Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 44888 ;«v: CV T / ■tc čcf/e^- /y /■ f Kralji z 'Sploh od vjih nedelj, in prašnikov Jkosi leto, 1) Krihjan ■! Bog ti nar prej sapove tesh- kiga, in nepotrebniga dela v’ nedeljo fe sder- shati, de bo tvoje ferze prolio od pofvetnih fkerbi, in imafh zbaf njemu prijetno fhlush- bo opravljati. Bog ti fofebno sapove greha fe varovati, in vliga, kar tvojo dufho odvrazhuje od njegove flushbe. t Sam lahko fposnafh, de je hudobnifhi Boga rasshaliti v’ dneh odlozhe- nih sa fofebno njegovo flushbo. Bog ti ni pre¬ povedal delati, de bi v’ lenobi, ali v’ rasuj- sdanji shivel, ampak de bi s’ dobrimi deli njega fofebno hvalil, in sa ifvoje svelizhanje fkerbel. 2) V’ nedeljo je vfim odrafhenim um¬ nim kriftjanam sapovedano fvelo mafho fpodo- bno in poboshno flifhati. Zerkev to sapove, de kriftjani nekoljko fpolnujejo boshji namen in njegovo sapoved, nedeljo pofvezhevati. 4 Sveta mafba je ponavljanje kervaviga Jesufoviga ofra na krishu. Zhe je tvoj duh gorezbe sbran per fveti mafhi, v’ refnizi hvalifh Boga, in fofeb- ne gnade fprolifh. Per fveti mafhi morefh bi¬ ti poln sbive vere, terdniga upanja, gorezhei ljubesni, velike ponishnofti. Zbe fe flabo sa- clershifh per fveti mafhi, li maloveren, sani- 3 zhujefh Boga, in ii enak Judam, kteri fo pred krisham Jesufa terpezlriga sanizhevali. 3) Dolshan k boshjo befedo prav sveko, slieljno, ponishno poflufhati. Zhe nili tak, bo boshja befeda, defiravno zbifta in ognjena, v’ tebi nerodovitna. Ako sanizhujefh nauke Jesu- fove, bofh obfojen in savershen od Jesufa. Ako nozhefh befede boshje poflufhati, nili o- trok bosbji, in bofh v’ fvoji grefhni nevedno- fti nefrezlrno umeri. — Popoldan morefh tudi hoditi k’ boshji flushbi, in tvoje sadershanje naj bo popolnama po veri. Ako bres velikiga urshaha oftanefh doma, gotovo grefhifh: huji grefhifh, zhe je pijanzhvanje, ali igra, ali ka¬ ka druga napazbna rezh, sgovor tiga opufhe- niga dobriga dela, kteriga Bog sapove in h’ kterimu zerkev perganja. 4) V’ nedeljo morefh fhe doki drusiga dobriga koriti. — Premifli fkerbno fvoje shiv- ljene, kako fi shivel, kako shivifh: premifli, ne le ene dolshnoki, temuzh vfe. Befeda bosh¬ ja je luzh tvojiga ferza in pomozh, ona te bo rasfvetlila, de bofh vidil fvoje smote, grehe, flabolli: de jih obshalujesh , in fe poboljfhafh. — Premifbljuj refnize fvele vere; moli is fer¬ za; beri fvele bukve, pogovarjaj fe od fvetih naukov. Ob delavnikih fi po mozhi persadevaj to koriti, ob nedeljih in prašnikih pa fi fofe- bno dolshan. — Skerbno delaj, karkoli morefh ' dobriga: fofebno fkerbno fe varuj hudiga, de nedelj in prašnikov ne sanizhujefh, ktire po- fvezhevati je ojkro sapovedano. * l 4 5) Krikjan moj! dobro premifli, zhe li nedelje in prašnike prav pofvezheval? Morebiti fi eno ali dve uri v’ zerkvi bil, pa morebiti mersel in rasmifhljen; morebiti li rad sunaj zerkve okajal, ali med osnanovanjem befede boshje fe pogovarjal, ali dremal, ali fe fme- jal; ali li bil zhes dan v’ lenobi, v’ smolah, v’ prasnili pogovorih; morebiti v’ igrah, v’ fla- bi drufhini, v’ pregrehah. Glej! Gofpodove dneve li preobrazhal v’ dneve hudizhove: dnevi svelizhanja fo bili tebi dnevi pogubljenja; ven- der ne fposnafh, in ne obshalujelh Tvoje hudo¬ be? — Zhe nili bil toliko hudoben li pa v’ lenobi shivel, in Gofpodove dneve sapravljal. Pravifh : hodim svetli v’ zerkev, in molim. — Premifli tudi, kako li fe sunaj zerkve sader- shal: je le eno, ali dve uri nedelja? Ali ni zel dan nedelja ? Bi ti dal plazhilo vliga dne¬ va delauzu, kteri bi ti le eno, ali dve uri de¬ lal ? kako ga pa ti upafh od Boga ? Pravifh: i Nimam zhala vfe opraviti, kakor duhovni uzhe. * Odgovorim: Imafh zhaf doki nepotrebniga go¬ voriti , ali poflufhati, ali po hifhah hoditi, sa- kaj fe sgovarjafh, de ne morefh sapovedanih dobrih del dopernafhati? — Tvoja lenoba je, de to opufhafh, tode rasujsdanje ne more bres pokorjenja okati: tedaj poboljfhaj fe, de mi- lok sadobifh. Ponishno rezi: Molitev. O moj Bog ! Jek lim vreden od tebe fli- fhati, kar II po Isaji rekel terdovratnim Ju- 5 dam: Vafhe godove fovrashi moja duflia, oni fo mi soperni. Ref je, ponishno fposnam, de v’ delavnike nilim toliko grefhil, ko ob nede- ljih in prašnikih; odlozhene in pofvezliene dne¬ ve tim sanizheval, in preobrazhal v’ dneve po¬ gubljenja; dolshnoft moja je bila tebe, o Bog! bolj hvaliti, pa tim te nar huji rasshalil, in blishniga pohujfhal. t Sim hodil v’ zerkev le is navade; mlazhno in flabo tim fe v’ nji sa- dershal; smota in saderga drugimi fim bil. Kakfhna je bila moja poboshnoft v’ zerkvi ? Kakfhno je bilo moje shivljenje sunaj zerkve? O Gofpod! ne saversi me po mojim saflushe- nji, ker me greva vfe to : poboljfhati fe ho- zhem, pomagaj mi f’ fvojo gnado. Sa naprej bom fkerbel tebi vfelej flushiti, fofebno pa ob nedeljih in prašnikih, de te tudi po fmerti hvalim vekomaj. Amen. Advent. -A-dvent pomeni prihod Svelizharjev. V’ fta- rih zhafih fo bili boshizhni prašniki imenovani advent: sdaj fe tako imenujejo, trije ali fhtir- je tedni pred boshizham. Pervi verni fo fe prav fkerbno perpravljali boshizhne prašnike s’ veliko gorezhnoiljo obhajati. Oni fo po Cve¬ tim Martinu do boshizha v’ o j liri pokori shive- li, in fo tilii zbaf imenovali, pod: fvetiga Mar- 6 lina. — Sato fo mefeni kribjani ob fvetim Martinu pojedine napravljali kakor vtorek pred pepelnizhno fredo. Ta navada je fhe sdaj fem- tertje med nami, ker fe poshrefhni shelodez ne da rad flafhzhiz odvaditi. — Advent je tu¬ di per flabih kribjanih nekaj v’ zhabi, pa to nizh ne pomaga, ako nozhejo vliga boriti, kar jim Bog in zerkev sapoveba. — Advent je fvet zhaf, zbaf molitve, premifhljevanja, poba, fol- sa, pokore, svelizhanja. 4 S’ tem morejo verni perpravljati in poravnati pot Gofpodu, ker le po nji pride s’ fvojo gnado v’ njih dufhe pre¬ bivat. — Kribjan! bodi v’ Adventu, kakor ti bo sdaj rezheno. Nauk. Kaj v' adventu premif/iljevati , in delati. 1) Premifhljuj prav fkerbno neisrezheno ljubesen 4 Sina boshjiga do vliga zhlovefhtva. Toliko je Bog ljubil fvet, de je, fvojiga edino- rojeniga 4 Sina dal, ne de bi fvet obfodil, te- muzh de bi ga od pogubljenja ufmiljeno odre- fhil. O zhlovek ! prezhudne fkrivnobi fo fe godile savolj tebe. 4 Sin Boshji, kralj nebef in semlje pobane zhlovek, de bi zhloveka odre- fhil; Bog fe ponisba de bi zhloveka povikfhal; Bog pride na semljo], de bi zhloveka perpravil sa nebefa* O nesapopadljiva milob boshja; — To premifhljuj, de fe v’ ljubesni do Boga zhe dalje bolj vnamefh. 2 ) Zhadi, hvali, in povikfhuj tudi pre- zhido devizo Marijo, fkrinjo miru in fprave, ker je ona v’ fvojim prezhidim telefu fpozhela, in nolila Odrefhenika. Vem, ti zhadifh Ma¬ rijo, ker verujefh v’ Jesufa, pa tudi shivi po fvetim njenim shivlenji. Ona je bila smiraj polna Jesufoviga duha; ne bofh safhel * ako po njenim sgledu shivifh. Zhe po njenim sgledu ne shivifh, hi tvoja vera v’ Jesufa shiva, am¬ pak meriva; ni delavna, ampak nerodovitna. 3) Premifhljuj, moli, podi fe, obshaljuj grehe, fpreoberni fe, de sadobifh miloft, in svelizhanje. — Zerkev fkerbna mati opominja she v’ nedeljo pred adventam , in v’ pervo adventno nedeljo premifhljevati pravizhno fod- ho boshjo. Ako drugi prihod Jesufov fkerhno premifhljujefh fe bofh perpravljal k’ pervimu f’ pravo pokoro. 4 Sveti Janes kerdnik uzhi, de ne morefh boshji jesi oditi, ko s’ refnizh- nim fadam pokore. Refnizhen fad pokore ni le moliti, v’ zerkev hoditi, in fe podili, te- muzh fvoje grefhno shivijenje fpreoberniti. V- fe sapovedane dobre dela svedo opravljaj, de bofh gnado praviga fpreohernjenja od Boga dofegel. Premaguj hudo poshelenje; flovo daj vfim greham; ob tim fvetim zhafti fe varuj po mozhi tudi perpufheniga nepotrebniga vefelja savoljo Jesufa, de bofh v’ njem prerojen, in de bo on vnovizh rojen v’ tvojim ferzu. Per- porozhuj fe mogozhni pomozhnizi Marii, do ti fprosi gnado praviga fpreobernjenja, in v’ njem altani ftammten. 8 Molitev. O preljubi Jesuf! fposnam, de fim dol- shen febi nikoli, tebi pa smiraj shiveti. Vfe dni fvojiga shivljenja fim dolshen tebi svefto flushiti, pa nifim ftoril: moje shivljenje je do sdaj bilo merslo, in flabo. V’ adventu fim ne¬ kaj sunanjiga fpofhtovanja f karova!, pa moje shivljenje je bilo mlazhno, in le obetal fim pokoro. Sa naprej bom drugazhen: kakor mi sapove tvoj osnanovavez, bom ravne Itoril tvo¬ je ftese; is poti bom fpravil, kar brani tebi v’ moje ferze; ponisbal bom grizhe fvojiga napu¬ ha s’ veliko ponishnoltjo; doline pomankanja dobriga bom s’ vfimi dobrimi deli napolnil; fvoje krivo, in svijazhno ferze bom sravnal s’ gorezho ljubesnijo; vfe more biti v’ meni po tvojih fvetih naukih, de vidim in vshivam sve- lizhanje boshje. Amen. 4 S h t i r j e kvaterni tedni. h tir j e kvaterni tedni fo she sdavnaj v’ ka- tolfhki zerkvi. Ona jih je sapovedala is fofeb- 110 dobriga namena: to je, de bi verni pofve- zbevali fhtiri letne zhafe: fpomlad, leto, je- fen, simo. Zerkev v’ letih tednih sapove pofl: v’ fredo, petik in feboto: tudi sapove fofeb- ne dobr.e dela in molitve, ker je v’ tih na- — 9 — vadno mafhnike shegnovati. Verni naj profijo Boga sa rodovitnoft semlje; naj ga profijo fad semlje ohraniti; naj ga sahvalijo sa vfe dari, pa fofebno naj profijo prav gorezhe, de bi ufmiljeni Bog napolnil fhkofe s’ fvetim Du¬ ham, de bi le vredne isvolili, in shegnovali sa mafhnike, de bi Jesufove ovzhize frezhno vodili v’ nebefhko kraljeftvo. Nauk. Sakaj Jo kvalerni tedni od zerkve pojavljeni. i) ^Spomlad fe vfa natora, prej tako re- kozb meriva, ponovi, in vfe llvari rasvefeljuje. To je podoba nafhiga vftajenja od fmerti. Profi Boga sa rodovitnoft semlje, pa veliko bolj sa rodovitnoft vere, ktera fkosi ljubesen dela, de bofh zhaftito vftajenje imel. —* Po leti Bog daje gorkoto in desh k’ raftvu vfakiga fadu. To je podoba ognja Jesufove ljubesni, ktera daje rodovitnoft vfiga dobriga. Profi ufmiljeni- ga Boga obraniti semlje perdelke; pa fhe bolj tebe ohraniti v’ fvoji gnadi, in te varovati pred greham. — V’ jefeni fpravljafh sadnje perdelke semlje; nabiraj fi tudi bogaftvo v’ ne¬ belih , de kadar bofh pred fodbo poklizan, ne bofh prašen snajden. Boga sahvali sa vfe nje¬ gove dobrote, fofebno pa sa vfe zhesnatorne dari. — Sima je pufta, mersla, nerodovitna. Tako je shivljenje v’ flushbi boshji leniga zhlo- veka. Profi Boga, de ti miloliljivo pomaga vfo mersloto, lenobo in sanikernoll premagati. Zhe ti je sdaj sima, ti bo tudi po fmerti, ker nizh dobriga ne bofh mogel delati. — Ker li vfe fhtiri letne zhafe grefhil, ozhifhuj fe vfaj ob kvaternih tednih P poftam, P pokoro, de sadobifh milotl. 1) V’ kvaternih tednih dele fhkofje she- gnovanje mafhnikov tem, kteri bodo na metli Kritlufa opravljali flushbo k’ svfelizhanju vlih. Proti prav gorezhe Boga, de bi bili shegnani le titli, ktere je Bog v’ to flushbo poklizal. Noben zhlovek, naj bo ozhe, mati, prijatel, ali drugi ne more blishnimu toliko pomagati, ko dober mafhnik. On uzhi prav fposnati Boga, pravizhno in mirno shiveti, oblatlnike fpofhtovati in ubogati, vfim dajati, kar jim gre. On uzhi, fveti s’ dobrim sgledam, moli sa vfe, pomaga ti P fvetimi sakramenti, in s’ vfimi duhovnimi pomozhmi. — Premifli ko¬ liko dobriga prejemafh od Jesufovih nameflni- kov; bodi ti majhen, ali odrafhen; sdrav, ali bolan; shiv, ali mertev, prejemafh pomozh od njih. Sa to imaj mafhnike v’ veliki zhafti, in ubogaj jih ko iesufa. — Tudi vedno proti, de Jesuf fvoji zerkvi da le dobre in svetle nametl- nike. Gorje vernimu ljudtivu, ako bi Bog v’ fvojim ferdu dal najemnike, kteri pregledujejo grefhnikam, in ne fkerbe sa svelizhanje fvojih ovzhiz. Kritluf pravi: Shetev je velika, delov- zov je malo : sa to profite Gofpoda shetve, de delovze pofhlje v’ fvojo shetev. Mat. 9, 3 7 , 38 . Blagor ovzhizam Jesufovim, ako imajo pa- dirje po volji boshji! O Jesuf nar bol ji, in nar vikfhi part ir vfih padirjev! Gorezbe te pro- fim, nikar ne odtegni tiga velikiga daru Tvoji zerkvi, dajaj ji padirje fkerbne, modre, sdra- viga nauka, fvetiga shivljenja, de bodo pravi namedniki tvoje velike milodi. Ref flabi Trno in tiga velikiga daru nevredni, pa ravno sato dajaj nam po Tvoji veliki milodi fvete duhovne, de vidimo njih fveto shivljenje, in poflufha- mo njih fvete nauke, in Te poboljfhamo," in svelizhanja vredne dorimo. Ako bi nam v’ Tvojim ferdu dal najemnike, de nam pregledu¬ jejo, in naf pude v’ smoli shiveti, gorje njim! gorje nam! ker ti, vikfhi padir, bofh vfe pra- vizhno fodil, padirje, in ovze, in vfim pover- nil pravizhno. 0 Jesuf! ponishno, in gorezhe te profim, napolni s’ fvetim Duham fhkofe, in mafhnike, in daj nam gnado njim pokorni biti, de bi padirji, in ovze f’ teboj, vikfhim pa- dirjem, vekomaj sdrusheni bili v’ nebelih. Amen. Pr e fveto ime Jesuf. ^^velizhar vliga fveta je bil ofem dni po roj- dvu obi'esan, in imenovan Jesuf. Tega imena mu ni ne Marija, ne Jfveti Joshef, ne drug zhlovek dal, ampak riebefhki Ozke po angelju Gabrijelu. To ime ni prašna befeda, ampak pomeni, kar je Jesuf v’ refnizi, Bog in zhlo- vek, odrefhenik vliga fveta: pomeni tedaj bo- shjo natoro f’ zhloVefhko sdrusheno k’ odre- fhenju vfih ljudi. Ni fvetejiga imena ne v’ ne¬ belih, ne na semlji. Sveti Pavel pravi: To ime je zhes vfe imena; pred njim fe more vlako koleno perpogniti v’ nebelih, na semlji, pod semljo. Filip. 2, g, 10. To fveto ime Jesuf je vefelje angeljev, je lirah hudizhev, po- inozh flabih, upanje grefhnikov, je mozh mar- ternikov, je ohladenje terpezhih. Prefveto ime Jesuf ima neisrezheno mozh. £ Sam Jesuf je fvojim uzhenzam rekel: V’ mo¬ jim imenu bote hudizhe isganjali, nove jesike govorili, ako bote kaj Itrupeniga pili, vam ne bo fhkodvalo, nad bolnike bote roke pokladali, in bodo sdravi. Marka 16, 17, 18- Kar je Jesuf obljubil, fe je refnizhno sgodilo. Velika mozh prefvetiga Jesufoviga imena fe je fofebno rasodela v’ prizho velike mnoshize nad bolnim zhlovekam pred Jerusalemfkim tempeljnam. En mosb hrom od rojliva je bil osdravljen od Petra in Janesa, ker ita mu rekla: V’ imenu Jesufa is Nazareta vhani in hodi. Djan. apoll. 3 , 5 . — Mozh prefvetiga imena Jesufa fe je rasodevala po vlim fvetu, ker fo fe veliki zhu- deshi v’ njem godili, in neverniki fo hiteli v’ katolfhko zerkev. — Tudi sdaj ni drusiga ime¬ na, v’ ktirim bi mogli svelizhani biti. Djan. — i5 — apoft. 4, 12 . Karkoli je bilo, je, in bo dobri- ga, ni od drugod, l naj bo moj, de fe potlej f’ teboj vefelim vekomaj. O shaloftna mati Marija! fproli mi od Jesufa to potrebno gnado. Amen. Z v e t n a nedelja, ^Jvetna nedelja ima v’ febi velike fkrivnofli, ker kalolfhka zerkev obhaja fpomin fofebne zhafti Jesufu dane v’ Jerusalemu od Judovfkih mnoshiz. — t Sheft dni pred velikonozhjo je Jesuf vezherjal^ v’ Betanii, kjer fo mu Jftregle dve brumne feilri, Marta, in Marija. Sjutraj fe on napravi s’ Tvojimi uzhenzi v’ Jerusalem. Pod oljfko goro je bil terg Betfage, poldrugo uro dalezh od Jerusalema: Jesuf pofhlje dva uzhenza, va - nj rekozh: Ondi bota nafhla o- flizo pervesano, in shebe per nji, odveshita in perpelita jo k’ meni. Zhe vama kdo kaj porezhe, režita: Gofpod je potrebuje. Uzhen-, za fta fhla in Jftorila, kakor jima je Jesuf uka- sal. — Takrat je tudi mogozhnim in krakam navadno bilo, slafti v’ mirnih zhafih, tako po¬ hlevno shivino jesditi. — Od Jesufa je bilo prerokovano od Zaharija. 9, 9. Iiadar je bil she bliso Jerusalema, je veliko ljudi is mefta fhlo Jesufu naproti; eni fo rasgrinjali fvoje oblazhila na poti; eni fo veje is drevef fekali, in po poti Mali; zhaftito fo ga fpremljevali v’ meto, in na vef glaf vpili : Zhefhen bodi Davidov in druge dobre dela dopernafhati. V’ prej- fhnih zhalih je bil v’ tih dneh sapovedan pok, sdaj je le perporozhen. V’ Rimfkim zeremonijalu fe tako bere: Prozelije krishe- viga tedna fo v’ katolfhki zerkvi , de bi fe naf Bog ufmilil, nam odpukil grehe in sa- flushene fhtrafinge, in dal rodovitnok sem- lji. — t Sveti Avgufhtin opominja vfe., rekozh: .Bratje! to fo dnevi pokore, folsa, molitve, pofta. N a n k. Sakaj fo prozefije , in kaj nzJie. 1) She v’ ftarim teftamentu fo bile pro¬ zefije. — Israclzi, dokler fo fhe v’ pufhavi bili, fo v’ prozefii prenafhali fkrinjo save- se. Duhovni in levili fo bili okoli nje, jo fpremljali, in vfe ljudftvo sa njimi. Kadar fo vsdignili fkrinjo savese, fo duhovni sapeli: Naj fe vsdigne Bog! in vli fovrashniki bodo raskropljeni. — To je bilo tudi ob zhafu Davida kralja, kadar je sapovedal fkrinjo sa¬ vese prenefti v’ melto Hebron, potlej v’ Je- rusalem. 2) Nektere prozefije fo vefele, druge fo hvalne, druge shaloftne, druge kaj fofebniga pomenijo. Ene prozefije fo od zerkve sapo- vedane, kakor v’ prašnik ozhifhevanja Mari¬ je devize, na zvetno nedeljo, na fvetiga Mar¬ ka dan, krishevi teden, ob fvelim Telefu. Ene prozefije fo perpufhene ob zhafu kuge, voj- fke, in ob drugih perloshnollih. Od zerkve sapovedane prozefije, morejo biti povfod. — Ktere pa fo po pofebnih krajih perpufhene, ali sapovedane, fhkofje po previdnolli na sna- nje dajo; in bres njih pervolenja fe ne fme nobena prozefija voditi. 5 66 3) Prozefija daje veliko naukov. — Pro¬ zefija naf domifli na teshko pot Jesufovo f’ tefhkim krisham od Jerusalema do metta mer- tvafhkih glav. — Prozefija naf uzhi, de fmo popotniki na fvetu, in de moremo hiteti po poti vezhniga shiyljenja. Kdor hodi v’ pro¬ zefii, pozhafi hodi; "ravno tako moremo mi popotniki varno hoditi, de ne pademo; to je, varno shiveti, de ne grefhimo. V’ pro¬ zefii fe moli: ravno tako moremo tudi vef zhaf fvojiga shivljenja fkerbno moliti. V’ pro¬ zefii fkasujemo ozhitno fvojo vero v’ pravi- ga Boga, in fe ne framujemo pred fvetam njegove flushbe. — V’ prozefii fe podoba kri- shaniga Jesufa pred vfimi nefe, in mi sa njo hodimo, de rasodevamo fvojo terdno vo¬ ljo sa Jesufam hoditi. — V’ prozefii fe ban- dere nofijo, na kterih fo podobe fvetnikov, de fe ^rasodevamo vojfhake bosbje po isgle- du fvetnikov. — Oh fvezhnizi je prozefija o- koli zerkve v’ fpomin, de je Marija fhla v’ tempelj k’ ozhifhevanju. Dershimo gorezhe fvezhe v’ rokah, ker Jesuf luzh vfiga fveta je bil v’ tempeljnu fposnan od pravizhniga t Sime- ona, in od prerokine Ane. — Zvetno nedeljo je prozefija v’ fpomin zhafti Jesufu dane od poboshnih mnoshiz, ki fo ga s’ vejami v’ ro¬ kah, in f’ hvalnim petjem fpremljale v’ Jeru- salem. — 0 velikonozhi je vefela prozefija v’ zhaft vftajenja Jesufoviga. — Krishovi teden je prozefija, de bi nam Bog' odvernil nefrezhe na dufhi in na telefu, in naf f’ fvojo gnado — 6 7 — nagnil k’ pokori. — O fvetim Telefu’ je pro- zelija ozhitno prizhevanje de verujemo v’ sa- krament fvetiga Jesufoviga telefa. — Te, in druge prozelije imajo fvoj fofebni namen, in krili jan fe jih more oberniti k’ boljfhanju Tvo¬ je dufhe. 4) Kribjan moj! tebe vefele te ozhitne opravila, pa morebiti Te flabo per njih sader- shifh. Navada je per nekterib kriftjanih k’ prozelii hoditi, de Te fprehodijo, pa drusiga nizh; oholj Tebe, in po ljudih gledajo, ma¬ lo in flabo molijo. —- Je fufha, mozha, ali druga nadloga, kribjani hrepene po prozelii, ker upajo s’ njo odverniti nefrezho, pa nozhe- jo f’ pravo pokoro pravizhne boshje jese po- tolashiti. — Glej, in premifli, morebiti ti rav¬ no tako delafh; hrepenifh po ti ozhitni mo¬ litvi, pa fe ne ponishafh, prav ne molifh, greha ne opubifh. — Tedaj is ferza rezi: Molitev. O Gofpod! daj mi po fvoji veliki milobi rasfvitljeno modrob in gorezho poboshnob, kte- rih lim slo potreben. Do sdaj iim bil lizer rad per tvoji ozhitni flushbi, pa nilim hotel sabopiti 5 lim bil s’ telefam drugim vernim perdrushen, pa s’ duham nilim bil f’ teboj fklenjen; opravljal lim po hlapzhevfko, kar mi je zerkev sapovedovala, pa moie molitev je bi¬ la niersla, moja dufha rasmifhljena, moje o- zhi radovidne. Odpubi mi vfe moje sanikerno- 5 * — Štt — di, in pofihmal tc hozhcm fkrivno in ozhitno prav molili, tebi tlolshno hvalo dajali, de sve- lizhanje sadobim. Amen. Vnebohod Jesufa Kriftufa. •Jesuf odrefhenik ni hotel bersh po fvojim ' vdajenji v’ nebela iti, ternuzh je is fofebne mi- lodi odlafhal jfhtiridefet dni, de bi ta zhaf fvo- je uzhenze uterdil v’ veri, in uzhil, kakor le sadershati po njegovim odhodu. Uzhenzi fo bili shalodni, pa Jesuf jih je ljubesnivo tola- shil, rekozh: „Grem prodor vam perpravit, de bote tudi vi tam, kjer bom jed.“ Jan. 14, 2, 3 . — „Sa vaf je dobro, de grem: ako prozh pojdem bo Jfveti Duh v’ vaf prifhel. 44 Jan. 16, 7. — Jesuf je sapovedal fvojim u- zhenzam po vfim fvetu osnanovati fveti evangeli: jim je dal oblaft delati zhudeshe, odpufhati in sadershati grehe. Tudi jim je sapovedal, ne hodili od Jerusalema, ampak tam zhakati na obljubo, de bodo kerfheni f’ fvetim Duham. Djan. Ap. 1, 4, 5. Kadar je bil Jesuf vfe sgovoril, je fhel na oljfko goro, uzhenzi pa s’ njim. Od Jeru¬ salema fe gre zhes polok Zedron, in zhes do¬ lino Josafat na oljfko goro. Ta gora ni vifo- ka,.je vfa vefela, in ne dalezh od meda. Olj- fka gora ima tri verhe, na fredniga je Jesuf — 6g — fhel f’ fvojimi uzhenzi. Ondi je vef prijasen vsel flovo od vlili fvojih uzhenzov, ko ufmiljen umirajozh ozhe uzbi in poshegna fvoje otroke, tako Jesuf fvoje uzhenze; potlej fe je vsdignil od semlje, in je fhel v’ nebefa v’ prizho vfih fvojih prijallov. Vli olterme, fe zbudijo, ga fpremljajo f’ ferzam in s’ ozhmi: oblak ga fpred njih ozhi vsame, ga ne yidijo vezli, ven- der le gledajo v’ nebo. Dva angelja tla k’ njim perdopila, in rekla: Moshje galilejfki! kaj do¬ jite, in gledate v’ nebo? ta Jesuf, kteri je fpred vaf v’ nebo fhel, bo ravno tako prifhel, kakor de ga vidili v’ pebo iti. Djan. ap. 1, 11. — Pravizhni dare savese od Jesufa refhe- ni, fo ga fpremljali v’ nebefa: Uzhenzi fo fe vernili v’ Jerusalem. Nauk, Jesuf ov vnebohod je uterjenje v' veri, in fpodbod le nebefhkiga kraljeftva ifkali. l) Jesuf je v’ prizho fvojih prijallov v’ nebefa fhel, ’de bi oni in mi v’ njega terdno verovali, hrepeneli po nebefhkim kraljedvu, upali gori priti; de bi nam prodor perpravil, nafh befednik bil per Ozhetu, de bi fvetiga Duha poflal. — Djan je apodelnov tako shivo popifuje Jesufov vnebohod, de fe morajo tudi nafhe mersle ferza uneti. Uzhenzi fo bili sha- lodni in vefeli; shalodni, ker fo menili, de bres pomozhi odanejo; vefeli, ker je Jestif fhel v’ fvojo zhaft. Hiteli fo v’ Jerusalem, shrani v’ molitvi fo zhakali obljubi jeniga prihoda fve- tiga Duha; potlej fo s’ velikim terplenjem sa- flushili iti sa Jesufam v’ nebefa, 2 ) O ljubi kriltjan! preinifli zbali Jesu- fovo, in zhall zhlovefhke natore v’ Jesufu po- vsdignjene, kteri fedi na delni Ozheta. — Pre- mifli, o zldovek! podobo boshjo, fvoj vifoki namen, Jesuf je fhel v’ nebefa, on jioglavar vlih vernikov je fhel proflor perpravit, in tam gori zhaka teh, kteri njemu podobno sliive. Ne bodi eden tiftih, od kterih David shaloltno govori: „Zhlovek je v’ zballi bil, pa ni sallopil, fe je poshivinil, in fe je neumni shivini ena- kiga ftoril.“ Pf. 48, i3. — Taki fo vfi, kteri flepo flushijo fvojimu gerdimu posbeljenju. Ti ne pridejo v’ nebefa, ker njih konz bo po¬ gubljenje. V’ nebefa ne pride lakomnoli, ne- zhilloll, napuh, kriviza, ampak le fvetoll. 3) Premifli lepe nebefa, de sanizhujefh revno semljo. Zhe premiflifh nebefa, bofh vfe, ‘kar je jjtukaj viditi dobriga, in vefeliga, lahko sanizheval; bo lahko fvet krishan tebi, in;ti njemu; vfe ko oftudno blato bofh zhiflal de Jesufa sadobifh. 4 Sveta in pozhutkov do¬ brote fo majhine, sapeljive, nellanovitne, krat¬ ke ,*j'fhkodlji ve; le v’ nebelih je veliko, zhilto vezhno vefelje. — Ti bi rad dal polovizo fvo- jiga premoshenja, de bi fe refhil od fmerti; daj raji vfe, ko grefhiti, de vezhno shivifh v’ nebefhkim kraljeltvu. Ti terpifh veliko sa majhen shivesh in sa revno oblazhilo; terpi reliko raji sa nebefhke dobrote. Bodi odlo- zhen od vliga, de bofh s’ Jesufam sdrushen vekomaj. 4 ) Premifhljuj neprenehama nebefhko kraljeftvo, de po vlih sapovedih svetlo shivifh. Jesuf je Tvojim uzhenzam ojftro sapovedal: „Uzhite ljudi fpolnovati vfe, karkoli lim vam sapovedal.“ .Mat. 28, 20. Kdor je pravizhni- ga shi vi jen ja, pride v’ nebefa; tedaj ohrani nedolshnoft; zbe li jo sgubil, delaj vreden fad pokore; hodi ftanovitno po voski poti: vojfkuj Te ferzhno, ker le lilni sgrabijo ne¬ befhko kraljeftvo. Jesuf je s’ krisham odperl nebefhko kraljeftvo, in to je obljubljeno , ne lenim in mehkim, ampak pridnim in ferzhnim flushabnikam. Sveti Pavel pravi: „Ako s’ Je¬ sufam terpite, bote tudi s’ njim kraljevali. 44 II. Tim. 2, 3 . Molitev. O Jesuf! nebefhki kralj, in moj odrefhe- nik! ponifhno te molim, in prolim, ne sapu- fti me. Ti li mi kasal s’ naukam, in sgledam pravo pot v’ nebefa, de bi jeft vekomaj bil, kjer li ti, pa meni revnimu zhloveku je fvet poln sapeljivofti in naftav; satorej malo fker- bim, in li malo persadevarn k’ tebi priti. Daj mi gnado fvet sanizhevati, febe premagovati, nebefhkiga kraljeftva ifkati, po ravni poti k’ tebi priti. Sa naprej bom le tebe pred ozhmi imel, in po tvojih naukih shivel. 0 ljubi Od- refhenik! daj mi gnado po tebi shiveti, de fe I’ teboj vekomaj vefelim. Amen. Binkufhtna nedelja. o Jesufovim vnebohodu fo uzhenzi Thli na- saj v’ Jerusalem; tam fo bili v’ drushbi Mari¬ je, in drugih vedno v’ molitvi, in fo fe fker- bno perpravljali fvetiga Duha prejeti. Defeli dan po Jesufovim odhodu in petdefcti po ve- likinozhi sjutraj je nanaglim vllal pifh is ne¬ ha ko viharja, ki pride, in je vfo hifho napol¬ nil , v’ kteri fo bili. Perkasali fo fe rasdelje- ni ognjeni jesiki nad vfakim, in vli fo bili f’ fvetim Duham nepolnjeni. Uzhenzi fo ven planili is hifhe, in fo po Jerusalemu osnano- vali Jesufa. Savolj hinkufhtniga prašnika fo hiteli v’ Jerusalem Judje is vlih deshel, in fo flifliali apoftelne v’ mnogih jesikih govoriti. Zhudili fo fe slo nad tim velikim zhudesham, in fo eden drugimu djali: Glejte! ti fo Gali- Iejzi, drugiga jesika nifo snali, sdaj pa vfe jesike govore. Kaj je to, in od kod? Apoftelni fo bili s’ daram jesikov obdaro¬ vani v’ prid vliga zhlovefhtva. — V’ karih zhafih je Bog smefhal jesik prevsetnih ljudi na planjavi v’ desheli 4 Senaar per bahilonfkim turnu, de eden drugiga nifo saliopili; sdaj je dal apollelnam vfe jesike govoriti, de bi ga — 73 ~ vfi narodi fposnali. — Ne le dar jesikov, te- muzh vfe darove fvetiga Duha fo apoflclni prejeli. — Israelzi fo petdefet dni po refhe- nji is Egipta prejeli sapovedi v’ pufhavi; rav¬ no petdefet dni po odrefhenju vfiga zhlove- fhtva fo apoftelni prejeli fvetiga Duha, in fo v’ Jerusalemu novo saveso osnanovali. Nauk. Od Jedmirih darov f. Duha. 1) Uzhenzi fo bili shrani v’ Hanovilni molitvi, de bi fe bili perpravili fvetiga Duha prejeti, defiravno jim je bil fveti Duh terdno obljubljen od Jesufa. Mefeni kriftjanji ne ma¬ rajo sa fvetiga Duha in ga sanizhujejo. Rav¬ no od tih Jesuf govori, Duha refnize, kteri- ga fvet ne posna, in ne more prejeti, vam bom poflal. Jan. 14, 16, 17. Kdor ljubi greh, sanizhuje darove fvetiga Duha. Iiudo- bniki ljubijo temo, in fovrashijo luzh, ker fo njih dela hude. Tim pravi fveti Pavel: „Hudo mafhevanje saflushi, kdor Duhu gnade ne- zhafl flori!,, Hebr. 10, 29. 2) Darov fvetiga Duha je fedem: Mo- droll — umnofl — fvet — mozb ■— uzhe- nofl ali snanje — poboshnoll — flrah bosh- ji* — Ti darovi fo zhesnalorne dobrote, kte- re je Odrefhenik fvojim vernim saflushil. Te je Isaija vidil v’ duhu, in osnanil. 11, 2, 3 . — Ti darovi bodo ob kratkim raslagani. — 74 — 3) Pervi dar fvetiga Duha je modroft. — 4 Silno potreben je ta dar, de zenimu pravi- zhno vfako rezh; de fmo saljubljeni v’ zhes- natorne dobrote, in sanizhujemo dobrote fye- ta. Modroft prava je, fposnati, ljubiti in delati, kar flushi k’ svelizhanju; fposnati, sa- nizhevati, in fe varovati vfiga, kar odvrazhu- je od boshje flushbe. — t Sveta modroft je ti soper. Pofvetni modrijan ve in fkerbi, kako bi tukaj frezhen bil, in kako ftrezhi fprideni- rnu telefu; kar je boshjiga pa ne ve. Od tih govori Jeremija: „Eni fo modri sa hudo dela¬ ti, dobriga delati pa ne vedo.“ 4? 2 2. 4) Drugi dar fvetiga Duha je umnoft. — Ta obftoji v’ tim, de je kriftjan fofebno ras- fvetljen, de ume fofebne fkrivnofti; ne le de ve fvoje dolshnofti, ampak tudi kako dalezh in globoko fegajo. Ta dar je bil uzhenzam ob¬ ljubljen: „Duh refnize vaf bo vfe uzhil.“ Jan. 18, i3. — Dar umnofti fo ref_ apoftelni pre¬ jeli, prej fo bili neuzheni, potlej fo fkrivne rezhi umeli, kakor obilno prizhuje, kar fo oni sapifaniga puftili. * Vfak nima te vifoke umnofti, ker ni vfim potrebna; sadofti je ve- diti, kar je treba vediti. — Ne bodi radove¬ den previfokih, ali nepotrebnih rezhi , ker marfkteri je safhel v’ ' predersnim preifkova- nji. Vfe opominja fveti Pavel: ,,Ne vezh mifli- ti, ko fe fpodobi mifliti, ampak mifliti, kar je prav.“ Rimi. 12, 3. 5) Treti dar fvetiga Duha je fvet, ali fvetovanje. — Ta dar nam je fpazhenim zhlo- vekam filno potreben, ker teshko raslozhimo dobro od hudiga; hudo posheljenje naf fkriv- no salasuje, Eudizh nam naftavlja nevidne sa- derge, lashnjivi prijatli fi persadevajo naf smotiti, in fmo smiraj v’ nevarnofti. — Ta dar je tudi potreben, de fmo luzh drugim, de ne sajdejo. — Pofvetni modri nimajo tiga daru, ker le po mefu miflijo; oni ne prafha- jo sa fvet, kakor, zhe upajo is.vediti, kar njim dopade. — Ti ifhi per Bogu fveta s’ molilvije, in poflufhaj bogabojezbe modre. Ne govori od tiga, kar ne vefh, in ne prafhej fprideni- ga zhloveka sa fvet. Poflufhaj, kako te mo¬ dri uzhi, „S’ norzi fe ne pofvetuj, sakaj oni ne morejo ljubiti drusiga, ko to, kar njim do- pade.“ ( Sirah. 8, 20. 6} Zheterti dar fvetiga Duha je mozh. — Ta dar dela zhloveka mozhniga, terdniga ferzhniga, ftanovitniga tudi v’ velikih fkuflinja- vah, v’ fredi sapeljiviga pohujfhanja. Ne le apoftelni fo bili tiga daru potrebni, kteri fo fhli med volkove, pred oblaltnike, v’ fmert savolj Jesufa 5 tudi mi fmo ga potrebni, de fe nikdar ne udarno hudobii, ne hudobnim, ne fvojimu posbeljenju. — Kriftjan! ne pofnemaj hudobnih, ampak bodi ferzhno vnet sa zbali boshjo, in sa fvojo dufho. Delaj po fvetu mo- driga: „Savolj fvoje dufhe fe potegni s’ vfo mozhjo sa refnizo do fmerti.“ { Sirah. 4, 33 . 7) Peti dar fvetiga Duha je uzhenoll ali snanje, — Ta dar daje fposnanje potrebnih refniz in vfiga, kar flushi k’ svelizhanju. Vi- — n6 — foka uzhennofi: ni vlim dana, ker ni vfim po¬ trebna. Tebi je sadofti rediti, kar morefh vediti, de dufho svelizhafh. To ni rezheno , de bi nefkerben bil v’ poduzhenji, ali isgo- varjal Trojo lenobo, ampak, de bi Te sdershal fhkodljive radorednolli. Poflufhaj modriga: „Ne ifhi, kar je tebi previfoko, ampak vedno mifli na to, kar ti je Bog sapovedal.“ 4 Si- rah. 3 , 22. 8) 4 Shefti dar fretiga Duha je poboshnoft. — Poboshnoft ali brumnoll je le v’ ljubesni sapopadena; kjer ni ljubesni, ni poboshnofti. Ljubiti, moliti Boga; njemu pokoren biti, vfe fkufhnjave premagovati; vfe krishe pre- terpeti savolj njega; sa blishniga svelizhanje gorezhe fkerbeti, in v’ drugih enakih rezheh , je prava poboshnoft in brumnoft. Kdor ne de¬ la tiga, nima prave poboshnofti, ampak le una- njo, ali hinavfko. Sapopadik prave pobosh¬ nofti da fveti Pavel rekozh: „Ljubite bres hi- 'navfhine, fovrashite hudo, delajte dobro.** Rimi. 12, g. 9) 4 Sedmi dar fvetiga Duha je Urah bo- shji. — t Strah boshji je potreben vfim; pra- vizhnim, de ne grefhe, grefhnikam, de Te fpreobernejo; fpreobernjenim, de ftanovitni oftanejo. 4 Sploh vfi Te boje Boga, pa ni per vfih sadofti ftrahu, ali pa ni -sadofti zhift. Kdor ljubi Boga zhef vfe, in Te ga is ljubesni boji, je pravizhen. Modri pravi: Kdor je bres ftrahu, ne mo¬ re pravizhen bili. ,Sirah. 1, 28. To je ref; jgt vender ni vfaki pravizhen, defiravno fe hoji Boga. 4 Strah boshji bres Ijubesni pomaga fzer zhloveku, pa fam lirah ga ne opravizhi. Zhe je v’ zhloveku Urah boshji is Ijubesni, fveto shivljenje prizhuje. ^Salomon uzhi: „Boga fe bati, in “njegove sapovedi fpolnovati, je vef zhlovek.“ Prid. 12, i 3 . 10) VB ti darovi, in karkoli je dobriga , je od fvetiga Duha. Sveti Pavel pravi: „Da- ro-vi fo mnogiteri, Duh pa je eden.“ I. Kor. 12, 3 . — Premifli, o ljubi kriltjan! fvojo ve¬ liko fpazhenoll, nevarne fkufhnjave fveta, in bofh lahko fposnal potrebo gnade fvetiga Du¬ ha. Proli vedno f’ folsami, de gnado sadobifh, ker fad gnade je fvetoll in svelizhanje. M o l i t e v. Nebefhki Ozhe! ti fi poflal na fvet fvo- jiga edinorojeniga 4 Sina, kteri je uzliil tebe, tvojiga t Sina in fvetiga Duha fposnati, in mo¬ liti; hvaleshen lim ti sa to. Ozhe nebefhki! ti fi ref Ozhe vfiga ufmiljenja; vfi dobri daro¬ vi fo od tebe; ti me ljubifh, ker' fi me vlekel k’ febi po Jesufu Krillufu f’ fyetim Duham; sa to upam vfe od tebe, in saupljivo profln\: Daj mi fvetiga Duha, de bom prerojen, in pofvezhen; daj mi obilnoft gnade fvetiga Du¬ ha ; naj pride fveti Duh v’ me, de bom go- rezh v’ ferzu, rodoviten v’ dobrim, flanoviten v’ tvojih sapovedih, nepremagan v’ fkufhnja- yah. Pridi, pridi fyeti Duh y’ ferza vfih, pre- _ 7 8 — mersloto , daj gorezhnoft, in ftanovitnoft, de frezhno dokonzhamo tek fvojiga shivljenja, in pridemo v’ nebefliko kralj eftyo. Amen. ( S v e t a Troj iz a. C^d fvete Trojize fe ne more drugiga vediti, ko to, kar rasodeta befeda boshja uzhi; vfaki, tudi nar modreji more fvoj um podyrezhi veri. Kar je bilo rasodeto od, fvete Trojize, fe more vediti, in verovati po naukih katolfhke zerkve. t Sam Bog fposna febe popolnama; nam je ra- sodel, kolikor nam je treba; vfaki zhlovek more per tim okati. — Bog edin v’ natori, in trojin v’ perfhonah , prefeshe vfe nafhe mi- fli. Kako je Bog edin, in trojin? Kako je Bog £ Sin od vekomaj, in Bogu Ozhetu enak, ker je rojen od njega? Kako je fveti Duh od vekomaj, Bogu Ozhetu, in Bogu £ Sinu e- nak, ker fe is - haja is Boga Ozheta, in is Boga £ Sinu? Kako more biti vfaka perfhona od vekomaj, vfigamogozhna, nar fveteji, zhe je vender le en fam Bog, en fam vligamo- gozhen, en fam fvet? — Take, in enake vprafhanja bi bile is zhlovekoviga uma, in so- per rasodeto vero, kteri fe more vfak podvrezhi, c Skriynolli fvete Trojize fo bile rasode- te le v’ novi savesi. Judam nifo bile raso- dete savolj njih terdovratniga ferza in mozh- — 79 — niga nagnjenja k’ malikovanju. Uzheniki ka- tolfhke zerkve fo v’ pervih zhafih prav var¬ no pifali od fvete Trojize, de bi neverniki ne miflili po Tvojim flabim umu, de kriftja- ni vezh Bogov molijo. t Sizer fo bili kriftja- ni fkerbno poduzheni od fvete Trojize. — Nar prej je bila fvela Trajiza rasodeta per Jesufovim kerftu, ker ga je Ozhe rasglalil sa fvojiga t Sinu, in fveti Duh fe je perka- sal v’ goloba podobi. Mat, 3 , 16, 17. — Jesuf je tudi govoril ozhitno od fvete Tro¬ jize, kadar je fvojim apoltelnam sapovedal: Pojdite, in uzhite vfe narode, in kerfhujte jih v’ , imenu Ozheta, t Sina in fvetiga Du¬ ha. Mat. 28, 19. — Jesuf je veliko krat go¬ voril, od nebefhkiga Ozheta, od febe, in od fvetiga Duha, de bi vti verovali, kar rasumeti ni mogozhe. — Zerkev je slo hva- leshna Bogu savolj tih rasodetih fkrivnoftj sa to je sapovedala pervo nedeljo po bin- kufhtnih prašnik fvete Trojize obhajati. To je prav, de ponishno 1 molimo fvelo Trojizo, in hvaleshno premiflimo, kaj, in koliko do- briga fmo prejeli od Ozheta, od t Sina in od fvetiga Duha. Nauk. t S. Trojizo s' shivo vero, in fvetim sldvlje- njarn moliti. 