršena so bila obnovitvena dela na naslednjih spominskih obeležjih NOB: 1. Spomenik revolucije - Trg revolucije Na ploščadi, na katero vodijo stopnice stoji na belem kamnitem podstavku bronasta plastika s simboličnim prikazom revolucionarnih množic Ob spomeniku stoj' več kamnitih kvadrov, z napisom, vodnim zrcalom ter bronasto posodo z ognjem - simbolom revolucije. Vzdrževanje spomenika je zahtevno. Obnovo spome-nika je izvedel Zavod SRS za varstvo naravne in kul-turne dediščine - restavratorska služba. Opravljena so bila naslednja dela: mehanično čiščenje treh kamnitih blokov na gornji ploščadi in podstavka spomenika, kitanje poškodovanega napisnega bloka, mehanično odstranjevanje apnenca in čiščenje pretočnih zrcal ba-zenov, tesnitev bazenov s silikonskim kitom zaradi preprečitve odtekanja vode in čiščenje fug, silikonska impregracija bazenov zaradi zaščite kamna in prepre-čevanja tvorjenja alg. 2. Spomenik Borisa Kidriča - Prešernova cesta Bronasti kip Borisa Kidriča stoji na večji ploščadi okrog katere je zasajeno okrasno drevje in cvetje. Spo-menik je bil brez napisa, zato je restavratorska služba Zavoda SRS za varstvo kulturne in naravne dediščine postavila napis z imenom in priimkom ter letnico roj-stva in smrti. 3. Spominska plošča Okrožnemu komiteju SKOJ-a-Ulica za Gradom Na pročelju stavbe, v kateri se je leta 1941 do konca leta 1942 sestajal okrožni komite SKOJ-a je bila vzi-dana spominska plošča. Ob rekonstrukciji ceste ozi-roma Karlovškega mostu je bila stavba porušena. Leta 1978 je bila zato .plošča vzidana v oporni zid pod Grajskim hribom na približni lokaciji podrte stavbe. Ker je bil zaradi spremembe lokacije napis na plošči neu-strezen je bil postavljen nov napia in primerno urejena okolica. 4. Spominska plošča ciklostilni tehniki Na pročelju hiše Korytkova 26 je bila vzidana spo-minska plošča, ki je obeleževala delovanje ciklostilne tehnike OF med NOV. Stavba je bila zaradi gradnje prizidka pri VVZ Vodmat porušena. Plošča je bila v času gradnje prizidka spravljena v krajevni skupnosti Stari Vodmat. Zato je bila izdelana nova plošča z ustreznim napi-som. 5. Spominska plošča Srečku Potniku - Pražakova 13 Plošča pravokotne oblike z dimenzijami 40 x 31 cm \z svetlega naravnega kamna je pritrjena na hišo. Pod njo je kamnita konzola ter železna trnova krona s podstavkom za vazo. Zaradi neustreznih (premajhnih) dimenzij plošče je v izdelavi nova večja plošča, ki bo nadomestila staro. 6. Spominska plošča Jožetu Majerju - Gornji trg 21 Pravokotna plošča z dimenzijami 35 x 16 cm iz belega naravnega kamna je pritrjena na stavbo. Zaradi neustreznih (premajhnih) dimenzij je v izdelavi nova večja plošča, ki bo nadomestila prejšnjo. 7. Spominsko obeležje padlim borcem - Potrčeva 8 Spominsko obeležje stoji na zelenici pred stolp. št. 8. Na postavku iz kamnitih blokov v obliki železniških pragov, leži kvader iz belega naravnega kamna z vkle-sanim napisom. Krajevna skupnost je obnovila črke napisa ter uredila okolico. Z navedenimi deli je bil v celoti realiziran sprejeti program. Sredstva za izvedbo programa so bila zago-tovljena v proračunu občinske skupščine za preteklo leto. LJubtJana, januar 1981 ODBOR PODPISNIKOV DRUŽBENEOA OOGOVORA PROGRAM UREJANJA, VZDRŽEVANJA IN VARSTVA SPOMENIKOV, SPOMINSKIH PLOŠČ IN DRUGIH OBELEŽIJ NOB IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE TER POSTAVLJANJA NOVIH NA OBMOČJU OBČINE " UUBUANA-CENTER ZA LET01981 Leta 1977 je bil sprejet družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju Ijubljanskih občin z namenom, da se: - uresniči družbeno-politična in moralno-etičnaob-veznost družbe do spomenikov NOB in socialistične revolucije, - vzpodbudi negovanje tradicije NOB, kar mora biti eden od temeljev vzgojnega procesa in razvijanja so-cialistične zavesti, - vzpodbudi in še bolj uveljavi razredna družbena naravnanost, kot tudi zavest o potrebi krepitve organi-zacije splošnega Ijudskega odpora in uveljavljanju družbene samozaščite, - trajno očuvajo in oživljajo pridobitve in kulturne vrednote naše revolucije, - zagotovi vzdrževanje in varstvo spomenikov ter 'drugih obeležij NOB in socialistične revolucije, - zagotovi enotne pogoje pri postavitvi novih spo-menikov in za njihovo vzdrževanje, - ustvarijo