Leto XIII W Celju, dne 27. marca 1903.1 Štev. 25, 1 izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati ..._, ..._ _ _,____ 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj, se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. edništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuj« Naročnina za celo leto 8 kron Kako misli pameten Nemec o „Nemcih“na Spod. Štajarskem. Že mnogokrat smo povdarjali, kolikšna nespamet je na Spodnjem Štajarskem govoriti sploh o kakem nemškem ljudstvu, katerega v resnici niti ni. Če bi pri nas nemštva vlada na umeten način ne vzdrževala, tedaj bi Nemcev pri nas sploh skoro nič ne bilo. Kmetsko ljud¬ stvo je namreč popolnoma slovensko, meščanstvo je pa ponemčeno slovenstvo s primesjo nekoliko nemških uradnikov, kateri se pri nas nastav¬ ljajo, da zdražbo delajo. Edino prav bi bilo šta- jarsko deželo razdeliti v dve politični enoti. Do Spielfelda nad Mariborom bi smel segati nemški del dežele. Spodnje Štajarsko bi pa mo¬ ralo biti ločeno od Gradca in imeti popolnoma svojo lastno upravo. Potem bi zavladal mir med obema narodoma, kar bi bilo njima in tudi av atrijski državi v največjo korist. Vsak pameten človek je tega mnenja in zatekate! moramo na to delovati, da ta namen kar najprej dosežemo. Tudi pametni Nemci mislijo tako, ker Nemci od zdražb, katere na Spodnjem Štajarskem delajo, nimajo nič dobrega pričakovati, ampak se bodo zato morebiti še bridko kesali. V Hartbergu na Srednjem Štajar¬ skem izhaja nemški časopis „Ring“, ki je ravno tega prepričanja kakor mi Tamkaj piše neki pristen Nemec — ne nemčur — zanimivo raz¬ pravo o spodnještajarskih narodnih razmerah. Ko je slišal zmiraj govoriti in ko je čital v ča¬ sopisih, da je spodnja štajarska dežela nemška in da samo par Slovencev tu stanuje, odločil se je sam priti na Spodnje Štajarsko in spoznavati tukajšnje razmere. Potoval je tri leta po naših krajih in nazadnje je zapustil naše kraje s čisto drugimi mislimi, nego jih je imel o narodnih razmerah takrat, ko jih je še poznal samo iz časopisov. Vsakomur priporočamo, da čita to razpravo v lanskem letniku gornjega časopisa „Ringa“. Da pa tudi drugi rojaki izvedo, kako pameten Nemec sodi o „Nemcih° na Spodnjem Štajarskem, v ta namen navedemo v kratkem vsebino te zanimive nemške razprave. Začnimo s kmetskim prebivalstvom. Kaj pravi omenjeni pisatelj — imenuje se J. Simler, o kmetskem ljudstvu na Spodnjem Štajarskem? Pravi, da je tri leta spoznaval kmete v naših krajih, nazadnje se je pa prepričal, da na celem Spodnjem Štajarskem ni več nemških kmetov nego samo eden, in ta se imenuje Dirnberger, prevžitkar v Škofji vasi pri Vojniku. Razun tega je našel samo še dva nemška naseljenca, nekega Geipele iz Aša na Češkem in nekega Frica Al¬ bertija iz Saksonskega. Nemški pisatelj Simler pravi, da sr ti trije kmetje vsa nemška kri, kar je živi danes med kmetovalci na Spodnjem Šta jarskem. Vse drugo so Slovenci, ali pa taki kmetje, ki so bili rojeni Slovenci, ki so pa sča¬ soma vsled svoje budalosti postali nemčurji ali nemškutarji. Nemčurji ali nemškutarji se pa ne morejo šteti k Nemcem, ker ni mogoče, da bi bil kdo v resnici Nemec, če ima slovenske starše. Simler začuden pravi, da je videl na Spodnjem štajarskem, da je mnogokrat oče Slovenec,' sin se pa šteje za Nemca, da je izmed dveh bratov eden Slovenec, drug pa trdi, da je Nemec, izmed dveh sester ena Slovenka, druga strastna nem čurka. Videl je da se je oče pisal Vrečar, njegov sin pa že Wretscber, eden brat Vošnjak, drugi pa kot nemškutar Woschnagg. V Štorah je slišal klicati nekatere nemškutarske kmete, ki so bili ob volitvah od Nemcev podkupljeni: „Mi smo Nemci". Ko se je pa Simler začel s temi kmeti razgovarjati, prepričal se je, da še niti niso ve¬ deli, kako se kruh v nemškem jeziku imenuje. V Vitanju je slišal nemškutarja Kokoschinegga, stričnika mariborskega dr. Kokoschinegga, da je ob neki priliki grozil: „Če ne bodo Nemci pridno v mojo gostilno hodili, tedaj jim pa že pokažem. Namesto Kokoschinegg bom zapisal na hišo LISTEK. Naš Pavie. (Spisal Juraj Lubič.) Ako pogledaš stereoskop življenja kaj vidiš? Ljuta borba za vsakdanji kruh, morilne skrbi, strasten boj za prvenstvo, bratomorna zavist v lastnem taboru, razjedajoče tekmovanje med narodi, vladoželjnost nepoklicanih faktorjev, ne¬ plodna, pogubonosna politika, vojske, bolezni — vse to se ti podi pred očmi. Pač res! Človeško življenje je sila resno. Kakor temen oblak na nebu, tako se razprostira po človeškem obrazu senca skrbi, tuge, prevare, zakrivajoč jasni kolorit veselja, človeška družba postala je že nekako apatična in le redkokedaj švigne plamenček iz ohlajajoče se žrjavice. Treba je pahljače, ki taisto vsaj za nekaj časa oživi, Malo je mož, ki čutijo v sebi poklic in imajo tudi duševnih moči, človeško družbo vedriti, razveseljevati, jo spraviti iz pogubnega tira ter ji dajati dane3 prepotrebno humoristično smer. To se čuti osobito v malih krajih, na deželi. Družabno življenje hira in kdo ne čuje skoro slehrni dan obupnega vzklika: Dolg čas, dolg čas! Povsod je treba moža, ki ume na fin način da¬ jati ton, kogar edina prikazen že veselo razburi duhove. Slehrni je srečen, da ga ima v svoji bližini, kajti vsaka beseda, vsak migljaj, da, celo molk napravi nanj komičen vtis. Komika pa tako blagodejno vpliva na trudno srce, kakor vpliva cefir na razvijajočo se prirodo. Tak mož je bil naš Pavle. Imenujemo ga „našega“, ker smo ga srčno ljubili, ker smo ga povsod iskali, ker brez njega nismo mogli biti; bil je takorekoč ud našega telesa. Belokranjci ga ne bodo pozabili. Ko je svojo trudno glavo položil k večnemu počitku, tedaj jim je bilo, kakor da je solnce skrilo svoje žarko lice za oblake — na veke, kakor da jim je na mah usahnil vir veselega družabnega življenja, vsaj ga jim je neizprosna smrt takorekoč prav iz družbe vuu iztrgala. Naš Pavle! Na sebi čisto navaden človek, vendar v svojem kretanju tako redka prikazen, prototip originalnosti. Dobrosrčen, ravnodušen, prijazen mož, šaljivec brez primere, čudak. V svoji zunanjosti se je kazal pravega filozofa. Čemu elegantnost, čemu novošegen kroj, čemu nakit! Človek se obleče, da je pokrit, „Kokošinek“ in na ta način postanem seveda iz Nemca Slovenec. 0 Nemški pisatelj Simler pravi, da sramu in jeze ni vedel kaj bi počel, ko je vse to videl. Sram ga je bilo takih ljudi, ki so rojeni Slo¬ venci, ki so se pa štulili za Nemce. In ta Nemec, ki je res pristen Nemec, piše v nemškem časo¬ pisu „Ringu“, da je sramota za nemški narod, da take ljudi priznava za svoje rojake, za Nemce. „Spodnja Štajarska 0 , tako pravi nadalje, „je pristno slovenska dežela, tako slovenska kakor sploh more biti katera dežela na svetu čisto enorodna. 0 Nasproti svojim rojakom pa vsled tega vkzlikne: „Strašno bode to spoznanje za vse one, ki se dajo nalagati, da je med kmet¬ skim ljudstvom na Spodnjem Štajarskem re3 kaj Nemcev, ako se bodo nekega dne prepričali, da je vse to laž in da v resnici o Nemcih na Šta jarskem južno od Drave sploh ni ne duha ne sluha 0 Sklepa pa s pozivom, naj se noben pravi Nemec ne da še nadalje za nos voditi, da bi verjel, da so nemčurji Nemci, ker so v resnici le ostudni odpadniki in zaničevanja vredne pokveke. Uprav Strahovito obsodbo izreka Nemec Simler v gori imenovanem nemškem časopisu o mestnem prebivalstvu na Spodnjem Štajarskem. Pravi, da je tudi v mestih in trgih samo navi¬ dezno nemško prebivalstvo, v resnici je pa po njegovi sodbi nemštvo v naših trgih na jako slabih nogah. Res se po krčmah in uradih šopiri nemščina, toda to še ni dokaz, da je meščan stvo nemško. To je najbolj videti, ako se opa¬ zuje občevanje meščanov s prebivalci z dežele. Tu je videti, da n. pr. v Celju, ki se šteje za nemško mesto, ni slišati ob sejmskih dnevih na ulici niti ene same nemške besede. V cerkvah se mora po spodnještajarskih trgih in mestih rabiti slovenski jezik, ker bi sicer duhovnika skoro nihče ne razumel. Da bi trgi in mesta bila vsaj na videz nemška, stavijo se nemške obleče tako, kakor njemu najbolj ugaja, kaj mu mar ta ali ona opazka, posmeh drugih. V tej zadevi se ni prav nič brigal za ljudi, vendar j8 samo za nje