1) Moremo ponishno molili Boga edi- niga v’ natori, in trojniga v’ perfhonah. — 8o Moliti Boga fe ne pravi le s’ jesikam, am¬ pak veliko bolj s’ shivo vero, f’ ponishno- ftjo, f’ pokorfhino, Angelji in fvetniki ga molijo f’ trepetanjem, ga hvalijo, in povik- fhujejo; tako ti, o kriftjan! vfelej delaj. Bo¬ gu vfa hvala gre, in bodi hvaleshen, ker ti je is fofehne milofti dano ga /posnati in moliti. Vefeli fe nad Bogam, nofi ga spii- raj v’ ferzu, imaj ga smiraj pred ozhmi, hvali ga vedno f’ fvetim shivljenjam, hodi mu vfelej pokoren, moli ga is vliga ferza fkrivno in ozhitno; vfe to pa is zhilte lju- besni do njega. — Kolikor samorefh pofne- maj prehivavze nebefhkiga kraljeftva, od kterih govori fveli Janes: Nozh in dan re- zhejo: t Svet, fvet, fvet je Gofpod vfigamo- gozhni Bog! hvala in povikfhanje gre fede- žhimu na tronu od vekomaj do vekomaj. Skr. ras. 4, 8. 9. 2) Moli Boga ediniga v’ natori, troj- niga v’ perfhonah f’ Ivetim shivljenjam. Bog je ljubesen,. te ljubi neisrezheno; sa to mu rezhefh saupljivo: Ozhe! ljubi ga tedaj, in is ljubesni mu bodi vfelej pokoren. Otrok bo- shji li; bodi tedaj v’ refnizi dober otrok. Pre- mifli, kaj pravi fveti Janes: Ne le imenova¬ ni, ampak tudi v’ refnizi fmo otrozi boshji. I. L. 3, 1. David vef hvaleshen pravi: „0 Go¬ fpod! kaj je zhlovek, de li ga vifoko po- vsdignil? 1,4 Pf. 8, 4- Ti, o kriftjan! imafh vezh nagibkoy, ko David, Boga ljubili, hvaliti — Sl¬ in moliti, ker vfe dobrote vshivafh v’ ka- tolfhki zerkvi. 3) Shivi tedaj bogabojezhe, ker ti otrok nebefhkiga Ozheta, ud Jcsufa Kriftufa, pre- biyalifhe fvetiga Duha. Ne podversi fe dru- gimu gofpodarju, ne flushi dvema gofpoda- ma, ampak le vligamogozhnimu Bogu, ker on fam je Gofpod vfih in yhga. On je te¬ bi vfe podvergel, de ti febe njemu podver- shefh, in de bofh frezhen vekomaj. Molitev. O moj, vfih, in vfiga vfigamogozhni edi¬ ni trojni Bog! s’ oblizhjam na tleh te is fer- za molim, -in povikfhujem. Ponishno te pro- fim: Odpufti mi moje velike grehe soper te¬ be. Nerodovitno vero, flabo upanje, mla- zhno ljubesen fim do tebe imel; moja nepo- korfhina, posabljivoft, in nehvaleshnoft ni odpufhanja, ampak pogubljenja vredna: pa tvoja miloft je vezhi od moje hudobije. Po- fihmal hozhem tebe neprenehama molili, in ti ftanovitno flushili. Pomagaj mi fveto shi- veti, de tebe Ozheta ftvarnika, t Sina odre- fhenika, fvetiga Duha pofvezhevavza molim in hvalim vekomaj. Amen. I. 6 82 t S v e t o refhnje Telo. D obrotljivi Jesuf je po sadnji vezherji po¬ jta vil sakrament fvojiga telefa, in kervi, de bi bil s’ fvojimi vernimi do konza fveta. Ta fveti sakrament je prizhevanje velike ljubes- ni Jesufove do naf; to je sadna volja, ali tefta- ment 1 jubesniviga prijatla, in ozheta nafbih dufh; to je jed naf revnih otrok, de v’ nje mozhi sa- moremo v’ pufhavi hudobniga fveta obftali, in v’ obljubljeno deshelo frezhno priti. — Zerkev je bila vfelej hvaleshna dobrotljivimu Jesufu sa- volj tiga fvetiga sakramenta. Veliki zhetertik o- na obhaja hvaleshni fpomin te velike milofti, ker pa vender tega ne more, kakor sheli, sa- volj fpomina blishne fmerti Jesufove, odloshi do zhetertika po nedelji fvete Trojize bolj zha- ilitljivo, in vefelo fvojo hvalo Jesufu fkasati. —• Defiravno je bila zerkev sa to smiraj hvaleshna Jesufu, vender prašnik f; refhnjiga Telefa ni bil smiraj. Papesh Urban IV. ga je v’ letu 1262 sapovedal. Klemen V. je ponovil to sapoved fhtirdefet let potlej. — Prozeiija fe je fhe po- sneji sazhela. Nauk. Terdno verovati , in vredno prejemali Jesuja v' tim prejvetim sakramenta. 1) Kriftjan veruj terdno s’ vfo zerkvijo, de je Jesuf Kriftuf Bog in zhlovek v’ tim sa- 83 kramentu, v’ podobi kruha in vina. — Ta je sakrament, ali fveta fkrivnoft vere in ljubesni. Jesuf ljubi neisrezheno fvojo zerkev, prej je yelil Poboljfhaj fvoje shiv- Ijenje, shivi fveto, pogodim prejemaj Jesufa , v ’ tim fvetim sakramentu, de bo tebi popot- i niza v’ frezhno vczhnod. 86 Molite v. O ljubešnivi Jesuf! verujem tvoji refni- zlini vfigamogozhni befedi, . de v’ podobi bru¬ ha in Vina li ti Bog in zhlovek prizhejozh. Sahvalim te sa to neisrezheno ljubesen do mo¬ je nevredne dufhe. Ravno to telo, ki ti ga dal v’ fniert, meni dajefh v’ jed; ravno to kri, ki fi jo prelil, mehi dajefh v’ pitje, de bi ti v’ meni, in jed, v’ tebi bil. Profim, odpufti mi, ako (iiri te mlazhno, ali nevredno prejemal ;• napojni . mojo dufho f’ fvojo Iju- Lesnijoj de fe popdlnama osdravi, de hrepe¬ ni po tebi, in te vfelej vredno prejema sladi sadnjo uro. Blagor meni, zhe to milod sado- him, ker po fmerti bom fhel vshivat, kar sdaj prejemam, tebe mojiga ljubiga Odrefhe- nika. Amen. A n g e 1 j i v a r h i. rasnik angeljov varhov je podavila zerkev is hvaleshnodi do Boga, in do njih. Bog da¬ je flehernimu zhloveku angelja varha, de fe more na tim revnim, in sapeljivim fvetu nevarnod ogibati, in frezhno v’ nebefa iti. Angelji radi to flushbo opravljejo, ker ljubi¬ jo Boga in nafhe dufhe. Bog ni potreben an¬ geljov; on fam naf lahko obaruje, vender — 87 — nam daje angel je varhe, de bi fkasovali veli¬ ko ljubesen, ktero imajo do naf. — Ravno tako fe rezlie od pomozhi, ktero fkasujemo blishnimu, ali jo 'prejemamo od njega. Bog lahko svelizha, ktere hozhe svelizhati bres naf, vender vfim sapove blishnimu pomagati, mo¬ liti sa njega, ga uzhiti, fvariti, de dolshno ljubesen eden do drusiga fkasujemo. — Hva¬ limo ufmiljeniga Boga, kteri nam je modre, svetle, fkerbne, in mogozhne varhe dal, in bodimo jim pokorni. Nauk. Od Ijubesnive pomozhi angeljov varhov. 1) Vera uzhi, de fo angelji. —* Tudi neverniki fo vedili, de fo dobri duhovi. Ne¬ verni kralj Ahis je rekel Davidu: „Ti li v’ mojih ozheh, ko apgelji boshji. I. Kralj. 29, g. — Nabuhodonosor kralj, kadar je vidil tri mladenzhe v’ pezhi bres vfe fhkode, je re¬ kel: „Bog je poflal fvojiga angel ja, in jih je refhil.“ Dan. 3 , g 5 . — Per Judih je bila, in per kritljanih je ta vera od angeljov bolj zhi- lla in terdna. 2) Angelji fo velikiga fpofhlovanja vred¬ ni. — Bog je rekel Mojsefu: „Pofhlem fvojiga angel ja pred teboj; fpofhtuj ga; glej, de ga ne sanizhujefh , ker moje ime je v’ njem.“ II. Mojs. 23 , 20, 21. — Danijel prerok je vidil v’ perkasni angelja Gabrijela^ in fe je vef tre- 88 fel, Dan. 8, 17. — Tobija fe je preftrafhil, kadar mu je angelj Rafael pravil, kdo de je. — Marija fe je tudi preltrafhila nad govor- jenjam angelja Gabrijela. — Shene per Jesu- fovim grobu fo fe preftrafhile, kadar fo vgle- dale angelja. — 4 Spofhtuj tedaj, o kriftjan! fvojiga angelja varha, in nikoli ne flori pred njim, kar Boga shali. 3) Apgelji fo nafhi ljubesnivi pomozhni- ki. —• Oni naf ljubijo, nam pomagajo, naf obvarujejo. David pravi: Gofpodovi angelj fe bo okoli bogabojezhih vftavil, in jih bo re- fhil. Pf. 33, 8. •—• Lot je bil refhen is t So- dome od dveh angeljov. — Tobija je bil ob¬ varovan na poti, — Danijel je bil obyarevan v’ levnjaku. •—• Trije mladenzhi fo bili ohran¬ jeni v’ gorezhi pezhi. — Peter je bil refhen is jezhe. — Kdo more vfe dobrote angeljov varhov povedati? — Upaj tedaj, o kriftjan! v’ pomozh angeljov, slafti, ako fi v’ nadlogah savolj zhafti boshje; pa yaruj fe predersno upati, ali iti rado voljno v’ nevarnoft; defirav- no je Bog fvojim angeljam sapovedal tebe va¬ rovati, in tako rekozh, na rokah nohti, ven- der ne fkufhaj Boga. Mat. 4? 6, 7. 4) , Premifli neisrezheno sveftobo ange- j ljov varhov. Oni ne sapufte zhloveka, zhe je tudi sapufhenja vreden, temuzh, zhe je hudo- > bnifhi, bolj h persadevajo ga poboljfhati. Zhe fe grefhnik poboljfha, fe angelj fllno vefeli? in vfi drugi v’ nebeflh nad poboljfhanim grefh- nikam. Luk. i5, 10. Vfe to je is sgolj lju- — 8g — besni do nafhe dufhe. — Kriftjan moj! uho- gafh fvojiga angelja varha P koliko fkerbifh sa Tvojo dufho ? Angelj vareh fi bres vfiga fvo¬ jiga dobizhUa veliko persadeva tebe svelizha- ti; ti sa Tvojo vezhno frezho ne fkerbifh? O flep zhlovek! tako vrazhujefh ufmiljenimu Go- fpodu, in fvojimu dobrotljivimu angelju var- hu? Profim te: Ne shali Boga, ne shali nje- goviga angelja. Na fodni dan bofh fvojiga angelja varha imel toshnika, ne pomagavza pred fodnikam, ako ga sdaj sanizhujefh, in hudo delafh pred njim. Molitev. Ozhe nebefhki! tvoja milofl: je neisrezhe- na do mene, ker fi mi eniga fvojih angeljov dal sa varha. Ti fi fvojim angeljam sapove- dal naf varovati, de ne opefhamo, in varno hodimo po ti sapeljivi pufhavi, de pridemo frezhno v’ nebefhko kraljeftvo. Vidim in fpos- nam, de je moja dufha tvojim ozhem ljuba; slo fi bom persadeval jo svelizhati, de tebi, in tvojimu angelju dopadem, in de vezhno fre-, zho sadobim. O ljubi angelj vareh! tudi te¬ be sahvalim sa veliko fkerb, ki jo vedno imafh sa mojo dufho. 4 Spofhtoval, in poflufhal te bom de bom v’ tvoji druslibi hvalil Boga ve- koniijj. Amen. 9 ° gladko ime Marije. Bog je hotel, de je bilo fveto dete fvetiga Joahima, in fvete Ane imenovano Marija. — Marija pomeni gofpa, ali oblaftnizo, tudi sves- do. Marija je ref gofpa, ali oblaftniza od Bo¬ ga povsdignjena zhes vfe flvari. Ona samore sa nafho frezho veliko per Bogu. — Svesda je tudi imenovana, ker nam fveti na tim tam- nim neilanovitnim fvetu, de ne sajdemo. — O kriftjan! ki hodifh potim sapeljivim fvetu, ne odverni fvojih ozhi od Marije. Zhe vda¬ ne vihar fkufhnjav in teshav, klizhi v’ Mari¬ jo. Zhe fi v’ flrahu savolj fvojih grehov, ne obupaj, ampak klizhi Marijo na pomozh, de ti pomaga duha pokore, in odpufhenje od ufmiljeniga Boga sadobiti. Marijo imaj v’ fvo- jim serzu, in na jesiku: ona naj ti bo sgled tvojiga slavljenja, in ne bofh nikdar safhel. Nauk. Marijo po veri zhajiili. 1) Povifkfhaj Marijo, ki jo je lam Bog povikfhal. Ona je polna gnade, velika pri- jalelza boshja, mati Odrefhenikova, pomozh- niza vfih vernih. Apoftelni fo Marijo v’ zha- fti imeli; uzheniki fo od nje vifoko pifali; kri- fljani vfih zhafov fo jo zhallili, in fe ji perpo- rozhcvali; vfi verni do ltonza fveta jo bodo — 9 1 — frezhno imenovali, perdrushi fc jim tudi ti. Brumna shena poflufhajozha Jesufove nauke, je glaf povsdignila, in rekla: „Blagor telefu, ktero te je noiilo 1 “ Luk. n, 27. Veliko bolj moremo mi verni rezili: Blagor Marii, ker od zerkve poduzheni bolj fposnamo njeno fve- tofh — Kdor prav zhafti Marijo, hvali Boga, Lteri jo je s’ fvojo mogozhno gnado povikfhal. 2) Glej pa, de Marijo verno zhallifh. Ona je ljubila, in ljubi ponishnoft, in refni- zo. Ona fe je fhtela nevredna vtih g nad, in je hvalila Boga, ker fe je oserl na njeno ni- fkolt. Kadar je bila od angel j a refnizhno hva¬ ljena, fe je imenovala dekla Gofpodova. Te¬ daj morefh verno zhaliili Marijo. — Veruj, de vfa fvetoft Marije je od Boga, bres gnade bi ne bila nizh samogla. Bog ji je is milofli fofebno gnado dal; ona je bila gnadi svetla, -in ravno to povikfhuje Marijo. Angelj Ga¬ brijel je rekel Marii: Zhefhena ti; gnade ti polna * to je: Marija, zhallim te, ker te je Bog f’ fvojo gnado napolnil. — Blagor zhlo- veku, kteri prejme gnado od Boga, in pri¬ dno dela s’ njo! 5 ) Vera ti brani mifliti, de bi Marija mogla gnado dati, ali grehe odpuftiti. Ma¬ nja ufniiljena in mogozhna pomozhniza le proli Boga sa naf. Sa to katolfhka zerkev pro¬ ti Boga, rekozh: Ufmili fe naf. — Daj nam ‘ ' Kefhi naf; kadar fe pa Marii perporozha; pravi: Proti Boga sa naf. — Po veri satlopi vfe, kar fe govori, in moli v’ nje zhatt. Ma- — 9 2 ~ rija je imenovana, nar fveteji, nar modre ji, ker je nar fveteji, in modreji ftvar, pa ne de bi bila enaka ftvarniku. Marija je imenova¬ na, sazhetik nafhiga vefelja, ker nam je ro¬ dila Odrefhenika; fizer je. le Bog sazhetnik vtiga dobriga. Marija je imenovana, vrata nebefhke, ker nam nje profhnje pomagajo v’ jiebefa. Marija je imenovana, mati grefhni¬ kov, ker proti sa nje, de bi fe fpreobernili. Marija je imenovana, kraljiza angeljov, in vlili fvetnikov, ker je vifheji od vtih povsdig- njena od Boga. 4) Vera te Uzbi , de je Marija s’ Bogam pOpolnama sdrushena. Kar dopade Bogu, do- pade Marii: kar shali Boga, je sopemo Marii: tedaj ne morefh zhaftiti Marije, zhe sanizhu- jefh Boga; ne morefh dopafti Marii, ako ne Ijubifh Jesufa; tvoja profbnja ne dopade Marii, zhe ne fkerbifh dopafti, in flushili Bogu. Ma¬ rija ni pomozhniza grefhnikov, de bi fe sveli- zhali bres pokore, ampak de bi fe fpokorili. Menifh, bodo svelizhani ti, kteri terdovratno v’ grehih shive, ker fo nektere molitve opravili v’ zhaft Marije? Tedaj zhafti Marijo, in nji fe prav saupljivo perporozhuj, de ti ona od u- fmiljeniga Boga po Jesufu Kriftufu gnado fpro- fi, de fvojb grefhno shivlenje poboljfhafh, in fe svelizhafh. Al o l i t e v, O Marija! ljuba prijatelza boshja, mati vtih odrefhejiik« Jesufa, mati grefhnikov, po- - 93 — mozhniza vfih krifijanov, upam v’ tvoje mo- gozhne profhnje: profim te, pomagaj mi rev- nimu grefhniku miloft sadobiti. INifim vreden tvojiga fvetiga imena imenovati, vender bom le klizal v’ tebe. Velik grefhnik lim, ponishno fposnam, pa ravno sato fim bolj potreben tvo¬ je pomozhi, in te bom nadleshno profil: U- fmiljena mati Marija! ne sapulii me, pomagaj mi, fprofi mi gnado od Jesufa, de le pobolj- fham, de fveto shivim, de njemu in tebi do- padem, in fe svelizham. Amen. Roshenkranfka nedelja. I^oshenkranz je sdaj fploh molitev v’ katolfh- ki zerkvi. t Sveti Dominik je to molitev sloshil, ali od zerkve she poterjene molitve je v’ ta red djal v’ letu 1200. Rimfki papeshi fo po- terdili to molitev, in na pervo nedeljo mefza kosaperfka poftavili prašnik fvetiga roshenkran- za. — Dobra in fveta je ta molitev, dobri kriftjani jo zhalle in molijo. Is apoftolfke ve¬ re, ozhe nafha, zhefhena Marija, in is fkriv- nofti nafhiga odrefhenja je sloshena. Nauk. Od roshenkranza. x) Roshenkranz moliti ni sapovedano, ker ne boshja, ne zerkvena sapoyed ne sapovc. — 94 — Verni fo prej molili in Bogu flushili, defi- ravno ni Lilo fhe roshenkranza. Roshenkranz fe je sazhel le v’ letu 1200 , pa molitve is kterih je sloshen, fo .od nekdaj, od zliafov a- poftelnov. 2 ) Kdor roshenkranz prav moli, veliko gnad fprofi; ker je ta molitev farna na febi fveta; zhe pa kriftjan flabo moli, ne sadobi nizh, ne f’ to molitvijo, ne s’ drugo. — Ne- kteri le is navade, in le s’ jesikam molijo ro¬ shenkranz, in takrat fo kriftjani flabi, ne ta molitev. — Lahko je verjeti, de zhe kdo sa- nizhuje roshenkranz, ga ne moli, pa tudi kaj drugiga ne, pofebno zhe brati ne sna. 3) Vlim vernim fe perporozhi roshen¬ kranz, in druge molitve prav opravljati. Kaj pomaga veliko fhtevilo ozhenafhov, in zhe- fhenamarij, zhe fo le befede bres snotranje poboshnofti? Zhe nozhefh moliti, ti flab kri- lljan, zhe pa flabo molifh, koljko 11 bol ji ? Ne imaj prasne vere, de je tvoja molitev bolji, zhe fo jagode shegnane: ako bi tudi bile, vender tvoja molitev oftane kakor je opravljena. — Premifli, morebiti li eden ti¬ hih , kteri jagode zhafte, in molitev sanizhu- jejo. Ref, eni imajo smiraj per febi roshen¬ kranz, ga po rokah nofijo, slalti v’ zerkvi, pa fe nizh ne perpravijo k’ boshji flushbi, flabo ali zlo nizh ne molijo. Ne pomaga ti dofti moliti, ako flabo molifh, temuzh moli dolgo, in dobro. Zhe ne morefh dolgo, in — g5 — dobro molili; raji moli kratko in dobro, pa noli Boga smiraj v’ ferzu, sdihuj velibobrat k’ njemu; delaj vfe Bogu v’ zhaft, Ilanovitno mifli le po njegovi fveti volji shiveti. Molitev. Vligamogozhni Bog! ti li vfe hvale vre¬ den, in li me Itvaril, de bi te molil; pa po- nishno fposnam, de do sdaj lim te velikobrat molil le s’ ■ jesikam, s’ merslim ferzam, bres vfiga dobriga namena: sa to lim smiraj flab, in fe ne poboljfham. Ne bom vezh tako mo¬ lil, ampak is ponishniga ferza, de te bom refnizhno hvalil, in febi potrebne gnade fpro- lil. Ti li me uzhil, de le dobra molitev pre¬ dere oblake, do tebe pride, in od tebe fpro- li dobre darove: persadeval li bom torej prav moliti. Molil bom tebe fvojiga ftvarnika, in tudi fe bom perporozhal Marii, de mi fpro- li od tebe po Jesufu Kriltufu miloft, in sveli- v zhanje. Anien. Zerkveno shegnanje. Zerbev je kraj ozhitne molitve, ali bosbje flushbe. ( Samo to kashe, de fo zerkve vred¬ ne velikiga fpofhtovanja. — Bog ni zerkva po¬ treben , pa mi potrebujemo videnih fvetih — 9 6 — opravkov, de nafha dufha ne opefha. Bog fi je tedaj is sgolj milofti isvolil, in pofvetil zerkve, de bi bile njegovo prebivalifbe, in kraj njegove ozhitne flushbe. Karkoli je tu¬ kaj, ti sapoveduje fpofhtovanje, te opomin¬ ja molili. Zerkve To pofvezhene od fhkofa; fo podoba nebefhkiga kraljeftva, in verni v’ njih sbrani pomenijo nebefhke prebivavze, kteri neprenehama Boga hvalijo. Nauk. Kratko raslaganje zerkveniga pofvezhevanja ali shegnanja. De ti, o kriftjan ! fpofhtujefh zerkve, in v’ njih prav molifh, bofh nekoliko vidil, ka¬ ko jih fhkof shegnuje, ali pofvezhuje. 1) 4 Shkof pridejo v’ novo zerkev, in pred vfim drugim vkashejo dvanajft fvezh po zer- kvi pershgati. — Te pomenijo dvanajft apo- ftelnov, kteri fo bili fvitlobo vere v’ Jesufa, luzh vfiga fveta. t Svezhe gore med shegnova- , njam, ker bres fvitlobe Jesufove bi ne bilo katolfhke zerkve, in tudi nobeniga zhloveka pofvezheniga. 2) t Shkof gredo is zerkve, in duri fe sapro sa njimi. Pred zerkvenimi ■ vratmi fo fvetinje, pred kterimi fhkof s’ drugimi du¬ hovnimi molijo. Te fvetinje fe potlej poloshe v’ altar. —■ Pred velikimi vratmi fhkof, in dru¬ gi pojejo litanije, de profijo Boga to fveto 97 delo dopadljivo fprejeti. — ( Shkof poshegnaj« fol in vodo, febe in druge s’ njo pokrope, tu¬ di trikrat sidove sunaj zerkve okolj in okolj, in pokopalifhe rekozh vezhkrat: V’ imenu 0- zheta, t Sina, in fvetiga Duha. 3) Kader fo fhkof pervi krat sidove in pokopalifhe s’ shegnano vodo pokropili, in fo prifhli do velikih vrat, fe vila vi jo pred njimi; poterkajo f’ palizo na duri, rekozh: Poglavarji; odprite fvoje vrata, in vezhne vrata vsdignite fe, de kralj zhafli notri pride. Duhoven od snotraj vprafha: Kdo je ta kralj zhafli ? t Shkof odgovore: Mozhni in mogozhni Go- 1’pod. — Duri fe ne odpro. —• ( Shkof gredo okolj zerkve v’ drugizh, in delajo, kar prej, pa jim ne odprejo dur. — V’ tretizh gredo okolj zerkve, in kader pridejo do velikih vrat fe vftavijo pred njimi, poterkajo ko prej f’ palizo, prekrishajo s’ palizo vrata, in fe od¬ pro, grejo noter in sa njimi gredo le du¬ hovni, in potrebni flushabniki ; potlej sapre- jo duri. Zerkvene saperte duri pomenijo ne- befhko kraljeftvo pred Kriftufam vfim saper- to. — Duhovni saperli v’ zerkvi, pomenijo angel je. — t Shkof hodijo trikrat okolj zerkve, in trikrat poterkajo na duri, ker nam je Je- suf s’ velikim terplenjam odperl nebefhko kraljeftvo. — c Shkof in malo drugih gre v’ zevkev, ker je Jesuf v’ nebefa f’ feboj vsel le pravizhne ftare savese. >— Duri fo sopel' saperte, in vfe ljudftvo oftane sunaj, de fhkof morejo loshej fvoje fvete opravila v’ zerkvi i- L 7 - 9 » - meti; pa tudi v’ nauk je to, de moremo tudi mi f’ terplenjam, tako rekozh, v’ novizh ne- befhko kraljeftvo odpreti. 4) 4 Shkof, kadar v’ zerkev pridejo pra¬ vijo. Mir bodi ti hifhi. Duhovni sa njimi enako rezhejo. — t Shkof na fredi zerkve kle- zhe sapo jo pefem od fvetiga Duha. Med pe- tjam flushabniki potrefajo pepel po tleh v’ podobi krisha is vogla do vogla zerkve. Po tim krishu fhkof s’ fvojo palizo sapifhejo zherke gerfhkiga in latinfkiga jesika; tiki zhaf duhovni pojejo pefem Zaharijovo. Krish po tleh narejen s’ potrefenim pepelam, pomeni krish na kterim je Jesuf umeri. Zherke dveh jesikov pomenijo, de narodi vfih jesikov fo prifhli v’ katolfhko zerkev s’ saflushenjam Je- sufove fmerli na krishu. Pefem Zaharijova fe poje Bogu v’ hvalo, ker je miloftljivo dal od- refhenika. 5) t Shkof in duhovni potlej pojejo litani¬ je vfih fvetnikov; sa timi fhkof profijo Boga, de bi to zerkev poshegnal, in angelje varhe v’ njo poflal. Drugi sa vfako profhnjo odgovar¬ jajo: Te profimo, uflifhi naf. 6) ^Shkof shegnajo vodo, potlej ver- shejo v’ njo malo pepela, foli in vina; s’ njo prekrishajo velike vrata sdolaj in sgoraj; tudi altar na fredi, in na vogalih. Krope tudi altar okolj in okolj fedem krat; zer. kev od snotraj trikrat, na fredi in povfod- t Shkof med tem molijo, in profijo Boga u- - 99 ^ “ fmiliti fe vernih, ltteri bodo tukaj molili. Pepel pomeni zhlovefhko natoro Jesufovo, fol nekrohljivok, ali vilajenje, vino boshjo nato- ro, voda pa nafho natoro. t Shkof P to vodo prekrishajo velike vrata, pokrope s’ njo altar, in zerkev v’ fpomin, de je nafha natora s’ Jesufovo sdrushena, in de upamo zhakito v ka¬ jenj e imeti. 7) 4 Shkof gredo potlej is zerkve k’ fve- tinjam, od kterih je bilo sgoraj rezheno: opo¬ minjajo verno ljudkvo fpofhtovati boshjo ve- sho, in jo zhedno ohraniti, tudi moliti sa dobrotnike, kteri fo pomagali boshjo vesho fosidati, in obljubijo, de bodo njeni dobrotni¬ ki deleshni fvetih ofrov in molitev, ki bodo v’ nji opravljene. 8 ) 4 Shkof pomashejo P pofvezhenim ol¬ jarn velike vrata, in molijo, de bodo v’ ime¬ nu fvete Trojize vrata v’ svelizhanje. — 4 Shkof potlej nefejo fvetinje v’ prozefii okolj zerkve, in jih nefejo do velikiga altarja, in jih vanj poloshe. Potlej pomashejo kanlen f’ kterim fe fvetinje fvetnikov pokrijejo, rekozh: Pofve- zhen bodi ta grob v’ imenu Ozheta, 4 Sina, in fve ti ga Duha. 4 Shkof tudi altar pomashejo f’ pofvezhenim oljarn v’ vezh krajih. Altar pomeni Jesufa Krikufa; fvetinje fo poloshene v ! altar, ker fvetniki pozhivajo v’ Jesufu; fve¬ tinje fvetnikov fo djane v’ vfaki altar, ker fo pervi verni navado imeli na grobih marterni- kov altarje in zerkve sidati. * 7 g) t Shkof potlej pomashejo f’ pofvezlie- nim oljarn meda dvanajd gorezhih fvezh po zerkvi, kjer fe krishi narede; posbegnajo kel- he, in kar flushi k’ flushbi boshji; tudi profi- jo Boga dopadljivo jemati ofre fvete mafhe, in molitve, ktere bodo tukaj opravljene; pot¬ lej je fveta inafha. 10) Sdaj je bilo le malo na zbes rezheno od vliga, kako flikof shegnujejo novo zerkev, de verni kridjani faj nekoljko fposnajo te fve- te opravila in li persadevajo s’ velikim fpofh- lovanjam v’ boshji veshi bili. De bi ref bilo tako, fe more fhe nekaj povedati. 11) Zerkev pomeni nebefhko kraljedvo, in njega svoljene. — Preden zerkev podavi- jo, morejo globoko kopati, de velike kamne vlosbe, na kterih bo sidanje dalo. Veliki kam- nji pomenjio apoftelne, poglavarje katolfhke zerkve, kteri fo tudi poftavijeni na poglavitni vogelni kamen, kteri je Jesuf Kriftuf. — Kam¬ nje slosheno v’ sidanju boshje vesbe, pome¬ ni vfe verne kriftjane, kteri fo udje katolfhke zerkve. — Sidarji s’ velikim tolzhenjam per- pravljajo kamnje, de bi sidanje prav zhedno, in fklenjeno »bilo. To pomeni, de fe moremo s’ velikim terpljenjam obdelovali in perprav- ljati, fizer bi ne bili vredni- kamni duhovniga sidanja nebefhke zerkve. — Sidarji sametje- jo kamne, kteri fe ne dado obdelati; ravno tako bodo verni saversheni, kteri fe ne pufte obdelati po boshjih sapovedih. 101 12) Jesuf sida v’ nebelih duhovno hifho bres madesha. Patriarhi, preroki, in vii pra- vizhni tiare in nove savese bodo gladki in fvitli kameni tiga zhaflitiga sidanja. Ta zha- tlita zerkev bo dodelana na konz fveta, ka¬ dar bodo isvoljeni vlih zhafov in krajov shra¬ ni. t Syitloba te zbatiite zerkve ne bo fonze, ampak Bog. V’ tim fveLim prebivalifhu bodo angelji in fvetniki peli zbali, livalo, flavo Bogu, in jagnjetu vekomaj. — Od te zha- llite zerkve govori fveti Pavel v’ liilu do Efes. 5 , 27, Tudi fveti Janes v’ fkrivn. ras. 21. 1 3 ) O krilljan! zhc hozhefh shiv kamen biti zhaflitiga nebefhkiga Jerusalema, fpofh- tuj zerkve, in shivi fveto. Zbe li per boshji flushbi flab,' N kje bofh dober? Kadar pridefh v’ boshjo vesbo, bodi poln shive vere, in moli Boga s’ vfo ponishnofljo. Zhe boshjo vesho fpreobernefh v’ jamo rasbojnikov, bofh hudo fhtrafan. t Sveti Pavel pravi: Kdor bo- shjimu tempeljnu nezhafl flori, bo konzhan. I. Kor. 3 , 17. — Kadar fe ponavlja fpomin shegnanja kake zerkve, ali vfih zerkva ene fhkofije: pomni dane nauke: opufli navado posbrefhnikov, in rasujsdanih, kteri ponav¬ ljajo ta fpomin, fpomin velike milofli boshje, f’ poshrefbnofljo, f’ pijanzhevanjam, s’ norofljo. M o l i t e v. O Bog! zbe premiflim molitve, in fvete opravila vifbiga paflirja per shegnovanju tyo- 102 je veshe; kaj ta pomeni, koliko je fpofhtova- nja vredna, kako lim fe v’ nji sadershal; lim permoran obshalovati fvojo mersloto, in hu¬ dobijo. Ufmiljeni Ozhe nebefhki! odpufti mi te, in druge grehe, defiravno nifim vreden. Sa naprej hozhem v’ tvojim ftrahu tukaj mo¬ liti, pa tudi sunaj zerkve fveto shiveti, de bom prenefhen v’ zhaftito nebefhko zerkev, kjer te bom vekomaj hvalil. Amen. Dan fvojiga rojftva, in kerfta- t Stara navada je v’ fpominu ohraniti leto in dan kake fofebne prejete dobrote. Ravno ta¬ ko moremo mi delati; to je ohraniti v’ fpomi- nu dan fvojiga rojftva, in prejetiga kerfta, de sahvalimo Boga sa vfe to. Kadar je zhlovek rojen, pride na fvet lepo fonzhno fvitlobo v- shivat; pa per fvetim kerftu je prejel gnado zhes natorne fvitlobe katolfhke vere. — Ker- fhanfki ftarfhi dajejo fvojim otrokam imena fvetnikov: to je prav, de ima fleherni kriftjan per Bogu fofebniga pomozhnika, in de li per sadeva po njegovim sgledu shiveti. io3 Nauk. Kaj delali na dan fpomina fvojiga rojjtva, in kerjta. 1) Bodi hvaleshen Bogu tlvarniku, kte- ri ti je dobrotljivo dal dufbo, telo, in veliko drusiga. Bodi mu hvalesben, ki ti je dal um f’ kterim morefh njega fposnati. c She bolj mu bodi hvaleshen, ker ti prerojen in pofvezhen f’ fvetim kerftam. Kakor drugi li bil otrok jese in mafhevanja savolj perviga greha, pot¬ lej ti bik pofvezhen v’ Gofpodu. Sahvali Jesu- fa, kteri je febe dal v’ hudo fmert, de bi bil ti opran v’ njegovi fveti kervi. Te velike gna- de nifi prejel is del pravize, ker nobeniga saflushenja ni bilo v’ tebi, ampak is fofebne milotli boshje, kakor govori fveti Pavel. Tit. 3, 5. 2) Premifli dobro, zhe shivifh po bosh- jim poklizu. Volja boshja hozhe pofvezhenje, in svelizhanje vfih. Zhe ne shivifh kerfhan- fko, niti vreden kerfhanfkiga imena. Ne fmefh shiveti, kakor neverniki shive v’ nizhi- mernotli fvojih gerdih shelja; oni ne fposnajo Boga, ti pa ga fposnafh, in sa to nimafh sgovora v’ fvojih grehih, 4 Slezi tedaj tiari ga zhloveka fpazheniga v’ Adamu, in oblezhi no- viga po Jesufu Krillufu; shivi po duhu, ne po mefu, in ne fpolnuj del mefa, ker to fe ne fpodobi pofvezhenimu udu Jesufovinau. 4 Sveti Pavel .to opominja: Bog te je odlozhil, de bi bil podoben Jesufu. Rimi. 8, ig. 3) Vezhkrat v’ letu , pa fofebno fvojiga rojtlva, in kertla dan ponovi pred Bogam nje¬ mu prej llorjene obljube: odpovej fe refnizh- no hudizhu, njegovimu napuhu, njegovim de¬ lam, fpazhenimu fvetu, fvojimu hudimu po- sheljenju. Terdno obljubi sapovedi fpolnova- ti; in noti jih v’ ferzu, de’ vef zhaf fvojiga shivljenja svetlo shivifh po njih. Obljubil in perfegel ti sapovedi fpolnovati, in dolshan ti fvojimu Itvarniku pokoren biti, ako bi ravno ne bil obljubil; bodi tedaj tlanoviten flushab- nik bosliji. t S’ ftraham poflufhaj, kaj David govori: ,,Preklet zhlovek! kteri od boshjih sa- poved odtlopi.“ Pf. 118, 2 1. 4) Ti nofifh ime bosbjiga prijatla, shi- vi tedaj po njem : tiga imafh fofebniga po- mozhnika per Jesufu, perporozhuj fe mu, de ti fproti gnado fveto shiveti. c Skerbno fe uzhi, kako je on shivel, de shivifh po njem, koli¬ kor je mogozhe. On ti rezhe, kar fveti Pavel vfim vernim: Shivite po meni, kakor jeti po Kritlufu. JNi fvetnika v’ nebelih, de bi ne bil tukaj is vtiga ferza ljubil Boga, ljubil blishni- ga ko febe, fvoji volji fe odpovedal, in fe po¬ koril. t Svetniki fo bili tudi fkufhani, fo shi- veli med flabimi, fo vidili dotli pohujfhanja; pa fo fe premagovali, in fo fvoje hudo poshe- Ijenje de vali pod sapovedi. Ti ravno tako de¬ laj, in bofh svelizhan. io5 — Molitev. O moj Bog! vezh let shivim, In vshivam tvojo miloft, pa le febi, ne tebi lim vezhi del shivel. Ti ti me dobrotljivo vftvaril, mi dal natorno, in zhesnatorno fvitlobo, vedno mi dajelh veliko dobriga, pa lim tvoje dari v’ tvo¬ je rasshaljenje obrazhal. Kadar je bil moj god, in obletniza prejetiga kertla, lim fvojimu te- lefu kaj boljiga pervofhil, pa nitim tebe hva¬ lil sa prejete gnade, na mifel mi ni prifhlo, kar lim per fvetim kertlu tebi obljubil ; in ni mi bilo mar fvoje shivljenje poboljfhati. U- fmiljeni Gofpod! sahvalim te sa tolikanj do¬ brot; odpulli mi moje grebe; daj mi gnado fveto shiveti. — O ljubi moj pomozbnik fveti I. (ime kerjtniga patrona) tvoje ime notim, pa po tebi ne shivim; pomagaj mi per Bogu ; fproti mi gnado od njega po Jesufu Kriftufu, de obljube fvetiga kertla svetlo fpolnujem: in de le v’ tvoji drushbi kdaj vefelim vekomaj. Amen. Nepreftavni godovi. I. dan profenza. Obresovanje Jesajbvo. — Novo lelo. Bog je bil sapovedal obreso Abrahama pa¬ triarhu, hteri je bil ozhe po mefu vfih Judov, in po duhu vfih vernih. Obresa je bilo snam- nje bcjshje savese s’ njim. On, in njegovi mlaj- fhi moshkiga fpola fo bili ti sapovedi podver- sbeni. — Bog je to sapoved po Mojsefu po¬ novil, de bi vfi Judje moshkiga fpola obresani bili; zhe ne, bi bili is fhtevila verniga ljud- ftva sbrifani. Jesuf Krilluf ni bil ti sapovedi podvershen, pa le je vender radovoljno podvergel. On je bil fizer po mefu fin Abrahamov, pa je bil od fvetiga Duha fpozhet v’ prezhiftim telefu Mari¬ je vfelej devize; in ni fenze greha nad feboj imel. On, Bog in zhlovek fkupaj, je bil Go- fpod pollave; vender fe je poftavi podvergel, in je bil obresan ofem dni po rojftvu, de bi naf uzhil pokorfnno, in fvoje ferze obresovati. Obresa telefna je bila le Judam sapove- dana , obresa duhovna pa je vfim. Obresa ferza je potrebna k’ svelizhanju; saka j, kdor ne premaguje Tvojih hudih shelja, in pozhut- kov ne deva pqd Tushnolt poftave, ne more svelizhan hiti. — VTi Trno fkufhani od fvojiga hudiga posheljenja; to pa rodi greh, in po¬ gubljenje, ako v’ fkufhnjave dovolimo. Tedaj Te more vTaki vhavljati hudimu posheljenju, in to je duhovna ohresa. JesuT je bil oTem dni po rojftvu obresan, je bolezhine terpel, in do Tmerti je shivel v’ terplenji. To naT uzhi od perve mladolli do Tvoje Tmerti Te vojTkovati, Te obresovati, in terpeti. Tudi duhovno obresovanje ni bres bolezhin in terplenja, ker To nam ThuThnja- ve nadlesbne, in meTu neprijetne. Kdor jih ne kroti, bo is Thtevila isvoljenih isbriTan. Nauk. Refnizhno in bersh Jvoje shivljenje po Jesu- Ju poboljfhali. 1) Krili jan moj, TpremiTli, de po Je- suTu KriftuTu Te tako imenujeTh; shivi tedaj Tveto. Zhe Tveto ne shiviTh, Te kriftjan ne¬ vredno imenujeTh. VTa modroft je Tposnati Jesufa ; vTa uzhenoft je shiveti po njem. Ti Ti obljubil sveftobo Bogu per Tvetim kerftu, pot¬ lej -Ti te obljube ponavljal; kako pa shiviTh? Ni ure, ni dneva, ni perloshnofti take, de bi fmel od Boga odftopiti; pa vender kolikokrat Ti ga rasshalil ? OTem dni po rojllvu je JesuT sazhel kri prelivati 5 ti pa kedaj fi sazhel Bogu flushiti? t Sam fposnafh, de tvoje shiv- ljenje ni po sgledih in naukih Jesufovih, in veft ti prizhuje de potrebujefh poboljfha- nja, pa le obetafh pokoro, rekozh: bom she, bom she. 2 ) Ne odlafhaj pokore na prihodni zhaf, ker to je nevarno. Veliko jih je v’ peklu bres vfiga upanja, ker fo v’ slavljenji pre- dersno Upali; glej, de tudi ti med tifte ne pridefh. Vefh Tam, de shivljenje je kratko, de morefh naglo umreti, de je vlako uro fmert blishej, de ti bo tvoja terdovratnoft hujfhi jeso nakopala. — Vllani tedaj ferzhno, in sa- upljivo pojdi P pokoro k’ ufmiljenimu Jesufu. 5) Pravifh: Poboljfhanje mi je sdaj pre- teshko, fe bom potlej poboljfhal, kadar le bom lasheji. Neumnesh! bofh smiraj pefem lenih pel? Sakaj fe sapeljujefh ? Ako odla- fhafh fpreobernjenje, bodo grehi, in hude navade zhe dalje huji v’ tebi gofpodovali, in bofh boshje milolli zhe dalje manj vreden. —■ V’ prizho Boga fe fpremifli, in permoran bofh mogel fposnati, de tvoj um je bolj ta- men, tvoja volja hudobnifhi, boshji Urah ma- nji v’ tebi, in she bliso groba terdovraten oftajafh; morebiti bo do sadnje ure tvoja mer- slota oftala. ■ Sdaj te gofpodujejo nadleshne fkufhnjave, potlej te bo velika lenoba, in morebiti bofh v’ grehih mirno umeri. Poflufhaj P llrahani boshje shuganje: Grefhniki! me ni 11 e pofliu — x°9 — finali, pravi Gofpod, jed fe bom k’ vafhimu jiogubljenju fmejal. Prip. x, % 6. — Sbudi fe o grefhnik; in sgrevano moli. Molitev. Ufmiljeni "ozke nebefhki! sahvalim te sa toliko poterpeshlivodi, in milofti meni nevedni- mu dorjene. Dolgo li me zhakal, sdaj me va- bifh k’ pokori, defiravno /im odpufhenja ne¬ vreden. She sdavnaj bi bil pogubljen, ako bi mi bil ti pravizhno povernil. Ne le nerodovit¬ no , ampak tudi fhkodljivo drevo lim do sdaj bil. Oh! pezhe in boli me moja gerda nehva- leshnod, nizh vezh nozbem febi, ampak le te¬ bi shiveti. Pred teboj danf terdno obljubim, de bom sazbel novo shivljenje po Jesufu Kri- dufu; f’ tvojo gnado hozhem tudi danoviten odati do sadnje ure fvojiga shivljenja. O Jesuf! o preljubi Jesuf! pomagaj mi, de to novo leto perzhnem v’ tvojim prefvetim imenu. Savoljo fvojih bolezhin, in fvoje prefve- te kervi bodi milodliv meni revnimu grefhniku, de sdaj, in po Irnerti miloft sadobim. Amen. II. dan profenza. 4 .Sveti Makar AlekJ'andrijz pufkavnih. t Sveti Makar je bil rojen v’ velikim medu Alekfandrii okoli 3o6 let po Jesufovim rojdvu. 1 lo S pomozhjo gnaae je she v’ mladofli dobro iposnal nevarnoft fhumezhiga sapeljiviga fveta, in je hitel v’ pufhavo, de bi v’ pokori shivel. De bi ne safhel, ali ne pefhal na pravi poti vezhniga svelizhanja, je fhel k’ fvetimu Antonu pufhavniku, pod kteriga oblalljo je vezh let shivel, in od njega fe je uzhil ponish- noft, pokorjenje, in vfe kerfkanfke zbednofti k’ svelizhanju petrebne. Vfa njegova fkerb je bila Bogu flushiti v’ refnizi, in nikdar proftora dati hudizhu s’ mehkiip in lenim shivljenjam. Je bral, pre- mifhljeval, molil in delal neprenehama. Niko- lj ni s’ jedjo, P pitjam, P pozhitkam popolna- ma fti - egel fvojimu flabimu in trudnimu tele- fu, — V’ vfih fvojih dobrih delih' je ponishen oftal; in defiravno mafhnik, od vfih zhefhen in fpofhtovan, je hotel biti sadnji vfih drugih, farno v’ pokori pervi. Smiraj je bil poln mozhnih shelja vfe do¬ bro pofnemati, kar je per drugih vidil. Sve- dil je, de fveti Pakomi, duhovni ozhe veliko brumnih pufhavnikov, fofebno poboshno shi- vi, in je Ihel v’ nesnanih oblazbilih pred nje¬ gov klofhter, in je tako dolgo nadleshno pro¬ fil , de fo ga vanj vseli. V’ klofhtru je pre- zhudno shivel, in fvoje telo tolikanj pokoril, de fo ga pufhavniki imenovali zhloveka bres telefa. t Sveti Makar, ko je bil fposnan od fveti- ga Pokomija, fe je vernil k’ fvojim pufbavni- 111 kam, kterih duhovni ozhe je bil. Prozh je fliel is tiftiga klofhtra fofebno sato, ker je bil od vfih fpofhtovan, in fe je bal od napuha fkufhan biti. Deliravno je Bog dal fvojimu fvetimu Makarju zhudeshe delati, vender ni bil bres fkufhnjav. Ta mu je bila fofebno nadleshna, de bi v’ Rim fhel. t Sposnal jfe, de je famota flabimu zhloveku varnifhi, in je ferzhno pre¬ magal nadleshno fkufbnjano. t Sveti Makar je po vfih sapovedih shivel, in v’ veliki ftarofti v’ Gofpodu safpal v’ letu 3g4 ali 3g5 po Jesufovim rojftvu. Nauk. » ♦ Is njegoviga shivljenja. t Sveti Makar je v’ fvoji mladofli Bogu flushil, in beshal pred sapeljivim fvetam v’ pufhavo. — Mladoft ima veliko fovrashnikov, veliko fkufhnjav, pa malo modrofti. Poshe- ljenje je per mladih hujfhi, savoljo tiga fo vfe fkufhnjave nevarnifhi. — Kriftjan! svelt bodi Bogu v’ fvoji mladofti, in bofh lahko svelizhan. Ako fe v’ mladofti fpridifh, tesh- ko fe bofh poboljfhal. . — Beshi pred hudo¬ bno mnoshizo; beshi v’ pufhavo. V’ pufha¬ vo ne morefh iti, kakor fveti Makar in dru¬ gi, pa ljubi famoto, varuj fe kolikor moresh nepokojniga fhumezhiga fveta. V’ famoti bofh 112 loshej fposnal Boga, in febe; bofh raji molil, in nedolshnofi: ohranil. Ne bodi nikoli v’ fvojih ozheh pre mo¬ der, ker nili fam moder; zhe fe fam na - fe bolj sanafhafh, loshej bofh sapeljan. Morebiti tvoja modroft ni drugiga ko posheljenje, na¬ puh in terdovratnoll. 