pogoji za dolgoročno investicijsko vzdr-ževanje spomenikov in drugih obeležij NOB in sociali-stične revolucije, - vključi v razreševanje varstva in vzdrževanje spo-menikov, poleg družbeno-političnih skupnosti in druž-beno-političnih organizacij, še samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, kra-jevne skupnosti in druge organizacije. Krajevne skupnosti predlagajo, da se v letu 1981 opravijo naslednja dela: 1. Spomenik revolucije -Trg revolucije Vzdrževanje spomenika je zelo zahtevno, poleg tega pa tudi tehnično zapleteno. V letu 1981 predvidevamo redna vzdrževalna dela to je čiščenje napisa, kamna in bazena. V zadnjih letih je odpadlo že več znakov, črke so močno oksidirale. Ljubljanski regionalni zavod zaspo-meniško varstvo predlaga kot trajno rešitev zamenjavo sedanjih črk z novimi na sidra s tem, da se pred montažo pozlatijo s čemer bi bil zagotovljen prvotni izgled. Domačega proizvajalca črk ni, zaradi česar bi jih bilo potrebno uvoziti. Nakup, menjava, zlatenje in motnaža novih črk predstavlja večji strošek - 150.000 din - zaradi česar bo potrebno zagotoviti sredstva v okviru mesta Ljubljane. 2. Spominska plošča Vinku Kristanu - llirska št. 8 Političnemu aktivistu OF Vinku Kristanu je že bila postavljena plošča na Trubarjevi 73/a. Ob rušenju stavbe se je plošča izgubila. Krajevna skupnost Tabor predlaga postavitev nove spominske plošče, katero bi vgradili na stavbo v llirski št. 8. Okvirna cena znaša 30000 din. 3. Spominsko obeležje Ivanu Vurniku Pred Moderno galerijo na Prešernovi cesti je pred sedanjim podhodom padel v boju z Italijani član SKOJ-a Ivan Vurnik-Niko. Na stebru za razsvetljavo na Pre-šernovi cesti je skromno obeležje o smrti Ivana Vur-nika, ki je komaj vidno, zato predlaga KS Ajdovščina postavrtev bakrene opasice z ustreznim napisom. Ovirna cena znaša 25.000 din. 4. Spominsko obeležje padlim krajanom na vogalu Levstikove ul. in Vrtače Ograja in zid ob plošči nista dokončno urejena, zato daje okolje plošče vtis neurejenosti, zaradi česar je predlagana dokončna gradnja in estetska ureditev okolja. Okvirna cena znaša 25.000 din. 5. Postavitev spominskega obeležja 91-im padlim borcem NOV na Prulah Predlagano je, da bi bilo spominsko obeležje postav-Ijeno na zelenici pred glavnim vhodom Prulske šole. S to lokacijo bi približali revolucionarne tradicije pionir-jem v šoli, ki bodo prevzeli tudi skrb za vzdrževanje spominskega obeležja. Pripravljeni so že trije osnutki obeležja, smotmo pa bi bilo, da bi se odločili za cenejšega, vendar ne na račun kvalitete in izgleda. Del stroškov za postavitev obeležja je že zagotovljen, razliko naj bi krili iz sredstev KO ZZB NOV in združenega dela ter občinskega prora-čuna. Predvideni stroški postavitve obeležja znašajo 100.000 din, v letu 1981 naj bi zagotovili iz občinskega proračuna 40.000 din. 6. Izdelava doprsnih kipov še živečih narodnih hero-jev Sredstva bodo zagotovljena v občinskem proračunu v višini 150.000 din. Za realizacijo celotnega programa bo potrebno za-gotoviti v proračun občinske skupščine 290.000 diner-jev. Ljubljana, januar 1981 ODBOR PODPISNIKOV DRUŽBENEGA OOOOVORA OBRAZLOŽITEV V skladu z določili družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju Ijubljanskih občin ter programom dela izvršnega sveta, je komite za druž-bene dejavnosti pripravil program varstva spominskih obeležij NOB za leto 1981 ter poročilo o fealizaciji določil družbenega dogovora o varstvu spominskih obeležij NOB za leto 1981 ter poročilo o realizaciji določil družbenega dogovora o varstvu spominskih obeležij NOB in izvajanju programa v letu 1980. Program urejanja, vzdrževanja in varstvaspominskih obeležij na območju občine Ljubljana-Center za leto 1981 je pripravljen v skladu z določili družbenega do-govora na podlagi predlogov krajevnih skupnosti. Za-jema najnujnejše obnovitvene posege na nekaterih spominskih obeležjih ter predlog za postavitev nove spominske plošče in izdelavo doprsnih kipov še živečih narodnih herojev iz občine Center. Poročilo in program je obravnaval odbor podpisni-kov družbenega dogovora ter ga sprejel. Izvršni. svef skypžčine občine Ljubljana-Center je obravnaval predlog programa varstva spomenikov NOB na območju občine Ljubljana-Center za leto 1981 ter poročilo.o reaiizaciji določil družbenega dogovora o varstvu spominskih obeležij NOB in izvajanju pro-grama v )etu 1980 na svoji 73. seji dne 28. 