živel. Okrogel lovsk klobuk z dolgim sokolovim peresom, že brez fasone, brez vse barve, siva, zeleno obrobljena lovska bluza, pod njo telovnik temne barve, popolnoma odpet, da se je pod njim videla tudi odpeta pisana srajca brez ovrat¬ nika, na belem temelju modre in rdeče pasje ali konjske glave. Temnosive hlače zgubile so se v visoke škornje, iz katerih so trakovi nemarno vun viseli, hlače pa so visele na obrobljenih, le na pol zapetih hlačnikih. Navadna nikelnasta veriga z navijalnim ključkom je bila pripeta na spodnji gumbnici telovnika, na njej pa je bila pritrjena srebrna ura — zlato uro z zlato dra¬ goceno verigo je imel spravljeno doma v mizniku med starim železjem — kravata mu je bila brez- potrebna stvar. Misli si še gladko, šibko palico z debelo svinčenko, na katero se je nemarno opiral — pa imaš celega našega Pavleka. Tako si ga lahko videl v vseh letnih časih — mraza in vročine on ni poznal, bil je sila utrjen; ako je ob hudi vročini pokril slamnik, se je to zgo¬ dilo le zato, da so se ljudje smejali, kajti ta 142 šole, ki ao prave ponemčevalnice in zavodi za poneumljenje slovenskih otrok. Nemec Simler, ki je vse to na lastne oči videl, se z gnjnsom obrača od teh ponemčevalnih šol in pravi, da so te šole ne le nespamet, ampak tudi nesreča ne le za Slovence, ampak tudi za Nemce same. Vpisovanje v te šole bi se po Simlerjevi sodbi moralo v resnici imenovati ne vpisovanje, ampak lovljenje nesrečne slovenske dece v kremplje za¬ peljivcev. To pa vse skupaj ne prinaša ponemčeval cem blagoslova. Čujte, kaj pravi Nemec Simler v tem oziru o nemštvu v naših mestih in trgih Pravi, da se opazovalcu razmer v naših ponem¬ čenih mestih kaže jako žalostna slika, da rod¬ bine, ki se štejejo za nemške, strahovito naglo izumirajo. Pravi, da je povsod, kjer je hodil, slišal Nemce tožiti in tarnati, da v Slovenski Bistrici, v Konjicah, v Celju, v Podčetrtku, v Brežicah, v Sevnici itd. strašno naglo izumirajo takozvane nemške, v resnici nemčurske rodbine in da jih izpodrivajo slovenske, ki se priselju¬ jejo izmed kmetskega slovenskega prebivalstva v mesta in trge. Nikjer na svetu še ni videl Nemec Simler, da bi mestne rodbine v tako velikem številu izumirale kakor v naših nem čurakih mestih in trgih. In kaj je po mnenju tega odkritosrčnega Nemca pravi vzrok te pri¬ kazni? Pravi, da je pravi vzrok te prikazni nasladnost in razuzdanost nemčurskih rodbin. Nemčurji so po njegovem mnenju, kakor je tudi res, največji neznačajneži in podleži, kajti če narod izdajo, zmožni so tudi vsake podlosti. Na sleparski način obogatijo, živijo pa razuzdano, njih zakoni so brez otrok, udajajo se vsem grdim strastem, tako da marsikateri pride na zadnje v norišnico ali si pa sam življenje vzame. | To je pač strašna sodba, pa, kakor ste se gotovo vsi prepričali, pravična sodba. Zato pa I pravi, da je prava neumnost, ako Nemci pošiljajo | na Spodnje Štajarsko tisočake, s katerimi pod- j kupujejo slovenske odpadnike, da bi vzdržali navidezno nemštvo v naših slovenskih krajih. Nemci na tak način dobijo na svojo stran le največje lopove in neznačajneže, kakor kažejo natančno naprimer volitve v Vojniku ali pa v Celju. To se bode pa na Nemcih samih grozno maščevalo. Simler namreč popolnoma resnično pripomni, da se s tem samo zadržuje vsak na¬ predek v naši deželi. Nemci s tem bojem zoper Slovence to lepo deželo spreminjajo v puščavo, ker se Slovenci morajo bojevati zoper nemške pijavice in ne utegnejo posvetiti svojih moči go¬ spodarskemu napredku. Zato pa kmetsko ljud stvo gre s trebuhom za kruhom v Gradec, na Srednje in celo na Gornje Štajarsko. V Gradcu, v Lipnici, v Ljubnem, v Brucku, v Judenburgu itd. je že toliko Slovencev naseljenih, da jih je v nekaterih teh nemških mest že ena četrtina vsega prebivalstva. Zato Simler pravi, da je ne¬ umnost in naravnost greh, hoteti Spodnje Šta¬ jarsko ponemčiti, ker je nemogoče povsem slamnik je imel tri nadstropja in je izgledal kakor kitajska pagoda, nadkriljena od dolgega pavovega peresa. Kadar se je Pavle moral vreči v galo, in to je bilo redkokedaj, se mu je na obrazu bralo, da ni srečen; gledal je, da se je je kar najhi¬ treje iznebil; čutiti je že moral, da se v njej prav neokretno vede, zato pa gala obleke tudi ni prav nič imel v čislu, vrgel jo je doma, kamor je bilo — cilinder je imel svoj prostor navadno v kakem kotu na — tleh. Nad vse komično je bilo Pavleta videti v zimskem času Nad gala obleko nosil je kratek kožuh, navadno s kožu¬ hovino podšito lovsko bluzo, izpod katere je frak svoja dva konca 'prav šegavo metal na vse strani. Naš Pavle torej v obleki ni bil izbirčen. Tudi ni prašal, ali mu je kak komad prikladen ali ne. Imel je načelo: najslabšemu krojaču se najslabše godi, tega je treba podpirati; zato je imel za svojega mojstra zadnjega krparja v mestu, kateremu je dal večkrat kaj delati samo zato, da je oni kaj zaslužil, obleko pa je na¬ vadno zmetal na kup brez vsega reda, ne da bi jo kdaj nosil. Svoje vsakdanje obleke se ni mogel iznebiti. nemogoče in tudi nespametno in Slovencem i pravim Nemcem škodljivo. Nemci naj bi skrbeli za svoje ubogo ljudstvo na Srednjem in Gornjem Štajarskem, slovensko Spodnje Štajarsko naj bi pa pustili v miru, kajti drugače se utegne zgo¬ diti, da na Spodnjem Štajarskem nič ne bodo dosegli in da se še celo kraji, ki so doslej bili čisto nemški, v nekaj desetletjih poslovenijo. Čujte in strmite, kakšen nauk daje Nemec Simler na podlagi vsega tega svojim nemškim rojakom. Prihaja do ravno istega prepričanja, katero mi neprenehoma povdarjamo, namreč do gesla: „Proč od Gradca"! Spodnje Štajarsko naj dobi svojo lastno upravo, svojega lastnega namestnika, in naj ima tudi lastno zastopstvo, sploh naj se Spodnje Štajarsko popolnoma pre pusti Slovencem, ker pravih Nemcev tu itak ni, nemčurji naj se pa prepustijo svoji zasluženi usodi. Slovenci in tudi pošteni Nemci naj jih pahnejo kot grde izdajalce iz svoje srede, kajti kakor se gosenice morajo uničiti, da ne pokon čajo bujnega rastlinstva, tako se morajo zatreti nemčurji, ki so škodljivejši in ostudnejši kakor gosenice. Ako se pa to zgodi, tedaj bo nastal mir v deželi in šele takrat si bosta Slovenec in Nemec podala roko v mir in spravo. Morebiti marsikdo misli, da nismo pisali resnice. Prosimo vsakogar, ki bi nam ne verjel, naj se sam prepriča in si naroči nemški časopis »Ring", v katerem bode lahko vse to in še mnogo bolj ostro ih natančno popisano čital. Nas pa veseli, da se še nahajajo Nemci, ki izprevidijo, kako gnjilo in propalo je to spodnještajarsko nemštvo. To naj tudi vse, ki se imajo boriti z nemčurji, izpodbode k novemu pogumu, da bodo z navdušenjem vztrajali v tem boju do končne zmage. Ta boj je obenem boj za napredek v naši deželi, in če se nam posreči doseči zmago nad nemškimi sleparji in nemčurji, tedaj bo to v korist obeh narodov dežele, slovenskega in nemškega. Zato pa delajmo vsi neustrašeno z združe nimi močmi po geslu: Proč z nemčurskimi go Senicami iz naših lepih krajev, proč z nemškimi zdražbarskimi uradniki, proč tudi od Gradca! Spodnja Štajarska Slovencem! Slovensko vseučilišče. (Govor g. pravnika Št. Sagadina na shodu slo vanskih visokošolcev v Gradcu.) Cenjeni tovariši! Dragi bratje Slovani! Ogromno Vaše število in Vaš radovoljni odziv k današnji manifestaciji slovanskega dijaštva že sam govori jasno in mi izdatno olajša stališče govoriti s tega mesta, kjer naj bi se le slišala mirna in premišljena beseda znanosti, o neza¬ slišanih krivicah, katere ima trpeti dijaštvo tukajšnjega vseučilišča radi svoje narodnosti. Zgodovina slovanskega dijaštva na nemških avstrijskih univerzah, to je zgodovina narodnega mučeništva, preganjanja in sramotenja, zgodovina vednega kršenja naših narodnih in lahko rabim Nekoč je tujec, s katerim se je Pavle v krčmi dlje časa zabaval, taistega bluzo ne prav spoštljivo ogledoval. »Kaj gledate?" vpraša Pavle. »Ali se Vam ne dopade?" Tujec se zasmeje rekoč: »Lahko bi si že drugo bluzo kupili, ta je že doslužila." Naš Pavle, ki je razumel vsako šalo se zadere: »Kaj mislite, da nimam druge suknje! Več jm imam, kakor Vi; staviva, da jih imam naj¬ manj trideseti" Tujec se je začel krohotati in svoje zmage svest seže Pavletu v roko, rekoč: »Nimate jih toliko." Deset litrov najboljšega vina! nrv«a Kmaln ^ Pav!e in tu j ec v stanovanju prvega premetala vse, kar je bilo notri _ komid obleke pr, Pavletu najti, to je bila že umetnost- sukenV Pa ’ dVaintrideaet ^novrstiuh sukenj m - zmaga je bila na Pavletovi strani v krčmo da 08 .'