4 Spremifli pred Bogam fvoje ferze. Isberi li, ko fveti Makar, dobri- ga in fvetiga fvetovavza. Hudobnik je flab fvetovaviz. Kdor ni fehi dober, bako bo tebi? On bo govoril po fvojim fpazhenimu ferzu, in tvoje posheljenje bo flabimu fvetu rado per- volilo. S’ ravnim ferzam ifhi modrolli, in jo bofh nafhel. Ne shivi nikoli v’ lenobi, ker lenoba je veliko hudiga nauzhila. Delaj rad, in po- terpeshljivo pofhtene .dela fvojiga llanu, de boshjo voljo dopolnujefh. Le dela ii je pre¬ malo: poflufhaj, ber, premifhluj fvete nau¬ ke , de bo tvoja dufha s’ boshjim Duham polna, in v’ njem mozhna. Zhe to delafh, bofh fvoje dela pofvezheval, bofh Boga smi- raj v’ ferzu nofil, in fkufhnjave te ne bodo premogle. Vedno sheli, in 11 persadevaj, ko fve¬ ti Makar, bogabojezhe pofnemati. — Hudo, in dobro boljfha dobroshelniga kriftjana. — Hudo ga shali, ker je Bog rasshalen od hudj- ga; ga ponishuje, ker vidi nefrezho d ru gih > in ga zhujezhiga dela, de bi ne padel v’ po¬ gubo. — Dobro drugih ga unema, sheli, in li persadeva ravno tako shiveti. On je ko la- — 113 — komnik, kteriga shelje nifo nikdar tite; $mi- raj boljfhi prihaja; tudi per majhnih rezheh dufhniga dobizhka ifhe; vfe perloshnofti na to oberne, de prijetnifhi Bogu pohaja. Ti ravno tako delaj, in bofh vekomaj frezhen. M o l i t e v. Vtigamogozhni Gofpod! ponishno pred teboj fposnam, de ti do sdaj nitim refnizhno flushil. Kar je moje ferze bolj fpazhilo tim ifkal; zhe fo bile greha perloshnofti nevar- nifhi, raji tim jih imel; le flabim tim rad verjel, fvetim opominjevavzam tim fe uftav- Ijal; nizhemerne, in kratkozhafne opravila tim ljubil; potrebne dela nepoterpeshljivo, in fvete malopridno opravljal, per vtih rezheh tim le fvojiga vefelja ifkal; hudobne tim po- fnemal, s’ njih flabim shivljenjam tim tvo¬ je grehe isgovarjal; dobre ljudi, in njih dobre dela tim sanizheval. — Kaj mi je ftoriti ? Upam v’ tvojo nefkonzhno miloft , protina te sa gnado, poboljfhati fe shelim , shal mi je savolj vtih mojih grehov; febe hozhem sapuftiti, le tebe ifkati, in le tebe fe dershati, de te bom po fmerti prijasni- ga nafhel. Amen. I. 8 III. dan profenza, fveta Genovefa deviza. JSveta Genovefa je bila rojena oboli leta 422 bliso poglavitniga mefta Parisa. Njeni llarfhi fo bili katolfhke vere, pa uboshni. ( Sveti Ger¬ man fhkof je memo grede vidil to majhino deklizo, in je is njeniga lepiga sadershanja fposnal, de bo ona velika fvetniza. Ta fveti fhkof jo je' lepo uzhil, fofebno ji je perpo- rozhal snotranjo in sunanjo ponishnoft fkerb- no ohraniti, v’ zhiftofti sliiveti, in nizhemerne oblazhila sanizhevati. Majhina, in nedolshna Genovefa, je te fvete nauke v’ ferzu ohranila, in po njih shi- vela. Ona je bila rada doma, dolgo je pre- mifhljevala in molila, vedno fe pollila, v’ zhi- ftofti in v’ vlih zhednollih shivela, de bi Je- sufu, sheninu zhiftih dufh, dopadla. Njeno zhifto ferze je bilo Bogu prijetno prebivalifhe. t Svela Genovefa je veliko preganjanje ter- pela. { Stara navada je na fvetu, de slabi sa- nizhujejo dobre. Rekli fo ji hinavka, zoper- niza, in kar fo mogli fhpotljiviga; ker je bila smiraj bolehna, fo djali, to je fhtrafinga nje¬ ne hinavfhine in drugih grehov. Ona je mol- zhala, vfe voljno preterpela, molila sa fov- rashnike, in nikoli opuftila fvojiga dobriga shivljenja. Ob njenim zhafu je prifhel na Franzo- fko neufmiljeni kralj Atila, fhiba boshja ime¬ novan, s’ veliko vojfko. Vli fo hotli is Pa- risa sbeshati v’ terdne meka, Genovefa jim je branila rekozh: Meka, v’ ktere miflite iti, bodo rasdjane, timu meku pa nizh hu- diga ne bo. Pofmehovali fo fe ji, pa re- fnizbno fe je sgodilo tako, in potlej fo jo v’ zhaki imeli. Bog ji je dal mozh zhudesbe delati, in njeno ime je dalezh flovelo. Zlo fveti t Simeon 4 Stilila vezh llo mil dalezh od nje, je svedel njeno fvetok,' in fe ponishno nje¬ nim profhnjem perporozhal. — Shivela je fkoraj devetdefet let, in je safpala v’ Go- fpodu 3. dan profenza v’ letu 5u, ali 5 12 . Bog ji je dal po fmerli tudi doki zhude- shev delati, ker je hotel fvojo ponishno flu- shabnizo tudi na semlji povikfhati, de bi verni njene sglede raji pofnemali. Nauk. Is njeniga slavljenja. Vilm, pa fofebno mladim , fo nauki fve- tiga Germana potrebni v’ ponishnoki, v’ zhi- koki shiveli, in nizhemerne oblazhila sani- zhevati. Kdor hozhe dufhno nedolshnok ohra¬ niti , fe more bati fvetu dopaki. Kdor noli prevsetne oblazhila, kaslie pofvetno ferze, in de bolj fkerbi sa telo, ko sa dufho. Modri 8 * n6 pravi: „Telefno oblazhilo pokashe zhloveka.“ t Širah. 19, 27. t Sveta Genovefa je bila sanizhevana, in obdolshena, pa ona je voljno vfe preterpe- la, molila sa fovrashnike, in v’ dobrim fia- novitna oltala. Kriftjan moj! ti ravno tako delaj. Zhe fe jesifh, in kolnefh hude je- sike, ni prave ponishne poterpeshljivolti v’ tebi. Bolji ti je s/mizhevanje, ko hvala. Zhe fe hujfhi jesifh, hujfhi terpifh. t Slabi jesiki fo ko ofe, zhe fe jim bolj branifh, huji ti Jilijo v’ obras. Molzhi, preterpi, moli, in llanoviten bodi v’ dobrim. Zhe odllopifh od dobriga savoljo flabih jesikov, li hinaviz, in rasodevafh fvojo hinavfhino. To je snam- nje, de ne flushifh Bogu savoljo njega famiga # Ona je dolgo shivela, ako je bila ravno smiraj v’ poltih in v’ pokori. Ne pofhlufhaj fvojiga hudiga posheljenja, de bi ti pofti fhkodvali. Bodi smiraj sdershljiv, in polti fe rad po navadi dobrih, to bo sdravje dufhe in telefa. Polti fe na fkrivnim, kadar li fam svolifh polt; polti fe ozhitno, kadar je ozhitno sapovedan. 'Premehki kriltjani fe boje fvoji- mu telefu fhkodvati s’ poltam; zbe plefhejo vfo nozh, zhe veliko terpe, ker fvojimu hu- dimu posheljenju Itreshejo, tiga fe ne boje; le takrat, ko samore telefno terplenje dufhi po¬ magati , fe boje. Ne shivi mehko, ker mehko shivljenje ni kerfhanfko. Kriltjani fploh miflijo, de je — ”7 — mehko shivljenje le per bogatih ; ti fe motijo, ker samore biti tudi per ubogih, kteri veliko terpe, in le vedno trudijo. Mehko shivljenje je per tih, kteri po fvoji fpazheni volji shi- ve. Veliko jih je, ki fe netrudno trudijo sa shivesh, sa pofvetne dobizhke, sa ftreshbo Tvo¬ jim pozhutkam: kaj to pomaga, zhe terpe le sa telo, sa dufho pa jim ni mar? Pijanzi, ne- zhiftniki, prevsetniki, in drugi laki veliko ler- pe, de bi samogli p© fvojim gerdim poshelje- nju shiyeti. Eni fo ognjeni sa fvet, pa v’ Mo¬ litvi, v’ poflufhanji boshje befede, in v’ dru¬ gih fvetih delih, fo leni, in safpani; drugi fo, tudi per teshkih delih, polni norofti, gerdiga govorjenja, in veliko hudiga. Vfi ti, in drugi taki fo mehkiga shivljenja. •— 4 Svoje hude shel- je premagovati, v’ duhu pokore voljno terpeti, vfe nadloge savoljo Boga preterpeli, in vfo kerfhanfke dolshnohi fpolnovati, je vfim sapo- vedano; kdor tiga ne dela, mehko shivi. Vfi. fe morejo pokoriti, lenobo premago¬ vati, ferze in pozhutke pod sapovedi devati. Pokorjenje je potrebno pravizhnim, de ne gre- fhe, je potrebno grefhnikam, de fe pobolj- fhajo, in je potrebno poboljfhanim, de fiano- vilni oftanejo. Poflufhaj fvetiga Pavla: „Ta- rem fvoje telo, in ga v’ fufbnofl: devam, de savershen ne bom.“ I. Kor. g, 27. — Tudi: „Umiranje- Jesufovo na fvojim telefu nolim.“ II. Kor. 4, 10. — Kdor tiga ne dela, mehko shivi, in ho savershen. — n8 — Molitev. O Jesuf! sgled ojftriga shivljenja, in ve- likiga pokorjenja, ponishno fposnam, de fim lilno delezh od tvojdi sgledov, in naukov. Ti fi od rojftva do fmerti veliko, in rad terpel sa svelizhanje moje dufhe, jeli pa vfiga terplenja vreden fim fe terplenja ogibal. ■ Zhe lim terpel, fini nerad, le sa telo, bres duha pokore. Tvoji fvetniki ib veleli bili tvojiga terplenja in bole- zhin deleshni biti, jeft pa fim ljubil in ifkal le, kar je moje grefhne pozhutke vefelilo. V’ dobrotah fim bil hudobnifhi; zhe fo me sadeva- le nadloge, fim bil nepoterpeshljiv. Sdaj fpo- snam fvojo prašno in hinavfko bogabojezhnoll:, ker tudi dobre dela fim dopernafhal savoljo fe- be, savoljo hvale, savoljo pofvetniga plazhila. O Jesuf! napolni me s’ fvojim duham, de bom tvoj uzhenz, de nikoli febe, temuzh smiraj te¬ be ifhem, de bom tvojih bolezhin tukaj dele- shen, in potlej tvojiga kraljeltva. ^Sveta deviza Genovefa proli Jesufa sa me, in sa vfe mehke liriftjane, de samoremo po voski poli terplenja in premagovanja v’ nebefa priti. Amen. IV. dan profenza. t Svela t Sinkletika deviza, Sinenilnoll, bogallvo, lepota je prav redko f’ fvetoftjo v’ mladim zhloveku sdrushcno, pa — »9 — fveta t Sinkletika je vfe te sadershke s’ pomozhjo gnade premagala. Ona je bila rojena v’ veli¬ kim in Tpazhenim meftu Alefkandrii od boga¬ tih ftarfhev. Njena frezha je bila, de je ime¬ la prav bogabojezbe llarfhe, kteri fo jo s’ vfo fkerbjo v’ boshjim Itrahu sredili. Ona je bila filno bogata in lepa. Kadar je bila odrafhena, je Tvoje devifhtvo Jesufu v’ dar dala sa vfelej. Bogato bi Te bila lahko omoshila, pa ftanovitno je oftala v’ Tvojim Tklepu. Doma je rada bila, ponishno in Tra- moshljivo je bilo njeno oblazbilo; Tkerbno Te varovala tudi hudobnih shenTkih, pridna je bila, premiThljevala Tvete refnize, in molila neprenehama. Njeno ToTebno veTelje je bilo s’ JesuTam Te pogovarjati, velikokrat ga je po imenu klizala, in djala: Ljubi JesuT! prelju¬ bi sa - me krishani JesuT! ti li veT moj, in jeli fim vTa tvoja. Ker je ona do Boga nar- vezhi dopadajenje imela, ni hotla od Thume- zbiga Tveta nizh govoriti, nizh poTluThati: od Tvojih dobrih del je rada molzhala, in tudi pred domazhimi jih Tkerbno je Tkrivala, ker Te je bala od napuha TkuThana biti, in ker je hotla le JesuTu dopafti. ,S tarfbi To ji pomerli, ko je bila The mlada, prodala je vle Tvoje veliko premoshe- nje, in med uhoge ga rasdelila. Po tem je fhla v’ domazbe pokopaliThe prebivat. V’ ti- ftih zhalih To bile pokopaliTha bogatih preftor- nc, in To imele kamre sa prcbivaliThe shivih. 120 Ondi je bila v’ delu, v’ poftu, v’ molitvi. Od nevofhljiviga hudizha je bila hudo fkufhana, pa ona je s’ ljubesnijo do Jesufa f’ podam, in f’ folsami vfe fkufhnjave frezhno prema¬ govala. t Sinkletika je povfod flovela. Bogate devi¬ ze in imenitne shene fo jo obifkovale, in fo fe nad njo zhudile. Zhudile fo fe nad njo, de mlada, lepa, in bogata je vfimu fvetu flo- vo dala is ljubesni do Jesufa. Shelele fo po fvoji mozhi ravno tako shiveti, in fo jo profi¬ le sa svelizhanfke nauke. Ona fe je dolgo bra¬ nila druge uzhiti, vender permorana je djala: „Kdor hozhe dopajti Bogu, more vreden fad pokore delati; nikdar mehko shiveti, fvoje te¬ lo pokoriti, pred vjimi hudimi heshati; v’ fa- moti, v' pojta, v' molitvi Jtanovilen bili; ni¬ koli v' Je upali, temuzh le v ’ gnado Jve- tiga Daha; radovidnojt in radovednojt pre¬ magovali, fvoje mifli vedno u’ nebefih imeti.“ To je sapopadik njenih fvetih , nauhov. Ona je bila she ofemdefet let llara, in polna dobrih del ; pa Bog je hotel po nji sgled velike poterpeshljivofti drugim dati. Tri leta je bila bolna, de nikoli ni pozhitka ime¬ la. Sadnje tri mefze je bilo njeno nedolshno telo ena farna rana; nar boljfhi in poterpesh- ljivifhi prijatlize fo komaj per nji preftale* Umerla je peti dan profenza okoli 36o po Je- sufovim rojftvu. 121 Nauk, Mogozhe je v' nebefa priti. c Sveta t Sinkletika uzhi, de moremo v’ nebefa priti, pa tudi de moremo sa nebefa veliko terpeti. Ona je bila mlada, lepa, bo- gata, in v’ fredi velikiga fpazheniga mefta, pa fe ni dala smoliti, temuzh je Bogu svefto , in ftanovitno flushila do fmerti. Ravno tako mo¬ remo mi, de fvojo edino neumerjozho dufho svelizbamo. Nekteri miflijo bres terplenja v’ nebefa priti, kar ni ref. Kriftuf pravi: ,, Voske fo vra¬ ta, in tefna je pot, ktera v’ sbivljenje pelja.‘ £ Mat. 7, 14. ^Svetniki fo bili v’ famoti, v’ po- flu, v’ molitvi, v’ shalofti, v’ pokori ftanovi- tni, vender fo smiraj trepetali. Sdaj pa grefh- niki v’ fmehu, v’ igrah, v’ norzhijah, v’ po- shrefhnofti vender le upajo v’ nebefa priti. O neumni! Drugi miflijo, de je nemogozhe dufho svelizhati! pa more biti te mifli svirajo is lju- besni do greha, ker fe jim ne ljubi flabo natoro premagovati. Oni li is lenobe smifh- ljujejo veliko tesho v’ sapovedih, in sato mi¬ flijo, de je nemogozhe po volji boshji shive- ti. Oni fo enaki lenimu otroku, kteri fe ozhe- tu vedno odgovarja: Ne morem; v’ refnizi pa nozbe. Kdor ima ferze po Jesufovih naukih, mi- fli, de le f’ terplenjem, in premagovanjem fe 122 pride v’ nebefhko kraljeftvo, vender fe samore priti, in fleherni pride, kteri f’ pomozhjo gnade boslije refnizhno hozhe. Ref je to, na- tora je flaba, fovrashnikov je veliko; pa, kar ni zhloveku mogozhe, je Bogu mogozhe, ker vfe samoremo s’ njegovo gnado. Sapovedi' fo ref butara, in jarm fprideni natori, pa s’ gna¬ do boshjo je ta butara lahka, in ta jarm fla- dak. Kar fo perute ptizam, to fo sapovedi zhloveku. Ptize ne t^she perute, ampak ji flu- shijo k’ letanju, tudi soper mras in mozbo; ravno tako ima zhlovek, kteri Boga refnizhno ljubi, v’ sapovedih vfo pomozh. Kdor najde Boga f’ pravo vero, in ga is vfiga ferza ljubi, noli butaro njegovih sapoved, ko zhlovek, ki saklad najde in ga nefe domu. Teshko nefe, pa lahko nefe, in terpljenja ne zhuti, ker vefelo terpi. O kriftjan moj, sakaj fe te sdi, de pre¬ veliko terpifh sa svelizhanje fvoje dufhe? Ti terpifh filno veliko sa fvet, morebiti terpifh veliko sa pekel, morebiti vezh terpifh sa pe¬ kel , ko bi bilo treba terpeti sa nebefa. Te¬ daj fi vero saftonj prejel, ker fe tako gerdo mratifh v’ fvojih miflih. Obudi, in obuduj shiivo vero, in fposnaj vrednoti fvoje dufhe; upaj v’ ufmiljeniga Boga , in ga is ferza profl, de pomozh gnade sadobifh. Le verjemi mi, de tvoja flaba natora povikfhuje tesho bosh- jih sapoved, ker ji greh dopade. Hitro, in ferzhno fe podaj na pot svelizhanja, po kte- 123 ri fo fvetniki hodili. Kar Jo oni samoglr, sa- morefh tudi ti. — Moli is ferza: M o l i t e v. O moj Bog! ponishno fposnam, de Jim do sdaj premalo fkerbel sa fvoje svelizhanje, lim shivel do sdaj v’ smoli; fvetu Jim flushil, in le sa telo fkerbel, vender Jim upal v’ nebe¬ la priti. Moj preljubi Svelizhar mi je pravo pot kasal s’ krishem, -fvetniki s’ krisbem oblo- sheni fo hodili sa njim, jeft Jim hodil po poti pogubljenja, in shivel bres vJiga flrahu. Sa na¬ prej, o Jesuf! fe bom le tebe dershal, in po tvojih sapovedih shivel. Tvoje sapovedi fo bile moji pokasheni natori teshka butara, ker lim radovoljno ljubil greh, pa vfe samorem, ako mi pomagafh: tvoj jarm mi je bil teshak le sa to, ker niJim tebe ljubil. Daj mi po fvoji ve¬ liki milofti ljubesen do tebe; napolni me s’ nebefhko fladkolljo, de vefelo terpim, de pre¬ magujem nadleshne fkufhnjave, de ftanovitno tebi flushim: in v’ fveti drushbi tvojih fvclih tebe hvalim vekomaj. Amen. V. dan p r o { e n z a. t «Simeon t Slilita pufhavnik. 4 Sveti t Simeon, imenovan c Stilita, ker je vezli let na Jlebru Hal, je bil prezhudcn fvet- I — 124 — nik, nad kterim je Bog kasal vfigamogozhnod fvoje gnade. Njegov ozhe je bil padir, in tu¬ di on je shivino pafel do trinajdiga leta. Sgo- dilo fe je, de je velik fneg padel, de ni mo¬ gel na pafho gnati. Takrat, fhe otrok trinajd let dar, gre v’ zerkev molit, in flifhi brati is e- vangelja: „Blagor shalodnim, ovefeljeni bodo! Blagor zhidim, Boga bodo gledali ! 4t Te befe- de fo ga mozhno fpodbodle, pa umeti jih ni mogel. Vprafha dariga bogabnjezhiga pufhav- nika, kako fe morejo te befede sadopiti ? Pu- fhavnik mu pove, de te govore od ladniga satajenja in od kerfhanfkih- zhednod, ki jih je k’ svelizbanju treba. c Skerbno ga fhe vprafha: Kako sadobi zhlovek svelizhanje? 4 Starzhek mu odgovori: Shalovati in jokati more zhlo¬ vek savoljo fvojih grehov, ker je s’ njimi Bo¬ ga rasshalil, fveta ne ljubiti, poditi fe, moliti, zhuti zhes fvoje posheljenje; revfhino , lakoto, sanizhevanje, preganjanje in vfe nadloge volj¬ no preterpeti, in nobeniga prepovedaniga ve- felja tukaj ne vshivati. Sadopifh to, moj ljubi otrok ? Bog ti daj tako shiveti! 4 Simeon je bil fkosi ferze prefunjen od tiga fvetiga govorjenja, je ponishno in gore- zhe profil Boga gnada, de bi s’ njo hodil po poti svelizhanja. t Shel je v’ pufhavo, ondi je bil nektere dni. Vef ognjen sa svelizhanje pride v’ neki klofhter, poklekne pred vikfhi- ga v’ klofhtru, profi ponishno ga v’ klofhter vseti, kar je tudi fprofil. V’ klofhtri je, ako ravno fhe otrok, nar ojdrejfhi shivel memo 125 vfih drusih. ^Stanovitno je molil, vedno fe pokil, in nikoli ni dal pozhitka fvojimu telefu. Vikfhi tega klofhtra ga je oflovil, de hi nje¬ govo preojkro shivljenje ne hilo nevaren sgled drugim pufhavnikam. 4 Sveti c Simeon pokoren sapuki klofhter, in potlej je fhe ojkrejfhi shivel. Na sadnje fi je prebivalifhe svolil vifok keber, na kterim je, kakor pravijo, 4 o let Hoje shivel: ondi je pre- kal lakoto, shejo, vrozhino, mras in veliko drusiga hudiga. Vezh let je she shivel v’ pufhavi, de je njegova mati fhe le svedla, kje de je, in kako fveto de shivi. t Silno je shelela ga fhe enkrat viditi, in s’ njim govoriti. Pride k’ njemu, od vefelja fe sjoka nad njim, in mu rasodene fvo- je lilne shelje ga viditi. Tolasbi jo rekozh: Nikar ne shalujte, ljuba moja mati! fej fe bo¬ mo vidili v’ vezhnim boshjim kraljekvu. U- , merla mu je mati sraven njega. Vef shaloken joka in moli rekozh: „Gofpod naj te vsame v** fvoje vefelje, in plazha naj ti bolezhine, trud in fkerbi, ki fi jih imela savoljo mene. O Gofpod! ki na Kerubinih fedifh, vfe je v’ tvoji oblaki; ti fi obljubil nebefa vfim, ki to ljubi¬ jo, ti klizhefh in jemljefh dufhe pravizhnih v’ fvoje kraljekvo, in vershefh hudobne v’ po¬ gubljenje, vsemi nje dufho v’ prebivalifhe na- fhih fvetih ozhakov, sakaj vfe je v’ tvoji obla¬ ki od vekomaj do vekomaj.“ Amen. Bog je po njem f’ zhudeshi fvojo vfiga- niogozhnoft rasodeval; veliko ljudi je savoljo 126 njegoviga fvetiga ojhriga shivljenja k’ njemu perfhlo, fe mu v’ molitvo perporozhevali, in ker fo vidili, koliko li sa nebefa persadeva, fo tudi pokoro svolili, hudobno in mehko shivlje- nje sapuhili, in k’ Bogu fe obernili. Kadar je veliko let na hebru hal je safpal v’ Gofpodu, v’ letu 45g po Kriftufovim rojhvu, in fliel v’ nebefa, sa ktere je tolikanj terpel. Nauk. S ’ vednim pokorjenjem fvoje hudo posheljenje premagovati. Sazhetik brumniga shivljenja fvetiga Si¬ meona je hilo fkerbno poflufhanje befede bosh- je. Prav govori ^Salomon: ,,Modrohi sazhetik fo shelje refnizhne po nauku,“ Modr. 6, 18. Krihjan! ti velikokrat flifhifh, in poflufbafh befedo boshjo, pa bres vliga fajdu. Befeda boshja ti je mersla, ker hudo posheljenje moti tvoje ferze. Presheni s’ gnado boshjo ljubesen do greha, in svelizhanfki nauki ti bodo pri¬ jetni. t Spremifli neisrezheno pokorjenje nedol- shniga t Simeona, de fposnafh potrebo fe po¬ koriti , in de fe refnizhno pokorifh. Bog ti ne j sapove delati, kar je on delal, vender v’ drugih rezheh ga po fvoji mozhi pofnemaj, in li dolshan , ker 6 grefhnik. Od njega li flifhal, de je od pervih let do fmerti v’ ve¬ liki pokori shivel: ti li morebiti od pervih let — 12 7 — do sdaj v’ grehih shivel. Delaj tedaj vreden fad pokore. Pokora Bogu nar prijetnifhi je premago¬ vanje Tvoje hudobne volje, pa tudi morefh v’ pokorjenji shiveti, ako hozhefh Tvojo hudo¬ bno voljo premagovati. JesuT to sapove, re- kozh: „Kdor hozhe sa menoj priti, naj sataji Tam Tebe.“ Luk. 9, 2 3 , Vil Trno v’ hudobii Tpozheti, naThe miTli To hodobne, vlih Terze je Tprideno, na nafihim meTu ni nizh sdravi- ga, imamo hudo voljo boshji Tveti volji naT- protno: vfi Trno TkuThani od Tvojiga hudiga posheljenja, ktero lili naTho duTho y’ vezimo pogubljenje. Mi Trno tedaj dolshni llarimu zhloveku odmreti, kteriga Trno po Adamu poverbali, in Tmo dolshni Te ponavljati po JesuTu Rriftu- Tu; zhe tiga ne llorimo , bomo vekomaj umer- li. 4 Sam Bog to sapove, in sato pravi Tveti Pavel: „ 4 Slezite ftariga zloveka s’ njegovimi de¬ li, in obležite noviga — po JesuTu KriltuTu. 44 KoloT. 3 . 9, Krilljan! nikar ne shivi po Tvojim hudim posheljenji, pa odverni Te od Tvoje hudobne volje , ne poTluThaj hudizha, Tlabih tovarThev, ali Tvojih hudih shelja. Ne shivi, kot never¬ niki v’ neTramnolti, v’ poshreThnofti, v’ pija- nolti, v’ nezhiftofti; zhe shiviTh po meTu, boTh vekomaj pogubljen. Ne opuThaj le ozhit- no hudiga djanja, ampak Tkerbno premaguj hude miTli, de boTh per Bogu pravizhen. Ti ii krilljan, shivi tedaj Tveto po JesuTu KriftuTu. 4 Sveti Pavel pravi: „Kteri fo Kribufovi, fo fvo¬ je mefo krishali, vfe grehe, in sbelje.“ Gal. «5, 2 4* Ne brani fe tiga boriti, ker drugazhi ne bofh svelizhan. Zhe sdaj nozhefh febi od¬ mreti, fvoje mifli in pozhutke v’ fushnob devati, in fe pokoriti, te bo fmert v’ gre¬ hih prehitela, in pred fodbo boshjo ne bofh obbal. Telo bodo zhervi fnedli, premoshe- nje bodo drugi vshivali, ali sapravili, dufho bofh pogubil. ( Stori tedaj s’ dobro voljo sdaj sa vezhno svelizhanje, kar bofh potlej sabo- nj boriti shelel. Zhe tiga ne borifh, bofh fvojo terdovratnob obshaloval vekomaj , in ta preposna shalob ti ne bo nizh pomagala. — Obshaluj is ferza fvoje grefhno shivljenje, in rezi: Molitev , O Jesuf! sdaj shaloben fposnam, de lim od tvojih fvetih naukov delezh safhal. (Svo¬ jim pozhutkam lim bregel; febi in fvetu lim shivel; flabeji lim bil od nevernikov, ker oni tebe ne posnajo, jeb pak lim . vedno fli- fhal tvoje, fvete nauke, in vshival tvoje do¬ brote. O jeb nefrezhni zhlovek! Veroval lim v’ tebe is ljubesni do mene krishaniga, drugiga mi pa ni mar bilo kot rasujsda- no shiveti. Poflufhal, in bogal lim raji vfa- ' kiga, ko tebe, o Jesuf! Upam v’ tvojo ne- fkonzhno milob; ti samorefh, in hozhefh 12 9 meni pomagati na pravo pot pokore. Poma- gaj mi po Tvoji veliki milofti, de f’ pomo- zhjo tvoje gnade ferzhno obskalujem Tvoje velike grehe, Te reTnizhno poboljTham, v’ pokori do Tmerti ftanovitno shivim, in tebe vekomaj vshivam. Amen. VI. dan profenza fiveli trije kralji. Malo zhaTa po Jesufovim rojflvu To priTbli v 5 Betlehem meto rodu Juda is jutrove de- shele modri JesuTa molit. Ti To bili per- vine nevernikov. Ti Te Tploh Tveti trije kralji imenujejo. 4 So bili reT kralji, ali ne; kako jim je bilo ime, Te ne 'more v’ reTnizi ve- diti. Bogati, mogozhni in modri To bili. 4 Sploh mifel je, de To bili is Arabije, ktera velika deshela meji s’ JudovTko, in je Ju- dovTki desheli proti jutru. Modri To v’ Tvoji desheli vidili novo sve- sdo nad Judejo, in od boshje gnade ras- Tvitljeni To Tposnali de osnanuje rojftvo t Si- na boshjiga. Od te prezhudne svesde je ve¬ liko zhaTa prej pravil Balaam. — Judje To bili v’ daljnih deshelah v’ fushnofti, in tudi neverniki To lahko od njih svedili, de zhakajo odreThenika, in ob kterim zhaTu bo priThel. I. 9 — i3o — Modri polni hvaleshnotti in ferzhnofti fo fe na pot podali, in hiteli v’ Judejo, pa sve- sda fe jim je bila fhrila, bar je bila fkufhnja njih verne tlanovitnotli. Oni fo menili, in je bilo ref: v’ Jerusalemu bomo svedili, kje je novi kralj rojen; fo hiteli v’ metlo, in ferzhno vprafhali po njem. Oni nifo prafhali po finovih kralja Herodesha, kteri fo she bili odrafheni, temuzh kje je sdaj rojeni kralj Judov. Kadar je kralj Herodesh to flifhal, fe je preftrafhil, in vef Jerusalem s’ njim. — Ob titlim zhafu Judje nifo imeli praviga sapopad- ka od odrefhenika. Oni fo od njega miflili de bo Israelze od vidnih fovrashnikov odrefhil, in de bo mogozhen kralj v’ Jerusalemu zhes vfe narode. Motili fo fe, ker fo prerokovanje od katoljfhke zerkve pofvetno sallopili. Mero- desh je ravno tako miflil, sato fe je pretlra- fhil, ker fe je bal sa kraljeftvo. Pa sakaj fo fe tudi Jerusalemzhani pretlrafhili? Jim ni bi¬ lo bolji fe Herodesha snebiti? To je ref, ven- der fo fe pretlrafhili is pofvetnih urshahov. —• Eni fo' fe pretlrafhili k’ videsu in is hinavfhi- ne, de hi Herodeshu dopadli. — Drugi fo fe prellrafhili iš lakomnolli, ker fo fe hali sa flushbo, ktero fo imeli per njem, ali od nje¬ ga. — Tretji fo fe pretlrafhili, ker fo menili: neufmiljeni kralj Herodesh naf bo pomoril, ker bo miflil, de noviga kralja shelimo. - Kralj Herodesh je poklizal uzhenike, in jih je vprafhal: Kje bo Krilluf rojen? Oni fo mu odgovorili: V’ Betlehemu rodu Juda. Prej ni bilo Herodeshu mar svediti, hje bo Kritluf rojen, sdaj ga le fkerbi, ker fe boji sa kraljettvo; sato ni bil vreden ga posnati. Kralj Herodešh je potlej fkrivaj poklizal modre in fkerbno is njih fprafheval zhaf, v’ kterim fe jim je svesda perkasala. Kadar je to svedil, jim rezhe: Pojdite, in fkerbno o- prafhujte po detetu, in ko ga najdete, pri¬ dite meni nasaj povedat, de tudi jeti grem ga molit. — O neufmiljeni in prekanjeni hi- naviz! On je modre fkrivaj poklizal, de bi drugi ne flifhali tiga hinavfldga govorjenja, in modrim ne povedali, koliko je on neufmi- ljen. Ilerodesh je hudobno miflil, in lepo govoril, sato je on shiva podoba hinavfke dufhe. Modri fo Herodeshu verjeli, pa Bog ni dopuftil jih sapeljati. Oni fo fhli bersh is Je- rusalema, in sunaj metla ugledajo svesdo, ktero fo prej vidili v’ jutrovi desheli, ta . je pred njim fhla, in nad Jesufam obftala. To je bilo nebefhko plazhilo njih velike ferzlino- ili in tlanovitnotli. Modri fo bili neisrezheno vefeli, in hvaleshni Sato, fo hiteli sa svesdo, in fo nafhli Jesufa. — Kdor je sveti Bogu, ni nikdar od njega sapufhen. Modri fo ob ti perloshnofti fkasali dve fo- febni zhednotli, shivo vero, in veliko ponish- notl. Oni fo fhli v’ titlo revno prebivalifhe bolj ubogimu, ko mogozhnimu kralju podobno, i3a vender fe nifo nad tim pohujfhali, temuzh fo fposnali odrefhenika vliga fveta, in klezhe no¬ vorojeno dete ponishno molijo. Oni fo Jesufu v’ dar dali slata, kadila, mire. Ti darovi rasodenejo njih vero. S’ sla- lam fo njega fposnali kralja, ker slato fe da¬ ruje kraljam ; f’ kadilam fo ga fposnali Boga, ker kadilo fe sashiga per hoshji flushbi;-s’ miro fo ga fposnali zhloveka, ker s’ njo po- masane fo v’ tikih deshelah trupla mertvih pokopavali. Nar holjfhi, in prijetnifhi dar modrih je bil ta, ker fo febe is vliga ferza Jesufu dali. Modrim je bilo od Boga rasodeto, in sa- povedano ne verniti fe k’ Herodeshu; fhli fo tedaj po drugi poti v’ fvoje deshele nasaj. Ci¬ ni nifo fposnali Herodeshove hudobne hinav- fhine, pa Bog jih ni pulti! sapeljati. Jesuf je bil tedaj dobrim rasodet, hudobnim je o- llal nesnan. — Modri fo vfo pot hvalili Bo¬ ga, Jesufa fo smiraj v’ ferzu nolili, drugim fo ga po mozhi osnanovali, do fmerti prav fveto shiveli, in potlej fofebno plazhilo v’ ne j be.fih prejeli. Nauk. Is tiga prašnika. Modri fo vidili novo svesdo, in fo bersh fhli Jesufa ifkat: ako bi ne bili bersh fhli, bi ga morebiti ne bili nikoli naj dl j. Krilljan moj! tudi tebi fveti svesda gnade hoshje, ifhi te¬ daj bersh JesuTa T’ pravim Tpreobernjenjem. Ne rezi: Bom ob bolj perloshnim zhafu, ka- dar bom manj fkerbi imel, kadar mi bodo fkufhnjave manj nadleshne, kadar bom ka¬ reji. Zhe li gnadi boshji nesvek, morebiti bofh sapufhen. Gorje zhloveku, kteri ne fpo- sna zbafa bosbjiga obifkanja. — Lashnjivi prijatli, dolga pot, nevarnok in v r eliko ter- plenje bi bilo lahko odvernilo modre, ako bi bili manj gorezhnoki imeli; ravno to tebe, o grefhnik, obfodi, ker fovrashnike Tvoje du- fhe poflufhafh, in nozhefh nizh terpeti sa 1 Tvoje ^Velizhanje, — t Serzhno tedaj vdani, in pojdi k’ Jesufu. Modrim Te je bila svesda fkrila, pa oni .nifo savolj tiga od dobriga fklepa odkopili. Kakor s’ njimi, tako s’ drugimi Bog dela. On daja fvitlobo is miloki, in is miloki perpuki, tamo. Dobro in hudo Te premenjuje, de Trno fe^zhni in ponishni. Grefhniki! v’ hudim ne posabite dobriga, in v’ dobrim ne posabi- te hudiga. Bog s’ nami dela kot moder o- zhe s’ Tvojimi otrozi, klere refnizhno ljubi, pa ozhitne ljubesni njim ne kashe vfelej. Kri- kjan! zhe nimaTh obzhutniga vefelja v’ mo¬ litvi in v’ boshji Tlushbi, bodi kanoviten, ne odkopi od dobriga, The bolj moli; opravljaj sveko, kar ti Bog sapove, in potlej ti bo o- bilno povernjeno. Kadar Te je svesda Tkrila modrim, To Thli v ’ Jerusalem, de bi od uzhenikov svedili, kam fe bodo občrnili. Ti ravno tako delaj; kadar koli zviblafh, vprafhaj uzhenike katoljfhke zerkve, fofebno per fpovedi, de najdefh pravo pot, in de po nji varno hodifh. Piimafh sgo- vora, zhe tiga ne florifh. Herodesh fe je preflrafhil in vef Jerusa- lem s’ njim, kadar fo svedili, de modri no- vorojeniga kralja ifhejo. Glej , o krifljan! de fe tudi ti is pofvetnih urshahov ne preftra- fbifh, kadar flifhifh, kaj je lloriti k’ sveli- zhanju. Jesufovi nameftnik ti sapove flabiga prijatla sapuftiti, veliki drushbi fe odpoveda¬ ti, blishnimu poverniti, ali kaj drugiga ; ne preftrafhi fe, temuzh flori to, de dufho sve- lizhafh. Kaj ti bodo sapeljivi prijati!, veli¬ ka drushba, obilnoft blaga pomagali v’ vezh- nim pogubljenji ? Herodeshu ni bilo prej mar svediti, kje in kedaj bo Kriftuf rojen, le ob prihodu mo¬ drih je shelel svediti, ker fe je hal sa kra- ljeftvo. — Herodesh je podoba flabih kriftja- nov, kteri od fkerbi, od fladnofti, od fku- fhnjav smotljeni shive v’ radovoljni flepoli. Le v’ nevarni bolesni fkerhno oprafhujejo uzhenike, in fpovednike, kaj de jim je floriti, pa takrat je morebiti preposno. — Uzheniki, kteri fo modrim pravili, kje bo Jesuf rojen, in vender farni nifo hotli k’ Jesufu iti, pome¬ nijo tifte, kteri druge modro uzhe farni pa ne delajo tako, drugim kashejo pravo pot, farni pa po,drugi hodijo. c Si flifhal, kako je Herodesh hinavfko govoril modrim; ti fovrashish njegovo gerdo hinavfhino, pa morebiti ravno tako delafh. Ti molifh Jesufa s’ shnabli, pa ne s’ ferzam; fkerbifh sa njegovo sunanjo zhaft, in ga s’ shivljenjem sanizhujefh; shelifh ga prijeti per fvetim obhajilu, in ga krishafh v’ Tvojim feV- zu; prav govorifh in hudobno delafh. Pre¬ ljubi moj! kaj je to, ko gerda hinavfhina? Modri fo sunaj Jerusalema sopet vidili svesdo, ta je pred njimi fhla, in nad Jesufam obftala. — O kriltjan ! bodi poln vere, in ferzhnofti, in Bog te bo frezhno vodil. Mo¬ dri fo nafhli Jesufa, kteriga fo s’ velikim ter- plenjem ftanovitno ifkali; ti vavna tako delaj. Kaj ti pomaga svediti pot, po kteri fe pride do Jesufa, zhe nozhefh hoditi po nje, ali zhe odftopifh od nje? Bodi tedaj boshjimu pokli- zu pokoren, in na Gofpodovi poti ftanoviten. Boljfhi bi ti bilo poti refnize ne fposnati, ko po fposnanji od nje odltopiti. Shiva vera, in ferzhna ponishnoil modrih uzhi in fvari. Bogatih in mogozhnih ni bilo fram pred dete tam Jesufam fe ozhitno poni- shevati ; ti morde fe framujefh ponishno mo¬ liti Jesufa v’ prizho drugih kriftjanov. Per Beti mafbi je ravno tifti Jesuf, kralj nebef in semlje, kteriga fo modri v’ Betlehemu molili: to verujefh, vender je malo prave ponishno fi-i v’ tebi. Bodi tedaj poln shiye vere , ko modri in bofh tudi ponishen. i36 Tudi ti daruj Jesufu, ko modri prijetne dari. Slato mu daj zinile gorezhe ljubesni, kadilo prave molitve in zhafti, miro refnizh- niga pokorjenja in folsa. Vzbali dajefh v’ dar sa Jesufovo sunanjo zhafl, febe pa nozbefh dati; zhe mu Tebe ne dafh, bo on vfe tvoje dari sanizheval. Modri fo fhli po drugi poti v’ fvojo de- shelo nasaj, ker jim je bilo to rasodeto in sapovedano od Boga. Tudi ti delaj tako, va¬ ruj fe prav fkerbno Jesufovih fovrashnikov, ker oni te ne morejo zhifto ljubiti, in savolj tiga te bodo sapeljali, pohujfhali in pogubili. Boljfhi in potrebnifhi je prijasnotl Jesufova od prijasnofti vfih kraljev in mogozlinih, ker ti vli kralji in mogozhni ne bodo samogli po¬ magati, ali te refhiti na fodni dan, ako naj- defh Jesufa ferditiga. Molitev. O preljubi Jesuf! sgrevano fposnam, de tim velikokrat tvojo gnado sanizheval, ktera me je nepeljevala k’ tebi. Ti ti meni poma¬ gal is sgol milotli, jeti fim fe branil is sgol hudobije. Modri fo tebe s’ velikim terplenjem ifkali, jeli bi bil lahko, pa te nifim hotel ifkati. Tvojiga velikiga ponishevanja in nau¬ kov tim fe pred ljudmi framoval, ker tebe nifim ljubil. Zlo per tvoji flushbi fim bil premalo ponishen: zhe fim te pa s’ befedo — t37 — hvalil, llm te s’ djanjem sanizheval. Pomagaj mi, dobrotljivi Jesuf, moje flabo shivljenje refnizhno poboljfhati. T.erdno obljubim tudi s’ velikim terplenjem tebe ifkati, in najditi. Tebi v’ dar dam fvojo dufho, fvoje telo , in kar premorem. Majhen dar je leta, pa tvo¬ ja miloft je neisrezheno velika, in me ne bo sanizhevala. — t Sveti trije kralji! profite Je- sufa sa-me ubogiga nevredniga grefhnika, de miloft od njega sadobim, in de ga y’ vafhi fveti drushbi hvalim vekomaj. Amen. VII. dan profenza. t Sveti Luži j ari marternik. t Sveti Luzijan je bil rojen na t Sirfkim, in od mladofti do fmerti je bil Bogu sveft. Kadar je bil odrafhen, je vfe fvoje premoshenje med uboge rasdelil, in v’ klofhler fhel, de bi on¬ di bres smot Bogu gorezhe flushil. Njegova nar vezhi fkerb je biia od pervih let do fmer¬ ti prav fkerbno premifhljevati Jesufove nau¬ ke, in po njih na tanko shiveti, de bi dufho svelizhal. Njegova fvetoft ni mogla fkrita oflati,. verni fo ga sheleli povikfhaniga v’ f. zerkvi. Mafhnik je bil shegnan sa ftreshbo vernih ve- likiga meita Antiohije; V’ tiftim velikim mer Jftu je nevtrudno osnanoval befedo boshjo , ver¬ ne je neprenehama uzbil v’ zhiftih naukih ka- tolfhke zerkve, in tudi veliko pifal sa pod- uzhenje vernih, in sa fpreobernenje never¬ nih: on je bil s’ Tvojim fvetim shivljenjem v- hm sgled prave brumnolli, velikiga pokorjenja in globoke ponishnofti. Ob tiltim zhafu To neverniki preganjali zerkev. t Sveti Luzijan je bil tudi ujet, sve- san in vershen v’ jezho, ker je dolgo, in ve¬ liko terpel, pa on je bil vhga tiga terplenja vefel, in je vedno hvalil Boga. Potlej To ga neverniki mnogo fkufhali in martrali, pa ga ni (o mogli premagati. Na vfako vprafhanje neverniga fodnika je odgovoril: Jeft hm kri- ftjan. t S’ tim je premagal vfe fovrashnike. Na sadnje je bil umorjen 7. dan profenza 312. Nauk. Verni morejo biti sheljni Joelih naukov, in delati po njih . c Sveti Luzijan je bil od pervih let do fmerti sveft Bogu, ker The v’ sazhetku je bil poln ognjenih shelj po Jesufovih naukih: te je on smiraj premifhljeval, in Te jih uzliil. Prav govori t Salomon: „Sazhetik modroAi To refnizh- ne shelje po nauku.