1. 1981 ter sprejel SKLEP: Izvršni svet SOB Ljubljana Center se strinja s programom varstva spominskih obeležij NOB na ob-močju občine Ljubljana Center 1981 ter s poročilom o realizaciji določil družbenega dogovora o varstvu spo-minskih obetežij NOB in izvajanju programa v letu 1980. Sredstva za realizacijo predlaganega programa, se zagotovijo v proračunu občine za leto 1981. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center pred-laga zborom občinske skupščine, da predloženo poro-čilo in program obravnavajo in ju sprejmejo. Ljubljana, januarja 1981 IZVRŠNI SVET Sklep o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Center Na podlagi 24. člena zakona o osnovni šoli (Ur. I. SRS, št. 5/80) in v skladu s 173. členom statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, it. 2/78) )e skupščina občine Ljubljana Center na .. .seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti, dne............. SKLEP O SOGLASJU K STATUTOM OSNOVNIH ŠOL Skupščina občine Ljubljana Center daje soglasje k naslednjim statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Center: 1. Osnovne šole dr. Jože Potrč, Ljubljana, Potrčeva 1, sprejetem na referendumu dne 23. 9. 1980, 2. Osraovne šole Majde Vrhovnik, Ljubljana, Gregor-čičeva 16, sprejetem na referendumu dne 27. 6. 1980, 3. Osnovne šole Ledina, Ljubljana, Komenskega 19, sprejetem na referendumu dne 25. 6. 1980, 4. Osnovne šole Prežihov Voranc, Ljubljana, Preži-hova 8, sprejetem na referendumu dne 26. 9. 1980, 5. Osnovne šole Prule, Ljubljana, Prule 13, spreje-tem na referendumu dne 30. 6. 1980, 6. Osnovne šole Tone Tomšič, Ljubljana, Saranovi-čeva 7, sprejetem na referendumu dne 27. 6. 1980, 7. Osnovne šole Tone Čufar, Ljubljana, Čufarjeva 11, sprejetem na referendumu dne 4. 9. 1980, 8. Vzgojnega zavoda Janeza Levca, Ljubljana, Kar-lovška c. 18, sprejetem na referendumu dne 2.10.1980. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER številka: PREDSEDNIK Datum: Miroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV Na območju občine Ljubljana Center opravlja dejav-nost posebnega družbenega pomena s področja vzgoje in izobraževanja 8 osnovnih šol, in sicer: OŠ Prule, OŠ Tone Tomšič, OŠ Tone Čufar in VZ Janez Levec. V mesecu marcu 1980 je stopil v veljavo zakon o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 5/80), ki obvezuje osnovne šole, da v šestih mesecih od sprejema novega zakona uskladijo svojo organizacijo z določbami tega zakona. Vseh 8 osnovnih šol je z referendumi v času od junija do septembra sprejelo nove statute. Sekretariat za občo upravo občine Ljubljana Center je pregledal statute osnovnih šol in ugotavlja, da statuti urejajo vsa vprašanja notranjih razmerij, ki jih v smislu 337. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 35/76) morajo vsebovati, in sicer: statusne določbe, dejavnost osnovne šole, uresničevanje samoupravlja-nja delavcev, poslovodni organ, delavce s posebnimi pooblastili, samoupravno delavsko kontrolo, disciplin-sko komisijo, komisijo za ocenjevanje kakovosti in količine opravljenih delovnih nalog, samoupravljanja učencev, delegacije šole, pravice in obveznosti sindi-kata, odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij in delovnih nalog, uporabo sredstev in razpola-ganje z njimi, uradno tajnost, Ijudsko obrambo in druž-beno samozaščito, organizacijo dela v šoli, način spre-' jemanja, spreminjanja in dopolnjevanja samoupravnih splošnih aktov. Obenem sekretariat za občo upravo ugotavlja, da so določbe statutov v skladu z ustavo in zakoni, zato predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep, s kate-rim daje soglasje k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Center. Če se delegati želijo podrobneje seznaniti z vsebino statutov posameznih osnovnih šol, so le ti na razpo-lago v sekretariatu za občo upravo. Ljubljana, Januar 1981 SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO Volitve in imenovanja PREDLOG Na podlagi 6. in 8. člena zakona o poplsu prebival-stva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981 (Ur. I. SRS, št. 