« V d ° biti ’ tiStega * zvabil v krčmo, da je pomagal, dobljeno vino piti. (Dalje prihodnjič.) tudi izraz - človeških pravic. V tej zgodovini pripoveduje vsaka stran, da se nas smatra za manj vredne helote, katere zatirati, zasramovati in preganjati ni samo dovoljeno, ampak nekaka častna zadeva naših narodnih nasprotnikov. slovansko dijaštvo se je tekom let temu že tako privadilo, da skoro ne čuti več udarcev, ki padajo na nas in mirno trpeč klofuto za klo¬ futo, se tolaži z meglenimi upi v boljšo bodoč¬ nost. In če se enkrat vzdrami in postavi v bran, je to dokaz, da je nasprotnikova sila dosegla višek da je prekoračila mejo potrpežljivosti. In ravno današnji Vaš nastop, dragi slovanski bratje, govori, da se je tekom zadnjih dni nako¬ pičilo k dosedanjim krivicam toliko novih in tako nezaslišanih, da mora smatrati vse Slovansko dijaštvo za neodpustljiv greh še nadalje molčati, neizogibna naša narodna dolžnost je, da svojim klevetnikom krepko s tega vzvišenega mesta, iz teh svetih dvoran zakličemo: Quousque tandem?! Povodom dogodka v kavarni »Union" v minolem tednu zagnalo je nemško • nacijonalno časopisje graško proti slovanskemu dijaštvu brez vsake izjeme hrup in krik o slovanski nasilnosti, brutalnosti, sirovosti, in drugih še hujših last¬ nostih, za katere slovanski narodi niti primernih izrazov ne najdemo. K temu seveda še nesramno predbacivanje, da krši slovansko dijaštvo nemško gostoljubje, in poziv na nemško graško prebivalstvo, da začne proti vsemu, kar je slovenskega, prav zistematično gonjo. In res se je vsled tega pritiska s strani nestrpne nemško - nacijonalne klike začelo od graških kavarn in gostiln proti slovanskim go¬ stom postopati na tako predrzen način, kakor še dosedaj nikdar. V javnih lokalih, katerih mnogo —■ notabene — je vzdrževalo slovansko občinstvo, se ne prepoveduje samo vstop slovanskim gostom, ampak se jim celo prepoveduje v medsebojnem občevanju se posluževati svojega jezika in se hoče ta nezaslišanost uveljaviti celo s pomočjo javnih organov. Vse to nas sili, da v krepkih besedah a tega mesta izrazimo svoj protest proti takema nečuvenemu postopanju. Protestirati moramo proti tendencijozni pisavi graških listov, prote¬ stirati proti temu, da se zistematično hujska nemško prebivalstvo proti Slovanom, ki ima od nas le dobiček in s katerim smo ravno raditega živeli dosedaj kolikor toliko v miru. Zlasti pa se moramo krepko zavarovati proti vednemu in vednemu predbacivanju, da bi bili gosti, katere se samo trpi. Kot državljani imamo iste pravice do vseh državnih učnih zavodov kakor vsak drug narod države. Denar, s katerim so se Nem cem zidale univerze, ko so naši praočetje s svojim življenjem branili državo sovražnikov, denar, s kojim se danes nemško šolstvo vzdržuje, je tudi naš denar, in mi bomo vedno zahtevali, da se nas na državnih zavodih smatra popolnoma ena kopravnimi. Z vso odločnostjo se nam je zavarovati proti podlemu predbacivanju kakega uživanja nemške gostoljubnosti, katero predbacivanje je tem nižje, ker se nam vkljub vednim in vednim zahtevam odrekajo lastna vzgajališča na doma¬ čih tleh! Reklo se bo morebiti, da bi bil tak protest pač zadeva Hrvatov in Slovencev, ne pa tudi dijaštva vseh drugih slovanskih narodov. Bratje Slovani! Nemška nestrpnost, nemško sovraštvo ne pozna take razlike 1 Ampak teptajo m odrekajo se pravice vsemu, kar je slovanskega, naj si bo od severa ali juga. In proti temu se moremo varovati le, ako nastopamo proti nem¬ škemu nasilju v krepko organizovani slovanski talangi. v današnjem protestu, ki Vam ga hočem sedaj predložiti, naj vidi nasprotnik naš prvi skupni korak. Vsestranska organizacija vsega slovanskega dijaštva na temelju enakopravnosti Celjske in štajarsko novič¬ ki d T rjaB ) Na CVetno nedeljo s Brl H BNar ° dnem d0 “u" v Celju igrala fni v, m • K ° Uk0r 30 da sklepati iz c 1 h 8 led abških vaj, si bode ta večer slovel občinstvo moglo privoščiti umetniški užitek, ka¬ kršnega letos še ni imelo. Igra je res kaj popol¬ noma novega in kar najprimernejša za naš oder. Prihodnjič opozorimo na igro še natančneje. Danes opozarjamo ceDjeno občinstvo od blizu in daleč, da ne zamudijo tega večera, kajti žal jim gotovo ne bo če pridejo k igri „Brez denarja". (Umrl je) dne 26. t. m. v Gaberjih pri Celju gospod Janez Zupanc, vrl rodoljub in mnogoletni član ravnateljstva Celjske posojilnice, v 61 letu svoje starosti. V oporoki je obdaroval jaški dom" z 2000 K ter dal za štipendijo enega celjskega gimn 6000 K Blag mu spomin! („Sokoli“ v Celju ) Celjski nemčurji se re- penčjo kakor puran, ako se mu-pokaže rdeča cunja, brž ko slišijo kaj o brhkih slovanskih „Sokolih" in rdečih srajcah. Ko smo zadnjič na znanili, da morebiti pride 2—3 tisoč „Sokolov“ in dr. Podlipny v slučaju, ako bode utegnil, za¬ igralo je pa celjskim barabam srce radosti in — žeje. Že dolgo ni bilo več pijače na — javne stroške v plačilo za slavne čine, s kakršnimi se je ta propala svojat odlikovala ob času češkega obiska vkljub naporom celjskih in celovških „redarjev“. Spet jih žeja. Toda to jim ne ugaja, da bi tokrat prišlo kar nekaj tisoč „Sokolov“ in da bi sami za red poskrbeli. Kajti celjski poulični lopov je le tedaj pogumen, če čuti, da ga ščiti ,višja moč 1 , sicer tudi za pijačo ne nese svoje umazane kože na semenj. Mi pa teh dvomljivih beštij ne bomo vprašali, koga bomo v goste po¬ vabili, ako se bo nam poljubilo. Samo toliko za danes opozorimo žejne pouličnjake in one, ki jih z nekim gotovim denarjem napajajo, naj so prav mirni in skromni. Zločin javnega nasilstva nam¬ reč ne zastari tako kmalu. Če izgovore glede naših ljubih sokolskih gostov samo še eno ne spodobno grožnjo, za ta slučaj jim jamčimo, da naš list prinese vse podrobnosti izza časa de moliranja dr. Sernečeve hiše pred tremi leti. Žal nam bode, če se nas izzove, da imenujemo n. pr. ime nekega udeleženega nemčurskega doktorja in- poskrbimo, da se mu za zmiraj jezik zaveže. Opozarjamo, da se v lopovski tolpi zmiraj naha jajo ovaduhi in da nam ti o svojih doživljajih marsikaj povejo, če jim groš ponudimo In ti nam skrbijo tudi za dragocena dokazila. Svetu¬ jemo torej skromnost in krotkcst ter opozarjamo na pregovor, da je pamet več vredna nego žamet. (Poštne zadeve v Celju.) Celjski Nemci so dali v svojem listu brez vsakega povoda 3loven ske poštne uradnike nečuveno oblatiti kot podle ovaduhe, kar je v vseh krogih obudilo največje ogorčenje. Danes ne utegnemo o tem natančneje govoriti, energično pa poživljamo c. kr. poštno ravnateljstvo, da vzame v svojo zaščito tako krivično napadene, državi in cesarju tako zvesto služeče in nravstveno neomadeževane slovenske poštne uradnike, ki se sami ne morejo in ne smejo braniti. Zadoščenje brezpogojno zahtevamo! Kar se pa tiče resničnih ovaduhov, ki so baje bivšega celjskega poštnega nadoskrbnika dr. Sar- torija z denuncijacijami prepodili iz Celja, sklicu¬ jemo se na akademično dostojanstvo dr. Sartorija samega in. ga pozivamo, da jasno izjavi, ali ga niso ovajali baš nemčurski poštni uradniki, do- čim mu Slovenci niso nikdar nič žalega storili. Celjske Nemce pa opozarjamo, naj vprašajo glede denuncijacij nasproti Sartoriju „nemške“ poštne uradnike Tratenschegga, sedaj kontrolorja v Gradcu, Tschecha, poštnega oskrbnika v Zidanem mostu, in Rescha, oficijala v Gradcu. Ti bi uteg nili o tem kaj vedeti. Glede oblatenja poštenih in značajnih slovenskih poštnih uradnikov v zadnji številki celjskega nemškega lističa pa c. kr. poštnemu ravnateljstvu nujno svetujemo, da v svrho informacije strogo zasliši celjskega „nem škega" poštnega pomožnega uradnika Schuchaja in poštnega asistenta Budešinskega. Ta dva in odpuščeni Zajška bi utegnili o celi stvari kaj natančnega vedeti. Toda prosimo, da to gotovo storite, g. c. kr. poštni ravnatelj! To