“ Modr. 6, 1B. On je smiraj v’ ferzu imel, kar je obljubil per fve- tim kerftu, in kar je Kriftufu dolshan ; sa lo je nevernikam odgovarjal: Jeft hm kriftjan. Ta befeda vfe dolshnoki sapopade, in rasla- ga. — Bodi tudi ti smiraj lazhen Jesufovih naukov. De to korifh, premifli: t Sin boshji je is nebef prifhel naf uzhit. Kakfhini bi mi bili bres njegovih naukov! Vezhna hvala bodi ufmiljenimu uzheniku Jesufu, kteri nam je pernefel luzh, in saflu- shil gnado, de bi fposnali, kaj je koriti, in tu¬ di korili. t Slaba natora bi naf uzhila rezhi: Blagor bogatim — vefelim — rasujsdanim, pa Jesuf, uzhenik, odganja te smote. Mi bi ra- sujsdano in krivizhno shiveli, bres vfiga ozhi- tanja veki, vil bi bili pogubljeni. Ljubi tedaj fvete nauke Jesufove. Ako te refniza prav vefeli, bofh nauke rad poflufhal in premifhljeval, bofh pridige, in vfe fvete nauke s’ sheljnim in ravnim fer- zam poflufhal. Zhe ne marafh sa Jesufove nauke, sanizhujefh Jesufa famiga. Poflufhaj, kako krafhno Jesuf govori sanizhevavzam bo- shje befede: „Vi ke is ozheta hudizha.“ Potlej perkavi: „Kdor je is Boga, befedo bosbjo po- flufha.“ Jan. 8, 44, 47» Ako te refniza prav vefeli, bofh rad shivel po nji. Kaj ti pomaga poflufhati, zhe ne shivifh po naukih? Kaj ti pomaga doki snati, zhe flabo shivifh? Marfkteri hvali na- uke Jesufove s’ befedo, pa jih sanizhuje s’ shiv- ljenjem, Poflufhaj fvetiga Pavla: „Nifo ti, kteri pokavo flifhijo, pravizhni, temuzh ti, 4 kteri pokavo dopolnujejo.“ Rim. l, x3 e — Tedaj ehivi fveto po fvetih naukih, ker bofh tudi po njih fojen. Befeda, ktero je Jesuf go¬ voril, te bo fodila na pofledni dan. Ne poflufhaj fvojiga hudiga posheljenja, ali hudobnih naukov soper rasodeto befedo bo- shjo. t Slaba natora nerada noli potrebno tesho boshjih sapoved: sa to li vedno persadeva polajfhati jarm Jesufovih naukov. Zhe li re- fnize sheljin, bofh od nje rasfvitljen; zhe re- fnize ne ljubifh, bofh poln svijazh soper njo. Hudobnik nozhe saltopiti, de bi dobro delal ; on fovrashi luzh, ker fo njegove dela hude. Kdor je flabiga shivljenja, ne terpi rad sdra- viga uka. Njemu je vfe previfoko dognano, vfe preojllro, in vfe preteshko. Preljubi moj! ne pohujfhaj fe nad fla- bimi, in ne poflufhaj hudobnih, ker ti fo lu- lika od fovrashnika perlijana, pa potlej bo v’ ogenj vershena. Poflufhaj in ubogaj le ka- tolfhko zerkev, deber refnize; in sopet ti per- porozhim, ne poflufhaj in ne pofnemaj hu¬ dobnih , ker veliko grefhnikov te ne bo refhi- lo na dan fodbe. Poflufhaj, kakor govori fveti Pavel: „Ako bi ravno is nebef angel prifhel vam osnanit sunaj tiga, kar fmo vam osnanovali, naj bo preklet.“ Gal. 1 , 8. Molitev . 0 Jesuf fonze moje dufhe, in vliga fve- ia! ti li luzh pernefel na fyet, pa jeli, neum- -i4i — ni zhlovek, Jim do sdaj ljubil tmo, in fovra- shil luzh sato, ker fo moje dela bile hude. ^Spazhnod mojiga ferza in shivljenja je bila kriva, de lem li smifhljeval sgovore soper tvo¬ je sapovedi, de Jim grefhne dela opravizhe- val, in de Jim po flabih fhegah neumniga fveta flepo shivel. ( Spazhenoft mojiga ferza mi je prijetno ftorila vfe, kar fo mi hudobni pra¬ vili , in de Jim raji njim verjel, ko tebi, in tvojim nameitnikam, duhovnim. Odpufti mi, o Jesuf! mojo hudobijo; sa naprej bom le tvojo zerkev poflufhal, in hozhem le po njenih naukih shiveti. Daj mi gnado po tvo¬ jih sapovedih shiveti, varuj me pred sapeljir vim pohujfhanjem, daj mi ferzhnofl vfe hu¬ do raji predati, ko tebe shaliti, daj mi Jla- novitnofti v’ dobrim, de ne opefliam, in de tvojo miloft hvalim vekomaj. Amen. VIII. dan profenza. tSveii t Severin , Esterajharj'ki uzhenik. t Sveti ( Severin, mafhnik is velikih shelj prav fveto shiveti, in Bogu prav fkerbno flushiti, je fhel v’ daljne deshele fvete pufhavnike ob- ifkat, de bi fe od njih nauzhil popolnama shi¬ veti. Per njih je bil vezh zhafa v’ vfih do¬ brih delih, in je shelel smii’aj per njih oJlati; - 142 - od boshjiga rasfvitljenja pa gnan, je prifhel v’ nafhe deshele grefhnike preobrazhat k’ Bo¬ gu. On je v’ majhnim medu bliso Duneja fpazhenim prebivavzam osnanoval pokoro, pa ga nifo hotli poflufhati. Na sadnje jim je oj- ftro rekel: Ako fe ne fpokorite, vaf bo Bog hudo, hudo pokoril: neufmiljeni fovrashniki bodo nad to medo prifhli, vfe bodo pomorili in poshgali- Oni pa fo fe mu pofmehovali. t Sveti 4 beverin je tido terdovratno medo sa- pudil, in v’ drugo fhel. Zhes majhen zhaf fo prifhli Ogri, kteri fo bili takrat neverniki, fo medo premagali, vfe pomorili in poshgali. Drugim medam okolj in okolj fo enako dela¬ li; potlej fo prifhli nad tido, v’ kterim je bil fveti s Severin. Mednizhani fo bili v’ grosnim drahu, pa na ognjene befede njegove fo fe k’ Bogu fpreobernili. Bog je njih pokoro in profhnje ufjifhal, in jih naglo refhil od hu¬ dih fovrashnikov. Leta svedi flushabnik boshji je tudi na Dunaji in v’ drugih meftih osnanoval pokoro; veliko dobriga je delal vfim; v’ pokori in ter- plenji je vedno shivel; kakor je pa fveto shi- vel, je tudi fveto umeri v’ letu 480. Nauk. Sakaj nam Bog pojkilja nadloge? t Sveti t Severin je refnizhno govoril: Bog pofhilja nadloge savoljo grehov; in f’ pokoro — 143 — fe potolashi pravizhna jesa L osli ja. Vender moremo fposnati, de vli fmo llrahovanja, in nadlog potrebni, ker lmo fpridene natore; in sraven moremo fposnati, de Bog tudi pra- vizhnim pofhilja nadloge. Bog tako ravna f’ fvojimi prijatii, de fe raji lozhijo od fveta, de sbrifhejo fvoje madeshe, in vezhi plazhi- lo prejmejo v’ nebelih. Befede angelja Ra¬ faela Itarimu Tobiju rezhene fo prezhudne, pa ravno one poterdijo, kar je bilo sgoraj re- zheno. On je tako govoril: „Ker li bil pri¬ jeten Bogu, te je nadloga mogla fkuliti. 44 Tob. 12 , i3. Bog s’ terpljenjem obifkuje grefhnike, de fe fpreobernejo. Od tiga prizhuje fveti Pavel, rekozh: ,,Mi fmo od, Gofpoda pokor¬ jeni, de ne bomo f’ fvetam pogubljeni. 44 I. Kor. n, 32. Nadloge sadevajo grefhnike, de fposnajo, koliko je hudo in grenko Gofpoda sapuftiti; de k’ njemu sdihujejo, in fe fpre¬ obernejo. Na semlji, nerodovitni pufhavi do- briga in rodovitni liudiga, ne moremo biti bres nadlog: to je pa, de jo teptamo s’ mi- flami, kakor jo teptamo s’ nogami, in sdihu- jemo po nebefhkim kraljeftvu. Terdno mifli, de fo vfe nadloge od Roga. Prerok Amos vprafha: „Je li nefrezha v’ me¬ di, ktere bi ne bil Gofpod floril? 44 Am. 3, 6 . Vfe nadloge fo od Boga. Vetrovi, mras, fu- fha, mozha, ogenj, kolesni, fovrashniki, in vfe ftvari fo fhiba v’ boshji roki. Zhe kaj terpifh od nadleshnih ljudi, zhe nimafh fre- — i44 — zhe per hifhi, zhe fo flabe letine, zhe je voj- fka, ali kar li kodi hudiga, sunaj greha vfe je od Boga. Ti dolshifh vfe druge, ' pa no- zhefh fposnati: Bog me fhtrafuje savoljo gre¬ hov. Zhe pa fposnafh, kaj ti pomaga, ako fe ne poboljfhafh ? Poflufhaj befede fvetiga pifma: „Ogenj, tozha, lakota in fmert, vfe to je sa mafhevanje ftvarjeno . 44 t Sirah. 3g, 35. David tudi prizhuje: ,,Ogenj, tozha, fneg, led, pifh, in vfe nadloge fpolnujejo hoshje povelje . 44 Pf. 148, 8. Ravno sato Bog tehe fhrafuje P zhloveki, kteri te fovrashi- jo in kifkajo. On ni kriv njih hudobne volje, pa perpufti to, ker 11 ti vreden. On te tepe s’ njimi, potlej kodo pa oni hudo pokorjeni. Od tiga je neisrezheno veliko sgle- dov v’ fvetim pifmu. — Jenjaj tedaj od kri¬ vih fodeb in le febe kriviga fposnaj. premi¬ ja vprafha: „Kdo je moder, de bi saftopil, sakaj je deshela rasdjana ? 44 On odgovori: „Ker fo ljudje Gofpodove sapovedi sapullili . 44 Jer. 9 , 12 , i3. Ne zhudi fe, de Bog fhtrafuje hude dela, ker je pravizhen in fvet. . Zhille fo njegove ozhi, in ne more hudbbije terpeti. Premifli koljko hudiga je na fvetu, kdo fe Boga is ljubesni boji, koljko pravize in fvetofti je med nami? Dobriga je malo, hudiga veliko; ni vezh nedolshnofti, ni vezh pokore na fve¬ tu. Pohujfhanja je toljko, de fe fkoraj she ne mifli na befede Jesufove: „Gorje fvetu savoljo pohujfhanja . 44 Mat. 18 , 7 . Tedaj > kakfhna modroft in praviza je tvoja, o grefh- nik! de hozhefh po fvoji hudi volji shiveti, in fe zhudifh, ako Bog pofliilja nadloge: zbuditi hi fe mogel, de nifrno vil pokonzliani. Ref, hoshja miloll je, de fmo fhe sliivi, de nifmo pogubljeni. Preterpi voljno vfe nadloge, ker fi jih refnizhno vreden. Vfe, karkolj fe ti hudiga pergodi, prenell v’ duhu pokore, in ne sa- versi Gofpodoviga fvarjenja. V’ vlib nadlo¬ gah imaj pred ozbmi Jesufove befede in rezi is ferza: Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebe¬ lih, tako na semlji. Ti pravifh: Lahko hi preterpel, ako bi od ljudi hudiga sa dobro ne prejemal. Neumnesh! To je pravizhno plazhilo tvoje nehvaleshnolli, ker ti s’ Bogam ravno tako delafh. Porezhefh: Vfe krishe bi loshej preterpel, ko tiga. O neumni grefhnik! ti zherev in pepel hofh vfigamogozhniga Bo¬ ga vshugal. Ilozhefh nar modrejfhiga uzhiti, kako te ima pokoriti. Kdo fi ti,, de fe hozhefh s’ Bogam pravdati, in predfersno vprafhati: Sakaj mi te nadloge pofhiljafh? Ti fi bil veli¬ kokrat vreden pekla, ne brani fe majhniga in kratkiga terpljenja. Zhe hozhefh, ali no- zhefh, morefh terpeti. Branifh fe teh kri- shev, pa fi fhe hujfhih vreden. Ne hrani fe tedaj krishev, ampak voljno preterpi; zhe voljno terpifh, loshej terpifh, in sraven ve¬ liko plazhila saflushifh. Poterpeshljivoft ti je potrebna, de boshjo voljo Ilorifh, in obljubo vezhniga shivljenja sadohifh. Ilehr. 10 , 36. I. ' 10 — 146 — Bog te fhtrafuje in terpinzhi, de fe fpo- korifh, in ti ogrenuje is gole milofti pofvet- no vefelje, de pogubljen ne bofh. Bog ti ne pofhilja nadlog le sato, de terpifh, ternuzh, de F pravo pokoro njega ifhefh. Gorje tebi, ako bi te puftil v’ grehih mirno shiveti. c Spre- oberni fe tedaj k’ Gofpodu, in te bo refhil is nadlog; zhe te pa ne bo refhil, ako fe rav¬ no poboljfhafh, ti bo potlej obilnifhi plazhi- lo dal. — Memrafh zhes.krishe, in terdova- ten v’ grehih oftanefh. Terpifh, ne savoljo pravize, temuzh savoljo fvojih grehov, pa fe hudujefh, in fe ne poboljfhafh. Bog te po¬ kori savoljo prejfhnih pregreh, pa ljubesen do njih je smiraj mozhna v’ tebi. Obetafh po- boljfhenje, pa zhafa sa poboljfhenje vender le nikolj ni. Profifh fizer Boga sa refhenje, pa f’ fvojo terdovratnoftjo ga permorafh te fhe hujifhi fhtrafati; jenjaj tedaj od grehov, in on bo jenjal od tepenja. M o l i t e v. Ozbe nebefhki! vem, de me fhtrafujefh le sato, ker fini grefhnik, pokorjenja vre¬ den in potreben. Ti mi pofhiljafh nadloge, de bi fe poboljfhal, in vekomaj ne terpel. Ti fi Ozhe ufmiljenja, in le is ljubesni me po- korifh. Pravizhna je tvoja fhiba. Veliko do- briga fim prejel od tebe, in tudi sdaj preje¬ mam , pa nehvaleshnifhi fim bil od vfih dru¬ gih ; fi me s’ nadlogami ftifkal, pa sopet ni- — 14 7 — fi per meni nizh opravil. Vzhali Jim obetal pokoro, pa le obetal jo f’ pizhlim ferzam, pokore vender nitim delal, in do sdaj tim ti nepokoren shivel. Savershenja Jim vreden, fposnam, pa ravno tvoje tlrahovanje mi daje upanje, de me fhe vabifh k’ pokori. Pravi- zhen in ufmiljen Ji, o Gofpod! vezh fe ne bom tebi vftavljal, daj mi gnado prave poko¬ re, in tepi me tukej po fvoji milofti, de po¬ gubljenju odidem. t Sveti ^Severin , osnanovaviz pokore, fprofi mi po Jesufu Kriftufu praviga duha pokore, de fe fpreobernem, ne le voljno, ampak tudi s’ vefeljem terpim, in de fe po fmerti vekomaj yefelim. Amen. IX. dan profenza, ^Sveti Gordi marternik. t Sveti Gordi ftotnik f poglavar zhes Jio mosh ) v’ meftu Zesareji je bil sveft, mogozhen, in od v Jih zhaften. V’ letu 3o3 pod zefarjama Dioklezianam in Makfimianam je hudo pre- ganjenje vrtalo zhes zerkev. Od tiga hudiga preganjenja ozhalt fveti Basili pravi: Never¬ niki fo bili bolj neufmiljeni od sv eri n; kdor ni hotel moliti malikov je bil bres vfiga ufmi- ljenja umorjen; pufhave in jezhe fo bile pol¬ ne kriftjanov, hifhe pa prasne. 10 — 148 — c Sveti Gordi je pred Bogam dobro pre¬ minil, potlej je Tklenil Tvojo imenitno flush- bo puftiti, in v’ pufhavo beshati, kar je tudi boril. V’ pufhavi je sbivel v’ molitvi, in v’ pokori. Njegova dufha Te je v’ pufbavi zhe dalje bolj unemala, in drugiga ni shelela ko veliko terpeti sa vero Jesufovo. On je svedel, de v’ Zesareji bodo neverniki velik prašnik obhajali; fhel je v’ mefto, de bi te neumne ob hudiga odvernil ; pa bersb To ga fposnali, savpili, s’ sobmi fhkripali, ga popadli in pe¬ ljali pred oblaftnika; pred kterim je prav Ter- zhno fposnal Jesufa, in sanizheval malike. 0- blaftnik veT ferdit vkashe Tvojim Tlushabnikam, de naj perpravijo Thibe, noshe, Tkire, ogenj. 4 Sveti Gordi veT veTel rezhe: Bog je moja pomozh, nizh Te ne bojim; zbe bom huji terpel, vezhi plazhilo me zliaka. Kadar To ga neverniki martrali, jim je Tam Terzhnoft dajal, ker je shelel The vezh terpeti. Oblaftnik vidi, de T’ hudo nizh ne opravi, mu sazhne prijasnio govoriti, in mu obljubi zhaft, bogaftvo in veliko drugiga, zhe Te od¬ pove KriftuTu in malike moli. t S. Gordi Ter- zbno odgovori: Neumen fi, zhe mifliTh, de bi jeft prodal lepe nebeTa sa poTvetne dobro- te. Oblaftnik Te rasTerdi, in ga bersh obTodi. Takrat To perftopili prijatli k’ Tvetimu Gordi- ju, in To ga profili rekozh: t Saj s’ befedo to- lashi oblaftnika, de ne umerjeTli v’ nar lepTbi ftarofti; sadofti je, de JesuTa v’ Terzu imaTb. On jim odgovori: Ne obshalovajte mene, te- — 1 4 9 — mu zb Tebe. Jeli fim perpravljen ne le enkrat, ampak tavshentkrat sa Kridula umreti, ker je tudi on sa me umeri. Kadar obladnik vidi njegovo Terzhno da- novitnod, ktero je on terdovratno nepokorfhino miflil, ga je ukasal umoriti. Is nekterih befe- di fvetiga Basilija Te Tklene, de je fveti Gordi v’ ogenji Tvoje shivlenje Tklenil. Nauk. V' Jlehernim Jtanu je mogozhe dnjhe sve- lizhati. 4 Sveti Gordi je bil dotnik, in prizhuje de je mogozhe v’ vfakim danu dufho svelizhati. t SoldaThki dan je zhadit, pa flabimu zlilove- ku je nevaren. VojThak sa Tvojo deshelo unet, sved Tvojim vikfhim, tudi s’ nevarnodjo Tvoji- ga shivljenja, Terzban soper Tovrashnike, ven- der v’ Tredi morije uTmiljen, pravizhen, in bogabojefh, je Tofebne hvale vreden. — Ne le Tveti Gordi, ampak tudi veliko drugih vojTha- kov je Tveto shivelo, in tudi sa vero slavlje¬ nje dalo, Neverni zelarji nifo imeli bolj Šve¬ dih Toldatov, ko To bili kridjani, ker oni To jim bili s vedi savoljo Boga! pa tudi To raji dali vfe, in tudi slavljenje ko oddopiti od Bo¬ ga. Kdor je od vikfhih v’ ToldaThko Tlushbo poklizan, more perve verne pofnemati, naj bo sved, bogabojezh in poterpeshljiv, in bo veli¬ ko plazhilo od Boga prejel. i5o Lashnjivi prijalli fo obdali fvetiga Gor¬ ili ja , in fo sheleli ga odverniti, pa nifo nizh samogli opraviti. Oni fo miflili ufmiljeni biti, pa fo bili neufmiljeni. Krilljan moj! ljubi Boga, in bofh flabe prijatle ne le hitro fpos- nal, ampak tudi ferzhno odpravil. Dobrih prijatlov je slo malo. Vfaki da fvoj fvet, ka¬ kor mu je, ali ni refniza per ferzu. Ni tvoj prijatel ta, kteri fe tebi perlisuje; in ni tvoj fovrashnik ta, kteri tebe fvari. Varuj fe pri¬ jaha nebogabojezhiga; kdor ne ljubi Boga, ne more ne febe, ne tebe prav ljubiti. Tudi ti bodi s’ drugimi pravizhen in refnizhen. Pre¬ ljubi moj! fpremifli fvoje ferze; morebiti vfa- kiga poflufhafh, ako te ravno sapeljuje; mo¬ rebiti fe bojifh shaliti zhloveka tudi, kadar ne morefh njemu in Bogu dopalli. Tebe vprafha fveti Avgufhtin: Kaj bi ti sazhel v’ bolezhi- nah, ker fe neumno bojifh befedi ? — Poflu- fhaj in vbogaj prijatla dobriga fveta, in tudi ti uzhi druge po volji boshji. 4 Sveti Gordi in vli fvetniki fo bili ferzhni in ftanovitni, ker fo vedno pred ozhmi imeli prihodno shivljenje. Lepe nebefa, flrafhni pe¬ kel in nefkonzhno vezhnod fo oni smiraj pre- mifhljevali; sato fo bili v’ dobrim llanovitni. { SIep grefhnik! ljubesen do Boga nima mo- zhi v’ tebi, ker te ljubesen do greha le bolj neobzhutljiviga dela. Kaj je lloriti? Premi- fhljuj faj vezhno pogubljenje, de te bo fker- belo, de bofh is ferza molil , de greh opu- ftifh, in fzhafama opravizhenje sadobifh. Ve- dno premifhljuj befede Jesufove: ,,Poberite fe od mene vi prekleti v’ vezhni ogenj! Ako bofh fkerbno to pravizhno fodbo premifhljeval, bofh faj nekoliko sapopadil hudobo greha. Greh permora ljubesnjiviga in ufmiljeniga Jcsu- fa obfoditi dufho v’ pekel, sa ktero je vfo fvojo prefveto kri prelil. Zhe ti oftanefh ter- dovraten, bofh v’ neisrezhenih bolezhinali ve¬ komaj. V’ peklu te bo veft pekla, ker ti bil toljkanj gnadam nehvaleshen. V’ katoljfhki zerkvi vsliivafh vfe dobrote, pa sanizhujefh gnado, sapovedi, boshjo befedo, sakramente in vfe. Sato pravim , veli te bo pekla neisrezheno in vekomaj, ker li fam pahnil fvojo dufho v’ ‘bresen velikiga tei’pljenja. Pravifh: Zhe bom pogubljen, ne bom fam. Vem, de ne bofh fam: bofh sraven fe- be, okolj febe, nad feboj, pod feboj neisre¬ zheno veliko prekletih dufh in savershenih du¬ hov imel. Ti, in drugi bodo preklinjevali Boga, febe, shlahto in vfe, tudi med feboj fe bodo grosno fovrasbili. Sdaj eden drugi- ga napeljujejo v’ greh, potlej bodo eden dru- giga kleli rekozh: Prekleti ftarfhi, ker fte meni vfe pregledavali; prekleti otrozi, ki lle krivi mojiga pogubljenja; prekleti tovarfh, kteri fi me uzhil grefhiti; prekleti prijatel, ki fi. me v’ vezhne bolezhine perpravil, Vi- difh konz grefhne ljubesni, in fposnafh pre- dersnoft fvojih neumnih befedi, zhe bom po¬ gubljen, ne bom fam? Ljuba kriftjanfka du- fha! ne saversi fe, ponishno fposnaj in rezi: l5l! Molite v. O groša, Urah, in trepetanje! le premalo in fkoraj nizh nitim do sdaj premifhljeval, kaj hudiga zhaka nehvaleshniga grefhnika. 0- zhe nebefhki! dotihmal tim jeti delal le sa fvo- je vezhno pogubljenje, in nitim pomiflil, kam grem. V’ grehih tim mirno shivel, in nitim hotel vediti, kako veliko nefrezho ti nakopa¬ vam, to je, vezhno pogubljenje. Sdaj sa na¬ prej ti svolim le pokoro, pokorjenje, folse in dobre dela, de v’ pekel ne pridem. Prema¬ lo je fhe to, le pogubljenja fe bati; poma¬ gaj meni s’ tVojo gnado greha fe varovati, fe fpokoriti, in dobre dela dopernafhati is Ijubes- ni do tebe. Ufmiljeni Jesuf! kdo samore pra¬ viti tvoje dobrote in moje grehe? Veliko je pogubljenih manj vrednih pogubljenja ko jeti, vender fhe sliivim, ja fhe shivim, s’ tvojo gnado fe samorem fpokoriti, in v’ nebefa priti. Upam v’ tvojo milotl, vender ne bom nikdar bres flrahu. Tebi fe v’ roke podam, poma¬ gaj mi, de s’ pravim poboljfhenjem in s’ ferzhno tlanovitnotljo od tvojiga nefkonzhniga utmiljenja sadobim odpufhenje grehov, in fre- zhno vezhnolt. Amen. i53 X. dan profenza. ^veti Pavel pervi pajhavnik . t Sveti Pavel je bil rojen v’ Egiptu od boga¬ tih in katolfhkih porodnikov okoli 228. On fe pervi pufhavnik imenuje sato, ker fe ne more vediti, de bi kdo bil pred njim v’ pu- fhavi shivel. On je bil she mladenzh krotak, prijasen, brumen in uzhen. Kadar je bil pet- najft let Aar fo mu Aarfhi pomerli, in po njih je veliko premoshenje poverbal. Nekaj let potlej je neufmiljeni neverni zefar Dezi sapovedal hudo preganjati katolj- fhko zerkev. t Sveti mladenzh Pavel fe je pre- Arafhil, in fhel v’ famotno vaf, pa tamkaj je svedel, de blishna shlahta ga hozhe sdati, de bi fe njegoviga polaftila. Takrat gre v’ pu- fhavo, de bi ondi perzhakal konz budiga pre- ganjenja. V 1 sazhetku je njemu bilo slo brit- bo delezh biti od vlih ljudi, in v’ pomankan- juf vfiga, kar telo potrebuje. Mladi in boga¬ ti mladenzh v’ berlogih prebiva, in nobene pomozhi nima. Ako je bila ravno pufhava shaloftna in Araflina, fe je vender pervadel, in mu je fzhafama dopadla. 4 Sklenil je v’ pu- fliavi do fmerti oAati, moliti, fe poAiti, Bo¬ gu flushiti in dufho svelizhati. Hodijozh po pufhavi je nafhel preAorno jamo, okolj nje fo bile rodovitne drevefa, in bliso lep Audenz biAre vode. Ondi je bil smiraj. — i54 — £ Sveti Pavel je dolgo zhafa le fadje imel sa shivesh, pa v’ ftarofti mu je bilo to prefla- ba jed. Bog ga je zhudno potlej redil, kro¬ kar mu vfaki dan pol bleba pernefe. Bog je ofkerbel fvojiga flushabnika, ker je njemu pri¬ dno in ftanovitno flushil. On je bil she v’ pufhavi okolj devetdefet let, in bi bil vfimu fvetu nesnan ollal, ako bi Bog ne bil poflal do njega fvetiga Antona pufhavnika. £ Svetimu Antonu je bilo rasode- to, de fveti Pavel delezh od njega v’ pufhavi po angeljfko shivi. £ Sveti Anton, ako ravno go let ftar, fe vsdigne, in hodi po pufhavi dva dni in eno nozh, de fam ne ve, kam gre. Bog ga je vodil, in frezhno najde berlog fve¬ tiga Pavla, pa ta je bil od snotraj sapert. t Sveli Anton proli mu odpreti, pa ni uflifhan: sdihuje, in joka vezh ur pred berlogam, in savolj velike nadleshnofti mu fveti Pavel od¬ pre. Kadar fta fe fposnala, Ita fe objemala, kufhevala, in Boga hvalila. £ Sveti Pavel vpra- fha fvetiga Antona: Kako je sdaj na fvetu ? Je fhe kaj malikovavzov? Kadar fta fe lepo pogovarjala, krokar per leti in pernefe hleb ! kruha. Takrat rezhe fveti Pavel fvetimu An¬ tonu: Glej zhudno in ufmiljeno previdno!! boshjo! she fheftdefet let prejemam vfaki dan pol hleba, ker fva pa danf dva, je Bog zeli- ga poflal. Tifti kruh fta per ftudenzu vshila, vfo nozh fkupaj molila, in Davidove pfalme pela. I Kadar fe dani, rezhe fveti Pavel fvetimu Antonu: Umeri bom kmalo, pojdi po plajfh ranziga fvetiga Atanasja, de moje truplo v’ va - nj savijefh in pokopljefh. 4 Sveti Anton hiti po plajfh; kadar nasaj pride, najde tru¬ plo fvetiga Pavla klezhe, s’ glavo in rokami proti nebu. V’ sazhetku je miflil, de moli, potlej je fposnal, de je she mertev. Takrat milo joka, savije njegovo fveto truplo v’ plajfh in po fhegi katoljfhke zerkve moli dolgo nad jim. Ker fveti Anton ni orodja imel v’ pufha- vi sa pokopali to fveto truplo, da pertekla dva leva, da sadoft prodorno jamo naredila, fvetimu Antonu fe perlisovala, in fhla sopet v’ hodo. t Sveti Pavel je bil dar okolj ii3 let, kadar je umeri. Nauk. Kdor hozhe Bogu svejto Jlushili, naj pre- shene ljubesen do Jvela. 4 Sveti Pavel je fhel savoljo preganjenja nevernikov v’ pufhavo, de bi v’ nji flushil Bogu in fe svelizhal. Blagor njemu, ker je bil preganjen savolj pravize, in blagor vlim, kte- ri hudobnih preganjenje voljno preterpe. On je imel pred ozhmi Jesufa, kteri je beshel pred neufmiljenim Herodeshem v’ Egipt, in potlej veliko predal od hudih fovrashnikov. Marija in fveti Joshef fla tudi veliko terpela sa pravize voljo. Vli, kteri bozhejo v’ Jesu- i56 fu Kriftufu brumno slu veti, preganjenje ter- pe. — Krilljan! ne zhudi fe nad lim: llara navada je od sazhetka fveta, de dobri fo od hudobnih fovrasheni. Ne boj fe preganjenja, temuzh oftani svefl; Bogu, in on ti bo obilno povernil. ^Svetniki fo vezh terpeli, ko ti, ako fo bili ravno bolji, ko ti. Njih veliko terpljenje fveti Pavel popifhe rekozh: „Oni fo bili ka- menovani, preshagani, fkufhani, s’ mezham umorjeni; hodili fo v’ kosjih koshah, ubo- shni, v’ nadlogi in v’ revfhini. t Svet njih ni bil vreden; in potikali fo fe po pufhavah, po gorah, berlogih in jamah.“ Hebr. 11 , 3y, 38. Varuj fe godernjanja, ktero nizh ne po¬ maga, in ti odvsame saflushenje per Bogu. Ne poverni hudiga sa hudo: ti ne fmefh tu¬ di fvojim fovrashnikam nizh hudiga pervofhiti, temuzh moli sa nje, delaj njim dobro sa hudo, in tako bofh otrok nebefhkiga Ozheta, kteri dobrim in hudim dobro daje. t Sveti Pavel je bil bogat, vender je raji sapuftil vfe, ko shiveti v’ nevarnolli vezhniga pogubljenja. Tudi ti tako delaj, ako ne sa- morefh drugazhi fvojo dufbo ohraniti v’ ne- dolshnofti. Kaj bi ti pomagale vliga fveta kraljeftva, zhe bi dufho sapravil ? kakfhno menjo bofh dal sa fvojo dufho? Tedaj, zhe je zhlovek ali druga Hvar tebi ljuba in potre¬ bna, kakor defno oko ali defna roka, versi od febe, ako te pohujfha. Varuj fe prav fker- bno oftudne lakomnofti. Lakomnik ima tud« dufho na pradaj; on proda nebefa sa majhno rezh. Lakomnik je, ko Juda sdajaviz, kteri je drago mašilo ženil tri llo frebernikov, Je- sufa pa je prodal sa tridefet. Varuj fe lakom- nofti, ker ta ni nikdar lita, in nikolj ni pra- vizhna. Ona obrodi fhkodljive fkerhi, odv-i razhuje od boshje flushbe, napravlja nevo- fhljivoft, jeso, krivizo in veliko hudiga. { Sve- 1 ti Pavel prav obkratkim veliko pove: „Kdor hozhe obogatili, pade v ’ hndiz/iovo sader- go.“ Bodi ubog v’ duhu, kakor Kriltuf sa- pove, in sgled daje. Poflufhaj, kaj od febe pravi: „Lilize imajo jame, in ptize gnesda, jeli pa nimam, kam bi glavo naflonil.“ Luk. g. 58. Zhe veliko premorefh, bodi ponishen in blifhnimu usmiljen: zhe tiga ne delafh, huda fodba te zhaka. Zhe malo premorefh, naj ti bo to malo sadolli. Zhe veliko ali ma¬ lo premorefh, raji ob vfe pridi, ko grefhi- ti. Kaj ti bo bogaftvo pomagalo v’ vezhno- Ili ? Spravljaj bogaftvo v’ nebelih š 5 dobrimi deli: tiga ti ne bo mogel nobeden vseli, in ga bofh vshival vekomaj. t Slushi Bogu svefto, in terdno upaj v’ njega. Bog nobeniga pravizhniga ne sapu- fti. On tudi ptize in shivali redi : ti fi veliko bolj od njih. Nebefhki Ozhe ve,- zhefar po- trebujefh; tedaj ne fkerhi nepokojno, ko ne¬ verniki sa shivefh in oblazhilo. Ifhi nebefh- lio kraljeftvo, in kar ti gori pomaga, in ufmi- Ijeni Bog te bo ofkerbel. Mali ne more po- sabiti fvojiga otroka, veliko manj bo Bog te- be posabil: le glej, de njemu fkerbrio in fla- novitno flushifh. Premifli, kako zhudno je Bog nafitil Daniela v’ levnaku; kako Jesuf mnoshize v’ pufhavi; ravno tiga fvetnika fve- liga Pavla, kterimu je krokar nofil kruh. Ne zhudi fe nad tim, ker Bog je neisrezheno ufmiljen in vligamogozhen. 4 Sveto pifmo pri- zhuje , de je ufmiljeni Bog tudi preroka Elija- ta tako redil. Poflufhaj befede fvetiga pifma: Bog je preroku Eliju rekel: t Skri fe per reki Karit, tam bofh vodo pil, krokarjem fini sa- povedal te rediti. Krokarji sjutraj in svezher njemu kruh in mefo donafhajo. III. Kralj. 17 , 3, 4. Upaj v’ boshjo previdno!!, pa tudi ti bodi previden. Kadar bofh v’ liifkah savoljo Boga, te bo zhudno refhil: zhe rad delafh in molifh, te bo ofkerbel, kakor je obljubil; pa vedi, de Bog ni obljubil podpirati lenobo, bahanje, rasujsdanje, poshrefhnolt; s’ befe- do, tvoje posbeljenje. t Spremifli fvoje shi- vljenje , in lahko fposnafh, de fi delezh od Jesufovih naukov, po kterih fo fvetniki shive- li; sato rezi: Molitev, O Bog! kadar premifhljujem shivljenje tvojih sveftih flushabnikov, in fvoje pofvetno sadershanje, fposnam fvojo veliko mersloto in nevarno!!. t Sveti Pavel pufhavnik je she v’ mladofti sanizheval, karkolj je prijetniga in sapeljiviga na fyetu; jeli pa bolj ljubim — 1.59 — revno semljo, ko nebefa. On je sapuftil fvo- je pravizhno in veliko premoshenje, de bi v’ pufbavi pokoro delal; jeft lim lakomniga fer- za, de nikoli nifo moje shelje blaga nalitene. On je sapuftil drushbo ljudi, de bi v’ famoti varno shivel; jeft fovrashim famota in tje hi¬ tim , kjer je moji dufhi nar bolj nevarno. On je v’ veliki pokori, ako ravno nedolshen, smi- raj shivel; jeft do sdaj fim grefhno shivel, in pokoro le obetal. On je le vodo pil, la¬ dje jedel, in le v’ veliki ftarofti malo kruha sa shivesh imel, sraven pa dan in nozh tebi flu- shil; jeft pa shelim le v’ dobrotah plavati, ako ravno smiraj grefhno shivim. Kaj bo sa mojo ubogo grefhno dufho? Ufmiljeni Go- fpod! vreden lim, vender mi ne sapovefh ojftriga pokorjen ja, kakorfhno li je svolil fve- ti Pavel, pa mi ga sapovefh po moji mozhi. Shelim, hozhem , obljubim sa naprej v’ po¬ kori shiveti. Zhutim, de ti mi dajefh dru- gazhne mifli, ker fposnam fvojo flepoto in hu¬ dobo, dajaj mi obilnifhi gnado po tvoji fveti volji ftanovitno shiveti. Sa naprej hozhem sa pofvetne dobrote toliko marati, kolikor blato zhifhlati: naj bo meni fvet krishan, in jeft nje¬ mu, de tebe sadobim. Amen. i6o XI. dan profenza. t Sveti Teodos duhovni ozhe veliko menihov. . ... ' veti Teodos je bil rojen v’ desheli Kapodo- zii v’ letu 42 3 od bogabojezhih llarfhev, kte- j ri fo ga sredili prav fkerbno v’ kerfhanfki brumnoili. On je rad bral in fkerbno premi- fbljeval fveto pifmo: sato fe je njegova dobra dufha zhe dalje bolj vnemala v’ ljubesni do Boga in do blishniga. Ker je bil tolikanj vnet, je fklenil sapu- j Hiti fvet: je fhel v’ daljno deshelo is name- j nam v’ pufhavo iti; pa de bi prav varno flu- shil Bogu, je prej fhel k’ nekimu fvetimu mo- shu, s’ imenam Tongin, kteri je prebival v’ f Jerusalemu; per njem fe je navadil po vfih naukih Jesufovih shiveti. Od ondod je fhel verh neke gore v’ neko jamo, kjer, kakor fo j takrat fploh ljudje miflili, do fveli trije kra¬ lji prenozhili, kadar fo is Betlehema fhli na- saj v’ fvojo deshelo. Ondi je Bogu flughil v’ pokori, in vfih dobrih delih. jSvetoft bogabojezhiga Teodosa ni ollala fkrita: k’ njemu jih je nekaj prifhlo s’ she- 1 ljami pokoro delati, in fo fe njemu podvergli- Tim in drugim je on nar prej sapovedal pre- mifhljevati fmert. On je miflil, in je ref, de sazhelik brumniga shivljenja je molitev, in pre- mifliljevanje. t Szhafama je imel pod feboj ve- liko menihov, kterih shivljenje je bilo delati v’ duhu pokore, premifhljevati, molili. c Sved Teodosi je bil poln ponishnofii, pa tudi ferzhnolli in ognja sa katoljfhho vero. Oh njegovim zhafu je zefar Anaflasi hotel vfe permorati v’ krivoverftvo verovali, in je pre¬ ganjal ftanovilne v’ katoljfhki veri. t Sveti Teo- dos je zefarju prav ferzhno pifal, in je tudi okolj in oholj obhodil deshele, de bi v’ pravi veri vterjeval kalolfhke kriftjane. Zefar je to svedel in filno fe rasferdil. Ukasal je tudi fve- tiga Teodosa v’ daljno deshelo gnati; pa on je vfe te nadloge vefelo preftal. Zefar Anafias je kmalo umeri, in fveti Teodosi je- prifhel naša j k’ fvojim meniham. t Sveto je shivel in fvelo umeri v’ letu 629. Nauk. t Smert daje fposnanje in jkerb Jvojo dufho svelizhatu Prav je fveti Teodos uzliil premifhljeva¬ ti fmert, ker to premifhljevanje je sazhetik vfiga dohriga. 4 Smert je nar bolji fvetova- viz. t Smerd fpomin je grenak, pa ravno to je fpazhenimu zhloveku potrebno. t Smert bo grenka, pa fofebno sato, ker potlej bo fod- ba. Dufha bo fhla v’ vezhnoft, bo vseta v’ nebela, ali vershena v’ pekel na vekomaj. Kdor prav fkerbno premifhljuje fmert, fe lah- ko varuje vlih grehoy, in lahko dopernafha I. 11 162 vfe sapovedane dobre dela. Premifhljevanje fmerli uzhi lakomnika, de ne bo nizh f’ fe- boj vsel, in de f’ fvoje dufhe fhkodo tolikanj fkerbi sa fvet. 4 Smert uzbi ponishnotl, ker odvsame lepoto, mozh, zhatl, oblati, in vfe kar tukaj povikfhuje zhloveka, — 4 Smert uzbi nezhiftnika fvoje otludne dela, befede in mifli oputliti; telo savoljo kleriga gerdo shivi, bo versheno v’ jamo, kjer ga bodo zhervi fne- dli, dufha njegova bo vershena v’ pekel, kjer bo neisrezheno terpela. 4 Smert daje vtim lju¬ dem potrebne nauke, in blagor zhloveku, kteri jo vedno premifhljuje. 4 Slehernimu pra¬ vi fveti Avgufhtin : Verjami meni, hudo.po- \ sbeljenje je bres mozbi v’ zhloveku, kteri po- gotlim premifhljuje fmert. Kritljan! premifh- Ijuj fmert, in fe fkerbno perpi-avljaj f’ poko¬ ro , morebiti je bliso. 4 Sveti Teodosi je neisrezheno fkerbel fvo- jo edino neumerjozho dufho svelizhati. Vred¬ noti dufhe nihzher popolnama ne fposna; ve¬ ra pomaga nekoliko jo fposnati, ker uzhi de je vtlvarjena po boshji podobi, de je edina in neumerjozba. Le savolj dufhe fo fe ojtlro pokorili pufhavniki, in drugi; savoljo nje fo fpokorni grefhniki vedno v’ folsah; savoljo nje fo marterniki kri prelivali. Neumnim grefhnikam je dufha, kar je dragi kamen ne- vednimu otroku. De fposnafh, koliko je du- , fha vredna, glej, kaj je ljubi Jesuf sa njeno refhenje dal, dal je vfo fvojo prefveto kri. .Sveti Peter naf opominja prav dobro to 'fpre- i63 minili , rekozh: ,,Nifte s’ slatam, ali s’ frebram refheni, temuzh s’ drago kervjo Jesufovo/ 4 I. 1, 18, 19. Dufhaje vezli vredna ko vef fvet. Kriftjan! kaj bi li pomagalo vef fvet v’ fvoji oblafti imeti, dnfho pa pogubiti? Ker s’ vero fposnafh vrednoti fvoje du- fhe, fkerbi sa njo. Sa fvoje dufhe voljo pre¬ maguj sapeljivo posheljenje; delaj neutrude- no dobro, is Itrahu pred ljudmi nikoli ne greflli. Zhe shivifh po mefeninr posheljenji , bofh vekomaj pogubljen; zhe s’ mozhjo bo- shjiga Duha premagujefh fkufhnjave, bofh vekomaj svelizhan. Kakfhno menjo bofh dal i sa fvojo dufho, Ne putli fe od nobeniga zblo- veka smotiti. c Sam Kritluf sapove: „Ne boji¬ te fe tih, kteri telo umore, dufhe pa ne mo¬ rejo umoriti, ampak bojite fe Boga, kteri sa- more dufho in telo pogubiti/ 4 Mat. 10, 28. Premifli fvojo grefhno flepoto. - Nizli hudiga ne llorifh radovoljno fvojimu telefuj sakaj s’ greham ranifh fvojo dufho? t Svoje telo pre- fkerbno redifh; sakaj tvojo dufho v’ nemar pufhafh? Zhe telo potrebuje oblazhila, ga ofkerbifh, zlo lepotizhifh; saka) pa fvojo u- bogo dufho ne Oblezhefh s’ dobrimi deli? Zhe tvoje telo sboli, drage in grenke sdravi- la v’ fe jemlefh, sakaj fvoji bolni dufhi no- zhefh pomagati? V’ zliafnih nadlogah li obil- » no nadleshen Bogu; sakaj pa vedno in gore- zbe ne profifh sa gnado, de bi hude fku- fhnjave premagoval? Kriftjan! kaj pravifh ? m refnizhno vfe to? Pa morebiti li ti fhe fla- — i64 — Leji. Ne le ne fkerbifh sa svelizhanje fvoje dufhe, temuzh fkerbifli sa nje pogubljenje. Morebiti ljubifli te, in Ji hvaleshen tim, kteri te uzhe, in ti pomagajo dufho pogubiti. Hu- dobnifhi Ji ko neufmiljeni Judesh: on je pro¬ dal Jesufa sa tridefet frebernikov, ti pa mo¬ rebiti plazhujefh te, kteri fo tvojih neframnih grehov deleshni. O flepota velika in Jlrafhna! Ponishno jo fposnaj, in proli is ferza. Molitev. Oh sapufhena moja dufha! ti podoba bo- shja, vftvarjena sa nebefhko kraljeftvo, re- fhena s’ predrago kervjo Jesufovo, sakaj Ji bila malo vredna pred mojimi ozhmi ? Duflia moja! ti Ji vezh vredna, ko vef fvet, jeft pa Jim te hudizhu prodal sa majhen dobizhik, sa kratko vefelje, sa nizh. Sakaj vfe to? Sa- voljo tiga, ker nifim fmerti premifhljeval, in tudi ne, kaj bode po fmerti. Terpel Jim ve¬ liko sa fvoje posheljenje, sa fvoje pogublje¬ nje , pa nifim hotel terpeti sa svelizhanje fvo¬ je neumerjozhe dufhe. Ljubesen do fveta - in do telefa me je sapeljala, jeft zlo nifim po- niiflil, de hitim v’ pekel. 0 Jesuf! ti nar bolj vefh, koliko je moja dufha vredna, ker Ji hotel sa nje refhenje, in pofvezhenje fmertne britkohi na fhpotljivim krishu preftali. Daj mi po fvoji veliki milofti rasfvitljen um, in gorezjie ferze, de fposnam in delam sa svelizhanje Tvoje dufhe , karkoli tebi d op a de, de frezhno vezhnod sadobim. Amen. XII. dan profenza. .Sveti Arkadi marlernik. t Sveti Arkadi je bil rojen v’ Afriki, in ob njegovim zhafu je bilo lilno hudo preganjenje Jesufove zerkve. Neverniki To od hifhe do hi- fhe ifkali kridjane jih permorati v’ maliko¬ vanje, ali umorit. t Sveti Arkadi je Tvojo hi- fho, in premoshenje sapudil, fhel je v’ pu- Thavo, kjer je v’ vfih dobrih delih gorezhe flushil Bogu. — Neverniki, ker nikoli nifo vidili Arkadija po medu, To miflili, de je fkrit doma, To hiteli na njegov dom, pa nifo nafhli njega, temuzh eniga od njegoviga rodu; tiga To popadli, in peljali pred obladnika , in tilili, de naj pove, kje je Arkadi. Ker ni vedel po¬ vedati, To menili, de nozhe, To ga svesali in v’ jezho vergli. 