25/80) in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na ... seji zbora združenega dela, dne........... na ... seji zbora krajevnih skup- nosti, dne ........., in na ... seji družbenopolitič- nega zbora, dne............. sprejela SKLEP o imenovanju namestnika predsednika občinske ko-misije za popis prebivalstva, gospodinjstev in stano-vanj v občini Ljubljana Center v letu 1981. Za namestnika predsednika občinske komisije za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v obČini Ljubljana Center v letu 1981 se imenuje MELITA NOVLJAN SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Števllka: Datum: Predsednik skupičine: Mlroslav Samardžija Občinska skupščina je na skupnem zasedanju vseh zborov v mesecu novembru sprejela sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in imenovanju občinske komisije za popis prebival-stva, gospodinjstev in stanovanj v občini Ljubljana Center v letu 1981. Za predsednika šest članske komisije je bila imenovana Gl-ZELA ZAGRAJŠEK, neprofesionalni podpredsednik občinske skupščine. Ker je občinska popisna komisija neposredni or-ganizator popisa na območju občine in s tem odgovorna za uspešno pripravo in izvedbo popisa, predsedstvo občinske skupščine meni, da je potrebno popisno komisijo okrepiti in imenovati namestnika predsednika komisije izmed profesio-nalnih funkcionarjev občinsKe skupščine. Predsedstvo zato predlaga, da se namestnika predsednika občinske popisne komisije imenuje NOVLJAN MELITA, namestnik sekretarja za občo upravo SO Ljubljana Center. O predlogu predsedstva občinske skupščine je razpravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Center in predlog soglasno podprl. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljub-Ijana Center zato predlaga vsem zborom občinske skupščine, da se za namestnika predsednika občinske komisije za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v občini Ljubljana Center v letu 1981 imenuje MELITA NOVLJAN. roj. 21. 5. 1947, dipl. pravnik, namestnik sekretarja za občo upravo ^kupščine občine Ljubljana Center, član ZK, stanuje v Grosupljem, Pod gozdom VI/24. PREDLOG Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. I. SRS, št. 2/73) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št 2/78) je skup- ščina občine Ljubljana Center na__seji zbora združe- nega dela, dne___sprejela SKLEP o imenovanju komisije za pregled davčnega zaključ-nega računa za leto 1980 občine Ljubljana Center. V komlsljo za pregled davčnega zaključnega ra-čuna za leto 1980 občine Ljubtjana Center se imenu-Jeio: CVETKO KOGOVŠEK, za predsednika UERKA JAGER, za člana IVICA ZALAZNIK, za člana SKUPtčlNA OBČINE LJUBLJANA CENTER fttavilka: PREDSEDNIK Datumi Miroslav SAMAROŽIJA OBRAZLOŽITEV predloga sklepa o imanovanju komiiije za pregled davčnega zaključnega računa za leto 1980 občine Ljubljana Center V skladu z 21. členom pravilnika o knjiženju davkov občanov mora sestaviti občinska davčna uprava letni zaključni račun, katerega mora pregledati strokovna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Služba za kadrovska vprašanja pri izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center je pripravila pred-loge za sestavo strokovne komisije za pregled davč-nega zaključnega računa za leto 1980. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je obravnavala predlagani sestav ko-misije in v soglasju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Center sklenila predlagati zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, da se v komisijo za pregled davčnega zaključnega računa za leto 1980 občine Ljubljana Cen-ter imenuje: za predsednika: KOGOVŠEK CVETKO, rojen 1930, ekonomist, direk-tor gospodarsko računskega sektorja v DO ROG, član ZK, stanuje v Ljubljani, Šarhova 2. za člana: JAGER LJERKA, rojena 1928, delavka v računovod-stvu DO Tkanina, član ZK, delegat KS Stari Vodmat, stanuje v Ljubljani, Grabtovičeva 32. ZALAZNIK IVICA, rojena 1941, ekonomski tehnik, de-legat centra za socialno delo občine Ljubljana Center, stanuje v Ljubljani, Pot čez gmajno. 28. Ljubljana, februar 1981 KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA BELEŽKF BELEŽKE: BELEŽKE: DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center, tisk ČGP DELO, Ljubljana, 13. februaria 1981