bode v in¬ teresu ugeda c kr. pošte, katere upraviteljem ste postavljeni. — Nasproti celjskemu narodnemu občinstvu pa sledeče geslo: ne ena sama nemška beseda naj se v bodoče v pošt¬ nih uradih v Celju ne sliši več iz slo¬ venskih ust. To bodi odgovor na nemško podlost. Kdor bi se zoper to geslo zagrešil, no, ta že ve kaj! (Promocija.) V soboto, dne 28. t. m., ob | 11. uri dopoldne bode na graški univerzi pro¬ moviran doktorjem prava g. Radoslav Rajh. (Nova provokacija s strani celjskega okrožnega sodišča) Zadnjič smo bili prizane3 ljivi in smo svarili predsednika tukajšnjega okrožnega sodišča, da se ne osmeli nas še enkrat izzivati, najsi bi bilo tudi z eDO samo nemško besedo. Danes smo pa zopet prejeli nemško razsodbo. Mi se pa ne bodemo s temi gospodi več pričkali, če smatrajo primernim nas izzivati. Poslali smo vse skupaj naravnost na ministrstvo in se pritožili. Morebiti bode Korber tako ljubeznjiv, da nam napravi slovensko raz¬ sodbo. Nemških dopisov pa kratkomalo ne mo¬ remo rabiti. (Celjski delavci izražajo poslancu celj¬ skega mesta, Pommerju, svoje zaničevanje.) Preteklo nedeljo so imeli celjski delavci javen shod, na katerem je poročevalec s spretno be sedo bičal postopanje onih poslancev, ki so za krivili, da se je v državnem zboru sprejela vojna predloga, vsled katere se bo naša avstrijska armada zopet povečala. Ta novi zakon o pomno ženju števila novincev bode ravno delavsko in in kmetsko ljudstvo najhuje zadel. Za ta trdi zakon pa je s posebnim navdušenjem glasovala tudi stranka, katere član je celjski nemški po slanec Pom m er, To je seveda največja sramota za nemško ljudsko stranko, katere član je Pom- mer, sramota bi pa bila za ljudstvo, če ne bi svojemu poslancu za to grdo početje izreklo naj hujše graje. Celjski nemški uradniki, ki so v prvi vrsti povzročili izvolitev Pommerja za po¬ slanca, molčijo s celo prusaško stranko vred o tem grdem postopanju Pommerjevem. Njim Pom- mer dovolj stori, če s svojimi butastimi govori v državnem zboru Slovence zasramuje. Če stori tako lopovstvo, kakor je storil, ko je bil zato, da se število novincev pomnoži, o tem celjska nemška uradniška stranka seveda molči, ker ve, da ni [nji v škodo ampak ljudstvu. Za blagor ljudstva pa celjska nemška uradniška stranka še nikdar ni nič koristnega storila. Zato je pa tem bolj veselo znamenje, da so vsaj celjski delavci brez ozira na narodnost temu ničvrednemu po slancu izrekli svojo grajo, ker je tak sovražnik ljudstva. Ne le grajo, najhujše zaničevanje so celjski delavci in obrtniki sklenili izreči drugim poslancem, ki so krivi, da se ie bojna predloga sprejela, prav posebno zaničevanje pa temu za nikrnemu celjskemu poslancu. Nemškemu Pom¬ merju torej zaničevanje. Tako govori ljudstvo. Ljudski glas je božji glas. (Še nekoliko Pommerijade.) Celjski Nemci se grozno jezijo, da so delavci brez razločka na¬ rodnosti izrekli nemški ljudski stranki in nje¬ nemu članu, celjskemu poslancu Pommerju, svoje zaničevanje. Pravijo, da smo mi Slovenci krivi, da so delavci ta soglasen sklep storili, in da smo baje mi delavce na limanice speljali. Nam pač ni treba celjskega delavstva braniti nasproti tako neumnemu nemškemu sumničenju. Mi z zanimanjem zasledujemo gibanje tukajšnjega de¬ lavstva in srčno nas veseli, da ima delavstvo svoje samostojno politično mišljenje. Ne zahte¬ vamo, da bi moralo biti v političnem oziru po¬ polnoma istega prepričanja, kakor smo mi. Me nimo pa tudi, da delavstvo ne more imeti nič zoper to, ako z zanimanjem njih gibanje zasle¬ dujemo. Kar se tiče nezaupnice Pommerju in ostalim poslancem, ki so glasovali za tako trdo breme, kakor je vojna predloga, se pač delav¬ cem nikakor ne more zameriti, če izrazijo svojo nezadovoljnost. Čemu bi se pa delavstvo klanjalo baš Pommerju, temu najbrezvestnejšemu ljud¬ skemu zastopniku (Celjsko meščanstvo in slovenska gimna¬ zija.) Da popolnimo svoje poročilo o gibanju celjskega meščanstva za slovensko gimnazijo, pripomnimo sledeče. V rokah imamo 34 podpisov celjskih samostojnih obrtnikov, in teh 34 pod¬ pisov smo dobili, kar povdarjamo, še naknadno potem, ko smo že bili v našem listu objavili prošnjo 30 obrtnikov glede gimnazije. Onim obrt¬ nikom, ki nam pa še niso poslali izjave za slo vensko gimnazijo, toplo na srce polagamo, da mislijo nekoliko na svojo bodočnost in na svoj — kruh. Ne silimo prav nikogar, kdor noče biti ' svoj lastni prijatelj, naj pa to opusti. Toliko pa povemo, da bomo mi po vsem Spodnjem Šta' jarskem skrbeli za točne priprave, kaj se ima zgoditi glede obrtnikov, ako bi se slovenska gimnazija iz Celja prestavila, (31 celjskih rodbin ob kruh) Navedli smo že celo kopico dokazov, kako brezvestno celjska prusko-nemška stranka s svojimi početji lastnim privržencem kruh iz ust krade. Danes moramo žalibog objaviti nov takšen slučaj. 31. celjskih rodbin", ki sicer niso rojeni Nemci, am¬ pak samo na nemški strani, prišlo bi ob kruh, ako bi se slovenska gimnazija iz Celja prestavila. Začetkom leta s solzami v očeh prihajajo k slo¬ venskim profesorjem in za božjo voljo prosijo, da bi smele vzeti kakega slovenskega dijaka na sta¬ novanje in hrano. Od nemških dijakov namreč celjske nemške rodbine nimajo skoro nič zaslužka, kajti pisali smo enkrat že obširno v našem listu, da nad 70 nemških dijakov stanuje v nemškem „Studentenbeimu“. Seveda od teh celjski meščani nimajo nič dobička, kajti ti imajo vse doma v hiši, svojega mesarja, krojača itd., sploh tvorijo nekako konsumno društvo, ki mnogo celjskih rodbin spravi vsako leto ob lepe dohodke. Če bi slovenski dijaki ne bili v raznih celjskih slovenskih in nemških rodbinah na stanovanju, nastala bi pri 31 ubožnih nemških rodbinah nepopisna beda, kajti čeravno ne dobijo od dijakov bogvekoliko, mora se pomisliti, da so to najrevnejše rodbine, ki se zadovolijo tudi s prav malimi dohodki, da se le revno pri življenju ohranijo. Samoobsebi je razumljivo, da so vse te rodbine v nepopisnem strahu, da bi s prestavljanjem slovenske gim¬ nazije iz Celja prišle ob svoj pičli vsakdanji kruh. Oglasiti se seveda ne upajo, ker bi jih sicer nemški divjaki spodili iz svojih hiš. Hodijo pa dannadan k nam in nas prosijo nasveta in po¬ moči. Obrnile bi se rade z enako prošnjo na vlado, kakor so se pred kratkim celjski obrtniki, pa se bojijo nemškega maščevanja. Vi, gospod ministrski predsednik, če nočete nam verjeti, nekaj pa lahko od vas zahtevamo: Preiščite te razmere po zanesljivih možeh, drugače ste brez- srčnež> in tiran, (Nekaj za smeh in kratek čas ) Celjski nemčurji govorijo tak jezik, da ni nemški in ni slovenski in ne rokovnjaški. Govorijo n. pr. tako-le: „Bo bare?" „Bos bere?" „Bohin tust gen?" B Bast, bos berst zogn, ban birt dih di muta frogn, bo barst?" — Kdor ve, kakšen jezik je to, dobi groš Nekateri pravijo, da je to „nova nem¬ ščina". (Sedmi zaupni shod volilcev občine celj¬ ske okolice) V sredo, dne 25. sušca 1.1. je bil v občinski hiši na Bregu tik pred vrati nemčur¬ skega Celja jako lepo obiskan in krasno uspel shod volilcev iz celjske okolice. Sprejele so se v zadevi celjskih mitnic, ljudske šole, nadalje glede nameravane zvijače celjskih Nemcev o oropanju slovenske okoliške občine zelo ostre rezolucije in so volilci soglasno sklenili združeno obrambo svoje slovenske posesti nasproti nemški požreš¬ nosti. Enak zaupni shod se vrši v okolici tudi danes, v nedeljo pa v „Narodnem domu" v mestu Celju samem. (Vojniške volitve,) 16. Zanimivost. Vojniške nemčurje je začelo postajati strah in začenjajo lagati. Zato jim pa nič več ne prizanesemo. Zadnjič smo vsled svoje prizanesljivosti pisali, da so blizu c. kr. poštnega urada neke „frajlice“ zasramovale slovenske volilce. Ker se nam pa očita, da lažemo, povemo danes vse natančno, kakor je bilo. Ne blizu c. kr. urada ampak na¬ ravnost skozi okno iz uradne sobe c. kr. poštnega urada v Vojniku se je to zgodilo. Poštna upra¬ viteljica se imenuje Schoanier in je odgovorna za vsakogar, kdor je iz uradne sobe Slovence zasramoval. Skozi 'okno sta pa Slovence izzivali njena sestra Wissiak, ki je tudi nekaka poštna upraviteljica in hči znanega Cotla, ki je obogatel z groši slovenskih kmetov. Objavljamo pa to na izrecno zahtevanje zasramovanih slovenskih vo¬ lilcev, ki bodo vse to pod prisego izpričali. To ni ovaduštvo, kajti kaj takega mi nikdar ne odpustimo in kot narodnjaki ne smemo odpustiti. Če bi nam kdo kaj ukradel, to bi še morebiti zamolčali, če se pa žali naš narod, pa ne od¬ pustimo, ker ne smemo. Da pa govorimo tako natančno, krivi so tisti, ki so nam očitali laž. Zdaj se bode vsaj resnica'brezdvomno dognala. 