10, fitne ToTede, hude Tovrashnike, nemogo- z he je s’ njimi mirno shiveti; poterpeshljivi J°b bi ne mogel vfiga prekati. VpraTham te: 4 Si pa ti dober, uhniljen, pravizhen ? Mor- de Tam drashiTh te, soper ktere memraTh, 111 jim miru ne daTh ? Morebiti uni ravno lako govore, in memrajo soper tebe. Tedaj i88 Ilc vli pravizhni, in vli grefhniki? Morebiti li ti flabeji* od unih; febe ne vidifh, flabo- fti drugih vidifh; vidifh pesder v’ ozhefu bli- shniga, bruna pa v’ fvojim ozhefu ne zhutifh. Zhe shelifh isvediti, kako s’ blishnim mirno shiveti, poflushaj. Bodi ponishen savoljo Boga, in ponishnoft to bo uzhila vfe. Zhe ti ponishen, verjamefh lahko, de li velik grefhnik, de tudi ti ti po- terpefhljivofti drugih potreben, boshje pa nar bolj. Zhe li refnizhno ponishen, ne bofh le fvoje trobil, ne bofh pravizhen v’ fvojih mi- flih zhes refnizo, ne bofh terdovratniga fer- za, de bi fe preuzhiti ne puftil. — Zhe li ponishen, bofh febe in druge pravizhno fo- dil, in bofh terdno miflil, de li flabeji od drugih. Zhe li ponishen, ne bofh vfake befc- dize, vfake rezhi na vago deval; ne bofh ras- shaljen od sanizhevanja drugih, ,ker febe rad sanizhujefh; bofh tudi v’ preganjanji vshival mir. Ker pa nili ponishen, ne delafh pra- •vizhno, ampak tudi nedolshno befedo in ne- dolshno sadershanje hudo raslagafh; smiraj ifhefh hudiga per blishnim, in dolli najdefh, ker je tvoje ferze hudo. Sato vrazhujefh hu¬ do sa hudo, in tudi hudo sa dobro, ker fov- rafhifh te, kteri fkerbe sa tvoje svelizhanje. Ni fe zhuditi, zhe miru nimafh, ker ga dru¬ gim ne dafh. Hozhefh le druge poboljfhati, de bi bilo vfe ne po volji boshji, temuzh po tvoji; ti pa fe nozhefh poboljfhati, ker is na¬ puha ne vidifh, kako li poboljfhanja potreben. — 189 — Bodi tedaj ponishen, ponishnoft bo osdravila tvoje bolno ferze, tvoje mifli bodo pravizhne, tvoje befede nedolshne, varne in modre, in bofh mir vshiv&l. Prav fkerbno ti persadevaj fposnati blish- niga flabolli, de bofh ufmiljen do njega. To je potrebno, pa glej, de tiga ne ftorifh is hu- diga ferza. 4 Sposnaj njegove flabofti, de vefh, kaj ga shali, in kaj mu je vfhezh. Bodi vzhafi gluh, deblih flifhifh ; bodi mutez , ako lih nifi; bodi flep, ako ravno vidifh. To ti bo veliko pomagalo, de te ne bo vfaka befe- da, ali fitnoft sbodla, in de ne bofh neum¬ no govoril. Sadershi fe s’ blishnim po njego¬ vi flabofti, pa ne de bi is flabofti molzhal, ali pregledal, kadar fi dolshan govoriti; te- muzh de molzliifh, ali govorifh kar, in ka¬ dar je treba; de ga fvarifh mehko, ali ojftro, kakor mu pomaga k’ poboljfhanju. De vfe to delafh po volji boshji, ljubi Boga, in ifhi vfe- lej svelizhanja blishniga. Veliko vezh bi fe lahko od tiga povedalo, vender bi ti ne poma¬ galo, ako bi ljubesni, in ponishnofti ne imel. Ljubi tedaj, in bodi ponishen; te dve zhedno- fti ti bote vfe potrebne nauke dale. Zho fe niti tako sadershal shaloftno rezi: Molitev. O moj Jesuf! prezhuden zhlovek tim jeft. Kolikokrat fim tebe vfigamogozhniga Gofpo- '1* rasshalil, in sanizheval, ti me nifi ne le — igo — miloflljivo zhakal, ampak tudi ponujal li mi gnado in Tpravo; jeli pa zherev semlje km bil bres poterpeshljivofti in ufmiljenja 1’ Tvojim blishnim. Karkoli ni bilo po moji volji, me je jesilo in raskazhilo, in nifim pomiflil, de tim tvoj velik dolshnik. t Sposnam, de premaj- hina ljubesen do tebe, in do blishniga je bila vfiga tiga kriva. Pomagaj mi po Tvoji veliki milofti, o ljubi JesuTl de Tvojo hudobo in ter- dobo ne le Tposnam, temuzli tudi obshalujem in Te poboljTham. Daj mi ljubesen, ponish- noft, poterpeshljivoll, de me sunaj greha, no¬ bena rezh ne bo shalila. Blagor mi, zhe bom miren po tvoji Tveti volji, ker tako bom otrok tvojiga kraljeftva. Amen. XVI. dan profenza. t Sveti Klemen Anziran , fhkof in marlernik . t Sveti Klemen je bil edin otrok Tvoje Tvele matere EuTrosine. Ni mogozhe dopovedali, ka¬ ko Tveto in perTerzhno- ga je ljubila. Smiraj je shelela, de bi Klemen JesuTov marternik bil; od tiga mu je velikokrat pravila. Nje¬ no govorjenje je bilo le od KriftuTa in od nje¬ govih Tvetnikov. t SoTebno mu je rada per- povedovala kaj, in koliko To marterniki ter- peli sa vero. Uzhila ga je Tkerbno po v/ih — lgi — sapovedih shiveti, in njeno slavljenje je Lilo ravno tako. Kadar fo neverniki kakiga kriftja- na martrali, je tje pelala fvojiga fina, in mu ferzhnoft dajala. Klemen je Lil dvanajft let kar, kadar je njegova fkerbna mati Eufrosina sbolela in u- merla. Vdova je bila, sa to ji je britko Li’o fvojiga ediniga otroka na fvetu puftiti v’ ta¬ kim hudim zhafu. Kadar je vidila, de je sad- nja ura bliso, poklizhe k’ febi fvojiga ljubiga ediniga otroka, ga objame, kufhne, in mu milo rezhe: Sadnjikrat sdej f’ teboj govorim; ljubi moj otrok, profim te, ne pulti fe nik¬ dar od Jesufa odlozhiti. Vem, hudo prega¬ njanje bo vftalo, tudi tebe bodo peljali pred, oblaftnike, pa ne boj fe jih; terplenje je krat¬ ko, plazhilo bo vezhno. Sa vfe fkerbi, ki fim jih f’ teboj imela, nozhem drugiga od te¬ be , ko to , de bom marternika mati. 4 Solse fo fe ji takrat uderle, in ni mogla vezh govori¬ ti: le kufhovala je fvojiga ljubiga finka. Kma- lo potlej je umerla. Klemen je v’ ferzu no- fil lepe nauke fvoje fvete ranze matere , in fe fkerbno s’ dobrimi deli perpravljal sa Kri- kufa vfo kri preliti. On je tudi druge otroke lepo uzliil, in na to nagovarjal, ker je fker- bel sa njih svelizhanje. 4 Sveti Klemen je bil isvoljen in shegnan fhkof v’ mellu Anziri. t Se ve, kako ognjeno je fkerbel sa fvoje ovzhize. — Dioklezian ne- v orni in neufmiljeni zefar je zerkev boshjo P le ganjal. t Sveti Klemen je bil vjet in pred — iga •— oblaftnika peljan. Ta je ukasal s’ shelesnimi grabljami Klemena po shivotu tergati , on pa je v’ bolezhinah hvalil Boga. Obladnik fe ni mogel prezhuditi; ni bilo mogozhe verjeti, de bi zhlovek samogel toljkanj bolezhin predati; mefa ni vezh imel, kodi fo fe vidile, vef je bil rasmefarjen, vender vefel. Obladnik, ker ni mogel Klemena ushu- gati, ga je poflal zefarju Dioklezianu v’ Rim. Ondi je fbe huji martre terpel, pa je smiraj nepremagan odal. Nevernikov veliko je fpo- snalo boshjo mozh nad Klemenam, in fo fe fpreobernili. Klemen je bil vezh zhafa fku- fhan, na sadnje fo ga nasaj gnali v’ Anzi- ro, kjer je bil obfojen v’ jezho do fmerti. c Soldatje fo vender na fkrivnim po nozhi fpu- fhali fvetiga Klemena k’ vernim kridjanam boshjo flushbo opravljat. c Soldatje fo to dela¬ li, ker fo jim kridjani denarje dajali. Vik- fhih eden je to svedel, je fhel s’ drugimi foldati tje, in ko je fveti Klemen ravno ma- fheval, ga je s’ mezham umoril. Umeri je v’ letu 3og. Nauk. Kaj naj Jtarfhi delajo Jvoje otroke sve- lizhati. Blagor darfham , blagor otrokam, bla¬ gor vfimu fvetu, ako bi vfi ravnali po isgle- du brumne matere Eufrosine, in dobriga otro- — 193 — ka Klemena. t StarThi fploh Tkerbe sa poTvetno Trezho Tvojih otrol;, pa ne vfi, de hi otrozi fveto shiveli. Tukaj je perloshno od njih dol- shnolt nekaj govoriti. Porodniki morejo Tvoje otroke ljubiti. Ta Ijubesen je v’ natori, in vfi Tploh jo imajo, pa vfi ne ljubijo prav Tvojih otrok. Eni bolj Tkerbe sa poTvetno Trezho, ko sa svelizhanje Tvojih otrok; raji imajo eniga ko drugiga, ker je zhedniga oblizlija; pregledajo jim , kar bi mogli ftrahovati; jim vTe dovolijo, tudi kar njih duThi Thkoduje. Bogabojezhi ItarThi Tker¬ be sa poTvetno Trezho, pa veliko bolj sa vezh- no Trezho Tvojih otrok; To dobri ali ojftri s’ o!,ozi po njih bojezhi ali predersni natori; pa tako, de jih vedno v’ dobro napeljujejo. Tukaj je tudi potrebno opominih, de ItarThi ne Tmejo Tvojim otrokam prevezh ozhitne ljubesni Tkasovati, de To smiraj v’ potrebnim Itrahu. t StarThi naj Tkerbno uzhe otroke. Otrozi To poduzhenja ToTebno potrebni. Nekteri ne Uzhe Tvojih otrok, kako bi Tveto shiveli; jih dajejo Tlushiti ljudem, kterim bi ne isrozhili Tvoje neumne shivine; zhe jih uzhe moliti, To le prasne beTede, ker drugih naukov ni. t StarThi naj raslagajo Tvojim umnim otrokam laftnofti boshje, de Boga Tposnajo, in njemu flushijo. Naj jih uzhe, kaj je zhlovek in ka¬ ko fpazhen; koliko je JesuT naT ljubil, in kaj l e is te ljubesni sa naT terpel. Naj jim ve¬ likokrat govore od Tmerti, Todbe in vezhnolti. !• i3 — 194 — t Starkhi naj kvojim otrokam, tako rekozh, k’ perftam kashejo ob perloshnofti, kaj je, ali ni prav; kako morejo biti persanekljivi, do¬ bri, ufmiljenikako fe morejo sadershati v, molitvi, v’ zerkvi, pred duhovnimi in vikfhi- mi. Tako tudi v’ drugih rezheh, de bodo o- trozi Bogu in ljudem prijetni. t Starfhi morejo kvoje otroke fvariti. ^var¬ jenje , in ftrahovanje je otrokam potrebno hersh v’ sazhetku, in potlej; pa to more biti po ljubesni, in modrofti, to je po njih nato- ri, po njih pregrefhkih, in po njih ftarofti. c Svarjenje ali ftrahovanje ne fme biti neukmi- ljeno, hudobno, ali s’ kletvijo, ampak pra- vizhr^o. V’ zhafih je kvarjenje ftarfhov bolj kvarjenja vredno, ko klaboft, savoljo ktere fvare. Porodniki ne kmejo is klepe ljubesni do otrok raslozhka delati, de bi enimu klepo pre¬ gledali, kar per enim kvare. Vera naj kodi od njih pregrekhkov, in po tem raslozhku naj kvare, ali ftrahujejo modro. Porodniki ne kme- jo, ko otroži vkako uro drugazhni biti, de bi vzbati vke pregledali, 1 vzhafi sa nizb neu- kmiljeno ftrahovali. Ozhe in mati moreta bi¬ ti ene mikli v’ kvarjenji; sakaj, zhe jim eden potuho da ja, kpazhi otroke, de potlej potrebni-■. ga ne bogajo. : C Starklii morejo otrokam dober sgled da- j jati. Otrozi ko klabe natore, in bres praviga j kposnanja; bodo tedaj radi poknemali ftarkhe, j flafli v’ hudim. t Starkhi bi bili ubijavzi kro- jih trok, ako bi jih pohujfhali, Oni more¬ jo po vfih sapovedih shiveti; morejo biti fve- tiga in modriga govorjenja; tudi ne fmejo perpuftiti, de bi drugi govorili, ali delali v’ prizho otrok, kar jih pohujfha ; ne fmejo Tvo¬ jih otrok nesnanim., ali hudobnim dati v’ flu- shbo: tudi ne fmejo flabe drushine per hifhi imeti; ne fmejo pufhati otrok po hifheh, v’ flabo, ali nevarno drushbo. t Star£hi naj per- vi kore, kar otrokam sapovedujejo; naj bo¬ do pridni v’ molitvah, brumni v’ zerkvi, u- fmiljeni in pravizhni s’ vlimi. Ozhe in mati naj shivita v’ miru med feboj, in s’ drugimi; zhe fe ona med feboj, ali s’ drugimi prepira¬ ta, je nemogozhe, de bi otrozi ne bili pohuj- fhani. £ Starfhi fo dolshni moliti sa otroke. Vfa- ki je dolshan sa druge moliti, fhe bolj llar- fhi sa otroke. Eni fo viditi fkerbni sa fvoje otroke, pa premalo molijo in profijo Boga, de bi on njih persadevanje poshegnal. Le s’ vpitjam, in llrahovanjam fe malo opravi, ako ni gorezhe molitve sraven. Nedolshni Job je profil vfak dan Boga sa fvoje otroke; drugi fkerbni Harf hi fo ravno tako delali, in vli fo dolshni. ( Starfhi naj profijo Boga sa otroke fhe pred njih rojllvam, de bi gnado fvetiga kerfla dofegli, in jo ohranili. Naj gorezhe profijo Boga sa otroke fofebno, . kadar vidijo per njih kako pregreho, ali hudo navado. Naj ne rezhejo: molimo in profitno, pa nizh ne pomaga. Naj pofnemajo fveto Moniko, i3 * — j g« — brttmno mater fvetiga Avgufhtina. Dolgo ia gorezhe je profila, in je bila uflifhana. Le nekaj maliga je tukaj rezheno od dolshnoft ftarfhov do otrok, ker te prefhiroko feshejo in tukaj ni mogozhe vfih popifali. Profim, de naj ftarfhi bodo polni dobriga duha brum- ne matere Eufrosine, in bodo po volji boshji otroke fvoje sredili. Preljubi moj kriftjan ! zhe te dolshnofti sadevajo, lahko fposnafh, de niti vfelej tako ftoril. Rezi tedaj is ferza tako: Molitev. O moj Bog! kje fo sdaj taki brumni in fkerbni ftarfhi, ko je bila tvoja flushabniza Eufrosina? Kdo uzhi fvoje otroke vfigamo- gozhniga Boga fposnati ? Kdo fkerbi, de bi t otrozi fposnali fkrivnofti vzhlovezhenja t Sina boshjiga, njegovo veliko ljubesen 5 pregre- fhno natoro ljudi, pravo brumnoit, refnizhno ponishnofl:, potreba gnade boshje, in dolti takiga ? Sato fo otrozi flabi, in sato fo flabi kriftjani. Jeli fim morebiti do sdaj ravno tak bil. Ufmiljeni Gofpod, rasfvitli vfe kerfhan- fke Ilarfhe in otroke, de bodo po tvoji fve- ti volji, de ne bodo eden drugimu ozhitah, in eden drugiga preklinjali na fodni- dad. Daj jim fvojo gnado, de bodo fiarfhi poln lj«' besni, modrofti, poterpeshljivoftiin vfiga do¬ briga , de bodo otrozi polni fpofhtovanja > in pokorfhine. Tako bo tvoja zerkev pono- — 197 “ vljena, ker bodo povfod dobri kriftjani; ta¬ ko bodo ftarfhi, in otrozi vekomaj tebe hvalili v’ nebelih. Amen. XVII. dan profenza. ''Sveti Anion, duhovni ozhe pnfhavhikov. t Sveti Anton je bil rojen v’ Egiptu od ime¬ nitnih in bogatih ftarfhev v’ letu 252 . Oni fo bili bogabojezhi, in fo fvojiga ljubiga otro¬ ka fkerbno uzhili po vlili Kriftufovih naukih shiveli; fo ga smiraj doma imeli pred fvojimi ozhmi, ga nikoli nifo puftili v’ drufhino, de bi fe od drugih ne pohujfhal; tudi v’ zerkev je le s’ njimi hodil. 4 Sveti Anton she mla- denzh je ljubil famoto; njegovo vefelje je bilo le doma ali v’ zerkvi biti, bogal je rad, mo¬ lil veliko, bral in premifhljeval fveto pifmo, de bi prav svefto flushil fvojimu ftvarniku. 4 Sveti Aoton je bil okolj 19 let dar, ka¬ dar fo mu brumni ftarfhi pomerli. Po njih hnerti je mogel sa vfe fkerbeti, le eno maj¬ hno feftro je imel. Premoshenje njegovo je bilo grosno veliko. Marfkteri mladenzh go¬ spodar velikiga premoshenja, in bres ftrahu P r ed ftarfhi, bi bil. rasfajal, vifoko fe nolil, dobrote fvela rasujsdano vsbival;. pa fvetiga ^dadenzha Antona ni nizh tiga vefelilo, bo- gaftvo mu je bilo ternje, ker je Boga in kri- shaniga Jesufa v’ ferzu nofil. En dan je v’ zerkev gredozh fam per fe- bi miflil, kako frezhni fo bili apolteljni, ki fo vfe sapuftili in sa Jesufam fhli. V’ zerkvi je flifhal brati befede Jesufove: Zhe hozhefh popolnama biti, prodaj vfe, daj ubogim, in hodi sa menoj. On je miflil, de fo te befede njemu rezhene, je ofkerbel fvojo feftro, vfe fvoje premosheuje ubogim rasdal, in je fhel v’ famotno hifhizo, de bi fe vadil v’ pokori shiveti. Ta fveti mladenzh je bil dolgo od nfivo- fhljiviga hudizha fkufhan , pa je s’ podam, s’ molitvijo, s’ premifhljevanjam, s’ pokor- jenjam, fofebno s’ ljubesnjo do Jesufa vfe fku- fhnjave ferzhno premagoval. Nikolj ni shi- vel v’ lenobi, ampak je delal, per delu pre- mifhljeval fvete rezhi, in molil. t Sofebno je fkerbel, karkolj je dobriga vidil per drugih, pofnemati; je fvete ljudi obifkoval, jih pro¬ fil sa poduzhenje, de bi zhe dalje fveteji shivel, t Star je bil 35 let, kadar je delezh v’ pu- fhavo fhel; prej je tudi v’ famoti shivel, ven- der ne delezh od ljudi. Sdelo fe mu je, de fhe premalo brumno shivi; sato fe je vsdignil, ■ in fhel v’ ftrafhno pufhavo, kjer nobeniga zhloveka ni bilo. V’ pufhavi je nafhel p°' derto hifho, je v’ njo fhel, ondi prebival, in nozh in dan flushil Bogu. Defiravno j e bil delezh od ljudi, fe je vender isvedilo, kje — 199 “ je, in fo hodili k’ njemu is v/ih krajov, ali de bi bili poduzheni, ali osdravljeni, ali de bi per njemu obali. VTe je lepo uzhil, ToTe- bno pa je rad govoril od velike milobi boshje do naf grefhnikov; od velike ljubesni JesuTo- ve, od njegovih bolezhin, od praviga Tpreo- bernjenja, od nebefhkiga kraljebva. Veliko Te jih je fpreobernilo, in tudi obalo v’ pufha- vi, kjer fo fi revne bifhize naredili is lela, pridno delali, in banovitno molili. t Sveli Anton je bil nasfvilljen uzbenik. Nekaj njegovih naukov je perloshno tukaj, po¬ vedati: „Ljubi moji! nafha edina fkerb mo¬ re bili ta, de po fvetih sapovedih shivimo, in nikolj ne opefhamo. Smiraj moremo Tker- bnifhi flushili Bogu, kakor de bi bili danf sa- zheli. Raj je nafhe kratko sbivljenje memo vezhnobi? Bog je neisrezbeno ufmiljen, ker je obljubil dati, in nam bo dal vezbno sveli- zhanje sa majhno terpljenje. Ne golufajte fe med Teboj, ker ni veliko tudi vfe Tvoje pre- moshenje sapubiti sa nebeThko kraljebvo. Kaj bogabvo pomaga, ker ga ne bomo po Tmerti potrebovali ? Bodimo bogati v’ dobrih delih, ker tih bomo potrebni po Tmerti. Shivimo vTaki dan, ko bi utegnili vTaki dan umreti, . m ne bomo nikolj greThiliA 4 Te, in dobi dru- g x h lepih naukov je on dajal Tvojim pufliav- mkam in drugim. Vli To ga radi poTlufha- k, ker je bil poln ljubesni, perljudnobi in gorezhnobi. 200 c Sveti Anton je povfod flovil, zlo krivo- verzl in neverniki fo ga fpofhtevali; pa zhe je bil bolj od ljudi zhefhen, bolj t fe je poni- sheval. Katoljfhki zefar Konkantin mu je pri- jasno in ponishno pifal. Vli pufhavniki fo fe nad tem zhudili; fveti Anton pa jim je djal: Sakaj fe zhudite, de zefar meni pifhe; zbu¬ dite fe, de je vfigamogozhni Gofpod nam pi¬ fal in naf uzhil s’ rasodeto boshjo befedo, : ktero imamo v’ fvetim pifmu, in de nam je govoril po 'fvojim ljubim c Sinu, Jesufu Krikufu. j de bo kmalo umeri; sato je fvoje pufhavni- ke obifkoval, in jim djal: Moji ljubi otrozi kmalo pojdem od vaf; ne pefhajte v’ dobrih delih; shivite smiraj, ko bi utegnili vfaki dan umreti; fkerbno fe varovajte flabih mifel; ne sdrushite fe s’ krivoverzi; bodite kanovi- tni v’ katolfhki veri. — On je kmalo potlej sbolel in umeri io5 let ftar, v’ letu 356, 17 dan tiga mefza. Nauk. Od Jiraliu boshjiga Krikjan moj, fpremifli, de je Urah pred vezhnim pogubljenjam v’ nerodovitne pufha- ve veliko vernih gnal, de bi v’ pokori shive- li, in fe svelizhali. Ne le fveti Anton, am¬ pak tudi doki drugih, ki fo bili prej dobri fo v’ pufhavi bolj pokali. t Samota lozhi zlilo- 201 veka od fhumezhiga fveta, in mu daje zhaf premifhljevati, Boga in febe fposnavati, o- zhifhevati ferze in fveto shiveti. V’ pufha- vi fo mnihi in pufhavniki zlo. malo potrebova¬ li. Hifhiza fpletena is hode, ali berlog, rev¬ no oblazhilo, fadje , malo kruha in zhilta voda jim je bilo sadodi. Delali fo in molili, kar je sdravje dufhino, in telefno. Ker je Urah boshji, Urah pred pogubljenjam tolikanj dobriga nad njimi delal, fe dajo tukaj potreb¬ ni nauki od njega. V’ zhloveku je trojin lirah, vender ne ob enim zhafu. Je Urah bres upanja, in bres ljubesni; ta fe fploh imenuje obupnoll. Ta Urah je poguben, ker ne pomaga grefhniku k’ pokori, temuzh mu brani fe fpokoriti. Ta- kiga Ita imela Kain in Judesh. Je Urah s’ upanjem in s’ ljubesnjo sdrushen, vender ta¬ ko, de da upanje in ljubesen fhe flaba. Ta- kiga ima grefhnik preden fe popolnama fpre- oberne. Ta drah je dober in pomaga grefh¬ niku , kakor bo potlej rezheno. Je drah is sgolj ljubesni, in ta je nar bolji. Takiga fo imeli fvetniki, kteri fo fe is ljubesni do Boga hali njega shaliti. Vfe to raskladati ni tukaj perloshno. c Strah boshji je potreben. t Sirah pravi: 5,Kdor fe Boga ne boji, ne more pravizhen biti.‘ £ 4 Sir, 1, 28. t Strah boshji je tudi pra- vizhnirn potreben; salo je sapifano: ,,Bojte fe Cofpoda vli njegovi fvetniki.“ Pf. 33 , 10. Kavid fe je Boga bal, vender je profil: „Pre- 202 bodi s’ fvojim Ilrabam moje mefo, sakaj jefl: fe bojim tvojih fodba.“ Pf. xi8, 120. Mefo prebodeno, in polno bolezhin; fe ne more vefeliti nad hudim, in tudi dufha ima pokoj pred njim. Kriftjan! ni sadoili fe le bati, te- muzh tolikanj fe morefh bati, de premagafh greh, in ta Urah te bo napeljeval v’ ljubesen, ktera je fpolnjenje poftave. Tako uzhi mo¬ dri t Sirah, rekozh: „Gofpodovi Urah preshe- ne greh. 4 *' s Sir. 1. 27. Potlej pravi: t Strah boshji je sazhetik ljubesni. c Sir. 2 5 , 16 . 4 Sploh vli fe boje pogubljenja, verider le grefhe, ker je v’ njih premalo Ilrahu. c Strah pred vezhnim pogubljenjam je grefhniku - slo potreben. Ta mu velikokrat vbrani grefhiti, in ga preganja dobre dela dopernafhati, de bi vekomaj pogubljen ne -bil. t Strah odpira grefhniku sadershane du- fhne ozhi, de vidi fvoje nevarnoft, in sapelji- voll fveta; ga perganja moliti, profiti in sdi- hovati; njegovo ferze je savoljo Ilrahu nepo- kojno , in ga lili k’ Bogu. 4 Strah pred vezhnim pogubljenjam ni sa- dolli grefhniku, ker ta svira is laftne Ijubes- ni. ^Svetniki, dokler fo bili na semlji, fo fe Bega bali is ljubesni do njega; grefhniki fe vfigamogozhniga Boga boje is ljubesni do fe- be. Prej fo is ljubesni do febe flepo grefhi- 11, in nifo pomiflili, de hite v’ pogubljenje; sdaj fo jim grehi soperni le sato, ker saflu- shijo pogubljenje, in shele greh opuftiti, p» le is ljubesni do febe. Grefhnik ni prav fpreo- 2o3 bernjen od famiga flrahu, zhe lih is tiga ftra- hu obshaluje grehe, ker jih fovrashi le sato, ker fo mu fhkodljivi, ne pa, ker shalijo Bo¬ ga. Ta grefhnik je enak kupzu na morju, kteri Savoljo viharja fvoje ljubo blago v’ mor¬ je smezhe. On ljubi fvoje blago, pa fhe bolj ljubi fvoje shivljenje; ker ne more blaga in shivljenja perhraniti, de bi barko polajflial, in nefrezhi odfhel , mezhe blago, v’ morje; vender s’ veliko shalolijo, ker ga fhe ljubi. Ravno tako grefhnik, kteri is famiga Urahu grebe opufha. On fhe ljubi grehe, ker pa ne more pogubljenju oditi, in grefhiti, opu- fti grebe, kar bi ne ftoril, ako bi fe pogublje¬ nja ne bal. Tedaj oftane fhe v’ njem flaba volja, ktero le ljubesen do Boga popolnama poboljfha. Dobro fpremifli vfe to, o grefhnik, de fe ne golufafh. Morebiti is famiga' flrahu shalujefh, in grehe opufhafh, vender upafh, in fe tudi sanafhafh, de li refnizhno pobolj- fhan. Bodi pokoren fvojimu modrimu fpoved- niku, kteri te hozhe po varni poti k’ opravi- zhenju perpeljati, de miloft sadobifh. Ako hozhefh odpufhanje grehov sadobiti, ljubi Boga, in is te ljubeseni fvoje grehe fov¬ rashi. c Salomon pravi: „Ljubesen vfe grehe pokrije. 44 Prip. 10, 12. Ravno tako govori fveti Peter; „Ljubesen pokrije veliko fhtevilo grehov: 44 I. Pet. 4> 8. t Strah je potreben, npanje tudi, pa vera, upanje, molitve, pofti, sakramenti, in vfe ti ne more bres ljubesni pomagati. I Kriftjan! dokler shivifh, boj fe Boga, upaj, ljubi ga. Ker li grefhnik , boj fe, ker je Bog ufmiljen, upaj in ljubi ga. c Strah te bo delal varniga, upanje ferzhniga, ljubesen mozhniga. Delaj bo otrok, kteri od dalezh hiti k’ fvojimu ozhetu. On po poti sve, de fo jih rasbojniki veliko obropali, sato fe boji, ker fe boji, hodi prav varno. On tudi sve, de eni ..fo frezhno domu prifhli, sato upa in je ferzhan. On ljubi ozbeta, sato hozhe vfe premagati. Zhe je blishaj doma, manj fe bo¬ ji, bolj upa, ljubesen fe bolj vnema. Ker varno, saupljivo in ferzhno hodi, pride fre- zhen domu, kjer fe popolnama rasvefeli. Kavno tako ti, o kriftjan! delaj, in bofh frezhno prifhel v’ nebefhko kraljeftvo, kjer fe ne bofh nikolj bal, kjer bofh vshival, kar ti is vtiga ferza ljubil. Tako fo delali fvetni- ki, in ti delaj tako, de vezhno frezho sado- bifh. Molitev. O Jesuf! ufmili fe me! Ponishno te pro- tim, daj mi rasfvitljenje, ker je moja flepo- ta tilno velika. Jeli lim v’ nevarnofti vezhni- ga pogubljenja, vender lim bres ftrahu. Ob¬ dan tim od hudih fovrashnikov, moje grefhno poshelenje je med njimi nar nevarnifhi, jeft tim pa ga neumno ljubil, in mu vfe, kar je posheljelo, dovolil. Velikokrat lim flifhal ^ od tvojih nemelinikov, de fe moreni laftni vo- ]ji odpovedati, fe pokoriti, fvoje mefo krisha- ti, po duhu shiveti; pa fim malo verjel, in nizh tiga floril. Profim te, napolni me f’ Tvojim ftrabam, ker Urah je meni lenimu, merslimu grefhniku filno potreben. Pa to je premalo; daj mi tudi pravo upanje, in gore- zho ljubesen, de vfe grebe vefelo opuftim, per- ferzbno obshalujem, in ftanoviten v’ dobrim o- Itanem. t Sveti Anton, vfi mnihi in pufhavniki fprofite mi od Boga vfe potrebne gnade k’ pra- vimu fpreobernjenju, de po vafhih ftopinjah po fvoji mozhi hodim, in pridem sa vami v’ nebefhko kraljeftvo. Amen. . XVIII. dan profenza. t Svetiga Petra Jtol. Kaj to pomeni in uzhi? ( 8veti Peter je bil poftavljen od Jesufa Kri- ftufa pervi poglavar katoljfhke zerkve. On je s ’ velikim terpljenjam, in s’ llanovitno ferzh- noftjo osnanoval fveti evangeli v’ Jerusalemu, v’ Judeji, v’ velikimu meftu Antiobii, in v’ doftih krajih; veliko Judov in nevernikov je fpreobernil s’ nauki in zbudesbi, kakor bo bo¬ lj na tankim popifano 29 dan roshniga z veta. 2o6 Okoli 4 2 let po Jesufovim rojftvu je fveti Pe¬ ter fhel v’ Rim poglavitno metlo velikiga Rim- fkiga zefartlva, de bi dufhe perdobival Jesu- fu Kriftufu. Ondi je bres vfe zhlovefhke po- mozhi, pa s’ niozhjo fvetiga Duha osnanoval fveti evangeli. Rim je bilo metlo filno veli¬ ko, polno mogozhnih nevernikov, vnetih sa la- shnjive bogove. t Sveli Peter fe nizh tiga ni bal, ferzhno je osnanoval Jesufa, je veliko Judov in nevernikov fpreobernel. On je bil pervi fhkof fpreobernjenih Rimzov, in je tifto zer- kev vishal, pa tudi ob enim je bil pervi po¬ glavar vfe Jesufove zerkve. Sa njim fo bili papeshi nafledniki do donafhniga dne, in bo¬ do do konza. fveta. c Sveti Peter je bil ref pervi poglavar ka- toljfhke zerkve od Jesula povikfhan. Jesuf mu je rekel : „Ti fi Peter, in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev.“ Mat. 1 6 , 18. t Sveti Peter je bil vfelej pervi pred vfimi apoftelni imeno¬ van, kakor fe najde per fvetim Mateusbu 10, 2. per fvetim Marku 3 , 16; per fvetim Lu- keshu 6, i 4 . t Sveti Peter je pervi govoril, kadar je bil na metli Judesha fveti Matia is- voljen. Djanje ap. l, 1 5 . Tudi, kadar je bil v’ Jerusalemu sbor savoljo obrese. D jan. i 5 , 7. Oblati, ktero je Jesuf savoljo prida vfe zerkve fvefimu Petru dal, bo do konza fveta. Tedaj fo nafledniki fvetiga Petra Rimfki pa¬ peshi imeli, imajo, in bodo imeli enako ob¬ lati, ker je ona zcrkvi potrebna. V’ katoljfhki zerkvi je vikfhi poglavar po- - 207 - treben, de fe ohrani edinoft vere in naukov, in de rafpertja ni. Tudi fhkofje in duhovni fo od fvetiga Duha poftavljeni zhedo Jesufovo pafti, vender freda edinofti vlih je Rimfki pa- pesh, kteriga more vfaki fpofhtevati, in po sa- povedih bogati. Kdor ni s’ njim v’ potrebnih rezheh sdrushen, ne more s’ Jesufam delesha imeti. t Sveliga Petra ftol ne pomeni ftola, na kle- rim je on fedel, ampak njegovo oblaft in uk. Piimfki papeshi, fvetiga Petra nafledniki, fo ime¬ li navado obhajati fpomin njih povikfhanja, kakor tri pridige fvetiga Leona papesha pri- zhujejo. Tudi fhkofje fo'enako navado imeli, kakor prizhuje fveti Avgufhtin, De bi vli ver¬ ni kriftjani hvaleshni bili Jesufu Kriftufu savol- jo oblafti fvelimu Petru in Rimfkim papesham od njega dane, je donafhni fpomin v’ katoljfh- ki zerkvi. Kriftjani! bodite refnizhno hvaleshni Jesu¬ fu Kriftufu, kteri vaf je poftavil v’ fvoje kral- jeftvo, v’ katoljfhko zerkev. Bodite vfelej po sapovedih pokorni Rimfkimu papeshu, pervimu vidnimu poglavarju, pa tudi fhkofam, in du¬ hovnim, ker fo prejeli oblaft od Jesufa Kriftu- fa, ker vam osnanujejo befedo boshjo, in zhu- jejo nad vami k’ vafhim svelizhanju. Ljubite, fpofhtovajte, in vbogajte jih, ker ta pokorfhi- vaf bo is tiga kraljeftva Jesufove zerltve v’ nebefhko kraljeftvo prefelila. 208 XIX. dan p r o f e n z a. t Sveli Janes fhkof , almoshnar. jSveti Janes, imenovan almoshnar, je bil ro¬ jen na otoku Zipra od bogatili in mogozhnih ftarfhev, kteri fo ga prav fkerbno uzhili ker- fhanfko shiveli. Od mladofti je bil bogabo- jezh, in ufmiljen. Kadar je bil Gofpodar fvo- '' jiga premoshenja, je saporedama prodajal laft- nine, de bi ubogim pomagal, in na sadnje i je tudi on ubog bil. Njegovo fveto shivljenje, in fofebno ufmiljenje je fhiroko flovelo. Per- godilo fe je, de je velikimu medu Alekfandrii patriarh umeri, in vfa duhovfhina in verno ljudftvo je fvetiga Janesa isvolilo sa patriar¬ ha. S’ vfo mozbjo fe je branil, pa fe ni mo- ; gel ubraniti, ker ga je tudi zefar Ulil v’ to imenitno flushbo. Kadar je bil she patriarh, je veliko re- zhi poravnal, in fofebno je fkerbno fprafhe- val po mednih ubogih. Vfim je pomagal, in , vfe dobrotljivo ofkerbel. Tudi je dva dni v’ tednu odlozhil uboge saflifhati, de bi sve- ^ del, zhe jim ni od mogozhnih kaka kriviza 1 dorjena, in de bi jim po mozhi pomagal. Vezh li je persadeval svediti potrebe ubogih in ne- frezhnih, kakor fo oni njega profili sa pomozh. Enkrat je slo potrebnimu zhloveku veliko de¬ narjev dal 5 ta fe je prav ponishno sahvalilj — 2og — pa fveti patriarh mu odgovori: Moja dobrota je majhina, sahvaii fe raji Jesufu Kriftufu, kteri je sa te in sa me kri prelil. Oh drugi perloshnofti je tudi fkasal Tvoje ufmiljeno fex - ze do ubogih. V’ leto 6i4 fo -prifhli Persiani s’ veliko vojfko v’ 4 Sirijo, in filno fhkodo fo dela¬ li ; veliko jih je perheshalo v’ Alekfandrijo, fve- ti Janes pa je dobrotljivo vfe ofkerbel. Slo bo¬ gato fhkofijo je imel, vender je vfe to premalo bilo; ufmiljeni bogati fo mu pomagali, ker fo vidili koliko ljubi uboge in nefrezhne. 4 Sveti Janes je bil neisrezheno ufmiljen i do telefa ubogih, pa veliko bolj je fkerbel sa svelizhanje njih dufh. Tudi bogatih in mo- gozhnih fe ni nizh bal, jih je uzhil in fva- ril, pa tolikanj ljubesnivo, de fo mu bili radi pokorni. Zhe je svedel prepir, jeso, pohuj- fhanje, ali kako drugo pregreho, je neisre¬ zheno fkerbel vfe popraviti, in poboljfhati. Tako je bilo njegovo ufmiljenje, ne le do te¬ lefa, ampak veliko bolj do dufh. Eno bres drusiga ni pravo ufmiljenje. Sovrasbni Persiani fo hiteli s’ vojfko nad i mello Alekfandrijo; savoljo tiga fo bili vli v’ velikim llrahu. t Sveti Janes je s’ meftnim po- i glavarjam hitel k’ zefarju v’ Konftantinopel po¬ morili profit; pa kadar lla prifhla v’ Ziper, ravno v’ meftu, kjer je bil fveti Janes rojen, ) e on sbolel; per febi ni vezh imel ko dva ’ data; tudi te je ukasal ubogim dati, in je is ferza Boga 'sahvalil, . de ubog umerje. Umei'1 i j e v’ letu 617. | J- U 2 10 N a n h. ■ Od praviga ufmiljenja do ubogih. Bog sapove ubogim pomagali. She v’ ita- ri savesi je Bog sapovedal po Mojsefu: ,,Ubo¬ gi bodo v’ desheli, salo ti sapovem jim poma¬ gali.“ V. Mojs. i 5 , 11. Bogati in ubogi mo¬ rejo biti na fvetu. Bog je to ftoril savoljo lju- besni, de bi bili eden drusiga potrebni; bo¬ gati pridnofti in Itreshbe ubagih, in ubogi pre- moshenja bogatih. Bog je pa premoshnim sa- povedal ufmiljeni biti; sakaj modri pravi: „Kdor fvoje uho pred ubosiga vpitjam satifne, ■ bo tudi on vpil, in ne bo ufJifban.“ Prip. 21, i 3 . Ne le bogati, ampak tudi drugi fo dolshni po fvoji mozhi ufmiljenje fkasovati. Kar je kari Tobija fvojimu linu rekel, je vlim rezheno : ,,Kakor bofh premogel, bodi ufmil- jen. Zhe veliko premorefh, dajaj obilno; zhe malo premorefh, tudi malo rad daj.“ Tofc. j 4, 2, 9. Jesuf bo na fodni dan ojflro rekel neufmiljenim: Poberite fe od mene, vi pre¬ kleti , v’ vezhni ogenj, ker fim bil (v' ubogih ) lazben, lim bil shejin, fim bil nag, in mi ni- fle pomagali. Mat. 2 5 , 4 * — 43 . Kriftjan! ifhefh dobizhka, in -rad jem- Ijefh velike obrelli ; kaj ti bo veliko bogallvo pomagalo? Defiravno li bogat, ti vojfka, ali ogenj, ali druga nefrezha lahko vfe vsaniej zhe te pa nizh tiga ne bo sadelo, te bo f»j fmert lozhjla od vfiga. Premifli, kar fi s’ ve- 2 11 lilio fkerbjo vkup fpravljal, zhigavo bode ? Tvoja uboga dufha, prašna dobrih del, ne bo refhena pred fodbo P pofvetnim bogabvam; tvoja neufmiljena dufha ne bo dofegla milobi. Bodi tedaj ufmiljen, de sadobifh ufmiljenje. Tobija pravi: ,,'Ufmiljenje daje veliko upanje per Bogu vlim, kteri pomagajo ubogirn.“ Tob. 4 , 12. Zhe ifhefh in flielifh velikiga dobizh- ka, pomagaj potrebnim, htr tako fi bofh bo- gabvo vkup fpravljal v’ nebelih, kjer ga nih- zhef- ne more vseti, kteriga bofh vekomaj vshival. ^Salomon pravi: „Kdor pomaga ubo¬ gim, Gofpodu pofojuje, in on mu bo pover- nil.“ Prip. ig, 17. Jesuf vezhna refniza ena¬ ko govori: „Refnizhno vam povem, kar fle enimu tih mojih nar manjfhih bratov borili, to be meni borili.“ Mat. 25 , 4o. Tedaj, zhe h ufmiljen, fi febi ufmiljen, ker bofh veliko plazhilo prejel od Gofpoda; zhe fi neufmiljen, 1 fi febi neufmiljen, ker tudi ti ne bofh ufmil- ■ j jenja od Gofpoda dofegel. ^ ! Ufmiljen bodi, pomagaj potrebnim savol- jo Boga, in bres memranja, ali ozhitanja. Ni 1 popolnama ufmiljenja per tebi, zhe le savoljo naclleshnobi potrebnimu dajefb. Ako ne mo- refh potrehniga uflifhati, faj sheli, in Bog ti r ko po tvojim dobrim ferzu povernil. Poma¬ gaj potrebnim savoljo Boga, ne pa is ger- k diga posheljenja, ali is lakomnobi; sakaj tudi čolnarji, in neverniki delajo tako. Zhe po- ; niagafh, ali zhe ne morefh pomagati, ne sha- e ' ki ubogiga s’ hudo befedo, ker je sapifano: 14 * Vefeliga darovavza Bog ljubi. Dobra befeda je bolji ko dar, oboje pa je per pravizhnim. Zhe ne morefh vlim pomagati, bolj potreb¬ nim, fofebno pravizhnim pomagaj. Bodi u- fmiljen s’ blishnim, vender modro, de nje¬ gove lenobe, ali rasujsdanja ne podpirafh. Po¬ magaj rad Tvojim fovrashnikam, de potola- j shifh njih jeso, in jih poboljfhafh; to ti bo fofebno milo/l od Boga fprolilo. Ne ozhitaj blishnimu ftorjene dobrote, in ne pravi bres potrebe drugim, kai in koliko dobriga mu ftorifh. c Sramoshljivim ubogim ulili dar in . molzhi, de obilnifhi povrazhilo od Boga prej- mefh. Bodi fofebno ufmiljen dufhi fvojiga blish- niga , de fkerbifh sa njega svelizhanje. Uzhi, fvari, moli, in kakor samorefh mu pomagaj. Zhe ne fkerbifh sa blishniga svelizhanje, je tvoje ufmiljenje do telefa nepopolnama. Ka¬ dar li s’ daram perkupifh blishniga, ti je per- loshno ga modro uzhiti, ali prijasno pofvari- ti, ker takrat te bo rad poflufhal. Dober dar, in prijasna befeda vfe opravi, tudi per terdo- Yratnim. M o l i t e v. O moj Bog! fposnam fvojo terdobo, m neufmiljenje. Ti li mi dobrotljivo dal, in da- jefh fvoje ufmiljene dari; sapovedal li nii, de pomagam potrebnim 5 obljubil li tudi veli" 1 ko plazhilo, jeli pa lim is gerde lakomnofti le sa-fe fkerbel. t Sama profhnja ubogiga me je shalila; fim ozhitno memral, in shalil po- trebniga; zhe fim mu tudi dal, ni bilo is do- briga ferza,in savoljo tebe. Neufmiljen fim bil f’ potrebnim: zbe je pa napuh, jesa, ali kako drugo posheljenje mojo dufho omoglo, fim veliko sapravil, fe mi ni nizh fhkode sde- lo, defiravno je bilo fhkodljivo moji dufhi. Terd in neufmiljen do ubogih fim bil do sdaj is gerde ljubesni do blaga, is majhniga upa¬ nja v’ tvojo previdnoft, in ker nifim pomiflil koliko fim jeft tvojiga ufmiljenja potreben. Odpufti mi, o ufmiljeni Gofpod! mojo terdo- bo, ker jo f’ tvojo gnado sbaloftno fposnam, in fe hozhem phboljfhati. t Stori me refnizh- no ufmiljeniga do drugih, de tudi jeli od tebe ufmiljenje sadobim. Amen. XX. dan profenza. ,Sveti Bofhtjan mariernik. t ^veti Bofhtjan je bil rojen na Franzofkim , pa je bil srejen v’ Majlandu na Lafhkim. t Sve- t* Ambrosh pravi, de je v’ Rim fhel le sato, de bi tankej perloshnoll nafhel sa vero Jesu- f°vo terpeti. Vef je bil perljuden, dober, ferzhan in bogabojezh. Vfi fo ga ljubili, in bidi zefar Dioklezian, kteri ga je poftavil po- - 2 14 — glavarja fvojih shvotnjakov ('shivolnih var- - hov .) Le is shelja kriftjanam pomagati je fveli Bofhtjan to flushbo vsel. Nektere never¬ nike je fpreobernil, kriftjanam je ferzhnofl: dajal, in preganjanim vernim je P fvojim pre- moshenjam pomagal. Pod foldafhkimi obla- zhili je imel bogabojezho in ufmiljeno dufho. Dolgo je fkrit oftal, ker li neverniki nifo ni- kolj domifhljevali, de bi tak ferzhan foldat, zefarjev prijatel, in poglavar njegovih shvot¬ njakov, kriftjan bil. Neverniki ib vender le fposnali, de fveti Bofhtjan moli Jesufa in sanizhuje bogove, in fo povedali zefarju. Zefar ga poklizhe, in mu vef ferdit rezhe: Ti nehvaleshni zhlovek! Veliko dobriga fim ti ftoril, ti pa meni hudo sa dobro vrazhujefh? t Sveti Bofhtjan prav mirno odgovori zefarju: ^Sposnam tvoje do¬ brote, satorej vfaki dan proiim sa te, ne le- fenih ali kamnatih bogov, kteri ti pomagali ne morejo, ampak vfigamogozhniga praviga Boga, ftvarnika nebef in semlje. Zefar, Dio- klezian od tiga odgovoi*a raskazhen ukashe fvojim vojfhakam ga f’ pufhizami ftreljati. Pervesali fo ga k’ ftebru, in ga itreljali. Ker fo menili, de je she mertev, fo fhli prozh. Po nozhi je brumna kerfhanfka shena tje fhla fyeto truplo pokopat, pa zhuti ga fhe shivi- ga. t S’ pomozhjo drugih ga na fvoj dom ne- fe, ga ofkerbi, in popolnama fe je osdravil- Kriftjani fo to svedili, fo hiteli k’ njem«> fe s’ njim vefelili, in mu fvet dali prozh iti? 1 de nevernikam sopet v’ roke ne pride. On jih ni hotel poflufhati, ker je shelel le vezh terpeti savoljo Jesufa; ferzhno gre pred ze- farja, in mu rezhe: Sakaj preganjafh kriftja- ne, fvoje nar svefteji podloshne, kteri praviga Boga sa te profijo ? Zefar ni vedel, zhe je to ref Bofhtjan, ali drug njemu jnodoben, ali zhe fe mu fanja, ker ga je she mertviga mi- jfliL t Sveti Bofhtjan mu rezhe: Le verjami, de fim Bofhtjan , kteriga fi umoriti ukasal, pa Jesuf me je per shivljenji dobrotljivo ohranil. Zefar fe je nad njim filno rasferdil, in ga umoriti ukasal. 