144 _ 17 Zanimivost. Dokaz, da se čutijo vojniški sle parji neprijetno prizadete, ker razkrinkavamo njih sleparstvo, ie izgovor, da so tudi med Slovenci bili taki voldci, ki ne stanujejo v Vojniku, n. pr. dr. Sernec, dr. Dečko, dr. Mayer. Ker so pa ti tepci tako predrzni, prinesemo prihodnji teden zares obris parcel, na podlagi katerih so vojniški nemčurji smeli voliti. Tedaj bode vsakdo lahko videl kaki sleparji so Vojničani. Izprevidel bode pa tudi vsakdo lahko, da imajo izvenvojniški Slovenci popolnoma drugo podlago volilne pravice, ker so resnični posestniki, ne pa kakor vojniški sleparji par sežnjev velike parcele. Dr. Dečko ima v Vojniku velik vinograd s hišo, dr. Mayer hosto, dr. Sernec tudi hosto. To’ je razloček. (Iz Gornjega grada) Vest, da okrožni zdrav¬ nik dr. Anton Vilimek v Gornjem gradu zaradi bolezni ne crdmuje ali da se je celo izselil, je pop.lnoma neresnična ali izmišljena šala ali pa zloba. sameznik ne mogel čakati na skupilo, m bi ta k0 j potreboval denar, bi se mu ta odštel .z nalašč v to svrho položene svote. Da o 1 se nekaj, kolikor potrebuje in se reklo: Zdaj so cene jako nizke, zdaj ne bodemo prodajali; ka¬ dar pa to storimo, dobiš ti dotični presežek iz skupila. Dobro vodstvo bi bilo steber takemu podjetju. Taka in enaka podjetja se že tupatam naba jajo. bodisi pod tem ali onem imenu. Zd Kmetska organizacija. (Dopis.) Struja organizacije, katera se je lotila v preteklih letih vseh slojev človeštva, se ie našega kmeta malo dotaknila; najnavadnejši delavci so se združevali in organizirali, da stoje zdaj eden za vse, vsi za enega, le kmet ni skrbel zato, oziroma drugi n so skrbsli zini on je ostal sam. Le nekaj kmetskih društev je stopilo pod različnimi imeni v življenje. Skrb za obstanek pa je pri kmetu tako velika, da postavi vse druge skrbi in želje v ozadje. Marsikaj se je že nasvetovalo, marsikaj že storilo, pa pomanjkanje za to pripravnih in pripravljenih meči povsod ovira, da se taki nasveti, take želje ne uresničijo. Vsak je svoje sreče kovač; kmet si naj pomaga sam. Res je! Naj bi skušal pomagati najprej sam, potem mu bodo pomagali drugi. Česar bi pa sam, kot ena oseba, ne mogel doseči, v tem naj bi upošteval pregovor: „V združenju je moč“! Ako vprašaš kmeta, zakaj si ne kupi po¬ trebnih strojev, izgovarjal se bo, da ni nič poseb¬ nega. Resnica pa je, da si jih raditega ne nabavi, ker nima denaria zato. Poznam kmeta, ki je rezni stroj zelo grajal, pozneje je pa bil prisiljen vzeti ga in zdaj ga ne more prehvaliti. Slamo¬ reznice so cene in vrhtega tako potrebne, da jih mora vsak imeti. Drugače pa je to z mlatilnicami in drugimi poljedelskimi stroji, ki se ne rabijo zmirom, in so vrhtega zelo dragi. Ali bi ne bilo umestno, da bi se več kmetov združilo in si skupaj ku¬ pilo take potrebščine, če že vsak zase ne more. Kako bi si s tem pomagali! Z malimi stroški bi dosegli vse. S takimi stroji, kakor so n. pr. mla¬ tilnice, ki se redko in malo rabijo, bi to čisto lahko šlo. V ogib prepirov bi se bilo treba prej dogo¬ voriti, kdaj bo rabil stroj ta, kdaj oni. Na ta način bi lahko naenkrat imeli vse, kar potre¬ buje in zahteva kmetsko gospodarstvo, ne da bi se morali zadolžiti. Če bi si slednjič še po¬ stavili shrambo za tako skupno imetje, bi se že lahko govorilo o naprednem kmetijstvu. Kar smo rekli o izdatkih, ki se kolikor mo¬ goče znižajo, velja tudi o prejemkih, ki se naj zvišajo. Kmetje zmirom tarnajo, da so njih pri¬ delki tako ceni, in da jih morajo skoro zastonj dati. Deloma je to res, deloma tudi ne; deloma so si sami krivi, deloma drugi. Trgovci rajši ku pijo večje množine. Tudi napravi oni, ki ponudi več, vtis premožnega; če pa kdo ponudi malo, napravi vtis revnega, ki potrebuje nujno de¬ narja. V tem slučaju izkoristi trgovec svoj po¬ ložaj, ker ve, da se hoče in mora ponudnik iznebiti na vsak način svojega blaga. Trgovec vidi njegovo zadrego, začne blago grajati, ali se sploh brani je kupiti, in slednjič mora biti pro¬ dajalec zadovoljen, če sploh kaj dobi zanje. V take položaje bi kmet nikoli ne smel priti! Pa kako to zaprečiti. Tudi tukaj bi se naj upošte vale besede: V združenju je moč. Kmetje bi napravili skupaj zalogo za vse različne poljske in vobče kmetijske pridelke; to pa ne trgovcem v kvar, ampak sebi v korist. Kmetje bi 870je pridelke znosili skupaj, povpra¬ ševali po ugodnem kupcu ter potem v ugodnem času prodali vse skupaj. Če bi pa morebiti po- Druge slovenske novice. (Društveno gibanje v Ljubljani) je jako živahno. Kakor je povedal pri zadnji občinski seji cbč. svetnik Lenče, je v Ljubljani 162 raznih društev. Potemtakem kaže Ljubljana za Dunajem najživahnejše društveno gibanje. (Ponesrečil se je) v Ljubljani občeznani in priljubljeni štabni višji zdravnik gosp. dr. Stare. Vozeč se na biciklu se je hotel izogniti električ nemu vozu je zadel v drug voz in padel podenj, tako da sta mu šli kolesi čez noge. (Nesreče pri gradnji železnice čez Kara¬ vanke) se v zadnjem času vedno bolj in bolj množe. Te mesec so se v predoru v Hrušici na Gorenjskem ponesrečili štirje delavci vsled eks¬ plozije plinov. Vodstvo je ustavilo zaradi tega nekaj del in se prizadeva, da bi se z varnost¬ nimi napravami nesreče omejile. Zahtevalo je tudi tozadevnih navodil od žel. ravnateljstva. (Nova podružnica »Planinskega društva 0 ) se ustanovi za okraj Kranjska gora na Gorenj¬ skem s sedežem na Jesenicah. Pravila so od ministrstva že potrjena in so sedaj predložena kranjski deželni vladi. (Razveljavljeno suspendiranje ) C kr. notar v Gorici, g Karol Čibej, je bil začasno suspen¬ diran. Sedaj je pa tržaško nadsodišče izdalo odlok, s katerim se omenjeno suspendiranje raz¬ veljavlja. (V pokoj je stopil) ravnatelj goriške gim¬ nazije Henrik Gross. Bil je trd Nemec, in njemu se morajo Goričani zahvaliti, da se je pri šolskih mašah vpeljalo Is nemško in latinsko petje. Pred njim se je pelo v slovenskem in laškem jeziku. Izpraznjeno mesto ravnatelja na gimnaziji, na kateri se izobražuje skoraj vsa slovenska mladina goriška, je pač tolikega pomena, da se morajo prizadeti činitelji potruditi z vsemi močmi, da to mesto zasede naš mož (»Slovenija 0 in »Primorski list“.) Ni naš namen, da bi se vtikali v primorske zadeve, ali tupatam pa vidimo v primorskih listih marsikaj, kar deluje na naše narodno prepričanje, kakor bi nas polil s curkom mrzle vode. Listič »Pri¬ morski list“ se je spravil na »Slovenijo 0 in ji predbaciva, da .berači', ker se je obrnila na slo¬ venske denarne zavode za podporo, in poživlja le-te, da naj Sloveniji odrečejo podporo, češ, da je »skozi in skozi liberalna 0 . »Slovenije 0 ne bomo branili, ker se sama lahko obrani takih zavratnih napadov, »Primorskemu listu 0 bi pa svetovali, da naj v prihodnje rajši opusti svoje slabe dov¬ tipe, ali pa naj jih porabi sam zase. (Trgovec z dekleti) V Trstu je neki Nippi, seveda Italijan najčistejše krvi, posestnik tingl tangla, vabil po časopisih mlada dekleta, da jih izvežba v petju. Policija je izvedela, da le zato vabi dekleta, da bi jih prodal v Orijent. Policija je priredila hišno preiskavo, toda Nippi jo je • prej popihal. ,Politifino društvo „F.*or- v Ptuju) si j, izvolilo pri občnem zboru nastopni odbor. gg. Jos Zelenik, predsednik, Mih. Brenčič « „ik; za odbornike: gg. dr Fr. Jurtela, dr Tom. Horvat, Alojz Snta, Fr. Mohorič in Čič; za namestnike pa gg. Josip Smk , Mnršec in Aleksander Pinterič. (Zahvala.) Slavna posojilnica v Mariboru je blagovolila darovati »Slovenski Šolski Matici znesek 50 K v društvene namene. Za to veie dZ darilo se usoja podpisani odbor v dru^e- nem imenu izrekati slavni posojilnici na srč- nejšo zahvalo. Naj bi se našlo obilo posnemovalcev. Odbor »Slovenske Šolske Matice v Ljubliam , dne 22. marca 1903 , (»Slovenska Matica 0 ) vabi na CXXXl. oa- borovo sejo v Ljubljani, v ponedeljek dne 30. sušca 1903, ob petih popoldne v društveni pi¬ sarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Po¬ trditev zapisnika o CXXX odborovi seji. o. Po¬ ročilo knjižnega odseka. 4 Tajnikovo poročilo. 5. Eventualija. Fr. Levec, predsednik. (Slovensko akademično društvo »Ilirija 0 v Pragi.) Na II. rednem občnem zboru dne 18. marca 1903 in v drugi odborovi seji dne 19. marca t. I. »Slovenskega akademičnega društva .Ilirija 1 v Pragi 11 je bil izvoljen naslednji odbor: Cand. iur. Egon Staič, predsednik; stud. tech. Vekoslav Smole, podpredsednik; stud. iur. Josip Marn, tajnik; stud. tech Viljem Kukec, blagajnik, stud. iur. Janko Pretnar, knjižničar; stud. iur, Julij Pavliček in stud. phil Pavel Pestotmk, pre¬ glednika. Namestništvo v Pragi je društvu do¬ volilo, da se sme imenovati »akademično 0 , kar je bilo de faeto že prej. Društveno gibanje. (Pii občnem zboru biciklistov »Celjskega Sokola 0 ) dne 21. t. m. se je izvolil sledeči odbor: Krajnc Franjo, predsednik, Jošt Franjo, podpred¬ sednik in blagajnik, Voglar Franjo, tajnik, Ander wald Albin, reditelj, Fabiani Pavel, orodjar. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) zboruje v nedeljo, dne 5. aprila t. 1. v oko¬ liški šoli v Celju po nastopnem sporedu: 1. Za¬ pisnik. 2. Društvene zadeve in nasveti. 3 Poda- vanje: »Nekaj o Celju". 4. Iz šolske prakse. Gg. pevci naj pridejo ob en četrt na 11. uro dopol¬ dne k pevski vaji. Pripravijo naj se za pesmi: »Moh. pesmarica II. del 0 — št. 3, 6, 7, 21 in 24. — Zborovanje se prične ob 11. uri. K številni udeležbi vljudno vabi Armin Gradišnik tč. predsednik. Dopisi Od Savine. Učiteljsko društvo za gornje¬ grajski okraj je zborovalo dne 4. prosinca v pri¬ jaznem Št. Janžu V gostoljubni hiši vrlega go¬ spodarja p. d. Korena se je zbralo lepo število učiteljstva našega okraja in so zlasti bile gospice skoraj v polnem številu. Na novo so pristopili k društvu: nadučitelj gosp. Radoslav Knaflič na Gorici, šolski vodja g. Ivan Pušenjak v Šmihela in učitelj g. 1. Armič v Mozirju. Ti gospodje so prišli na jesen v gornjegrajski okraj in so poka¬ zali s svojim takojšnjim pristopom k stanov¬ skemu društvu, da vedo ceniti kolegijalnost. Po pozdravu predsednikovem in prečitanju zapis¬ nika zadnjega zborovanja povzel je besedo gosp. Praprotnik, mozirski nadučitelj. Predaval je o sadjarski razstavi, ki je bila meseca oktobra 1.1. v Mozirju, o vplivu iste in končno iz lastne skušnje pridjal več opazk v umnem sadjarstvu, zlasti o izbiranju pravih, našega okraja legi pri¬ mernih vrst. Ker bi to predavanje gotovo zanimalo mar¬ sikaterega kmetovalca, je le obžalovati, da niso prišli sadjerejci-kmetje tokrat h Korenu, kjer bi zvedeli marsikaj koristnega. V kratkih potezah hočem podati jedro govornikovega predavanja. »Kmetijsko društvo za gornjegrajski okraj" je pri svojem zboru due 31. avgusta 1. 1. na Re¬ čici sklenilo, prirediti sadno razst&vo za ves okraj. Sadje bi lahko razstavil vsakdo, in pova¬ bili bi se tujci, da pridejo si isto ogledat in na ta način bi se več kupcev sadja privabilo v naš okraj, kar bi vzdignilo ceno sadju Izvolil se je odsek, ki naj vse potrebno ukrene. Ker pa društvo ni imelo dovolj gmotne podpore, zlasti ker okrajni zastop ni dal nič, se je opustila raz¬ stava za ves okraj, ampak se je priredila le majhna krajna razstavica. Zanimanje za njo je bilo precejšnje. Tudi nekaj tujih kupcev, — ki so slučajno za njo izvedeli — si je prišlo sadje ogledat in posledica je bila, da je poskočila v Mozirju cena lepih jabolk. Predavatelj je nasvetoval, naj se ne goji dosti vrst, ampak le nekaj, pa tiste dobre. Kupci nimajo radi mešanega sadja, ampak dosti ene vrste. Nadalje kupujejo radi tako sadje, ki je trpežno, katero ima lepo zunanjost in prijeten okus Če se v našem okraju omejimo na kakih 20 vrst, je t° popolnoma dovolj. Iz lastne skušnje pripo- a g Praprotnik sledeče vrste jabolk, ki uga¬ jajo našemu podnebju: 1. Kanada r a j n e t a ali pariški rambous. T , , J U<*LlEm.l JL ČILL ze o rago jabolko. Se drži do aprila in je finega okusa. Rodi vsako leto. V Gradcu so sedaj ta jabolka kg (3—4) jabolke 40 kr. 2. Bobovec. (Der grosse rheinische Bohn- apfel). Se odlikuje po rodovitnosti in se drži do junija. Drevo raste lepo, močno in je sad v je¬ seni zelen. 3. Baumanova rajneta. Pri obilni ro dovitnosti spada med najboljSe vrste. 4. Princ Rudolfovo jabolko. Je zelo lepo in veliko. 5. Mošancka. 6. Ripotonov pipinek. Lepo in zelo okusno jabolko. Je letos v Gradcu najdražje. 7. Ananas rajneta. Najfinejši namizni sad. Najprikladnejši za pritlikovce. 8. Belorožnik. Nadomestuje pri nas beli zimski kalvil, kateri pri nas ne stori. Trgovci ga najrajši kupujejo in rad rodi. 9. Kraljevi kratkopecelj. Cvete tri tedne pozneje, kakor druge vrste in se sad dolgo drži. Primeren za take kraje, kjer se je treba bati pozebe. 10. Kaselska rajneta. Dela lepo krono in je trpežna. Izvrstna za trgovino in je pri nas že precej razširjena. 11. Šampanjka se odlikuje po silni ro¬ dovitnosti. Je lepo in okusno jabolko. 12. Harbertovka, Slovi radi lepote. 13. Zlata parmena. 14. Kralj Samo. (Bismarck Apfel), To jabolko je rariteta. Odlikuje se po izvanredni debelosti in lepoti. Nemški nacijonalci zelo držijo to jabolko v čislih. Prodajo se po 2 in 3 goldinarje jabolko in še višje. Gosp, Praprotnik nasvetuje naj se v prvi vrsti gojijo: Kanada, Bobovecj Baumanka, Mo- šancelj in Šampanjka; v drugi pa Princ Rudolf, Zlata parmena, Belorožnik, Kaselska in Ananas. Če se omejimo samo na nekatere vrste, s tem koristimo sebi in celemu okraju več, kakor pa, da bi bogve koliko .vrst gojili. Pred vsem pa se naj ne kupujejo drevesa od razn.h strani n. pr. od Kranjcev, ki vsako leto pripeljejo cele vozove drevesc v našo dolino. Drevesa so sicer lepa na videz, a ne uspevajo v naši zemlji in tudi ni nobena prava vrsta cepljena na nje. Predavatelj je prinesel vse opisane vrste jabolk seboj in smo jih lahko ogledovali in končno tudi poskušali. Za res zanimivo in stvarno razpravo se je predsednik v imenu vseh srčno zahvalil in le obžaloval, da ni bilo več kmetovalcev navzočih, ki bi gotovo več ali manj pridobili na skušnjah znanega sadjerejca Blagajnikovo poročilo kaže prebitka K 13 20. Volitev odbora je imela sledeči izid: na¬ čelnik g. Ivan Burdian — Šmartno; namestnik g. Fran Praprotnik — Mozirje ; blagajnik g. Peter Wudler — Ljubno; tajnica gospica Kristina Vole — Šmartno; odbornika g. Fran Kocbek — Gornji grad in g. Josip Terčak — Sv. Frančišek. Na to smo se še razgovarjali o različnih stanovskih zadevah in posebno o »Zavezi spod- nještajarskih učiteljskih društev". Po oficijelnem delu smo se pa zabavali do večera ob petju, šalah in prosti zabavi. Pridru¬ žilo se nam je še nekaj lovcev iz Rečice. Prihodnje zborovanje meseca maja pri Sv. Frančišku. Politični pregled. (Politični položaj v Avstriji) je postal res idiličen, kakor pravi »Informacija". Odkar se je v zadnji seji državnega zbora sprejela nagodbena predloga v prvem branju, molči vse časopisje o političnem položaju in piše o dobrodelnih zavodih in drugih stvareh, ki imajo kaj malo opraviti s politiko. Državni zbor, ki je imel sedaj skoraj celi teden počitnice, se menda zaključi že za četkom aprila in potem se skličejo deželni zbori] Vlada bo sklicala vse deželne zbore, ako bodo deželni odbori želeli, da se skličejo. (Še enkrat glasovanje za brambno pred¬ logo.) Zadnja »vahtarca" se je otresla zopet enkrat na naše poslance in jim predbacivala, da so oni zakrivili, da je bila predloga sprejeta. Seveda se je pa »trobilo" iz celjske rotovške ulice pri tem neizrečeno vrezalo, ker je hotelo s svojim onemoglim čvekanjem oprati zamorca Pommerja, ki je s svojimi tovariši nemškimi nacijonalci glasoval za predlogo, ko so naši po¬ slanci v odseku glasovali proti predlogi ip so se pri glasovanju v zbornici oddaljili, dasiravno tudi tega nismo odobravali. Naši poslanci niso za¬ krivili, da je bila predloga sprejeta, temuč kriv je bil le širokoustnež Pommer in njegovi bratci, ki so se naravnost ponujali vladi, beračili in