4 Soldatje fo ga f’ kolmi toli¬ ko zhafa tolkli, de je mertev obleshal v’ letu 288. Nauk. Kakjhna more biti IJabesen do blishniga. c Sveti Bofhtjan je Bogu svefto flufhil, in ljuhesni njegove je fkerbel sa fpreober- njenje flepih nevernikov, in sa svelizhanje vernih krilljanov. Is ravno te ljuhesni je fku- fhai zefar ja pregovoriti, de bi kaloljfhko zer- kev jenjal preganjati. Koliko je sveti Bo¬ fhtjan v’ ljuhesni vnet bil, fe ozhitno vidi, ker f e ni hal fovrafhtva flepih neverzov, in tudi ne shivljenja dati sa vero. Njegovo fveto sa- dershanje uzhi zhillo, fveto in mozhno ljubi- h hlishnjiga savoljo Boga. Ljubesen do Boga, in ljubesen do blish- niga de sdrushene, ker ena bres druge ne morete biti. Kdor ljubi Boga, ljubi tudi blish¬ niga; kdor ne ljubi Boga is vfiga ferza, ne more blishniga Tveto ljubiti 5 kdor ljubi blish- njiga, tudi ljubi Boga, ker blishnjiga ljubi sa- voljo njega. 4 Sveti Janes pravi: „To sapoved imamo od Boga, de kdor Boga ljubi, ' naj tu-, di fvojiga blishnjiga ljubi .“ I. Jan. 4 , 21. Ljubesen do blishniga more biti Tveta, refnizhna, ftanovitna. KriduT pravi : „To je moja sapoved, de Te med Teboj ljubite, ka¬ kor lim jed vaf ljubil .“ Jan. i 5 , 12. Kdor nozhe fkerbeti sa svelizbanje blishniga, ga ne ljubi prav. Kdor ljubi blishniga is lakom- i nodi, is nezhidodi, is poshreThnodi, is drugih Tlakih , ali natornih nagibkov, ga (ljubi Tlabo) napazhno, ne savoljo Boga. Kridjan, premiTli, , zhe blishniga ljubiTh, in sakaj ga IjubiTh. A- ko eniga Tamiga zhloveka Tovrashifh, ne lju¬ biTh Boga, ker njegovo sapoved sanizhujeTh. Morebiti nektere IjubiTh slo , nekterih nizh; tedaj ne ljubiTh nobeniga prav, ali jih ne Iju¬ biTh savoljo Boga, ker ti sapove vTe ljubiti. Morebiti nektere hvaliTh in povsdigujeTh, zhes nektere pa smiraj jesikaTh, iTheTh per njih nedolshnih delih hudobije ; tedaj ne IjubiTh tih, ktere hvaliTh, in ne ljubiTh drugih, so- per ktere rad govoriTh, ker ljubesen ne iThe hudobije per blishnim. Dolgo moliTh po zerkvah, sakramente po gotlim prejemafh. vender je tvoja bogabojezhnod prašna, kd’ — 21 7 — ne bersdafh fvojiga jesika, ker ne ljubifh blishniga. t SpremifIi kako, in saka j ljubifh fvoje prijatle. Morebiti jih ljubifh, ker fo tvoji fla- bi natori vfhezh , ker fe ti perlisujejo, in smi- raj rezhejo de, in ne, kakor . tebi dopade; ker fo deleshni tvojih grehov, ker ti poma¬ gajo v’ pogubljenje. Ti ravno tako delafh, s’ njimi; jih uzhifh nepokorfhino, tolashifh s’ lashnjivimi befedami njih veft, jih f’ feboj napravljafh v’ hude perloshnofti, jih pohuj- fhafh s’ gerdim govorjenjam. Je to prava in fveta ljubesen . od Boga sapovedana do blish¬ niga? 4 Si ljubljen, ali ljubifh, kakor je Kri- ftuf naf ljubil ? Bog ti sapove grefhnike ljubiti, in njih grehe fovrasliiti, pa li bleso tudi v’ tem kri- vizhen, ker sanizhujefh blishniga savoljo gre¬ ha , greha pa ne fovrashifh savoljo Boga. Mo¬ rebiti te greh vefeli, ker ti perloshnoft daje budo govoriti soper fvoje neprijatle. Zhe pa fkashefh shaloft savoljo grehov fvoiih nepri- jatlov, morebiti to delafh is hudiga ferza, de bi tudi drugi sanizhevali te, ktere ti sanizhu- jefh. Zhe je grefhnik tvoj prijatel, ti je vfe prav, kar dela, tudi krivizhno je pravizhno, m ga opravizhujefh s’ vfo ntozhjo; tedaj nili pravizhen ne f’ prijatli, ne s’ grefhniki, ne f’ fovrashniki. t Svoje krivizhno ferze fam ra- sodevafh, kadar fe fmejafh hudobii, kadar sanizhujefh dobre dela. Hudobnik je pravi¬ len, dokler je tvoj prijatel; pravizhen je pola v figa hudiga, zhe ni tebi vfhezh; vfako uro drugazh govorifh, ker nobeniga ne lju,- bifh savoljo Boga. Zhe ljubifh blishniga flabo, ga ljubifh savoljo febe; tedaj le febe ljubifh, in nobe¬ niga drugiga; pa tudi febe prav ne ljubifh, ker ne ljubifh blishniga savoljo Boga. Zhe je tvoj blishnji potreben, mu nizh n* poma- gafh, ako ne upafh obilniga povrazhila; dru¬ gim bi neprofhen vfe dal, ker tudi oni ftre- shejo tvojimu hudimu posheljenju. Zhe fi od blishniga rasshaljen, fe hudujefh, in vpijefh ; zhe blishni shali Boga, merslo pravifh: Naj dela, kar hozhe; kaj je meni mar sato ? Kak- •fhna ljubesen je to? Tako mersla nefkerb- na , krivizhna ljubesen ? Pravifh: Ne morem vfih ljubili; eni fo tolikanj fitni, nadleshni, jesizhni, in flabi, de jih je nemogozhe prenefti. Neumnesh! miflifh, de Bog ni vedel tvojih, in blishniga flaboft? Bog ti vedno dari daje, deliravno ga shalifh, in ti ne morefh prenefti flaboft drugih ? Je- suf, ufmiljeni Odrefhenik, je sa naf grefhnike umeri, ti bi rad vfe grefhnike pokonzlial ? Vligamogozjmi Gofpod je^persanefljiv s’ njimi, ti pa nozhefh nizh preterpeti? Zhe fi ravno ti imenitnifhi, bogatifhi od blishniga, pre- terpi ga, in ljubi ga; sakaj Bog te ni povik- fhal, de bi prevsetniga, in terdiga ferza s’ blishnim bil. Jenjaj neumno mifliti, in pod- versi fe v fi gam o g o z h iy in u Bogu , in ljubi b'li* — 21 9 — shniga savoljo njega; zhe ne, bo tudi Ozhe ne- befhki tebi ravno tako povernil, pravi Iiriftuf. M o l i t e v. Ozhe nebefhki! li mi ojftro sapovefh bli- sbniga ljubili, pa fim bil do sdaj tvoji fvcti sapovedi nepokoren; ker fim ga ljubil po na- tori, po fvojim dopadajenji, po Tvojim poshe- ljenji; fim ga ljubil malo, merslo, grefhno, ne pa po tvoji fveti volji gorezhe, fveto, llano- vilno, savoljo tebe. Moj blishnji, defiravno potreben, me ni fprofil, ker fim bil terdiga ferza; zhe fim ga vidil v’ britkofti, mi ni mar bilo; zhe je ravno njegova dufha v’ nevarno- fti bila, ga nifini hotel ne uzhiti, ne fvariti, ne mu pomagati. Krivizben fim bil f’ prijatli, ker fim fe jim lashnjivo perlisoval, njih grehe isgovarjal; krivizhen fim bil f’ fovrashniki, ker hm jih fiabo fodil, sanizheval, in skelel, de bi bili od vfih fovrasheni. Ljubil fim blishniga le savoljo febe, in sato fposnam, de nifim ne tebe, ne febe, ne njega ljubil. Shelim vfe to popraviti; ljubil bom vfe is ljubesni do tebe, jih bom ljubil fveto, fcrzhno, in llanovitno, ne le s’ befedo, temuzh refnizlmo in v’ djanji. •— O fveti Bofhtjan! kteri fi perferzhno ljubil tudi neufmiljene fovrashnikc, fprofi mi od Bo¬ ga gnado prave ljubesni do njega, do febe, do blishnjiga, de f’ teboj hvalim vekomaj Ijubes- njiviga Boga. Amen. XXI. dan profenza. JSveta Nesha deviza, in marlerniza. jREed vfimi devizami, ktere fo kri prelile sa vero, je morebiti fveta Nesha nar bolj flove- zha. Vfih zhafov verni in ozhaki fo jo vifoko hvalili, ker je ferzhno premagala dva huda fovrashnika, eniga perlisjeniga soper zhiftod, drugiga neufmiljeniga soper vero. Is pifanja fvetiga Ambrosha je vseto, kar fe ho sdaj re¬ klo od njeniga fvetiga shivljenja, in ferzhni- ga premaganja. t Sveta Nesha je bila rojena v’ Rimu od bogatih in hrumnih kerfhanfkih darfhev. Ko- < maj je bila dvanajd let dara, she fo fe ji she- nini ponujali, ker je bila lepa in bogata. t Sle- hernimu je ferzhno odgovorila: Jesuf je moj j slienin, drufiga nozhem. Navada je she da¬ ra, de is flepe ljubesni hitro jesa isvira , sato fo tudi fveto Nesho satoshili per nevernim ob- laftniku. Okoli trinajd let dara je bila pelja- na pred fodnika. Kadar je fodnik to majhino , deklizo pred feboj sagledal, je bersh ukasal jo svesati, de bi fe predrafhila. Majhini otro- zi, pravi fveti Ambrosh, fe boje bidriga pogle¬ da fvojih darfhev, fveta Nesha fe ni nizh ba¬ la med kervavimi rokami neufmiljenih flusha- hnikov, ker je shelela sa Kridufa umreti. Ob- ladnik je fkufhal f’ perljudnodjo jo pregovo¬ riti , pa ni nizh opravil. Je sapovedal jo p c ' 2 2 1 Ijati pred bogove, in jo permorali jih molili; ona pa je sanizhevala lashnjive bogove, vsdi- govala fvoje roke v’ nebo, in vfigamogozhniga Boga molila. Oblaftnik je rekel li zhilii devizi: Ker mo- 1 je bogove sanizhujefh, te bom poflal v’ hi- fho, kjer bofh tudi ti sanizhevana. 4 Sveta Ne- 5 . sha mu je odgovorila: Jesuf je nar fkerbnifhi 1 Gofpod, on me ne bo posabil, in tudi ne sa- i ' pultih Loshej me bofh umoril, ko Jesufu ne- 1 svefto floril. Ref je to bilo, Bog. je vfe ras- ujsdane salasovavze s’ velikim ftraham napol¬ nil, de je nifo mogli fhe pogledati ne. Eden is med njih, nar hudobnifhi, jo je is gerdih l shelja pogledal, pa bersh je bil od nebefhki- ' i ga ognja vdarjen; je oflepel , in padel. Nje¬ govi tovarfhi fo ga bersh vsdignili, in fo me- ' nili, de je mertev. Prudenz, pifar njeniga shiv- I Ijenja , pravi , de mu je fveta Nesha od Boga sdravje fprofila. 1 Premaganje fvete Neshe je rasfe,rdilo fle- piga fodnika, kteri jo je na naglim obfodil. I Kadar je ona to saflifhala, fe je rasvefelila, in je hitela k’ fmerti bolj vefela ko nevefta v’ sakon. Vfi fo jo profili fe refhiti in shiveti, pa jim je odgovorila: Ne shalim Jesufa; nje¬ gova milofl me zhaka m hitim k’ njemu; on je ljubil, njegova bom vekomaj. Zlo neu- fmiljenimu rabeljnu fe je fmilila, in vef fe je hefel pred njo; ona pa fe ni nizb bala, in 11111 fhe ferzhnoft dajala , rekozh : Mahni, vdari s mezham telo, ktero fe s’, ozhmi ljubi, f’ kte- rimi nozhem biti ljubljena. Ona moli sad n jo uro tabo: Hvala bodi tebi, o Bog! de 11 me greha obvaroval; kar fim smiraj skelela, bom sdaj sadobila; k’ tebi grem, kteriga fim vfelej ljubila. Rabelj mahne s’ mezham, glava ji je * odletela, in njena zhifta dufha je fhla v’ lepe nebefa, kjer bo Boga vekomaj vshivala. Nje- ; na fveta fmerl fe je sgodila v’ letu 3o4, ravno na ta dan njeniga fpomina. Nauk. Kako zhijioji ohraniti. t Sveta Nesba yfe uzhi fkerbno obraniti zhiftoft, ktera je v’ fvetim pifmu, in od vfih uzhenikov pofebno hvaljena. t Salomon pravi: „Zhiftoft flori dufho Bogu nar blifhnifhi.^ Modr. 6, 20 . 4 Sveta Neslia, defiravno fhe mla¬ da, je dobro vedila, de zhifta dufha dopade Bogu; sato je raji fvojo kri prelila, ko oma- deshevana biti. Vedila je, de zhifti zhlovek je angeljam enak; kaj! vezhi hvale od angel- ja vreden, ker angelj nima telefa, tudi ne sa- peljivih fkufhnjav. Satorej saljubljena v’ fkriv- no lepoto fvete zbiftofti, je lama febe v’ dar dala Bogu, in fi je isvolila Jesufa sa fvojig« shenina. Zhiftoft je popolnama, ali nepopolnama po flanu fleherniga zhloveka. Naj bo ftan kakor- fhni fi bodi, nihzher ne fme mifliti, ne govo¬ rili, ne delati, kar je y’ Hiefli in deveti sapo- 223 vedi boshji prepovedano. Zhiftoft fe lahko sa- pravi, ker je natora lilno flaba. 4 Sveli Pavel pravi: „Imamo saklad v’ perftenih pafodah, v’ flabim telefu.“ II. Kor. 4? 7 . Tertuljan > y zhudno govori: Loshej je sa zhiftoft umreti, ko v’ zhiftofti umreti. 4 Sveti Hieronim pravi: Zhiftoft je teshka, salo je redka. 4 Slabi in rasujsdani is liga morebiti fkle- nejo, de ni mogozhe zhifto sbiveti, pravijo: Nezhiftoft je majhina flaboft; mladimu fe mo¬ re kaj pregledali. Per hudobnih je doki taki- ga predersniga govorjenja, pa bogabojezhi kri- fijan drugazhi mifli in govori: Zhiflolt je sa- povedana; nezhiftoft je fmertni greh, mladim in ftarim fo sapovedi dane; mlad fini in flab, sato morem fkerbno sbiveti. s Sveta Nesha je bila mlada, lepa in bogata, vender je modro, framosbljivo, in ponishno shivela, ker je ve- dila, de drugazhi fe ne da zhiftoft ohraniti. Kdor poflufha fvoje posheljenje, lahko grefhi, pa lilno teshko fe poboljfha; kdor v’ mladofti shivi zhifto, bo fofebne gnade od Boga preje¬ mal, in bo svelizhan. Zhe hozhefh zhifto shiveti, premifhljuj velikokrat fmert, fodbo, in vezhnoft; tudi ner isrezbene bolezhine Jesufoviga prefvetiga telefa. Ako velikokrat premifhljujefh, de ho tvoje te¬ lo kmalo versheno v’ semljo, in de ga bodo zhervi snedli, ne hofli savoljo njega fvoje edi- be dufhe delal nefrezlme vekomaj, Premifhlje- y anje Jesufovih bolezhin ho premagovalo tele¬ go posheljenje. t Sofebno v’ fkufhnjavah prer 224 miThljuj zhall in imenitnoft zhiflolli, de fe pre- magaTh. Zhe ti na mifel pride, kako drugi shive, fpremifli velike holezhine, ktere jih ve¬ liko terpi v’ peklu savoljo nezhiltolli. Bodi vfelej ponishen, in nikdar ne upaj v’ Tvojo mozh; zhe bolj upafh Tam v’ Tebe, hitreji bofh padel; zhe li bolj bojezh, loshej bofh premagal. Nezhiftolt je velikokrat saflu- shena fhtrafinga grefhniga napuha. Bodi po- , nishen tudi, kadar nili fkufhan, ker morebiti bo fkufhnjava nanaglima prifhla. Bodi poni¬ shen, zhe tudi premagujefh fkufhnjave, ako ne, te bodo hitro premagale. Ne sanizhuj grefhnikov • v’ ti pregrehi, ali v’ drugih sapo- padene, ker utegnefh tudi ti The hujfhi gre- fhiti, zhe fofebne boshje pomozhi nimafh. Bodi ponishen tudi v’ oblazhilu, de li fkufh- njav Tlabih ljudi ne nakopljefh. Ne govori, in ne pofluThaj bres potrebe gerdih rezhi, od lepote telefne, od gerdiga sadershanja drugih. Tudi kadar je potreba, ftrahama framoshljivo govori,, ali pofluThaj. c Slab li, tudi nedolshne rezhi te lahko po- hujfhajo, veliko losheji gerde. Ne poTluThžj, in ne govori tudi ne Tkrivaj od neTramnofti; , kaj pomaga, zhe To beTede nedolshne, ka- h dar ni nedolshno, kar beTede pomenijo? e Sva- 1 ri hude neTramne jesike, pa Tvari kratko, modro, shaloftno, Terzhno in ne prepiraj ! e s’ njimi, de vezh Tmradu ne napraviTh. INe- Tramno govorjenje ne bo bres Thkode; ako rav¬ no Te braniTh, ti Hrup lese v’ Terze, in obro- I , # —- 220 duje flcufhnjave, ker ni v ! tvoji oblaki posabilij kar fi flabiga flifhal. Bodi vfelej framoshljiv. t Spofhtuj fvoje flabo telo v’ pr izbo Boga, in angelja varha« Kadar je tvoje telo potrebno, kresi mu pa fpodobno, framoshljivo in hitro. Nikolj ne ftori v’ -prizho Boga, kar bi ne hotel ra s gl a- ' fheno imeti. Bodi framoshljiv pred vfinii v’ govorjenji in v’ sadershanji. Imaj tudi fvo¬ je otroke v’ potrebni framoshljivoki, de fe ne rasvadijo, in drugih ne pohujfhajo. Bodi fra- moshljiviga in ponishniga oblazhila, zhe fe ne- framno nofifh, niti zbike dufhe, in doki sa- lasovavzov ti bofh navabil. IN e bodi vefel fvo- jiga zkedniga oblizhja, in nikolj fe ne hvali f’ fvojo lepoto, de saderg ne najdefh v’ po¬ gubljenje. Bodi vfelej framoshljivih ozhi, ker fkosi njih ti pride nezhiki krup v’ ferze. Ni sadoki, de fe nekoliko framujefh pred ljudmi, zhe niti ref framoshljiv pred Bogam. Zhe te je fram pogledati, kaj ti to pomaga, ako ven- der shelifh? Bodi framoshljiv tudi v’ fvojih miflih, in nikolj ne premifhljuj, kar bi ti u- tegnilo flikodvati. Varuj fe vfih hudih perlosbnok, ker li i tlab, in poln, hudiga posheljenja. V’ nevar- 111 perloshnoki fe posheljenje unema in bofh grefhil, ker je tvoja pi edersnok vredna bo- shjiga sapufhenja. Ne imaj drushbe f’ flabi- 1111 5 de ne bofh njim enak, ker nezhutno fe fofh hudobije navsel, in ti bo dopadla. Va- r uj f e rasujsdaniga pofvetniga vefel ja, nepo¬ ln . i5 22 trebne. prijasnodi s’ drugim fpolam, flabiga govorjenja', obilnodi vina, in bar mozh daje tvojimu hudimu posheljenju. Zhe ne delafh po letih naukih bofh savoljo fvojiga flabiga te- ; lefa dufho in telo sapravil. M o l i t e v* O preljubi Jesuf! ti fi me uzhil, de ti zhidod dopade, in de zhida dufha je tvoje prijetno prebivalifhe; tudi fi mi zhidod ferza sapovedal; pa do sdaj fini bolj ljubil fvoje flabo telo, ko tebe, in sato nifim po tvoji sapovedi shivel, ker fim pred tvojim fvetim oblizhjam hudobijo dopernafhel. 4 Sveta Ne- sha tvoja prijatelza, in drugi fo fe vojfkvali sa zhidod do fmerti; jed pa fim hitel v’ fla- be perloslinolli zhiftoll sap ra vi ti, zhe fo bile perloshnofti nevarnifhi, raji fim jih imel; fim bil poln fkufhnjav, vender fim jih vzbali she- lel fhe vezh imeti-; fim ljubil Ilrupene prijatle, kteri fo me- pohujfhali, in fim bil hvaleshen tim, kteri fo mi pomagali v’ pogubljenje; mo¬ je ozhi, jesik in vfi pozhutki fo bili rasujsda- ni, ker moja dufha ni tebe, o Jesuf! ljubile- ^Sposnam, de vlih fvojih padzov fim jed fam kriv bil; pohujfhal fim fe nad drugim, ker fim fe rad pohujfhal. O ljubesnivi Jesuf! sbe- nin zhidih dufh, pomagaj mi odpraviti to lil- no nadleshno hudobo. Sa naprej hozhem tvo¬ jo ljubo prijatelzo fveto Nesho pofneniabj nozhem vezh f’ flabimi hoditi; bom ponishen j 22 7 framoshljiv, bojezh 5 pa tudi ferzhan, in fta- noviten, de ne grefhim. Karkolj me more v’ nezhiftoft napeljati, tega fe hozhem fkerbno varovati, de zhilto shivim in fyojo dufbo sye- lizham. Amen. e a 16 1 j 1 ' * e- lij a- le m e-' e, en 10- | la* la. im ier ie* fil- po¬ iti; !») XXII. dan profenza. t Sveti Vinzenz levit, in marlernik. t ^v,eti Vinzenz je bil rojen na 4 Shpanfkim od gofpofkih ftarfhov, in od fvetiga fhkofa Va- lerja v’ poboshnolli sre jen. Od tiga fhkofa je shegen djakonftva prejel, in mu je poma¬ gal v’ duhovfkih opravilih. ( Shkof Valeri je bil fvet mosh, pa ni mogel lahko govoriti; sato je fveti Vinzenz na medi njega kerfhan- fko ljudftvo fkerbno uzhil. Ob njegovim zliafu fo neverniki zerkev neufmiljeno preganjali. Dazian oblaflnik fhpan- fke deshele je vkasal fvetiga fhkofa Valerja, in njegoviga nameftnika fvetiga Vinzenza po¬ padi, i n v ’ jezho vrezhi. V’ jezhi da bila dolgo, in potem pred obladnika peljana. Da- zian je nar prej vprafhal fvetiga Valerja, ^ er je pa on teshko govoril, je fveti Vin- *enz sa fe, in sa fvojiga fhkofa odgovarjel; f erzhno je fposnal Jesufa, in sanizheval mali- !e ‘ Dazian je ukasal fvetiga Valerja is meda 228 isgnati, in je vfo fvojo jeso nad Vinzenzam miflil rasliti. Sapovedal je mu vfe ude ras- tegniti, in ga s’ shelesnimi grabljami po shi- votu tergati; flusbabniki fo po neufmiljeni sapovedi borili. t Sveli Vinzenz je bil v’ tih bolezhinah vef vefel, in je rekel oblabniku: Sdaj mi je prav dobro, ker fim dofegel, kar lim smiraj shelel, sa Jesufa terpeli. Oblaft- nik is jese ukashe flushabnike hudo pretepati, ker je menil, de fo prevezh ufmiljeni s’ Vin- zenzam. V’ novizh fo ga tedaj' brafhno mar- trali, pa on sa vfe to ni nizh maral. Ob- laltnik vidi, de per njem nizh ne opravi, mu prijasno rezhe: Zhe nozhefh nafhih bogov moliti, faj mi daj bukve evangeljfke, de jih foshegem. Vinzenz mu ferzbno odgovori: ^ve¬ tih bukev ne dam v’ ogenj; ti bofh gorel v’ ognji. Potlej perftavi: Profim te, fhe hujfhi me rezi martrati. Oblabnik Dazian ni vedil od jese kaj p£>' zbeti, je ukasal Vinzenza na shelesni rosh po- loshiti, kteri je bil vef s’ shelesnimi sobmi na- fajen in sharjavze pod njega djati, de bi g* * po zhafu pekli; s’ rasbeljenim shelesam fo g* po sbivotu shgali, in s’ folijo njegove rane potrefli. t Sveti Vinzenz je bil v’ vlih tih ftra - 1 fhnih bolezhinah vefel, in je trinogam rekel : t She premalo terpim ! smiflite li kaj hujfhi' ga. Dazian ni vedil kaj pozlieti od framote« je ukasal tamno jezho s’ ojftrimi zhepinjan 11 potrebi, njega pa svesaniga na rokah, ,n , nogah va - njo vrezhi, mu tudi ne jebi, ne 22 9 pili dati, de bi od vfiga hudiga konz flori!. Bog pa ga ni sapuftil. Angelji fo perflili v’ jezho, svese njegove fo odjenjale, vfe je bilo fvitlo, on in angelji fo dajali hvalo Bogu. t Soldatje, to viditi, fo oltermeli, in fe fpreo- bernili. Oblaftnik is hinavfkiga ufrniljenja sapove fvetiga Vinzenza poloshiti na mehko pofteljo, in je perpuftil vernim mu ftrezhi. Oni fo per- tekli, fo fe s’ njim vefelili savoljo premaga- nja, in kufhevali njegove rane. Bog pa je k’ febi poklizal dufho fvojiga flushabniku. U- merl je v’ letu 3o4. Oblaftnik ga je preganjal tudi mertviga. Je ukasal truplo fvetiga marternika Vinzenza vrezhi is metla, de bi ga sveri fnedie , pa Bog ga je obvaroval. Sapovedal je velik ka¬ men mu obeliti na vrat in ga v’ morje vrezhi, pa morje ga je hitro na /uho verglo. Kriftja- m fo ga vseli, f’ zhaftjo pokopali, in posnej na njegovim grobu lepo zerkev fosidali. Nauk. pomozhjo gnade boshje Je lahko pravi - zhno shivi . Prezhudna je mozh, ferzhnotl, in Itano- vitnotl fvetiga Vinzenza, in drugih marterni- kov Jesufovih, Itrafhne bolezhirie fo, ne le v oljno, ampak tudi vefelo predali. Via njih. mozh je bila od gnade fvetiga Duha, f’ ktero jim je bilo tudi teshko lahko, tudi nemogo- zhe mogozhe. Bog jim je fofebno pomagal, i de bi neverniki njegovo vligamogozhnoft fpos- ] nali, in fe fpreobernili. To je tudi nam v’ < sgled, de fe vojfkujemo sa nebefhko k ra- i ljeftvo. 1 Tudi sdaj nam je potrebna fofebna po-j i mozh gnade fvetiga Duha, de sapeljive fku- fhnjave ferzhno premagujemo. Zhloveka sili- 1 I vljenje je vedno vojfkovanje; snotraj fmo i flabi, sunaj je dofti sapeljiviga; vidni in ne- t vidni fovrashniki fi persadevajo nafho dufho t pogubiti. Hudo posheljenje, laftna fpazhena f ljubesen, napuh, flepota in vfe notranje i flabofti delajo vfe unanje fovrashnike nevar- s nifhi. Vfe to je refnizhno, vender s’ mozhjo. r gnade hoshje samoremo vfe premagati. Bog v je sveft, in on nam bo dal premaganje, ako c savoljo njegoviga prefvetiga imena terpimo. 1 Popolnama miru na fvetu ni upati, am- f pak le v’ nebelih ; nebefa pa bomo dofegii le f f’ llanovitnim vojfkovanjam, in frezhnim pre- t maganjam. Kriftjan! bodi tedaj ftanoviten na 1 Gofpodovi poti; kaj ti pomaga nekterikrat) J ali nektere fkufhnjave premagati, zhe vfelej > 1 in vfih ne premagafh? Zhe eniga fovrashni- 1 ka premagafh, in li od drugiga ti premagani 1 zhe li kak zhaf flanoviten, in potlej odftopifh* 1 je vfe tvoje delo in terpljenje saftonj. Zh e 1 bofh do konza ftanoviten, bofh krono pravi' ze dofegel, ker jo je Bog le llanovitnim dati z obljubil, in jo bo dal. 1 23l 5 - v’ V- 1- i- 0 •• 0 ia ie r- o g o le 8' ia t, l> i- ‘j ie i- ti c Spremifli dobro, kaj ti je bolj sapeljivo na fretu. 4 Sovrashnik nar sapeljivifhi je to, kar je tvoji flabi natori bolj vfhezhi. Tiga odpravi ferzhno, in bofh vekomaj frezhen. Zhe je tvoje ferze lakomno, ali ferdito, ali nevofhljivo , ali nezhifto, vojfkuj fe ferzhno zhes fvojiga nar sape! jivifhiga fovrashnika ; ako poglavarja omagafh, bo drugo vfe lah¬ ko. Ti je blago, ali flushba, ali zhlovek ne¬ varen , ubrani fe, ftanoviten bodi, in blagor tebi. Ne bodi rasdeljen med Bogam in fve- tam; ne flushi dvema gofpodama; brani fe ferzhno; ima j boshjo mozh v’ ferzu, ferze pa na jesiku, ako je potreba. Ne boj fe shaliti sapeljiviga fkufhnjavza ; ne boj fe od ljudi sa- nizhevan biti, ampak sanizhevapje sanizhe- vavzov sanizhuj ferzhno, de hvalo in plazhilo od Boga prejmefh. Zhe fe bolj bojifh ljudi ko Boga, niti njega vreden, in ne bofh pri- fhel v’ njegovo kraljeftvo. Premifli, kako bi prifhel v’ boshje kraljeftvo, sa ktero fo mar- terniki kri prelili, ako bi fe befedi hudobnih kal? Ravno tako ferzhno premaguj fvojo po¬ glavitno flaboft ali nagnjenje. Vfe je lasheji in ljubfhi ftoriti, ko febe premagovati. Morebiti k tudi ti eden tiftih, kteri radi molijo, fe lah¬ ko poftijo, po boshjih potih nevtrudno hodijo, krepene po odpuftkih, pa ne premagujejo fe ne; tode vfe je saftonj, zhe tiga ne ftorifh. Ne obupaj v’ fvojih flaboftih, temuzh, *ke ft bolj fkufhan , bolj gorezhe proli Boga , m upaj v’ njegovo pomozh; ako je Bog f’ te- boj, kdo te bo premagal ? Mladenzh David je velikank umoril, ker je fhel tje v’ Gofpo- dovim imenu, ravno tako ti. Zhe premagafh, daj hvalo Bogu; bodi ponishen in zhujezh, de fhe premagafh. Ako li premagan od fku- fhnjave, ne obupaj, ampak bolj zhuj, bolj moli, in ferzhnifhi bodi, de drugizh prema¬ gafh. Zhe fe bolj vojfkujefh, mozhneji bofh. V’ sazhetku bofh tesliko, posnej pa loshej premagoval ; na sadnje bofh lahko hodil po Gofpodovi poti, in bofh s’ fvetim Pavlam sa- upljivo rekel: ,,Vem, dene Urah pred fmertjo, ne ljubesen do shivljenja, ne nobena rezh me ne bo lozhila od Boga.“ M o l i t e v. 0 Jesuf! tvoje neisrezheno terplenje, in tvojih ferzhnih flushabnikov kervavo vojfko- vanje premifhljujem, in ponishno morem fpos- nati fvojo veliko grefhno flaboft, fvojo hu¬ dobno neftanovitnoft. Poln fim neisrezhene flabofti, in vfaka fkufhnjava me omore. Dol- shan fim vfe sapeljive fkufhnjave premago¬ vati , pa kako samorem, ker fo rav no te mo¬ ji flabi natori vfhezh ? Moje hudo nagnje¬ nje , flabe mifli, laftna mefena ljubesen, m druge sapeljivotli me lilijo v’ pervoljenje, v nepokorfhino, v’ pogubo. Kako samorem fa« 1 soper febe fe vojfkovati, fvoji volji fe odpo¬ vedali , ker v’ meni ni nizh sdraviga ? t Slab* dufha v’ flabim telefu mu rada pregleduje; 233 velikokrat fim nezhutno fkufhan in sapeljan, ker nevarnolti nozhem fposnati. Vem, fam iilim fvojo dufho v’ pogubljenje, in bom po¬ gubljen, zhe mi ti ne pomagafh. Preljubi Jesuf ! nikdar ne bom obupal; ti li same vfo fvojo prefveto kri ufmiljeno prelil, ne bofh me sapuftil, ampak pomagal mi s’ gnado fve- tiga Duha. Obljubim s’ nje pomozhjo fe fer- zhno in ftanovitno vojfkovati soper fkufhnja- ve, in salasovavze mojiga svelizhanja; daj mi po fvoji veliki milobi premaganje, de pri¬ dem v’ vezhni mir. Amen. j XXIII. dan profenza. I 'V '- 1 ■ .{•ndsmo'? e.\ \c;i . Poroka devize Marije . S .4 ( V' ' , . , r ' Cerkev danil obhaja fpomin poroke devize Marije f’ fvetim Joshefam; treba je tedaj od te nekaj poduzhenja dati. Marija vfelej devi¬ ca je febe Bogu v’ dar dala, in mu fvoje de- vifhtvo obljubila. Zhifte dufhe, in zhilliga telefa je bila smiraj, kakor katoljfhka zerkev u *hi. Zhe je Marija fvoje devifhtvo obljubila Hogu, sakaj je vender pervolila shenina vse- h ? Nihzher ne fme po fvojim tamnim umu °d tiga foditi. Marija velika boshja prijatel¬ ja ni nikolj nizh borila bres bpshjiga fveta. — 234 — Bnshji fklep je ta Lil, kakor ozhaki pravijo, ' in kakor bo sdaj rezheno. Poroka devize Marije je bila potrebna, de bi bila pred ljudmi sakrita, in tudi, de bi bilo dobro ime Jesufovo bres ozhitanja olla- lo. Ako bi bila Marija neporozhena rodila 1 Jesufa, bi bili vli govorili, kar sdaj govore j od nepofhtenih J mater: tudi Jesuf bi ne • bil j bres madesha pred ljudmi. Refnizhno je bilo prerokovano od Isaija: „Glejte! deviza bo fpozhela, in finu rodila, in njemu bo ime Emanuel. (Bog s 1 nami.y J Isa. 7, 14. Marija je bila ta zhifta deviza in i mati; pa kako ljudi preprizhati? Lejte! Ma-* rija zlo fvetimu Joshefu tiga ni povedala, am¬ pak angelj je zhiftimu in sbaloftnimu Joshefu j to fkrivnoft rasodel. A^arija mu tiga ni pove¬ dala , ker je bila vfelej ponishna, veliko manj bi bila drugim; in ako bi bila tudi poveda¬ la, kdo bi bil verjel? Jesuf je imel veliko fovrashnikov, kteri fo soper njega veliko kri- vizhniga govorili; veliko bolj bi mu bili to ozhitali, zhe bi bil od nesakonfke matere rojen. Poroka devize Marije f’ fvetim Joshefam ji je bila velika pomozh v’ vfih potrebah, in nadlogah, fofebno, kadar je mogla v’ Egipt beshati pred neufmiljenim kraljam Herode- sham. Kako bi bila. mogla ta vla framosblji- va deviza med nevernike s’ detetam Jesufam iti? Kako bi fe bila preshivela? Vemo, Bogu je vfe mogozhe, pa vender vfelej zhudesher 235 — ne dela. Vfe to uzhi moliti boshje fklepe, in fe jim vfelej podvrezhi. Nauk. Is liga prašnika. Kriftjan! narprej premifli zhudni fldep hoshji nad Marijo isvoljeno materjo Odrefhe- nika vfih ljudi. Sarozhena je bila prej f’ Cve¬ tim Joshefam, de bi fe ljudje nad njo ne po- hujfhali. Ako bi bili ravno ljudje soper nje¬ no pofhtenje govorili, bi bila ona prezhilla deviza, ker Jesufa je fpozhela od fvetiga Du¬ ha ; vender pa ji je Bog pred fpozhetjam slie- nina dal, de bi bres ozhitanja o Ral a. Varuj fe blishniga fodili in govoriti, kar dobro ne vefh in fkerbno ne isprafhafh. Veliko je tam- niga na fvetu, kar bo le na fodni dan rasode- to. Sato naf vfe opominja fveti Pavel: Ne fodite pred zhafam, dokler Gofpod ne pride. To je potrebno, pa tjidi varuj fe ozhitnih grehov isgovorjati. Bodi vfelej varen, pa tudi pravizhen. Bodi tudi fkerben , de ljudi ne pohuj- fhafh; sakaj, gorje zhloveku, po kterim po- kujfhanje pride. Kdor blishniga pohujfha, je ubijavez, je nameftnik hudizhov, in bo kudo obfojenje prejel. De bi fe ljudje nad Mariinim fpozhetjam ne pohujfhali, ji je vfi- gamogozhni Bog prej shenina dal. On, Go- fpod vfdi ftvari, tako modro dela; ti pa pre- dersno pravifh; Naj govore, kar hozhejo. Bog fam te uzhi varniga kiti proti fyojirnu Llishnimu. Ti fe hudujefh zhes flabe jesike, in zhes soperne befede, kterih ii morebiti fam kriv. Ljudje fo ref 'velikokrat prenagli v’ go¬ vorjenji, vender ne vfi, in velikokrat govore refnizo. Ti imafh bres vfe potrebe drushbo s’ flabimi; bres pofhteniga opravila hodifh v’ hifho rasujsdanih; sakaj fe jesifh, ako fla- bo govore od tebe ? s Sizer imafh dofti isgovo- rov, pa to je navada vlih grefhnikov. Zhe pa vender nizh tiga ne delafh, v’ zhimur 1) obdolshen od ljudi, sakaj ne opultifh, kar lahko morefh, in kar pohujfha ljudi? Ako bi nobene grefhne savese ne imel f’ flabimi, bi rad opullil; tedaj farna tvoja terdovratnoft soper tebe prizhuje. t Sveti Pavel vfim sapo- ve: „0d vfake podobe greha fe sdershite.“ I. Tef. 5, 22 . Zhifta ljubesen med Marijo in fvetim Jo- shefam uzhi sakonfke fveto shiveti savoljo Bo¬ ga. Marija je perferzhno ljubila, in je bila ljubljena od fvetiga Joshefa, akolih fta bila ko dva angelja bres telefa; zhe toliko ne mo¬ refh ali nozhefh, faj bodi bres greha pred nar fvetejfhimi boshjimi ozhmi. c Sveti Joshef je f’ trudam in terpljenjam redil Marijo in Jesufa, deliravno ni bil ozhe Jesufov ; to uzhi hifhne ozhete domazhe ofkerbeti, in ne sapra- viti isrozheniga premoshenja. - 2^7 —- Mo l i t e v. O fveta nevefta, zhifta mati, vfelej deviza Marija! shelim te ljubiti, kakor je tebe fveti Joshef, tvoj zhifti sbenin , fveto ljubil. Pravim tizer s’ jesikam; ljubim te, pa moje shivlje- nje ni po tvojim sgledu, ker pokoren nitim sapovedam tvojiga fina Jesufa. Poln tim ger- de ljubesni do tebe, do drusih, do fveta. Vem, de ne moreni tvoj prijatel biti, ako ne dopa- dem Jesufu. ( Sprotl mi, o ljuba pomozhniza flabih, ufmiljena mali grefhnikov, od Jesufa duha pokore, ponishnofti, zhiftolti in vtiga do- briga, de njemu, in tebi dopadem. Prolim te, ne sapufti me nikolj. c Sveti Joshef tudi ti pro¬ ti Jesufa sa-me revniga grefhnika, de ufmilje- nje sadobim. Amen. XXIV. dan p r o f e n z a. t Sveti Timoiej fhkof in mariernik. iSveti Timotej je bil rojen v’ medu Liitre od neverniga ozheta, in od hebrejfke matere. Njegova mati je sbe verovala v’ Jesufa, in v’ h fveti veri je tudi redila fvojiga fina Timo¬ teja. 4 Sveti Pavel je fhel okolj 52 let po Kri- ftufu v’ Liftre, in vli verni tiftiga mefta fo pfizhevali od Timotejove fvetolti. 4 Sveti Pavel 233 je Timoteja f’ feboj vsel, de bi mu pomagal evangeli osnanovati. c Sveti Timotej je bil sve- fti pomaga viz fvetiga Pavla, in je bil vliga njc- goviga terpljenja deleshen. 4 Sveti Pavel ga je slo ljubil, in ga perporozhal vernim v’ Tvo¬ jih liftih. 4 Sveti Pavel je Timoteja sa fhkofa poda- vil v’ veliko medo Efes, in mu je tudi isrozhil druge zerkve, ali fhkofije tifle deshele. On je bil ref fvet naflednik apodelnov, poln ve¬ re , gorezhnolli, poterpeshljivodi, pokorjenja, in vliga dobriga. Deliravno je bil flabiga shivota, ni vina pil; pa fveti Pavel mu je pifal: Pij malo vina, savoljo fvojiga pogolti- ga bolehanja. 4 Svetimu Pavlu je bilo per ier- zu sdravje fvojiga ljubiga Timoteja, ker je bil vernim potreben. 4 Sveti Pavel mu je, ko je bil v’ Rimu svesan savolj vere, v’ drugizh pifal, in mu fvoje ognjeno ferze ras o del 5 tu¬ di mu je dajal ferzbnoft vfe predati sa vero; ker je Jesuf tukaj fvojim svedim flushabnikam le terpljenje odlozhil. Tudi ga je profil v’ Rim priti ga obifkat, ker ga je slo shelel pred fmertjo viditi. 4 Sveti Timotej je kri prelil sa vero. V’ Efesu fo neverniki obhajali velik prašnik bo- gine Dijane, v’ kterim fo v’ fhemah norfko hodili, in fkakali po medu. 4 Svetiga Timoteja je to grosno peklo, jim je branil, pa flepi ne¬ verniki fo ga umorili v’ letu 97 po Jesufovhu rojdvu 22 dan liga melza. - ' i , ; ' 'V ( — 23g — Nauk. Duhovne ljubi , in fpofhluj. t Srezhno. kerfhanfko ljuaftvo, ako fo pa- ftirji po sgledu fveiiga Timoteja, namrezh: ljuzh fveta, Tol semlje, angelji savese in mi¬ ru , osnanovavzi refnize, svefti delivzi fvetih sakramentov, Predniki med Bogam in njim, sgled vlih dobrih del, ufmiljeni, pa pravizhni, ferzhni in modri, de poterpeshljivo, modro, in ferzhno vidijo Jesufove ovzhize po pravi poti v’ nebefhko kraljeftvo. 4 Srezhno kerfhan¬ fko ljudftvo, ako ljubi, poflufha in fpofhtuje osnanovavze refnize, nameftnike Jesufove. Bla¬ gor pervim vernim, kteri fo bili vfi eniga du¬ ha , ene mifli y’ Jesufu Kriftufu. Oni fo du¬ hovne ko angelje bosbje fpofhtovali in flufha- li. t Sveti Pavel hvaleshno od tiga prizhuje : „Prejeli ile me, ko angelja boshjiga, ko Krillu- fa.“ Gal. 4, 14. Kriftjan moj ! imaj pravi sapopadik od zhaftite pa teshke duhovfke flushbe. Duhov¬ ni zhujejo nad ukam in zhedo, ki jim jo je Jesuf vikfhi' paftir isrozhil, od ktere mu bodo odgovor dajali. Duhovni nofijo butaro angel- jam preteshko; imajo veliko dufh na fvoji du- fhi; fo Jesufovi nameftniki, vender zhloveki, morejo rašfoditi komu gre, ali ne gre dati fvete sakramente, pa ferza drugih ne vidijo; morejo sdravniki biti vejiko bolnikov, pa fo farni f’ flabodjo obdani. Duhovni, zhe le ma- 24 o lo Tkerbe, ne morejo biti mirniga ferza; vi¬ dijo greThnike, hinavze, pijanze, nezhifinike, terdovratne, pa jih Tpreoberniti ne morejo; v’ Tolsah premifhljujejo hude kolesni Tvojih ov- zhiz, profijo, opominjajo, osnanujejo befedo boshjo, fvare perioshno in neperloshno, meh¬ ko, ojftro, poterpeshljivo, ognjeno, pa vfe to nizh ne pomaga, ker grefhniki Tvoje uTheTa od reTnize odvrazhajo, raji kvante poTluThajo. Ti ne bodi tak, in ne perdevej teshe njih veliki butari, in ne obteshuj Terza JesuTovih nameftnikov , kteri te perTerzhno ljubijo, in I Tkerbe sa tvoje svelizhanje. Ne bodi eden tiftih, kteri To gerdo nehvaleshni, in nepo¬ korni , in Te morebiti T’ tim hvalijo. 