ba rantali toliko časa okrog Korberja in drugih ministrov, da jim je končno le vrgel radi lep- 1 šega par drobtinic, da so potem mogli oddati svoje glasove za vladino predlogo. In zdaj ono celjsko nemčursko revše nekaj blebeta, česar samo ne razume. Pommer ostane črn, če mu prav „vabtarca“ spraska pri omivanju vso kožo s telesa. (Dalmatinski deželni zbor) ni bil sklican, ker so poslanci izjavili, da bi bilo preveč stroš¬ kov za pardnevno zasedanje, ker bi se vsled prekratkega časa ne moglo nič važnejšega sklepati. (Obstrukcija v ogrskem državnem zboru) se nikakor ne da utolažiti, Dogodki v zbornici in demonstracije na ulici so tako resnega zna¬ čaja, da so vladini krogi končno vendarle prišli do prepričanja, da se bo moralo opozicijonalnim strankam vsaj nekoliko ugoditi, V vsem seveda ni mogoče, kajti skrajna levica je stavila zahteve, katerih ni nikakor mogoče takoj izvesti. Zahte¬ vala je za redno vojsko ogrske zastave in zna- l menja ter ogrski službeni jezik. Prvi zahtevi bo vlada najbrž ugodila, drugi pa ni mogoče, ker ni toliko ogrskih častnikov, da bi se mogel i uvesti v vseh ogrskih polkih ogrski službeni j jezik. Ako se bo opozicija zadovoljila z uvedenjem i ogrskih zastav in znamenj, potem bo obstrukcija pri kraju, ako pa ne, bo morala vlada razpustiti i državni zbor in apelirati na narod. (138) t Neža Zupanc naznanja v svojem in imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da je njen nepozabni soprog, gospod JANEZ ZUPANC hišni posestnik v Gaberjih pri Celju, ud ravnateljstva Celjske posojilniceitd. danes ob pol 1. uri popoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 61. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode v soboto, dne 28. t. m., ob 4. uri po¬ poldne iz hiše žalosti v Gaberjih na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v pondeljek, dne 30. t. m., ob 8. uri. v mestni župni cerkvi. Dragi rajni bodi priporočen v molitev in blag spomin! Gaberje pri Celju, dne 26. sušca 1903. V gornjegrajski okraj! Ker se ali is šale ali is slobe razširja po našem okraju izmišljena vest, da zaradi bolezni ne ordinujem, ali da sem se celo izselil, pro¬ glašam tem potom te vesti kot popolnoma izmišljene in bom proti raznašalcem nastopil zakonito pot. V Gornjemgradu, dne 24. marca 1902. (Svetozar Hurban Vajansky), urednik slo¬ vaških „Narodnih Novin" v Turčanskem Sv. Mar¬ tinu je stal 21. t. m. pred budapeštanskimi ma žarskimi porotniki obtožen radi hujskanja proti mažarski narodnosti, Veliko avstrijskih časnikov je ponatisnilo omenjene članke, med njimi tudi nekaj naših slovenskih, in državna pravdništva niso videla nič žaljivega v njih. Z narodnim šo¬ vinizmom prepojeno mažarsko sodišče v Buda- pešti je pa Hurbana obsodilo na dva meseca zapora, 400 K globe in povrnitev stroškov. Fej, taka pravica! (Nemiri na Portugalskem) so baje že po¬ tihnili. Vsaj iz Coimbre javljajo, da vlada tamkaj popolen mir. Iz drugih krajev pa še ni nikakih poročil. (Položaj v Maroku) se je zboljšal. Sultan se je zopet preseli! v stolno mesto Fez. Ustaši se le še tupatam pokažejo, pa v tako majhnem šte¬ vilu, da jih takoj razorože. (Venezuela.) Predsednik Castro se je odpo¬ vedal predsedništvu, toda kongres demisije doslej ni sprejel in naprosil Castra, da vztraja na svo¬ jem mestu, kar pa le-ta najodločnejše odklanja. Posojilnica v Rajhenburgu ima v nedeljo, 19. aprila popoldne ob 3. uri svoj letni občni zbor v svoji pisarni. Dnevni red : 1. Račun za 1. 1902. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Predlogi. Ako bi ta zbor ne bil sklepčen, se vrši takoj ob 4 uri drug občni zbor, ki sklepa brez ozira (134) na število pričujočih udov. Naprodaj je novo zidana hiša. Zraven je 8 oralov zemljišča, vinograd in gozdi. Hiša se nahaja na zelo prijaznem kraju, 20 minut od žel. postaje in je pripravna za vsako obrt. Več pove Prane Dolinar, Zabukovce, pošta Griže pri Celju, Savinjska dolina. (136) 3—1 (137) 1 Or. j&nion Vilimek okrožni zdravnik. Kmetija naprodaj. Zaradi rodbinskih razmer se proda posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, 19 oralov dobro zarašenega črnega gozda in 19 oralov njiv, travnikov in sadovnjaka. Posestvo leži blizu premegokopa v Zabukovci na Sp. Štajarskem. Več se izve pri lastniku Fran ISTo-vaJ^u na Vranskem. (135) 2—l Išče se stanovanje v Celju ali bližnji okolici z dvema sobama, ku¬ hinjo in zraven spadajočimi prostori. Ponudbe se naj pošiljajo pod »»(Pt-ujea^ na upravništvo (133) 1 »Domovine" v Celju. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave«, ampak izrečno vselej Kathreineijevo Kneippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba. ■»ir w W *«r W »Mr '9.MT W ffiilUiii! Kozolec v dobrem stanu, z osmimi okni, v Loki pn Ojstrici, občine Št. Jurij ob Taboru se proda. Ponudbe pod S-, JVCialiltLof, Oelje“- 6 15 > 3 3 m 11 n 111 n m n» ** *** i Trgovina i s špecerijskim blagom je v Celju naprodaj. Več pove upravništvo .DOMOVINE” v Celju. Krompir, fižol, predivo /,06) == isiu-pi == Ji n fon Koleno > trgovec v Celju. Kdor kaj ima, naj takoj naznani. Posojilnica v Celju naznanja tužno vest. da je danes njen večletni in mnogozaslužni član ravnateljstva, gospod Janez Zupanc hišni posestnik itd. v Gaberjih pri Celju izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v soboto, dne 28. t m, o 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Gaberjih na okoliško pokopališče. V Celju, dne 26. marca 1903. ( 139 > Naprodaj je ročni točiini voz (Handausschankwagen) za izdelovalce sodavode po najnižji ceni pri ; GUSTAVU FISCHER i 140 ) Ljubljana. Naprodaj je hičfl v 7ahn!rnviri —m (v s rižki fari ) Hiša i e z lllod I ZidUUIIU ilul z enim nadstropjem, po¬ leg mlin in žaga, marof in hlev za svinje. Leži pri cesti, 5 minut od premogokopa ter je za vsako obrt pripravna. Več se izve pri posestniku JOS. CILENŠEK-u v Zabukovici. (117) 3-3 Sprejmeta se dva pridna hlapca za konje v službo. Oglas ti se ie v upravništvo tega lista pismeno. { (124) 3—3 V najem se da hiša v Trbovljah pri farni cerkvi tik okrajne ceste Ta obsega eno veliko in eno malo sobo in kuhinjo ter je pripravna za kako malo trgovino ali kako drugo obrt. 128 3-2 I MSMiiMi«r^*r^«ar^«*rv*r iiir s«. .... ii" ]jB" r Trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja na debelo in drobno !v‘ Dragotin Hribar-ja v Celju. ‘5 ST I j 'V. % I t $ % A Velika izbera vsakovrstnih albumov za slike, poezije in razglednice, glasbenih inštrumentov, razglednic s slikami, molitvenikov, tr¬ govskih knjig, gosli, citre, kitare, tam¬ burice itd. Svilnati papir v vseh bar¬ vah, barvani papir na eno ali obe strani, zlati in sre¬ brni papir, zlata pena, po¬ dobice za jaslice, perje za cvetlice, cvetje in žica za cvetlice, barva in mah. Štampilje in vignjete za urade, društva, trgovce in privatnike. Glavna zaloga cigaretnih papirčkov v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Spodnje Štajarsko. Lastna zaloga šolskih zvezkov. Temni lak za šolske table Točna in solidna postrežba. tiiriiil (444) Kašelj I izgine po uporabi trpotčevega soka in francoskega čaja. Cena sku¬ paj s poštnino, ako se de¬ nar naprej pošlje 1 gld. 40 kr. Ako je ka- krču in prenapetem želodca, zaslinjenju, navalu šelj zastarel, se krvi v glavo ozdravlja ^^^^etreba dalje „ . , . , , zdraviti ljenski balzam Trganje v rokah in nogah preneha pri vsako-^^''Vse želodčne mur v teku treh dni, kdor rab!