4 Sovra- shniki JesuTovi, in Tvoje duThe To ti, ki jih veTeli duhovnim naTproti govoriti, in delali. N v sadershi Te po njih sgledu; oni To bolniki v’ hudi vrozhini, in dobrote ne Tposnajo; sa- > nizhujejo JesuTa, kteri je sapovedal duhovne TpoThtovati; To podobni nevernikam, kteri To umorili Tvetiga Timoteja, ker jim je branil greThiti. c SoTebno ti perporozbim: Bodi pokoren Tvojimu Tpovedniku, kteriga ti je duh pokore j isbral, kteri pervi dela, kar drugim sapove- duje, pred kterim terdovratni greThniki be- she, kteriga imajo rasTvitljeni verni v’ zhafli. t SpremiTli, de odvesa dana nevrednimu ne pomaga; on neuTmiljenje uTmiljeno prejme; Todbo premehko bo JesuT overgel; zhe fi Tam golufan od fvoje grefhne vefti, in fpovednika golufafh, Boga ne morefh; nifi pravizhen ali ipokoren, ker fe pravizhniga, ali fpokorniga fhtejefh, zhe fi nevreden per Bogu. t Spre- mifli, de veliko odvesanih, in obhajanih je v’ peklenfkim ognji, ker fo bili v’ shivljenji flepe vehi, fo greh ljubili, poboljfhanja ni bilo, fo v’ lashnjivim miru shiveli, in po fmerti ni bilo sa - nje pokore k’ svelizhanju. Tedaj poflufhaj nauk: Perpravljaj fe k’ fpove- di, in obhajilu, kakor ko bi vfaka fpoved in vfako obhajilo bilo sadnje tvojiga slavljenja. Zhe to delafh, bofh frezhen, zhe ne, bofh nefrezhen; fpremifli pa, de frezha ali nefre- zha ho vezhna. Molitev. O ljuhi Jesuf! vikfhi paltir vfih pallirjev! ti li fvoji zerkvi is fofebue milofti namellnike dal, de bi sa svelizhanje vlili fkerbeli; pa tu¬ di li sapovedal jih poflufhali in fpofhtovati. Do sdaj lim bil premalo hvaleshen tvoji ne- fkonzhni dobroti. O ref velika dobrota je to, o Jesuf! Vfe bi bilo posabljeno ali fkasheno, kar fi ti delal in uzhil, tudi fveti sakramenti bi bili sallonj, ako bi ti namellnikov ne imel v ' katoljfhki zerkvi. ISifim bil le tvoji neisre- *heni milofii nehvaleshen, temuzh tudi tebi, in tvojim nameftnikam nepokoren ; fim jih hotel P° fvoji fpazheni volji; fini bil nevoljen, ka- ‘ku’ fini bil od njih prayizhno pofvarjen; zlo I- 16 - 242 - na fpovedi mi ni refniza dopadla; ponishal lim fe hinavfko, obljubil le s’ shnabli pa pra¬ ve pokorfhine ni bilo. Odpulli mi, o ufmi- ljeni Gofpod! ker vfe to mi je shal, in oblju¬ bim tvoje nameftnike, duhovne, fpofhtovati, in poflufhati savoljo tebe. Naj me le vodijo po voski poti, pokoren bom, de s’ njimi v’ nebefa pridem, in P teboj, vikfhim pallirjam vlih, vfelej sdrushen ollanem, Amen. XXV. dan profenza. 'Spreobernjenje fveliga Pavla. t Sveti Pavel, prej 4 Savel imenovan, je bil Abrahamove rodovine, is rodu Benjaminove¬ ga, rojen v’ meftu Tarsu. Njegov ozhe je bil farisej. V’ Jerusalemu, je bil od imenitniga uzhenika Gamalijela na tankim poduzhen v’ Mojsefovi pokavi. . t Savel, poln gorezhnoki s« ■ pokavo, je v’ farisejfko drusbbo kopil, ker je : menil, de oni bolj, ko drugi, po sapovedih shive. t Savel je bil vef ogenj sa Mojsefovo poka' j vo, hvalil fe je s’ fvojo uzhenokjo, lepiga sliivljenja je bil pred ljudmi, vender je bil neveden, in grefhnik, ker Jesufa ni fposnab od kteriga fo preroki govorili 5 fovrashil ga _) c i in shelel vfe njegove flushabnike pomoriti* On je filno veliko hudi ga pozhel is lashnjive veki: je bil sraven, kadar fo Judje fvetiga t Shtefana kamnjali; je Jerusalernze tlrashif so- per verne; je od hifhe do hifhe ifkal ver¬ nih, de hi bili hudo fhtrafani, in fi je prav slo persadeval Jesufovo vero pokonzhati. Vli verni, bliso in dalezh, fo svedili njegovo neu- fniiljenje; vfi fo fe trefli pred njegoyim ime- nam. t Savlu je bilo vfe to .fhe premalo. Je fhel k’ velikimu duhovnu Kajfeshu, in k’ vikfhim zhes f - hodnize fpifane oblaki profit na Jude, in f-hodnize meka Damafhka, de bi vfe verne, moshke in shenfke svesane poflal v’ Jerusa- lem. V’ drufhini vezli ferditih Judov, je rav¬ no opoldne she bliso meka Damafhka bil, pa nagla nebefhka fvitloba ga je obfvelila, in je na semljo padel. Glaf saflifhi : „ t Savel! kaj me preganjafh? £< On odgovori: „kdo ti, o Gofpod? ,£ Sopet glaf: ,,Jek fini Jesuf, kteriga preganjafh.“ 4 Savel krepela, okermi in rezke: „Gofpod kaj hozhefh de borim ?“ Jesuf nje¬ mu: ,,Vhani in pojdi v’ meko Damafhk, tam- l ; ej ti bo rezheno, kaj koriti. u 4 Savlovi lovar- fhi fo flifhali glaf, pa nikogar nifo vidili. 4 Savel vkane, pa s’ odpertimi ozhmi ni h| zb vidil; mogli fo ga peljati sa roko v’ me- ft o. Ondi je imel snaniga Juda po imenu Ju- f G, per kterini je bil tri dni, in ni vidil, ne Jedel, ne pil, ampak le molil in jokal. V’ Da- ni »fhku je bil prav bogabojezh Jesufov flu- 16 * shabnik, Ananija imenovan. Timu je Gofpod Jesuf v’ perkasni rekel: „Ananija! vflani in pojdi na terg, imenovan Ravni, v’ hifho Ju- datovo; ondi bofh nafhel 4 Savla Tarsana v’ molitvi.^ Ananija fe preftrafhi in odgovori: „Gofpod! flifhal tim od veliko ljudi, koljko hudiga je ta mosh tvojim flushabnikam v’ Je¬ rusalemu ftoril, in de ima oblafl vfe svesati, kteri na tvoje ime klizhejo.“ Gofpod mu od¬ govori: „Pojdi, sakaj isvoljen je on, in bo moje ime pred vtimi osnanoval.“ Ananija gre k’ { Savlu, in mu rezhe: „Brat t Savel! Gofpod Jesuf! kteri fe ti je perkasal na poti, me je poflal, de fpregledafh, in de bofh f’ fve- I tim Duham napolnjen.“ Sdajzi fo padle od njegovih ozhi kakor lufkine , in je fpregledal: tedaj je vftal in fe dal kerftiti. 4 Sveli Pavel je bil P fvetim Duham napol¬ njen; v’ Damafhku je neprenehama v’ f-hod- nizi osnanoval Jesufa, in prizheval, de on je ( Sin boshji. Vli fo fe slo zhudili nad njim, de nar hujfhi fovrashnik vere, osnanuje Je¬ sufa. Judje fo bili grosno ferditi, in fo fkle- nili ga umoriti, in verni fo ga po nozhi zhes sid v’ pletenizi fpuftili, de je fhel v’ Jerusa- lem. Kadar je bil v’ Jerusalemu fo fe ga vli verni slo bali, pa ko fo isvedili njegovo fpre- obernjenje, fo fe zhudili, fe vefelili , in hva¬ lili Boga. 4 Sveti Pavel je v’ Jerusalemu, v blishnjih in daljnih deshelah ferzhno osnano¬ val Jesufa, veliko terpel savolj njegoviga pre- fvetiga imena, veliko nevernikov in Judov - 7 - 245 — fpreobernil, sa vero kri prelil in frezhno do- konzhal fvoje shivljenje. N~ a u k. Od grefhnikove Jlepoie, in fpreobernjenja. Vti moremo Boga hvaliti ker je milollivo, zhudno in mogozhno neufmiljeniga fovrashni- ka t Savla fpreobernil v’ velikiga apolteljna. Prezhudno fpreobernjenje fvetiga Pavla uzhi tri fofebno potrebne refnize. Perva je, de grefhna flepota ne isgovori, druga, de gna- da ima neisrezheno mozh, tretja, kakfhno more biti pravo fpreobernjenje. To fe more ob kratkim rasloshiti. Grefhna nevedno Ji ne isgovori. c Sveti Pavel je bil od flovezhiga uzheni- ka Gamalijela na tankim nauzhen v’ Mojse- fovi pollavi. Mojsef je osnanoval Kriftufa ; fhege in opravila tiare savese fo osnanovale novo saveso; preroki fo govorili od Jesufa ; Judje fo ga shelno zhakali, vender 4 Savel uzhe- nik ga ni posnal Odrefhenika, ga je fovra- sbil in preganjal. Zhudna je bila njegova fle- pota; kadar je soper Boga delal, je menil njemu prav prijetno flushbo opravljati; kadar j e bil nar hudobnifhi, je miflil nar pobosh- nifki bili, 4 Slepola telefna, s’ klera je bil udarjen ob perkasni Jesufa, je pomenila fle- poto dufhe, v’ kteri je prej shivel. Je bil isgovarjen fveti Pavel ? Ni bil isgo- varjen. t Sam pravi: „Nifim vreden apoftel imenovan biti, ker fim preganjal zerkev bo- shjo.“ I. Kor. i5, 9. Vilm je poti-ebno to refnizo prav premifliti. Ref je, vfaka neved- noft ne isgovori zhloveka. David je profil: ,,Gofpod; ne fpomni fe moje nevednofli. 44 Pf. 24, 7. Ako bi nevednofli vfelej izgovarjala, bi bil David profil: Gofpod! fpomni fe moje nevednofli. Ako bi nevednoA vfelej isgovar- jala, bi bila flepota velik dar boshji , ker bi bile vfe hudobije is nevednofli florjene nedol- shne. Jesuf je na fvetim krishu profil: Ozhe! odpufti jim, ker ne vedo, kaj delajo. Oni ni- fo vedili, de fo Gofpoda zhafti krifhali, vender fo bili odpufhanja potrebni. t Sveti Peter je potlej Judam rekel: „Bratje! vem, de fle is nevednofli Jesufa krishali, tedaj fpokorite fe.“ Djan. ap. 3, 17 — 19. Ako bi jih bila ne- vednoft izgovarjala, bi bil fveti Peter re¬ kel : Is nevednofli fle Jesufa krishali, tedaj vam ni potreba pokore. Tedaj ni vfe nedolshno, kar je po vefli- t Sveti Pavel je po vefli delal soper zerkev bo- , shjo; ( Savel. kralj je po fvoji vefli preganjal nedolshniga Davida; fariseji fo is flepe vefli Jesufa fovrashili; vikfhi fo Boga hvalili, ka¬ dar fo vidili Jesufa mertviga; pa vfi ti, m drugi hudobno flepi nifo bili, in ne bodo i s ' i govorjeni. Kadar merslota brani is ferza moli- — 247 — ti, poflufhati fvcie nauke, prafhati sa fvet, je nevednoft bres vtiga isgovora. Ravno ta¬ ko, kadar hudobija oflepi zhloveka, nima isgovora. Hudobni nozhejo saftopiti, de bi dobro ftorili; lahko de ne saftopijo, ker mo- drolt ne gre v’ hudovoljno dufho. Tudi med nami ni malo radovoljno flepih, ker greh ljubijo; nozhejo verjeti, de Arupeno vefelje, rasujsdanje, mehko shivljenje je greh; fe fmejajo, ne verjamejo, in nikolj fe ne puAe preprizhati, ker luzh fovrashijo, in temo ljubijo. Neisrezhena mozh gnade boshje. Naglo in zhudno fpreobern jcnje fvctiga Pavla nar bolj prizhuje od mozhi gnade bo¬ shje. Bog je njega flepiga in terdovratniga fpreobernil, kadar je imel nar hudobnifhi vo¬ ljo. Bil je she pred meftam , kjer jc upal do- fti vernih najditi, in vfe je vrelo po njem od velike togote soper Jesufa, in njegove flushab- nike. Jesuf fe mu oglafi, in rezhe: „JeA fim Jesuf, kteriga ti preganjafh.“ Takrat mu je dal vfo drugo voljo, vef ponishen, in po¬ koren odgovori: Gofpod : kaj hozhefh, de flo- nm ? Glej neufmiljeniga volka v’ krotko jag- n l e fpreobernjeniga! To uzhi upati v’ gnado bo- s kjo, bres ktere fe nizh ne more, f’ ktero fe samore vfe. Ne rezi is hudobije, ali predersnoAi: Nizh ne de , zhe fim flcp , ali terdovratcn grcfh- — 248 — hik ,' ker Bog me samore fpreoberniti, ako ravno nozhem. Kaj pa de Bog samore, ka¬ kor je samogel fvetiga Pavla, pa takih sgle- dov bofh prav malo nalhel. Zhe fi terdovra- ten, bofh morebiti gnado bres fadu prejel, j ko Judje, kterim je fveti 4 Shtefan ozhital: „Vi terdovratni, in ne obresani na ferzih, fe ve- | dno uftavljate fvetimu Duhu.“ Djan. Ap. 7, 5 i. Poflufhaj Jesufa: „JeruSalem! Jerusalem! ko¬ likokrat fini hotel fpraviti tvoje otroke, ka¬ kor koklja fpravlja fvoje pifheta pod perole, j in nifi hotel.“ Mat. 2 3 , 27. Sato fveti Pavel opominja : ,,Glejte, de gnade boshje neprida- ma ne prejmete.“ II. Kor. 6, 1. To uzhi, I de fe samorefh gnadi boshji ullavljati. Porezhefh: Kako fe samorem uftaviti gna- < di boshji, ker ona me samore fpreoberniti, ako ravno nozhem? Odgovorim: Gnada bo- shja more tvojo terdovratno voljo f’ fvojo mo- zhjo premagati, de hozhefh, kar nifi hotel, in de radovoljno hozhefh, kar rodovoljno ni¬ fi hotel; pa fe tvoja terdovratna ljubesen do greha tudi lahko uftavlja gnadi, f’ ktero bi bil manj hudoben grefhnik lahko fpreobernjen. To poterdi Jesuf, rekozh : ,,Gorje tebi Koro- zain „ gorje tebi Betsaida! sakaj, ako bi f e 1 Lile take zhudesha godile v’ Tiru, in v’ t Sid°' nu, kakor fo fe per vaf godile, bi bile nek¬ daj v’ ojftrim oblazhilu, in v’ pepelu pokoro delale. t£ Mat. 11, 21. Kakfhno upanje imafh ti ? ko nalafh terdovratno shivifh, in upafb : ifiogozhne gnade, ktero sanizhujefh. -249 —' De v’ potrebnim ftrahu sbivifh, glej s ra¬ ven, krishaniga Jesufa dva hudodelnika, eni- ga fpreobernjeniga, drugiga sapufheniga. Ju- desh je Jesufa prodal, in je pogubljen; Pe¬ ter ga je satajil, in je miloft dofegel. ;-e, ne isgovore, ako fo flabe. M o l i t e v. O preljubi uzhenik Jesuf ! jeli hm do sdaj pofnemal fveto Pavlo v’ pofvetnim shivljenju, pa ne v’ pokori. Ona je shivela malo zhafa, po navadah fpazheniga fveta, jeli pa dolgo. Ona je s’ vednimi folsami obshalovala, in s’ ojftrim pokorjenjam fhtrafoval fvoje grehe, jeli pa nizh. O ufmiljen Gofpod! jeli lim bolj fkerbel po flabih flabo shiveti, ko dobro, in fveto po tebi; lim raji gledal po navadah, ktere ti prepovedujefh, kakor po sapovedih, ktere li mi dal. Vliga hudiga lim bil poln, vender mi lashnjiva veli ni nizh ozhitala. Pro- lim te, daj mi gnado, de sanaprej le po tebi shivim, v’ shalolli, v’ ponishnolli, v’ pokor¬ jen ji. To je prava pot v’ nebefa, druge ni; po ti bom hodil, de bom tebi podoben, in de pridem v’ tvoje kraljellvo. Amen. XXIX. dan profenza. 'Sveti Franzhifhk t Salesi , JhhoJ'. 4 Sveti Franzhifhk je hil rojen v’ tergu t Sales, v’ letu i567 •> °d mogozhnih in bogatih ftar- fhov; ki fo bili bogati na fvetu, pa veliko bolj per Bogu. Oni fo ga fkerbno uzhili fveto shi- veti, fo ga smeraj per febi imeli, kadar fo hodili v’ zerkev, kadar fo bolnike obifkova- li, in kadarkolj je bilo njegovi dufhi dobro. s Sveti Franzhifhk fhe fanlizhik je molil v’ zer- kvi in doma s’ fofehno poboshnoftjo, ker je hil vef saljubljen v’ Boga; vfe njegove befede in dela fo bile framoshljive, prijasne, dobre. Kar fo mu dnarjov dali ftarfhi, je bersh ubo¬ gim rasdal. Kadar je bil odrafhen, fo ga ho- tli tovarfhi sapeljati, to de je smeraj v’ dob¬ rim ftanoviten bil. Ker je Boga is vliga ferza ljubil, fe je vliga hudiga fkerbno varoval, in tu¬ di Bog ga je obvaroval pred vfako nevarnofijo. Is ferzhnih shelja prav svefto flushiti Bo¬ gu, in pomagati dufham v’ nebefa, je prejel mafhnikov shegen. V’ tim vifokim ftanu fe je rasodevala njegova velika ljubesen do Bo¬ ga , in do blishniga, ker je fkerbno uzhil, m li veliko persadeval grefhnike fpreobrazha- ti. Nar raji je osnanoval boshjo befedo kme- tam in ubogim, kterih je prav veliko fpreo- hernil. 4 Shel je v’ deshelo krivoverzov, de I — 2 7 2 — hi jih nasaj perpravil v’ kotoljfhko zerkev. Krivoverzi fo bili savoljo njegoviga persadeva- nja ferditi, ga nifo hotli pod Ilreho jemati, in je mogel pod golim nebam prenozhvati; sa fvoj dnar ni shivesha dobival; umoriti fo ga hotli. Tega fe ni nizh bal, f’ poterpeshlji- i volijo, f’ perljndnolijo in f’ krotkoftjo je njih terdovratnoft premagoval, in fo fe fpreober- nili in hiteli v’ kotoljfhko zerkev. Bil je shegnan sa fhkofa v’ Genfu. Per- moran je vsel to veliko flushbo, savoljo na- fe vsetih dolshnofl je bil tako v’ fkerbi, de je nevarno sbolel. Njegova fhkofija je bila pol¬ na hudobnih krilijanov, in terdovratnih kri- voverzov. Ti fo ga fovrashili, krivo rasna- fhali in preganjali; pa on je v’ Boga upal , njega prolil potrebne pomozhi; krotak je bil . vfelej; prijasno ravnal s’ hudobnimi; fovrash- I nikam je dobro delal. Njegovo prijasno in zhaftito oblizhje, njegovo ljubesnivo jafno oko, njegove fladke befede fo bile pufhize terdov- ratnim ferzam, in nifo fe mogle ubraniti. Veliki grefhniki is vfih krajov fo hiteli k’ njemu, ker fo vidili njegovo dobroto. On pa je vfe ljubesnivo fprejemal in uzhil. Gre- fhnikam ni fpregledoval, In jih ni pufhal k’ fvetim sakramentam neperpravljenih, ampak jih je ljubesnivo vodil po voski poti. Veliko taushent krivoverzov in grefhnikov fe je fpreo- bernilo savoljo njegoviga ljubesniviga persa- devanja. Tukaj ni mogozhe vfiga popifati> 1 j — 273 — kar je fveti Franzhifhk dobriga koril, koliko je terpel in predal sa sveli»hanje blishniga. t Shkof je bil dvajfet let; umeri je pet in petde- fet let kar v’ letu 1622, 28 dan grudna. Ale- kfander VII. papesh je sapovedal 29 dan tiga ! mefza njegov Ipomin ohajati. Nauk. Od. Ijubesnive krotkojti. 4 Sveti Franzhifhk je vfe zhednolli imel, in je bil vreden naflednik apoftelnov, pa nje¬ gova fofebna zhednok je bila ljubesniva krot- hok. Od natore je bil fizer jesi podvershen, pa s’ gnado boshjo, in f’ fvojim kanovitnim persadevanjam, je dofegel fofebno krotkok. Nobena nadloga, nobena sopernok, nobeno sa- nizhcvanje ga ni moglo rasshaliti, temuzh vfe je voljno poterpel, vfim odpufhal, in dobro sa hudo vrazheval. Krotkok je sapovedana vfim, in vfi jo morejo imeti. Jesuf jo je, ne le s’ sgledam perporozhal, ampak tudi s’ befedo sapovedal rekozh: „Uzhite fe od mene, sakaj jek fim krotak, in is ferza ponishen.“ Mat. 11, 29. Krotkok mu je prav prijetna, pa je tudi po¬ trebna vfim, de mirno shive, in blishniga poboljfhajo. Jesuf je fvojim apokelnam sapo- v edal krotkok, in jim je rekel: „Pofhlem vaf ko ovze med volkove/ 4 Tudi je djal: „Bla- I. 18 i — 2 7 4 — gor krotkim. 44 To prizhuje, de je krotkoft potrebna k’ svelizhanju. Kriftjan! zhe sapovedane krotkofti shelifh, ljubi Boga in blishniga savoljo njega, in bodi ponishen. Bres ljubesni in ponishnofti ni krot¬ kofti, ali faj ne krotkofti po volji boshji. Bog neisrezheno ufmiljen, in persanefljiv f’ te¬ boj, in s’ drugimi, uzhi krotkoft, in poter- peshljivoft. On vfigamogozhni Gofpod, bi lah¬ ko in pravizhno vfe grefhnike pogubil, vender ne ravna s’ nami po nafhih hudobijah; tudi ti delaj tako, in tudi bofh, zhe bofh ljubil Boga in blishniga savolj njega. Bodi ponishen, in fe ne bofh nad grefhniki krivizhno jesil, ker li fam grefhnik. Ako fi ponishen, bofh lahko poterpeshljiv; bofh f’ flabimi, s’ grefh¬ niki, f’ fovrashniki ufmiljeno shaloften. Ako fi ponishen, bofh malokrat rasshaljen; jeso bofh lahko premagoval, in le boshje rasshal- jenje te bo peklo. Zhe te le boshje rasslialje- nje shali, bofh grehe fovrashil, grefhnike lju¬ bil , in fkerbel sa njih poboljfhanje. 4 Skerbno premifli, ali fi krotak po volji boshji. Morebiti fe ti tvoje merslo in neob- zhutno ferze sdi krotko, pa lahko de ni ref. Zhe ti je dobro in hudo enako; zhe molzhifh in poterpifh is prebojezhiga ferza, ali ker fi blishniga potreben; zhe v’ potrebi ne fvarifh, kakfhna krotkoft je to? Ta ni krotkoft, am¬ pak flaboft. Ubrani grefhili, ako morefh; j fvari grefhnike, de fe poboljfhajo; fkerbi -‘ a zhall boshjo, in sa svelizhanje blishniga koli¬ kor ti je mozh; pa govori, in delaj vfe to prav, ljubeSnivo, prijasno, modro in savoljo Boga. Ako fi krotak, miren, ponishen, persa- nefljiv, bofh velik pokoj vshival. Jesuf je po¬ klal fvoje uzhenze ko ovze med volkove; jim je odlozhil velike britkofti, preganjanje, fmert. Vfe to jim je prej pravil, vender jim je ob¬ ljubil mir: „Pokoj bote nafhli.- 4 Bog ljubi krotke, in tudi ljudje jih ljubijo. Ako li kro¬ tak, li pokoren Bogu, in ljudem ljub. Ne re¬ zi: zhe fini krotak, bodo drugi s’ menoj de¬ lali, kakor bodo hotli, ne bo mi preftati pred njih hudobijo. Le verjami; de tudi flabi ne shalijo radi krotkiga zhloveka. Kaj miflifh, de bofh pokoj vshival, ako fe jesifh, prepi- rafh, mafhujefh? Veliko bolj bofh nepoko- jin, febi in drugim bofh nepokoj delal. Ako li krivo obdolshen, ako ti jo kriviza ftorjena: ako imafh opravilo f’ togotnimi, ako li dol- shan fvariti, ali kaj drugiga, opravljej vfe to krotko, modro in pravizhno; f’ krotkoftjo bofh loshej, ko s’ jeso, fvojiga blishniga premagal, ker krotko, modro govorjenje tolashi ferze, jesno govorjenje ga drashi. Porezhefh: rad bi bil krotak, pa imam veliko sopernikov, kteri mi nikolj ne dajo po¬ koja. Prijatel! zhe li krotak, kadar te nih- zher ne shali, tvoja krotkoft ni toliko vredna; kako bi fe jesil, kadar bi bilo vfe po tvoji vo¬ lji? Tudi nevernik, kteri nikolj ni flifhal Je- sufovih naukov, ima tako krotkoft. Ti fe po- 18 * — 276 — tosliifh, de imafh dofti sopernikov; lahko je to, ker 11 jih lam f’ tvojim krivizhnim jesi- kam, in f’ fvojo hudobno jeso delafh. Bodi tedaj unet v’ ljubesni do Boga in do blishniga; hodi ponishen, in bofh tudi miren, krotak, dobrotljiv, persanefljivj pravizhen. Zhe bofh tak, blagor ti! Molitev. O nar krotkejfhi in poterpeshljivifhi Je- suf! ti li velike krivize mirno in krotko ter- pel, mene pa vfaka befediza shali, in ujesi; ti li bil sanizhevan, preklinjan, fovrashen, umor¬ jen od hudobnih, in jim nizh shaliga nili re¬ kel; jeft pa lim poln jese, ludi, kadar pra- vizhno terpim. Ti li me uzhil, in mi sapove- dal krotak biti, pa te nilim ubogal, ker nilim ljubil ne tebe, ne febe, ne blishniga. Meni fe je sdelo, de ne morem preterpeti, pa le sato lim tako menil, ker nizh ponishnolli ni bilo v’ meni. 4 S’ krotkoftjo bi bil lahko blish¬ niga poboljfhal, pa lim ga s’ jeso fhe krivizh- nifhiga napravil. Sa naprej hozhem po tvojim sgledu krotak biti, in te ponishno prolim, daj mi pravo krotkoft. 0 ljubi fveti Franzhifhk! pomagaj mi f’ tvojimi profhnjami od Jesufa krotkoft sadobiti, de mu mirno flushim, in de pridem v’ kraljeftvo vezliniga miru. Amen. XXX. dan profenza. 'Sveii P ioni, mafhnik, marlernik. t ^lveti Pioni, je bil mafhnik v’ 4 Smirni. Kri- lljani fo ga v’ veliki zhafti imeli, in tudi ne¬ verniki fo ga ljubili, ker je bil prijasen, mo¬ der, uzhen, ufmiljen. Vfe te njegove lepe laftnoki bi bile prasne, ako bi jih ne bil v’ zhaft ftvarniku obrazhal. Neverni zefar Dezi je ukasal preganjati kriftjane, in jih morati malike moliti. Poglavar Polemon je f’ foldat- mi prifhel v’ hifho fvetiga Pionija, in mu je rekel: „ 4 Snana ti je sapoved nafhiga zefarja, de vfaki more moliti bogove . 44 4 Sveti Pioni od¬ govori: „ 4 Snana mi je sapoved, de morem pra- viga Boga moliti. Bersh fo ga svesali, in potlej li veliko persadevali ga pregovoriti, pa on jim je kratko, uzheno in ferzhno odgovarjal. Sato fo ga vergli v’ jezho do fodnikoviga prihoda. Zhes nekaj dni je fodnik prifhel v’ 4 Smir- no, in je fvojim flushabnikam ukasal k’ febi perpeljati fvetiga Pionija, ga je fkufhal, kar je vedil in mogel, pa je bilo nemogozhe nje¬ govo ftanovitnoft premagati. 4 Sodnik ga je uka¬ sal hudo martrati, in med tem je fkufhal ga pre¬ govoriti, pa fveti Pioni poln vefne ferzlinofti fe ni nikolj udal. 4 Sodnik fe je rasferdil, in mu ferdito rekel: ,,Ti li terdovraten, shelifh umre- h, bofh umeri . 44 Sapovedal je ga shiviga fo- shgati. — 278 — c Sveti mafhnik Pioni je fhel tje vefel in ferzhen do germade; vfe fe je nad njim zbu¬ dilo. Veliko kriftjanov ga je s’ ljubesni fpre- milo; tudi veliko Judov in nevernikov je bilo sraven. Kader je bil per gerinadi, je Boga sahvalil, ki mu je dal gnado po sapovedih shiveti, fe je fam flekel, je fhel na germado, podai roke, de bi bile s’ shebeljmi k’ Itebru perbite. Kader fo bile she perbite, fo ga ne¬ verniki sopet profili: Ubogaj, in refhi fe od hude fmerti. ( Serzhno jim je odgovoril: „U- nireti hozhem sa vero. Takrat fo sashgali der- va, in 011 je v’ ognji umeri. Truplo njegovo je bilo bres vfe fhkode, zelo lafje nifo v’ veli¬ kim ognji sgoreli; lepfhi je bil, ko prej. Nje¬ govo shlahtna in vefela fmert je bila v’ letu 200 po Jesufovim rojftvu. Nauk. V Jih grehov fe fkerbno varovali. t Sveti Pioni mafhnik je smeraj bil ftano- vitne volje greha fe varovati, in nikolj s’ no¬ benim greham Boga rasshaliti, ker je vedil, de greh je nar huji, de je bolji umreti, in tudi dolshnoft raji umreti, ko grefhiti. Vfi kriftjani ravno to vedo, tudi obljubijo pred Bogam, in pred fpovednikam, sa naprej ho¬ zhem raji umreti, ko grefhiti. To fo befe¬ de; zhe ftanovitnolli ni, prasne befede. De fo sgolj prasne befede bres refnizhne volje, — 2 79 — nellanovitnofi: v’ dobriinu obilno prizhuje. t Sve- ti Pioni ni le vedil, bar drugi vedo, temuzh je ftoril, bar drugi ne ftore. Ob njegovim zhafu je bilo nebaj briftjanov is ftrahu pred fmertjo od vere odftopilo, pa je djal: „ ( Slabi ne bodo moj rasgled; jed nozhem malibov moliti. Taka flanovitnoll je potrebna vlim. Kriftjan! varuj fe vlih grehov; bolji ti je umreti, bo grefhiti. Tudi majhniga greha le morefh bolj bati, bo fmerti; fofebno pa boj fe fmertniga, bteri neisrezheno rasshali vfigamogozhniga Boga, tepta Jesufovo pre- fveto bri, savershe njegove fmertne bolezhi- ne, odshene fvetiga Duha, odvsame saflu- shenje vfih dobrih del, sapre nebcfa, odpre pekel, edino neumerjozho dufho obfodi v’ vezimo terpljenje. O Ilrafhna hudobo fmert¬ niga greha ! t Smertni greh permora ufmilje- niga Jesufa, de obfodi v’ vezhno pogubljenje med hudizhe dufho, sa htero je fmertne bo- lizhine is ljubesrii preftal. Premifli vfe to, de bofh llanoviten. Varuj fe tedaj vfih grehov, pa fofebno fmertnih; en fam fmertni greh saflushi vezhno pogubljenje. Beshi pred greham, in pred »evarnoftjo greha fberhnifhi, bo pred pofha- ft;o. Greh je bolj neufmiljen od mezha, in huji od vfih nefrezh. t Serzhno rezi s’ zhillo ('^usaiio: „holji je sa me, de nedolshno urne- r iGm, v bo grefhiti.“ Enako llanoviten je bil Joshef v’ Egiptu , in drugi fvetnibi: ravno tak hodi ti. Bolji je rfe dati, vfe prellati, bo 280 grefhiti, ker lepe vezhne nebefa fo vrednifhi od vliga pofvetniga dobri ga ; ftrafhni vezhni pekel je liuji od vfiga pofvetniga hudiga. Neu¬ men bi bil, ko bi hotel raji umreti, ko gren¬ ke sdravila jemati, pa neumnifhi fi, ako fe raji dafh hudizhu v’ roke, ko premagati fvoje hudo posheljenje. Vfiga fveta kraljeltva ti nizh ne morejo pomagati, ako fvojo edino neumerjozho dufho sapravifh. Ljubi Boga, boj fe ga is ljubesni; ljubi fvojo dufho, in fkerbno je bres madesha ohra¬ ni, de vezhno shivifh v’ nebefhkim kraljellvu. j Ne boj fe flabih ljudi, ne boj fe fpridenih sanizhevavzov 5 ne vdaj fe sapeljivim saleso- vavzam; premaguj Urah, lilo, sapeljivoft, fkufhnjave; beshi pred hudobnimi, pred fla- ho perloshnolljo, in pred vlim, kar te v’ greh napeljuje; ne pohujfhaj fe nad drugimi, am¬ pak llanoviten bodi. t Sdaj vfaki fodi od do- briga in hudiga, kakor fe njemu sdi, ti pa le poflufhaj Jesufa, ker on fam te bo pra- vizhno fodil. On je dal fvoje predrago shi- vljenje, de bi vfe refhil od vezhne fmerti, ne prodaj ti fvoje dufhe v’ pogubljenje sa nefta- novitne nevredne rezhi. Zhe vidifh grefhnike vefeliga oblizhja, zhe jih fliflifh fe fvojih grehov hvaliti, zhe ti fhpotljive imena dajejo, zhe ti pravijo: to ni nizh, to ni greh, ne verjami jim, grefhm- ki nifo varni, ampak nevarni uzheniki, oni j hvalijo, in opravizhujejo, kar ljubijo; ti bodi llanoviten v’ dobrim. Na fodni dan ti ne bo- 281 ;— do mogli pomagati, ne fhkodovati, nc te ro- fhiti od pogubljenja, ne ti braniti v’ nebefa. t Smeraj nofi to refnizo v’ ferzu; Jesuf bo te¬ be, in vfe pravizhno fodil. Molitev. O moj Bog! prav malo fim premiflil, babo velika, ftrafhna, fhkodljiva hudoba je greh; tudi sdaj premalo fposnam. Tvoji fve- ti marterniki fo neismerjene bolezhine raji predali, ko grefhiti; jed fim bil radovoljno premagan od vfake majhne fkufhnjave, po¬ nujal fim fe fkufhnjavzam fam, fim fe ne fkerbno podajal v’ fkufhnjave, ifkal fim per- loshnodi grefhiti, hvaleshen fim bil hudob¬ nim, ker fo me nauzhili grefhiti. Ako je bil kak kridjan is drahu pred fmertjo tebi nesved, je veliko let v’ folsah, v’ pokorjen ju bil; jed pa fim imel mirno ferze po velikim pregre- fhenji, in mi ni bilo mar ne sa poboljfhanje , ne sa obshalovanje. O Gofpod! kaj bo s’ me¬ noj ? daj mi pravo fposnanje fvojih grehov; daj mi duha pokore; daj meni ferzhno dano- vitnod, de raji vfe terpim, in umerjen ko te¬ be rasslialiti. S’ vfo mozhjo fi bom persade- val po tvojih sapovedih shiveti, de od te¬ ke ljubesniviga Gofpoda ufmiljenje sadobim. I Amep. XXXI. dan profenza. fiveta Mar žela vdova. Marzela je od fvetiga Hieronima ime¬ novana, hvala katoljfhke zerkve, zhail Rima, sgled vfiga dobriga. Ona je bila rojena v’ Ri¬ mu od nar bogateji ljudi tiftiga mefta, fe je tudi bogato omoshila, pa nje mosh je ledena mefzov potlej umeri. Prej je bila bogaboje- zha, in fe ni hotla vezh omoshiti. De je nje volja bila ftanovitna, fe lahko ve is tiga, ker ni hotla mosha vseti bogatiga, in mogozhni- I ga gofpoda is zefarjeviga rodu. ' t Sveta Marzela je zhe dalje bolj fposnala, de nesavesana losheji flufhi Bogu, in de fo frezhne vdove, ktere savolj Boga tako oftane- [ jo, kakor fveti Pavel perporozha. ,,Vdova je oftala, de bi shivela bres vfiga llrahu po volji boshji, kar je tudi refnizlino biloV Veliko ne¬ vernikov je bilo fhe tifiikrat v’ Rimu, in veli¬ ko flabih sgledov, pa ona fe ni nad flabirni pobujfhala, temuzh je ozhitno nepreltrafhe- no vfe kerfhanfke dolshnofti fpolnovala. 4 Sve- ti Hieronim je bil nje duhovni ozhe, in uzbe- nik; rada ga je ubogala, je hodila po voski poti Jesufovih naukov, in je sa fvojo dufbo : svelto fkerbela. Tudi fi je slo persadevala 1 druge bogate Rimfke gofpe preuzhiti, in rav- 1 no ona je fveto Pavlo napravila fiovd dali sa - ^ 2 83 — peljivimu fvetu, kakor je bilo rezheno 28 dan liga mefza. Sapopadik njeniga fveliga shivljenja je ta. Ponishna je bila v’ ferzu, in v’ oblazhi- lih; pomagala je rada ubogim; le v’ prizho bogabojezhih shen je govorila s’ mofhkimi, ako je bilo treba; ni obifkala rada nobene gofpe pofvetniga duha; doma je bila nar raji, de bi v’ famoti premifhljevala, molila in de¬ lala; v’ zerkev je fkerbno hodila k’ boshji flushbi, pa kadar je zerkve is fofebne pobosh- nodi obifkovala, je hodila, kadar je bilo ma¬ lo ljudi, de bi ne bila fkufhana od radovidno- di; vedno fe je po fvoji mozhi podila: v’ fre- di velikiga mefta je shivela ko v’ pufhavi. Ako ravno fe je fveta Marzela fkerbno Varovala pofvetne drushbe, fe je vender, de bi bolj pokojno flusliila Bogu, prefelila v’ fa- motno hifho sunaj meda. s Sveti Hieronim jo hvali fofebno, ker je filno rada brala, in pre¬ mifhljevala fveto pifmo. Imela je veliko pre- moshenja, drushine in fkerbi, vender ni bila od nobene rezhi smotena, ker je bila s’ Bo- gam refnizhno sdrushena. Kadar je ferze ognjeno, odganja fkufhnjave, smole pofve¬ tne, in vfe, kar kridjana flabi v’ ljubesni do Boga. Nadloga je fkufila shivo vero fvete Mar¬ cele. Y’ letu 410 fo prifhli ferdili fovrashni- hi nad Rimfko medo, fo ga s’ lilo premagali, v njem ropali in morili. Ti nenfmiljeni voj- ^haki fo tudi fhli v’ nje hifho s’ nagimi mezh- — 284 — mi, fo hotli veliko slata in frebra od nje ime¬ ti, pa jim ga ni mogla dati, ker ga je bi¬ la sbe ubogim rasdala. Hudo fo ’ jo flrahova- li, in neufmiljeno tepli, pa vfe to je poter- pela voljno, in tudi sahvalila Boga. Kmalo potlej je Bog fveto Marzelo fvojo svefto flu- shabnizo k’ febi vsel, mirno je umerla, in : fhla v’ nebefa vshivat veliko plazhilo, ktero je Bog obljubil, in bo dal vlim fvojim sveftim ] flushabnikam. 1 i N a it k. ' t Shivi Jveto, in nikogar fe ne boj. c \ t Sveta Marzela je bila perva gofpa v’ Ri- v mu; ki je ozhitno fpokorno shivela. Ako rav- £ no mlada in bogata, fe ni framovala 3a Jesu- v fam ozhitno hoditi, in ni gledala po flabih, f fe ni nad njimi pohujfhala, in fe ni s’ njimi s' isgovorjala, ker je refnizhno voljo imela fvo- sl jo edino neumerjozho dufho svelizhati. Kdor k gleda po flabih, kdor fe boji sanizhevanja hu- dobnih, ni refnizhno bogabojezh, in ni vreden p nebefhkiga kraljeftva. k Kriftjan! verujefh v’ Jesufa Kriltufa kri- R shaniga, in fe sasnantnjujefh s’ krisham na k' zhelu; sakaj fe tedaj framujefh Jesufoviga po- m nishanja, Jesufoviga krisha ? JesuP nar fveleji Gofpod je v' prizho veliko ljudllva fhpotljivo h( umeri na krishu, defiravno je njegova fmert Je bila terdovratnim Judam pohujfhanje, in ne- Ul verzam norolt; ti pa fe framujefh kerfhanfkih dolshnoft v’ prizho kriftjanov? Premalo ti je v’ ferzu imeti Jesufa, in njegove nauke, ako fe bojifh v’ prizho drugih kerfhanfko shiveti. Zhe fe bojifh sanizhevanja flabih, tudi v’ ferzu ne nofifh Jesufa, ne njegovih naukov; fi malofer- zhen kriftjan nebefhkiga kraljeftva fhe nevreden. Shivi dobro, ali flabo, bofh mogel veliko preflifhati od ljudi. Zhe dobro shivifh, te bodo flabi sanizhevali, ti gerde imena dajali, in hudo soper tebe govorili. Zhe flabo shi¬ vifh, bodo dobri godernjali, ali te fvarili. Zhe dobro, ali flabo shivifh, ne bofh mogel vfim dopafti; tedaj bodi ferzhen, in shivi prav sa- voljo Boga. Piasujsdanim je navadno sanizhe- vati obre, ako ravno morebiti v’ ferzu dru- gazh miflijo. Ako bofh v’ njih drushbo ftopil, vfe nozhi plefal, neprenehama pijanzheval, ne- framno govoril, ti bodo dobri, in prijasni, faj s’ shnabli; zhe bofh dalezh od njih flabe dru- shbe, rad molil, ponishno fe nofil, rad hodil k’ fpovedi, bodo vfe hudo govorili soper tebe. (Spremifli, kaj ho na fodni dan? kdo ti ho pomagal, zhe bofh od Jesufa savershen? kdo h samore fhkodovati, ako Jesufu dopadefh. Delaj tedaj, kar flep per Jerihu; zhe fo ga Dol j ljudje fvarili, bolj je vpil: Jesuf uzhenik, ukinili fe me! Hudobni pravi: Naj ljudje govore, kar kozhejo, meni ni nizh mar. ( Slabo snamnje }e to, ker fe fvojih hudobnih del ne framuje, Manj predersni grefhniki fe varujejo ozhitnih 286 grehov, in jih fkrivajo pred ljudmi, de hi ne bili od njih fvarjeni, ali sanizhevani. Kaj njim to pomaga, ker bodo njih hude mifli in de¬ la rasglafbene, in pokorjene na fodni dan? Varuj fe hudiga, ne le savoljo ljudi, ampak savoljo Boga; tudi nikolj nafkrivnim ne gre- fhi, ker Bog te povfod vidi. Kar ti je od Bo¬ ga, ali od zerkve sapovedano, ali prepovedano, delaj, ali varuj fe ozhitno, in ne framuj fe fvojih dolshnod, ako te ravno drugi sanizhujejo. Ob tim norfkim zhafu pred podam kri- djani fploh posabijo Jesufa in njegove zhille 1 nauke. Neframnoft, nezhidod, plef, noroft, po- ; shrefhnod, in dodi hudiga, fe ko povodnj ras- ! liva po vfi semlji. Ti nikar ne pofnemaj nor- 1 zov, ker ni zhafa, ni dnevna, ni ure, de bi ‘ fmel Jesufa posabiti. Ne framuj fe odlozben 1 biti od derhali rasujsdanih; naj te le sanizhu¬ jejo, bo she zhaf prifhel, de bodo molzhali. Nikolj ne daj priloshnofti, de hi kdo soper te¬ be govoril; pa tudi ne boj fe krivizhniga sa- nizhevanja. M o l i t e v. O moj Jesuf! ti kralj nebef in semlje, f e nili framoval sanizhevanja, preklinovanja, ! zhitne fhpolljive fmerti, jed pa iim fe framo- ’ val po tvojim sgledu shiveti. Ako bi fe bil ^ bi tvo- p e jiga ponishevanja framujem, mi nizh ne p°' v ti framoval ozhitne fhpotljive fmerti, kaj bilo sa mojo grefhno dufho? Zhe fe jed - - 287 — maga r in bom savershen. O preljubi Gofpodt v’ tebe bom smiraj ravno gledal, de tvoje fve- to voljo ferzhno fpolnujem, in ne bom nikdar flabih poflufhal. Zhe is ftrahu pred flabimi od tebe odftopim, mi oni ne bodo mogli po¬ magati , kadar bofh ti s’ oblaftjo fodil shive in mertve. Ti fi mogozhen, in pravizhen fodnik vbh, in bofh vfakimu pravizhno po- vernil. Takrat ne bodo sapovedi po ljudeh, ampak ljudje po sapovedih fojeni. Tedaj f’ pomozhjo tvoje gnade terdno obljubim nikdar odftopiti od tebe ne savoljo sanizhevavzfov, ne savoljo flabih navad, ne savoljo drugiga, te- muzh ferzhno in ftanovitno po sgledu tvoje flushabnize fvete Marzele ti bom is, ljubesni ' do tebe flushil, de bom v’ tvoje kraljeltvo pri- fhel. Amen. e S v e z h a n. I. dan fvezhana. i Sveli Ignazi flikof in marternik. ^veti Ignazi je bil v’ veri poduzben od f. Petra in f. Janesa. Paftavljen je bil sa fhkofa v ’ veliko mello Antiohijo, in bil je svefti nafto- 288 pnik‘apolleljnov v’ vfih rezheh. Neverni zefar Domizian je zerkev preganjalpa f. Ignazi je ; bil v’ miru. On je rad shivel savoljo fvojih ovaz, pa tudi je bil shalollen, ker ni bil vre- > den sa Jesufa umreti, ker je djal: Zhe bi sa vero kri prelil, bi bil fhe le Jesufu bolj po¬ doben. Bogu fe je podvergel, fkerbnifhi li persadeval Tebe in Tvoje ovzhize pofvezhevati. Neverni zefar Trajan je ponovil prega¬ njanje zerkve boshje. Perfhel je v’ Antijohi- jo v’ letu j 07, in bersh je sapovedal fvetiga fbkofa Jgnazja pred fe perpeljati. Kadar ga je imel pred Teboj, mu je ferdito rekel: ,,Kdo li ti hudobni duh: sanizhujefh moje sapovedi, I in tudi podpihujefh druge, de malikov ne mo¬ lijo. 44 4 Sveti Ignazi zefarju prav ferzhno od¬ govori : „Nobeden fhe do sdaj takiga ni fata- na imenoval, ki Boga v’ ferzu ima, in miflim, de fatan fe boji mene in vlih pravih flushab- nikov Jesufovih. 