^^ lezrli) težko pre bavo, Antirheumin - mazilo. Cena steklenici s točnim na- zlastl P n P“J kan J u teka ’ vodilom in poštnino, riganju in drugih želodčnih slabostih, pri ako se denar prej pošlje gld. 120 — ŽIV čisti kri ter je brezpogojno najboljše domače sredstvo za vsemogoče notranje in zunanje bolesti. Epidrill jjjjj '^^Cena ovoju iz nasic 5 K, 24 flašic 9 K, brez poštnine, ak^^^^ ast proti ozei> za lice in roke. Soln^^^ se denar pošlje naprej ^^linam in vsakovrst- H6 p©g6, zakožni Črvi *š. N" A. R X £ X) Xi - a ranam. Z njeno rabo vse nečistoče izginejo z njenc^^^^ SALYAT0R ll -l6k3.TDi T izgine srbečica v 24 urah, aše uporabo. Cena lončku s pridejamn^^^J 1 v ^^^^z nadaljno uporabo izgine ozeblina, milom s poštnino, ako se denar napre^^^^J^*^^ (Hrvat^^^^Rane se brzo celijo z rabo te masti, pošlje, 1 gld. 20 kr. ^^^ska.)lončku z navodilom in poštnino, ako se denar naprej pošlje, 80 kr. Pristnega in okusnega ! __ — ■-- ' —~ + Vse Stroje ljutomercana s n«n«ii*iat M 4«, _„_- lastnega pridelka prodaja od 56 litrov naprej po prilično nizki ceni Ivan Kočevar v Središču (126) kateri posoja tudi potrebne sode. 5—2 mmm i i I i kjl 0 1 1 s I Kdor želi kupiti več kot pol hektolitra prave, dobre in fine slivovke in tropinovca 1 na| se obrne n« lastnika posestva Orehovec Dragotina Frfthlich, pošta Sv P e tar O ebovec (85) 8—5 na Hrvatskem za poljedelstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadno drevje, z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z na¬ tanko namerjeno petrolmešanico, svetilmce na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za arobljerLje stiskanioe ©©©©©© čisto nove mline za, groldje w nove Poprave proti peronospori in - r .. M .avc piUU p< sesalke za vino, cevi za vino, S? IG. HELLER, DUNAJ U . Fraterstrasse * | ( i9) i6-6 n— £t aSSe Je se V Vseh jezikih - * - «c*o©v».uj m ir 147 &► E*- e* E* E* E* Tovarna za opeko in peči F_ 3P/V iciic &c Comp.v J_iju.tolja.zii ponudi p olj utone mn ožine zarezane strešne opeke (Strangfalz-Dachziegel) rdeče in črne in *1P glinastih peči v raznih barvah in velikostih. IsTa željo pošljemo drage "volje vzorce in. nastavimo najnižje cene. — Solidna, dobra in točna postrežba. (76) 5-5 E*- „Svoji k svojim!“ = Delavnica za vsa cerkvena dela = • KONRAD SKAZA • St. Ulrich, Oroden, Tirol. s© priporoča za izdelovanje ©as©« svetnikov, altarjev in vseh v to stroko spadajočih del. ©oec©©©©©©© j Za vsa naročili origmalne fotografije mojih del. Spričevala na zahtevanje. (35) 12-3 ©©©©©c© © - © © Za vsako slovensko naročilo - od 100 K - - © umetno rezljano razpelo zastonj. ^ ©©©C©C©CCO©©©©©C£©'.©©9©3©©9©©Q©©(39@9 (116) 2—2 Ok:lio_ A. 6/3_ 18 C. kr. okrajna sodnija v Marenbergu daje naznanje, da še bode vsled prošnje kuratorja zapuščine z dne 4 januarja 1903 pri Sv. Ivanu II. umrle Agate Lesjak prostovoljnim potom prodalo zapuščinsko zemljišče vlož. štev. 67, dač občina Sv. Ivan II. (krčma) s pritiklino, obstoječo iz gospodarskega in krčmarskega orodja vred javno dražilo in sicer se določa kot oklicaa ctna znesek po 10 000 K. Hkrati se bodo prodale tudi druge pre- makljivosti. Dražba se bo vršila dne 4. aprila ob 9 uri predpoldne v poslopju, katero je prodati to se pri Sv. Ivanu II. Ponudbe pod oklicno ceno se ne bodo spreiemale. Premičnine se bodo najboljšemu ponudniku le proti takojšnjemu plačilu ponudka oddale. Upnikom zavarovanim pri zemljišču ostane zastavna pravica brez ozira na doseženo kupnino. Izkupila je položiti pri sodniji Dražbeni pogoji se smejo ogledati pri podpisani sodniji. C. kr. okrajna sodnija v Marenbergu odd. I. dne 26. februarja 1902 Več mladih oženjenih ljudi se sprejme pod ugodnimi pogoji v službo. Oskrbništvo posestva Grabštanj ( 121 ) 3-3 pri Št. Jurju ob juž. žel. Naj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-Y ork < 233) 75 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Marijin trg štev. 1 — nasproti Frančiškanski cerkvi. Trgovina z železnino „MERKUR“ PETER ■v C® 1 ju, C 3 -raška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele. ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rrablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna Gene nizke. O- to:r_ priv. tovarna strojev., torizga.ln.ic , kme- (645) 50—39 Podružnica R. A- SJVIEKAL v Zagrebu. tijstorlto' strojev I_ moravska ^melaanična tlacalnica. cevi injjjj pasov p. A- v Čechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. Zagrebu, Frankop. ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidno, elegantno in ceno. Plačila po dogovoru. WWwWw i uuuu un yyMMyiH M m hih h hhmhni m ™»* 11 " 11111111 ^ SVOJI K SVOJIM! h tu Narodni trgovci in obrtniki, katere PfP 0 ™ 0 ^™ 6 "' 11 ° ’ slovensko obrtno društvo v telju . Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE. Kolodvorske ulice štev. 5 priporo.ča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj¬ nižjih cenah. - Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. Jakob Omladič v Cab e rjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem, $> izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. Pafael $aimič trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budiik itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ .Narodni dom' v Pplin .Pri dobrem pastirju* saria ložefa trg J Graška cesta. Cene nizke! Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. PETER KOSTIC v Celju, Glavni trg št. 2 (Štajarsko) priporoča gg. trgovcem in preprodajalcem sledeče: Britve, nože, vilice, žepne nože, pipce, škarje, žlice, različne igle, naprstnike in šila, česalnike, milo, padem, masti za brke. Gumbe iz kovine in kosti, broše, moš- njice za denar, pasove, biče in bičala, svinčnike, radirke, črnilo, pečat, kamenčke, tablice in škatlje za šolarje, držala za peresa, knjižice, pismeni in kancelijski papir, barvani in svileni papir, papir v mapah in škatljah, zlato peno, papir za cigarete, zavitke, torbe za učence, škatlje za peresa in držala, lončene, lesene in porce¬ lanaste pipe, ustnike, cevke za cigarete in smotke, krtače za zobe, za lase in obleko, očala, tehtnice za vino in žganje, termometre in barometre, dreto, špage, šmis, pipe za sode, košare, harmonike, ogledala v plehu in lesu, meterske mere, balončke itd. — Nadalje: srajce, bele in Jaegrove, spodnje hlače, ovratnike, manšete, povoje, žepne robce, mašne, kravate, pavolo, belo in barvano, sukanec v štrencah in špulah, suka¬ nec za kvačkanje, šnirance, volnene in svilene trake, različne žnore, kapice, rokavice, solnčnike in dežnike’ podveze in naramnice, molke, podobice, križe, svetinjce’ sv. slike itd. itd. Vse po najnižjih trgovskih in kramarskih cenah. IVAN REBEK stavbni in umetni ključalničar CELJE, Poljske ulice štev. 14 izvršuje vse v nje¬ govo stroko spa¬ dajoča dela, kakor železne ograje, vrata, - - - - štedilnike, vodovode, - - vodnjake i. t. d. Vedno v zalogi strelne O priprave zoper točo. «%»«? *» Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIKOSEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. 11 * CELJE * Nove ulice št. 77. Izvršujem vsa v mojo stpoko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa HIB - stavbena in pohištvena pleskarska dela katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! Josip Zabukošek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. a a a # a $ Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina m izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Josip Koštomaj gostilničar „pri jelenu“ priporoča svojo dobro vpeljano gostilno. Mrzla in topla kuhinja £« $ g« $ ® ® '5 >i vedno na razpobvo ! Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi ! Graška cesta št. 4 CELJE podružnica v Laškem trgu. zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. Postrežba točna, in solidna 1 Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan ml. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Gelju I prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera I izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom ■ Celju (nasproti Narodnemu domu) najntžjihAenah 0 NadaTje^iporoča^z svoje^zaloge^oviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc jsr— trgovec 5 špecerijskiir\ blagom, deželnimi pridelki, sadjerr\ ia perutnino = = \f GELJU = = V ,J\farodnem domu* in ,pri kroni*. Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEON krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 cen i ene pu občinstvu svojo zalogo vsako- naročn fl 1 Z n g ° tOV - ,ienih . oblek - — Izvršujem tudi arocila po men po namizjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra pos trežba! ukvbv&tfcvbvfc Cene nizke! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel gostilno ^ v ,Narodnem domu‘ v Celju p ri st na en a ° v in a Ge r° n ob 6 ’ dobro marčno pivo, po nizkih cenah. P ost regel z najboljšo kuhinjo ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. izdajatelj Rudolf Libensky.