44 Zefar ga je vezh rezhi od vere vprafheval, in ker je vidil , de ga ne more omajati, ga je dal svesati, in je sapo¬ vedal ga v’ Rim odpeljati, de bo tam od sve- rin rastergan. t Sveti Ignazi fe je rasvefelil saflifhaniga obfojenja, in rekel: ,,Sahvalim te o Gofpod! de li me vredniga Boril s’ tvojim apofteljna® Pavlam v’ shelesje sakovaniga bili, in drugig a ne shelim., kakor de bi me sveri rastergale. S’ folsami fe je lozliil od fvoje zerkve, isro- zhil jo je Jesufu, svefto molil in profil GofpO' - 289 ~ da, de bi jo s’ fvojo gnado v’ ftanovilriofli ve¬ re in brumnofti ohranil. Vefel je fhel na mor¬ je s’ defetimi hudobnimi foldatmi, kteri fo bili neufmiljeni do njega. Kamor je f. Ignazi per- fhel, fo ga fhkofji, duhovni in verni zhaftito fprejeli in fpremljevali. On je Ijubesnivo uzhil vfe, in fofebno jim perporozheval v’ veri apo- ftelnov Hanovilnim oftati, in sa njo vfe predali. Kadar je perfhel v’ mello t Smirna, je bersh obifkal f. Polikarpa fhkofa v’ tiftim meftu, ker da bila oba uzhenza f. Janesa. Od tod je pifal mnoge pifma do vernih, med kterimi je nar lepflii pifmo do Rimlja¬ nov, od kteriga je tukaj kratek sapopadek. — „Savoljo Jesufa uklenjen vaf kmalo upam vi- diti, zhe bo volja boshja, de dofeshem, kar je moja shelja. Le vafhe ljubesni fe bojim, de bi fe vam prevezh ne fmilil, in de bi po fvo- jih sheljah sa ■ me ne profili. Sheliin in rad umerjem sa Boga, sato vaf profim, puflite, naj me rastergajo sveri, de k’ Bogu grem. Gofpodova pfheniza fim, morem rasdrobljen biti v’ sobeh sverin, de bom tako pravi hla- pez Jesufov. Profite Jesufa sa me, de bom njemu darovan. Drugiga ne shelim kakor ra- svesan biti, de Jesufa sadobim. Ogenj, krish, s ' eri, rasdelenje telefa in vfakiga uda, vfe bolezhine naj planejo v’ me, fe ne bojim, bolj je meni umreti sa Jesufa Kriftufa! ko biti kralj fveta. Ne branile mi v’ fmert iti, ber vedno flifhim glaf v’ febi: Pridi k’ Ozhe- tu - Ne maram sa jed; moja jed je telo Jesu- k 19 — 290 — fovo. Ne maram sa pitje, moje pitje je kri Jesufoya.“ — Te ognjene refnizhne befede pri- zhujejo od shive vere, terdniga upanja, gore- zhe ljubesni in zhifte velti fvetiga Ignazi ja sve- ftiga uzhenza Jesufoviga. Kadar je bil v’ Rim perfhel, neisrezhe- no veliko vernih je perfhlo k’ njemu, in fo le vefelili mosha boshjiga viditi, sraven fo pa tudi shalovali, ko fo vedili, de ga bodo bersh sgubili. On pa jih je s’ folsami profil: »Ne branite mi umreti, in ne profite sa moje re- fhenje.“ Potlej je pokleknil, in s’ njimi gore- zhe molil sa Jesufovo zerkev, de bi pregan¬ janje minilo , in de bi fe verni ftanovitno med feboj ljubili. Kadar je odmolil, je bil od foldatov tje pelan, in v’ prizho neisrezheno veliko nevernikov vershen v’ levnjak; ferditi in lazhni levi fo ga naglo popadli in raster- gali, le nekaj debelifhih kolti je oftalo. Ver¬ ni fo s’ velikim fpofhtovanjem pobrali te ko¬ lti, fo jih djali v’ zhedno fkrinjo, in vefelo nefli v’ Antijohijo. Te fo bile potlej prene- fene v’ Rim v’ zerkev fvetiga Klemena pape- sha in marternika. 4 Sveti Ignazi je umeri 20 grudna v’ letu 107. Na u k. Terpeti is ljubesni do Jesufa. c Sveti Ignazi je ljubesnjiviga krishanig* Jesufa smiraj nofil v’ fyojim ferzu, smiraj g a — 2gi — je imel na jesiku, vedno ga je kasal v’ fvojim sadershanji. On je bil s’ ljubesnjivim Jesu- fam popolnama sdrushen, in Jesuf s’ njim: sato je njegova dufba imela ognjeno mozh; salo je vefel fhel neufmiljenim sverinam v’ gobez. On je bil poln ferzhnodi f. Pavla, in je s’ njim refnizhno djal: „Jesuf mi je shiv- ljenje, in fmert dobizhik.“ Filip. 1, 2. 4 S. Jg- nazi je krishaniga Jesufa smiraj pred ozhmi imel, bil je poln ognjenih shelja nar hujfhi fmert is ljubesni do njega predati, dofegel jd, kar je vedno shelil in Boga profil, de je bil od fveta in od telefa rasvesan, in sdaj kraljuje s’ Jesufam v’ nebefhkim kraljeflvu. O kridjan! bodi tudi ti vnet v’ ljubesni Jesufovi, de ne shivifh febi, temuzh njemu, de vfe krishe voljno preterpifh, in de te no¬ bena rezh ne sape! ji va, ne drafhna, ne lozhi od njega. Glej ! Jesuf, ftvarnik je sa d v. ar , gofpod sa hlapza, pravizhen sa grefhnika u- merl na krishu, de bi tebe in vfe refbil od vezhniga pogubljenja. To more omezhiti tvo¬ je terdovatno ferze in ga napolnili s’ ljubes- nijo, de ga ljubi zhes vfe, in de zbes vfe fo- vrashi, kar njega shali. Jesuf fam pravi: „Ve- zlii ljubesni ni od te, de kdo poda vi fvoje shivljenje sa fvoje perjatle. <£ Jan. i 5 , i 3 . Ref j e to, pa kdo je voljan umreti sa perjalla? Kar nobeden ne dori, je doril Jesuf, in fhe Ve *h, sakaj kadar je umeri, fi je svolil nar huje fmert sa refhenje fvojih fovrashnikov. To- re j premifhljuj Jesufovo terpljenje, fofebno pa — 2 9 2 — njegovo veliko ljubesen, de ga ljubifh is žele dufhe in na vfo mozh, in preslienefh vfo pre- grefhno ljubesen do Tebe. Zbe bi te Jesuf kakor Petra vprafhal: ljubifh mene ? ali bi samogel kakor on refni- zhno odgovorili: Gofpod! ti vefh de te ljubim. I Morebiti miflifb, de ljubifh Jesufa, ker vezh- krat pravifh : O moj Bog! ljubim te is ze- liga fvojiga ferza zhes vfe, zhe fo pa te be- fede lashnjive, ali refnizhne, ti tvoje dela pri- zhujejo. De je fveti Ignazi Jestffa zhes vfe ljubil, je njegovo fvelo shivljenje prizhevalo, in fofebno je prizhala njegova fmert. 4 S’ zhim pa ti prizhujefh, de Jesufa ljubifh ! Premifli i zhe te fkufhnjava hitro premaga, zhe ne pre- magujefh grefhniga posheljenja, zhe fe framu- jefh Jesufove ponishnofti, zhe fe togotifh sa fvojo prašno zbali in rasshalen je, zhe rad, hi¬ tro in vfelej ne odpultifh fovrashnikam; zbe vrazhujefh hudo sa hudo, ne pa dobro sa hu¬ do, zhe grefhno telo tebe gofpoduje; ne pra¬ vifh refnizhno, temuzh lashnjivo: Ljubim Je¬ sufa. Ljubesnivi Jesuf je dal febe v’ hudo fmert sa grefhne dufhe, de bi vfe refhil od krivi- ze, od grehov, in febi odlozhil ljudllvo, kte- ro bi fVeto sbivelo, in njemu dopadlo. Pre¬ mifli, koliko fe greha bojifh in varjefh, ko¬ liko ljubifh dobre dela in dopernafhafh! Glej Jesufove globoke rane , njegovo nedolshno kri, njegovo hudo fmert na krisliu: kaj i n koliko ti terpifh, in is ljubesni do Jesufa de- 2 93 — lafh? Ako bi ravno umeri sa Jesufa, bi ne bilo prevezh, fej le nevreden hlapez bi umeri sa fvojiga Gofpoda: bi ne bilo prevezh, re- zhem, ker on Gofpod je umeri sa te. Kako bi pa ti perpravljen bil sa Jesufa umreti, zhe fhe v’ majhnih rezheh ne premagujefh fvojih hudih shelja; zhe ti sanizhevanje flabih lju¬ di ubrani po njegovih sapovedih sliiveti ; zhe kratko vefelje, majhen dobizhek te napravi Jesufa sapuftiti, in dali fvojo neumerjozho od Jesufove kervi pofvezheno dufho fovrashnimu duhu v’ roke. — Ti ne shivifh tedaj Jesufu, temuzh febi. Kaj bofh Jesufu odgovoril per fodbi, kadar bo tebe in vfe pravizhne fodil! Ponishno rezhi: Molitev. O ljubesnivi Jesuf! ti fi mi s’ fvojo fvelo kervijo in s’ fvojimi zhiftimi nauki dobrotljivo dal shivljenje in fposnanje 5 jeft pa fim shivel, ko bi te ne bil nikdar posnal. t Snan in ne- snan li bil meni, posnal fim te le po imenu ; veroval fim fizer v’ tebe sa moje odrefhenje krishaniga, pa mi ni .bilo mar te prav fposna- ti, te hvaliti in tebi shiveti, t S. Ignazi je raji umeri, ko tebe shalil, jeft fim rad shivel, de bil fpolnoval fvoje fpazhene natore flabofti. 0 krishan Jesuf! odpufti mi , napolni me s’ fvojo ljubesnijo, de pofihmal le tebi shivim, de »raven tebe krisharn fvoje hudo poshelenje. —t 294 — Hozhem febi odmreti, de frezhno umerjem in vekomaj shivim per tebi. Amen. II. dan fvezhana. Ozhifhevanje Marije , Darovanje Jesnfovo , ali i Svezhhiza . Bog je sapovedal po fvojim flushabniku Moj- sefu vfaki Israelfki sheni, de fhtirdefet dni po porodu moshkiga otroka, in ofemdefet dni ! po porodu shenfkiga otroka, more iti v’ tem- pel k’ ozliifhe/anju; tudi v’ dar dati leto fta- ro jagnje; ako bi pa ne bila premoshna, faj dve gerlizi, ali dva mlada golobza. III. Mojs. 12 . Tudi je bilo od Boga po Mojsefu sapo- ^ vedano, de je mogel vfak pervorojeni mosh- j ki otrok v’ fpomin, de Gofpod je vfe pervo- rojene v’ Egiptu pomoril, in vfe Israelove ob- varval, Bogu darovan, in potlej s’ denarji refhen biti. II. Mojs. i3, 2 , i3, i5; Vfak lahko ve, de Marija ni bila dolshna ti sapovedi fe podvrezhi, ker sapoved je go¬ vorila le od navadnih mater. Ona ni bila dol- ( shna k’ ozhifhevanju iti, ker ona zhifta devi- za ni bila ozhifhevanja potrebna. Tudi ni bi¬ lo treba Jesufa refhiti, ker on je prifhel re- fhiti druge. Marija je hotla iti v’ Jerusalem j de bi vfo poftavo dopolnila, ker je bila sme- — 2g5 — raj ponishna. Ker fo fe Jesuf, Marija, in fvc- ti Joshef Kotli ponishevali, Bog jih je povik- flial po rasfvitljenim t Simeonu, in prerokini Ani. Ta prašnik fe tudi imenuje fvezhniza od shegnanih fvezh, ktere imajo yerni gore- zhe, v’ rokah per prozefji, in med hoshjo flushbo. Kaj vfe io uzhi, ho sdaj rezheno. N a a k. Is liga prašnika. Marija, zhilla deviza, je fhla k’ ozhifhe- vanju, ako lih ni bila ne potrebna, ne dolsh- na; je vender fhla, ker je bila vfa ponishna, in fe je rada poflushila vlih perloshnoft febe ponishevati. Ona je bila she takrat polna Je- sufoviga ponishniga duha, in salo je bila vfa- ki sapovedi pokorna. Kr ih jan! premifli, zhe h v’ ref nizi ponishen. To je treba dobro pre- mifliti, ker bres ponishnolli ne morefh Bogu dopalli; tudi sato, ker ti lahko sapeljan od fkritiga napuha. Napuh je flepota duha, snptrajna kuga, pokonzhevaviz vliga dobriga. Nar bolj prizhuje od ponishnolli pokorfhina do Boga, in do oblallnikov, in voljno poter- pljenje < v’ krishih in v’ sanizhevanju. Premif- k pa, zhe je prava ali hinavfka ponishnoll v’ tebi. t Sveti Avgufhtin pravi: „.Iashnjiva po- nishnoji ni ponishnojt , ampak nar huji n apuh. — 2 S 6 — Marija je fhla k’ ozhifhevanju tudi sato, de bi ne pohujfhala blishniga. Drugi nifo ve- dili, de ona je mati obljubljeniga Odreflieni- ka. Kaj bi bili rekli, zhe bi jo bili nepokor¬ no vidili? Rekli bi bili: „Glejte Marijo, ubo- giga denarja sheno, Mojsefu nepokorno! vidite jo? vfa fveta in bogabojezha fe kashe , pa vfa njena fvetoll je gerda hinavfhina, ker sa- nizhuje Mojsefa, in tudi Boga, ki je po njem govoril . 1 “ Ref je tako: pohujfhanje tih, kteri pred fvetam brumno shire, je nevarnifhi od pohujfhanja rasujsdanih. Marija je tolikanj varna bila, bodi tudi ti, o ljubi Krilljan! Vefh, kaj pravi Kriftuf: „Gorje zhloveku, po kterim pohujfhanje pride !“ Tudi pravi: ,,Gor¬ je fvetu savolj pohujfhanja.^ Ref, gorje fvetu savolj pohujfhanja, ker ljudje fe radi pohuj- fhujejo; oni ne pomiflijo, kaj Bog sapove; temuzh, kakd drugi shive, in flepo hodijo sa njimi. Tedaj ubogaj fvetiga Pavla, reko- zliiga: „Od vfake fenze greha fe sdershi.“ k Tef. 5 . 21. Le takrat fe ne boj ljudi, ako ti branijo flushili Bogu; ali soper tebe lash- njivo govore; ali te sanizhujejo, ker po sa- povedih shivifh. Marija je dala Bogu v’ dar, kar je nar boljiga imela, Jesufa. Premifli dobro velik tiar Marije, pa tudi njeno ferze. Ona je da¬ la Bogu vfe, Jesufa in febe, vezh dati ni sa- ; mogla. Ona ni vedila natanko vfiga terple* lija Jesufoviga, vedila je vender, de bo veli¬ ko terpel sa refhenje fyojiga ljudftva, kakor J — 297 — je Isaija govoril. 53, 2 , lo. Tudi pravi zh en c Simeon je nji rekel: Ta Lo snamnje, klerimu le bo soper govorilo, in tvojo dufho bo mezh prefunil. Tedaj, Marija je Jesufa nebefhki- mu Ozhetu, in tudi febe podvergla vlim brit- kollim, ktere je potlej predala savolj sanizhe- vanja, terpljenja, in fmerti Jesufove. Kri- ftjan! daruj tudi ti Bogu, kar nar boljiga in ljubfhiga imafh. Abraham je is pokorfhine i do Boga perpravljen bil fvojiga ljubiga lina Isaka ofrati; Marija je is pokorfhine do Boga j dovolila v’ fmert Jesufovo, de bi bil fvet od- ! refhen: tudi ti ne brani dajali Bogu, kar i nar bolj ljubifh, ako ravno bi mogel ljublje¬ no rezh od fvojiga ferza odtergati. Zhe ti i Bog vsame porodnike, otroke, prijatle, po-. trebniga zhloveka, sdravje, in kar li bodi, ; pokorno rezi: naj fe sgodi tvoja fveta volja; ) fpremljuj fvoj dar do boshjiga oblizhja s’ po¬ polnoma pokornim ferzam. Dajaj fvojo voljo Bogu v’ dar; naj bo dobizhik, vefelje, ali kaj ) drusiga tebi prijelniga, odpovej fe fvoji volji, in podversi fe Bogu. Zhe molifh, fe poftifh, - ! pomagafh ubogim, ali kaj drugiga dobriga delafh, ne more to dopafti Bogu, zhe tvoja r ; volja ni njemu pokorna. Bres te pokorfhine < je tvoja pokora lashnjiva, tvoje fpovedi fo flabe, tvoje obhajila nevredne. Kajn je da¬ roval Bogu, pa njegovi darovi fo bili Bogu - soperni, ker njegovo ferze je bilo hudobno, i' O, de bi nikdar ne posabil, kar je prerok r -Samuel nepokornimu kralju ( Savlu rekel: »Bo- — 298 — Iji je pokorfhm a , ko v Ji darovih I. Kralj. i 5 , 22. Kriftjanfki ftarThi darujejo po llari fhegi Bogu Tvoje otroke, de bi on dajal otrokam Tvoje gnade, ker te To nar potrebnifhi. Porod- niki sahvalijo Boga sa prejeto rodovitno!!, pa naj tudi fkerbe Tebe in otroke svelizhati.. Vfa- ki naj premifli, de je bil od Tvojih porodni- kov Bogu darovan; naj tedaj shivi, ko pravi otrok boshji. To je dolshnoft, in potrebno. ,.Shivi tedaj pravizhno, ko pravizhen ; Simeon, kteri Te ni bal umreti, temuzh je shelel umre¬ ti, ker je upal, de bo v’ miru umeri. Ob tim prašniku Te Tvezhe shegnajo: ver¬ ni jih imajo gorezhe v’ rokah per prozeTji in med boshjo Tlushbo. Prozelija pomeni, de fta Marija in Tveti Joshef JesuTa OdreTheni- ka v’ tempel neTla: k’ njima fta Te perdrushi- Ia pravizhen s Simeon, in prerokina Ana. Ma¬ lo ljudi je bilo, pa Te ni zhuditi nad tim, ker nobeniga greThnika ni bilo sraven. Tudi sdaj bi bile prozefije majhne, ako bi bili per njih le pravizhni. t Svezhe To shegnane od zerkve, ker pomenijo shegnan Tad zhilliga telefa Ma¬ rije. t Svezhe gore med prozelijo in boshjo Tlushbe, ker pomenijo Tvetlobo Jesufovo; ali de je Jesuf v’ tempeljnu Tposnan, in rasglafen I bil od pravizhniga 4 S>meon, in od prerokine Ane. Oba fta Tposnala JesuTa OdreThenika, hvalila Boga, in govorila vtim, kteri To zha- kali na odreThenje Israela. Gorezha Tvezha “ 2gg — tudi pomeni shivo vero v’ Jesufa Kriflufa, in dobre dela is ljubesni do njega Ilorjene. Ljubi moj kriltjan! shivi fveto, de tvoje shivljenje je fvetloba od Ive tl obe Jesufove. Naj fveti tvoje shivljenje bo luzh, de P Tvo¬ jim fvetim shivljenjem hvalifh Boga, in de drugi, tvoje dobre dela vidijozhi, ga hvalijo. 4 Sveti Pavel opominja vfe: „Nekdaj Ile bili te¬ ma, sdaj pa fle fvetloba v’ Gofpodu; kakor otrozi fvetlobe sbivite, fad fvetlobe je v’ v ti dobroti in pravizi shiveti.“ Efes. 5, 8, g. Ti fi od Boga po Jesufu prejel fvetlobo prave vere, shivi tedaj fveto v’ fveti veri, de ne bofh fizer sadnjo uro per fvetlobi (luzhi) sheg- nane fvezbe morebiti preposno vidil fvojih grefhnib smot. Tebi je bila fvezha podana per fvetim kerftu , tebi bo podana sadnjo uro k’ prizhevanju tvoje lianovitne vere v’ Jesufa Kriftufa; premifli pa, kaj pravi fveti Jakop: „Kaj bo vam pomagalo bratji, zhe vero ima¬ te, del pa nimate? bo samogla farna vera vaf svelizhati ?“ Jak. 2 , 14 . t Shivi tedaj fve¬ to v’ fveti veri. Molitev. O moj Bog! ti imafh vfo oblall zhes me , m mi sapovefh hitro, voljno, popolnamo po- borfhino, pa jeli fe hudobno vltavljam tvoji pravizhni oblalli, ker sanizhujem tvoje sapo- Ve di. Jesuf tvoj t Sin, in moj uzhenik me je ta pokorfhino uzhilj Marija ravno tako, ker 3oo bres vfiga isgovora je fhla k’ ozhifhevanju, de fi lih dolshna ni bila, jed pa fi sni era j do- fti isgovorov smifhljujem, de bi ne ftoril, kar mi sapovefh. Kar je flabfhiga in nevredni- fhiga tebi rad darujem, febe pa riozhem, ker poflufham fvoje hudo posheljenje. Vem, de ne marafh sa moje darove, zhe sraven njih tudi febe ne dam, vender flepo in mir¬ no v’ nepokorfhini shivim. Kaj bo sadnjo uro per fvetlobi fvete vere; zhe sdaj ko otrok luzhi ne shivim? Ufmiljeni Gofpod! daj mi gnado po fveti veri shiveti. Marija , in fveti Joshef profita Jesufa sa me, de mi po- ! maga fveto shiveti; sakaj tako bom v’ vezimo fvellobo prifhel. Amen. III. d an fvezhana. t Sveti Blash , fhkof in marlernik 4 Sveti Blash, ferzhen kriltjan, ftanoviten v’ veri, upanji in poln gorezlie ljubesni do Je- j sufa, je shivel po vfih boshjih sapovedih, de- firavno je bil med fpazhenimi neverniki. Sa- volj njegoviga fvetiga shivljenja fo ga svolih sa fhkofa meda t Sebade v’ Armenii. On je velike dolshnodi dobriga in svediga padirja gofpodoviga na tanko fpolnoval, vedno fker- bel sa fvojo in fvojih ovzhiz svelizhanjc, < n j —- 3oi — fpreohernjenje ajdov. Ob njegovim zhafu fo neverniki hudo preganjali katolfhko zerkev, nar hujfhi pa fhkofe, in druge duhovne, de hi verni opefhali, ker bi bili bres pallirjev. Ob preganjanji je fveti Blash sbeshal v’ hribe, in fe fkril v’ pezhine, kjer le je ojftrcr ; poflil in hanovitno molil. Ob zhafu lova sveri To ga fovrashniki v’ gojsdu v’ berlogi naflili, oblaftniku od njega povedali, kteri je sapove- dal ga perjeti in perpeljati. Lovzi pridejo pred berlog, ga najdejo ldezhati in moliti, in mu ukashejo s’ njimi iti pred fodnika. Moji olrozil jim rezbe, rad grem s ’ vami , sakaj Gofpod fe je na me fpolnil , me hozhe daro- vaniga imeli: ravno ob pravim zhafu Jte per- fhli, moj Gofpod Jesuf Krijtuf je s 1 nami. V’ t Sebake pel jan po vfim potu neverni¬ ke uzhi Jesufovo vero, in vezli jih je fpreo- bernil, de fo v’ Jesufa verovali, ker je tudi fvoje govorjenje s’ zhudeshi poterdoval, ki jih je Jesuf po njem ftoril. V’ t Sebahe perpeljan je bil V jezho sapert. Drugi dan ga je vikfhi perlisnjeno pregovarjel Kriftufovo vero satajiti in malike moliti. t Sveti Blash mu ferzhno od¬ govori: Vaflii maliki Jo vragi, in kdor jih zhajii, bo v' veznimi ogenj vershen. Raska- zhen oblaknik sapove ga f’ palizami neufmilje- oo tepki, in otepeniga sopet v’ jezho sapretL V’ drugizh je bil fveti Blash pred fodnika per¬ peljan, vprafhan, naj li isvoli, ali malike mo¬ lki, ali pa martran in umorjen biti. t Sveti 3o2 fhkof pravi: fipravi fe f' fvojimi maliki, ki nifo Jtvarniki nebef in semlje. Shugaf/i mi Jizer terpljenje in fmert ,' ali ravno to bo v' vezimo shivljenje perpeljalo. 4 Serdit fodnik sapove fvetiga Blasha na kol pervesati in s’ shelesnimi glavniki mefo po njegovim telefu rastergati. V’ ftrafhnih mar- trah govori] fodniku: Neusmiljen! moj Go- fpod Jesuf Krijiuf je s ’ menoj, in mozhno me podpera. ZJie Jtanovilno prelerpim, bom dobrote nebefhkiga kraljejiva dobil, ki jih je Jesuf fvojim obljubil. Po tim fo ga saperli. V’ tretizh sapove fodnik fvetiga Blasha is jezhe perpeljati, in mu rezhe: Ali bofh s’ le¬ po daroval malikam? 0 hudobni! odgovori fveti Blash, vef Jlep Ji, ker te nebefhka luzli ne rasfvelluje; kdo ti bo malike molil, zhe praviga Boga fposnaP ti ga ne posntifh, ko kamnite podobe molifh. JVe trejem j e pred tvojim shuganjem, Jtori s' mojim ielefam, kar hozhefh, dujlia ni w’ tvoji ampak v' bo- shji oblajti. Sapovedal ga je fhe hudo mar- I trati, pa on je v’ vfih martrah ollal, in je hil v’ ferzhni ftanovitnolli umorjen. Nauk. Is ponishnojti beški pred nevarno perlosh- nojtjo. Kadar je hudo preganjanje vftalo zhes zer- ! kev, fveti Blash, pravijo, je sbeslial, in fe fkrd- — 3o3 — Velik fhkof fveti Ziprijan, velik uzhenik fve¬ ti Anastasi, in drugi fveti fo ravno tako de¬ lali, de bi febe perhranili v’ fvojiga blishni- ga prid. De fveti Blash ni is flabolti sbeshal, je sadofti fkasala njegova ftanovitnoft v’, mar- trah in v’ fmerti. On je sbeshal, ker is po- nishnofti ni fam febi saupal, akolih je is fer- za hrepenil po isgledu Jesufa umreti. On je tedaj beshal pred nevarnoftjo greha, ne pa pred. nevarnoftjo velikiga terpljenja, ali hude fmerti. Zhe pa, o kriftjan; fveti Blash fam febi ni sa¬ upal, zhe on, fveti fhkof fe je bal savolj fvo- je flabolti, sakaj ti upafh v’ febe, in fe ne bo- jifh nevarnofti greha, defiravno ti poln hudih fkufhnjav; in ti shaloftna fkufhnja prizhuje, de ne bofh obltal. Boj fe nevarnofti greha, ako hozhefh o- hraniti fvojo dufho. Mozhni ttebri fo v’ hu¬ dih perloshnoftih padali, in takih shalollnih rasgledov je veliko; ti pa flab terll, kteriga vfaka fapa omaja, ti obetafh terdnotl in tta- novitnotl. Pravifh: t Se bom fkerbno varoval grefhiti. To upanje je naftava hudizhova, in bofh v’ njo prifhel. Ja! to upanje v’ sapelji- vi, in radovoljni perlosbnofti bres greha obfta- h, ni is Boga, temuzh is hudizha. Tvoja volja li terdneji od Petrove, ampak flabji; tedaj loshej bofh padel ko on. Peter je imel mo- zhno voljo, in ni perloshnofti is flabiga fer- Za ifkal, vender flabi fo ga smolili; ti bofh loshej grefhil, ker tvoja volja je flaba, in —- 3o4 — ifhefh perloshnofti is hudiga posheljenja. Te¬ bi in vfim rezhe fveti Pavel: „Zhe miflifh terdno ftati v’ dobrim, varuj fe pafti.” I. Kor. 10, 12. Ako ne ubogafh, bofh nefrezhen; bofh enak hifhi poftavljeni na pefek, ktero derezha voda hitro podere: tako te bo lahko sapeljiva fkufhnjava premagala. Zhe vezh pre- dersniga upanja imafh, hitreji in huji bofh padel. Kriftjan moj! premifli kolikfhina je tvo¬ ja nabod, posheljenje do greha sapeljivo, sa- derg in fkufhnjav bres fh te vila 5 sakaj fi ho- zhefh vezh fkufhnjav in nevarnoft nakopava¬ ti ? Odgovorifh: Bog mi bo pomagal. Sa- ftonj upafh v’ pomozh boslijo, ker Bog je obljubil pomagati le ponishnim, ne pa t pre- dersnim. Od kod je 'tvoje upanje? li more¬ biti v’ nevarnofti savolj boshjiga imena? fe vojfkujefh sa zhaft boshjo, kakor fvetniki in marterniki? Ne, temuzh bres vfe potrebe, in is famiga hudiga posheljenja hodifh v’ nevar¬ noft zhes voljo boshjo, akolih ti fkufhnja pri- zhuje, de ne obftojifh, vender upafh v’ bo¬ shjo pomozh ? Morebiti porezhefh : Zhe fini ravno per flabih, nizh hudiga ne delam. Glafno ti odgovorim: Lashefh! fe golufafh! Profto voljna fkufhnjava, in nedolshnoft ne morete fkupaj biti. Ker ti opravizhujefh ne¬ varne perloshnofti, je snamnje, de ti dopa- dejo, sato ne vidifh fkritiga Jftrupa fvojig* hudiga posheljenja; sato tvoja flepa veft isgo* 3o5 varja, ker tebi dopade; rfe imenujefh nedol- slino, ker ti nili nedolshen. Beshi tedaj pred nevarnoftjo, de ne grefhifh, in Tvoje dufhe ne pogubifh. Zhe nozhefh ubogati, Tam fi- lifh v’ pogubljenje, ker je sapifano: kdor nevarnofti ljubi, bo v’ nevarnofti konz vsel. 4 Sirah. 3, 27 . Molitev. O Jesuf uzhenik ponishnofti! fposnam pred teboj iVoj napuh in Tvoje fpazhenoft. Is na¬ puha v’ Tvojo mozh upam, is fpazhenofti per- loshnofti greha iThem: v’ nevarnih perloshno- ftih greThim, napuh Te nozhe ponishali, gre¬ ha isgovarja, in sopet moja flaboft me na¬ pravlja ravno v’ te hude perloshnofti hoditi, kjer Tim tebe tolikokrat rasshalil. VTe moje shivljenje je sato tako, ker tebe ne pollufham. t Sveti Blash, in drugi tvoji prijatli To bili fia- novitni in ponishni, jeli pa neftanoviten in presveten; oni To bili llanovitni, ker To bili ponishni; jeli ponavljam grehe, ker ponish¬ nofti ni v’ meni, Ni Te zhuditi, de greThim;' zhudno bi bilo, ako bi ne greThil. Bosno fposnam Tvojo grefhno smolo, vender upam v’ tvojo miloft, pa tudi obljubim sanaprej slo varen biti. Ljubi Gofpod! fpreoberni f’ fvo- ' J° gnado moje fprideno ferze; navdaj me f’ ftraham pred greham, in pred vfako grefhno nevarnoftjo. t Sveti Blash ! bodi ti moj po- ttiozhnik per Jesufu, de gnado sadobim, de I. 20 3o6 opuftim vfe hude perloshnotli in grehe, in de ftanovitno flushim Bogu. Amen. IV. dan fvezhana. fveti Andrej Kor fin , fhkof. 4 Sveti Andrej je bil rojen "V Florenzi v’ letu i3oi na fvetiga Andreja apoftelria dan, od fil- no bogatih in mogozhnih ftarfhov. Ti fo ga prav fkerbno uzhili, pa nifo nizh per njem o- pravili, ker fe je fpridil, hudobno shivel, in tudi fvoje dobre ftarfhe sanizheval. Mati vfa objokana mu rezhe enkrat: Ti ti ref tifti volk, kteriga tim v’ fpanj vidila, preden ti bil ti ro¬ jen. Andrej sheljno proti mater mu vfe po¬ vedati. Mati mu,rezhe: V’ perkasani fe je me¬ ni sdelo, de tim volka rodila; ta je fhel v’ zerkev, in fe je v’ nji v’ jagnje fpreobernil. Mati je potlej fvojiga fina Andreja prav lepo profila fvoje flabo shivljenje poboljfhati, in fveto shiveti, kakor je bil obljubil per fvetim kertlu. Pertlavila je tudi: Bogu in Marii fini bila tebe v’ dar dala. Andrej v’ flrahu in v’ folsah je poflufhal fvojo mater, fe je ponishal pred njo, in obljubil sanaprej bolje shiveti. Andrej ni zelo nozh safpal, sgodaj je vtlal , in fhel v’ Isarmelitarfko zerkev molit; dolgo in gorezhe je molil ; ufmiljen Bog mu — 3c>7 — je dal ferzhno voljo v’ tiftim klofhtru ollati. On je ponishno profil mnihe ga v’ klofhter vseli, in uflifhan je bil. Kar kolj je prej nje¬ ga gofpodovalo, je ferzhno, ojftro in ftano- vitno pokoril, tako je krishal fvoje hudo po- sheljenje, in je pokal vfim rasgled vfiga do- briga. Mnihi fo hvalili Boga sa vfe to; ob- lakniki njegovi fo ga perniorali mafhnikov po- fvezhenje prejeti: potlej fo ga tudi pokavili visharja tifliga klofhtra. 4 Sveli Andrej je tako gofpodoval, de je fam pervi delal, kar je drugim rrmiham sapovedal. Bog je dal nje¬ mu zhudeshe delati; fkrivne in daljne rezhi v’ duhu vidi ti. Njegove fvetofti je bila vfa de- shela polna, sato je vfa duhovfhina meda Fri- sola njega sa fvojiga fhkofa svolila. On fe je preftrafhil, in fe fkril, pa Bog ga je raso- del, in fe je mogel ti veliki butari podvrezhi. t Sveti Andrej, kadar je bil od Boga tako vifo- ko povsdignjen, fe je bolj ponisheval , v’ po¬ kori je smiraj shivel, vedno je molil, veliko fkerbel sa svelizhanje vfih. V’ tih dobrih de¬ lih je mirno safpal v’ Gofpodu v’ letu 13 ] 3 . Nauk . Od kod je fpazhenojt per odrafhenih ? t Sveti Andrej fe j.e fpazhil v’ mladofli, pa potlej fe je refnizhno poboljfhal in do fmerti Bogu ftanovitno flushih Velika nefre- *ha je sapraviti nedolshnoft, pa fhe huji v’ bu- 20 * 3o8 dobii terdorratno shiveti. Lahko fe sapravi nedolshnoft, pa ni lahko fe fpokoriti, slafti zhe hude navade grefhnika gofpodujejo. Ref- nizo govori prerok Jeremija: „Zhe samore Etiopez Tvojo zherno kosho v’ belo preme- niti, tako hote tudi vi samogli dobro ftoriti, po tem, ki Tlo fe hudiga navadili.“ Jer. i3, a3. Glej tedaj nevarnoft neumnesha, kteri je Tvojo nedolshnoft, ali pervo gnado sapravil. Natorna framoshljivoft brani grefhiti; ftrah boshji bersda hudo posheljenje, pa zhe greh premaga, premaguje The, in huda navada ter- do grefhnika gofpoduje. Ohrani tedaj nedolshnoft, ali per fvetim kerftu prejeto gnado. Blagor zhloveliu! tau- shent krat blagor njemu, ako ni sapravil per- ve gnade. Dolshnoft vfih je svefto in ftano- vitno flushiti Bogu, fvojimu ftvarniku: ven- der je veliko flabih, nesveftih, rasujsdanih, kteri shive ko fovrashniki boshji, in kakor de bi bili sveftobo hudizhu obljubili. Ref, red¬ ka je nedolshnoft, redka, pokora, le poshe¬ ljenje gofpoduje. Od kod fploh je ta fpa- zhenoft. Pervi urshah fpazhenofti je flaba natora. Zhlovek je f’ pervim greham hudo poshelje¬ nje poverbal; to pa je isvir vfiga hudiga. t Sve- ti Jakop pravi: „Vfak je fkufhan, kader je od fvojiga posheljenja vlezhen in vabljen; poshe¬ ljenje rodi greh, greh pa rodi fmert, ali ]io- gubljenje. 44 Jak; i, 14 , i3. — Vfaki je dol- — 3og — shen premagovati hudo posheljenje, ker vfa- kimu je rezheno: „Ne shivi po Tvojim poshe- ljenji, in odvrazhuj Te od Tvoje volje.“ 4 Sirah. 18 , 3o. To je teshko, ker hudo posheljenje Tladko TkuTha, vender s’ gnado hoshjo je vTe mogozhe. VTak naj proli gorezhe, in ftano- vitno, de jo od Boga dobi. Drugi urshah te Tploh TpazhenoAi To Aar- Thi. Veliko mladih ljudi Te sheni hres vTe potrebne perprave. Oni To bili prej v’ vfim pohujThani, in vfiga h udi ga polni; tudi pot¬ lej To lahko bres kriAjanTkiga duha. Kako bodo ti Tvoje otroke v’ boshjim Araliu redili, kteriga Tarni nimajo? Njih otrozi Boga malo Tposnajo, ker Tkorej nikolj ne TliThijo od nje¬ ga govoriti: ali To neuTmiljeno Arahovani, ali jim je neumno pregledovano. Otrozi Tebi pu- Theni slive po Tvoji Tpazbeni nalori, in Te ni zhuditi , zhe odraTheni To hudobni. Tretji urshah te Tploh TpazhenoAi je po- hujThanje. Porodniki To nar bolj liga krivi, ker Tvojim otrokam pregledujejo, kadar To prepirljivi, nepokojni, krivizhni. Porodniki pohujThajo otroke, kadar pred njimi imajo premalo TramoshljivoAi; kadar govore od ger- diga sadershanja Tvojiga blishniga, ali puAe govoriti; kadar otroke uzhe sanizhevati dru¬ ge ljudi; kadar Te med Teboj prepirajo; ka¬ dar jih v’ Tlabo drushbo puThajo, ali dajejo flushiti k’ Tlabiin kriAjanam. Otrozi To tudi 'ahko pohujThani od drusih, ker vTi koli To OlO polni gerdiga govorjenja, . norolli in greThni- ga djanja. ReTnizhno je sdaj, kar je sdav- naj govoril prerok Osea: „Lash, kletev, tat¬ vina , nezhilloft fe je ko povodenj raslila po vfi semlji.“ Ose. 4 , 2. t Si ti fhe nedolshen? Blagor tebi! Pre- mifli pa, zhe ti v’ refnizi nedolshen. Snam- nja nedolshnolti fo te: ,,ftrah boshji; dopada- jenje nad Bogam, in nad vfim dobrim; Tra- moshljivoft pred boshjimi ozhmi; gorezha mo¬ litev; fkerb sa zhalt boshjo; beg pred nevar¬ no perloshnofl jo, pred malopridnimi, pred greha m; pokorfhina do Boga, do duhovnov, do ftarfhov , do vfih oblaftnikov; llanovitna volja v’ vfih rezheh Bogu dopafti. Zhe fi tak, bodi ftanoviten , in tebi bo dobro vekomaj. R.ef, blagor zhloveku, kteri nofi jarm od fvoje mladolli. Pofnemaj modriga' od Tebe reko- zhiga- ,,Dokler fim fhe mlad bil, prejden fim v’ smote sabredel, fim modrotli s’ Tvojo mo- litev|0 ifkal. V’ tempeljnu fim sa njo profil, in je hozhem do Tvoje Tmerli iTkati.“ c Sirah. 5 i, 18, 19. Dokler fi nedolshen, Tkerbi, de ob gnado ne prideTh; zhe ne, greha Te bofh pervadil, in ga teshko odpravil. ReT je: kar fe mladenzh navadi, od tiga, tudi ftar, teshko odftopi. Prip. 22, 6. t Si ti sa pravil nedolshnoil ? O velika ne- Tre zb a! teshko Te popravi, vender ne obupaj; teshko je poboljfhanje , pa Bogu je vfe mogo- zhe. De Te poboljThaTh, premiThljuj fmert, fodbo, vezhnoft, terpljenje Jesufovo, sapo- vedi; opufti hude perloshnofti; ferzhno fe odpovej sapeljivim tovarfham; ne hoj fe fveta sanizhevan ja; ljubi famolo, moli rad, fker- hno poflufhal befedo boshjo, klizhi v’ Jesufa, perporozhuj fe Marii; ubogaj fpovednika. Zbe li prevezh upafh, premifhljuj, kar v’ tebi Urah obuduje: zhe fe prevezh bojifh , pre¬ mifhljuj, kar v’ tebi upanje obuduje: upanje in lirah naj te v’ grob fpremljeta. t Smeraj imaj to pred ozhmi: „Bog bo meni odpuftil, zhe fe fpokorim, kakor je odpuftil fvetimu Andreju, kteriga god danf obhajamo. M o l i t e v. Oh! kdo bo meni dal ftudenz obilnih fols, de bi vedno obshaloval sgubljeno nedolshnoft? Lepa in ravna pot, po kteri nedolshni hodijo v’ nebefhko kraljeftvo, je meni sagrajena. Hva¬ la bodi ufmiljenimu Bogu! on mi kashe dru¬ go, po kteri fpokorniki hodijo. Ta pot je ref ojftra, tefna, bodezha, pa druge ni sa me. Naj bo ojftra, tefna, bodezha, vender je ve¬ lika miloft, de samorem po nji v’ nebefa pri¬ ti. Sakaj bi fe bal terpljenja , kteriga fim vre¬ den in potreben? Jesuf, nedolshen in fvet, gre pred menoj f’ krisham obloshen, 'tudi jeft pojdem sa njim. On je umeri na krishu, me¬ ni le sapove odmreti grehu: on je kri prelil, meni le folse sapove ; on meni tudi pomaga, m zhe fe fpokorim, mi bo dal sa plazhilo ne¬ befhko kraljeftvo. O ljubesnivi Jesuf ! vef 3x2 zhaf fvojiga shivljenja bom obshaloval fvojo nehvaleshno nepokorfhino. t Sveti Andrej, pro¬ ti Jesufa, de me v’ miloft vsame, de ga po fmerti prijasniga najdem. Amen. V. dan fvezhana. 'Svela Agata, deviza in marterniza. t Sveta Agata je zhaflena po vfi katoljfhki zer- kvi, ker fe ni dala smoliti ne od posheljanja, ne od ftrahu. Ona je bila rojena v’ 4 Sizilii okolj 23o let po Jesufovim rojftvu. Ona je imela na fvetu vfiga sadolli, kar samore fla- bimu zlilo veku dopafti, pa vfe to je savolj Je¬ sufa sanizhevala; v’ famoti je fkerbno Bogu flushila. Kuinzian neverni oblaftnik v’ t Sizilii je fvojim flushabnikam ukasal njo popalti, in perpeljati pred fe. t Sveta Agata, kadar je vidila, de jim uiti ne more, je pokleknila in is ferza tako molila: „0 Gofpod Jesuf! ti vi- difh moje ferze, de hozhem le tvoja biti; o- brani me pred nczhiftim zhlovekam , in daj mi mozh hudizlia premagati. <£ Kadar je bila perpeljana pred oblaflnika, jo je ukasal gnati v’ hifho hudobne shenfke, Afrodisije, de bi bi¬ la od nje, in od njenih neframnih hzheri od Jesufa in od zhiftolli odvernjena: pa per nji 3i3 nifo mogli nizh opraviti, ker Jesuf je dobrot¬ ljivo uflifhal njene vedne folsne molitve. Kuinzian je od hudobne Afrodisje isve- dil, de je Agata ftanovitna ko Tkala, de Te ne da pregovoriti, in de smeraj y’ Jesufa sdihu- je. Oblallnik je ukasal fveto Agato pred Te perpeljati, in ji je rekel: „Te ni Tram, dekli- za imenitniga rodu, de Te gerdo ponishafh, in flushifh mertvimu Bogu ?“ t Sveta Agata je odgovorila: „Jesuf, kteriga molim, je pravi Bog in mene ni Tram ga moliti; ti Te pazh gerdo ponishafh, ker molifh neframne bogo¬ ve.“ Kuinzian jo ukashe v’ obras vdariti, in potlej v’ jezho vrezhi. Drugi dan je sapove- dal njo pred-Te perpeljati, in ker je bila sme¬ raj ferzhnejfhi, To jo neufmiljeni flushabniki po prejeti sapo vedi hudo martrali, pa fveta Agata je vfe hude bolezhine sanizhevala. Ob¬ lallnik jo je 'sopet v’ jezho poflal, in sraven sapovedal ji nobene pomozhi in nobeniga u- fmiljenja fkasati, tudi nizh shiveslia dati , de bi od v-figa hudiga umerla. Ob polnozhi Te je nji perkasal fveti Peter apoftel, jo potrofh- tal, in osdravil. Vfe je bilo fvetlo po jezhi; varhi fo fe prellrafhili in sbeshali. Oni fo oblaltniku vfe pravili, kaj de fe je sgodilo, pa on je v’ fvoji neveri oltal. Zhes fhtiri dni jo je oblallnik ukasal so¬ pet neufmiljeno marlrati, pa je ni premogel ; nasaj v’ jezho jo je poflal. t Svela Agata ni nizh marala sa vfe hude bolezhine, temuzh le sdihovala po nebefhkim kraljeAvu; in mo- -— 3i4 — lila je is ferza tako: O Bog! moj ftvarnik in Gofpod! ti fi me ohranil zhifta, fi mi dal mozh vfe bolezhine premagati, in li is mojiga ferza isgnal vfo pofvetno ljubesen; vsemi mo¬ jo dufho, de is tiga revniga fveta gre vshivat tvojo vezhno miloft. Kadar je odmolila, in safpala v’ Gofpodu. IV a u k. Is njeniga shivljenja. Neverni oblaftnik Kuinzian je vedil, de bogabojezhnofi: lahko v’ nevarni drushbi oma¬ ga, sato je poflal fveto Agato v’ hifho hudobne Afrodisije, kjer je mogla fhtiri tedne biti. Tu-' di ti vefh, fi velikokrat flifhal, ali bral, de v’ flabi drufhni lahko grefhifh; saka j pa 11 rad per flabih? Ti vefh, de ti nimajo nizh praviga kerfhanftva; od njih ne flifhifh nizh dobriga, temuzh veliko flabiga. Ker ti lju- bifh Habe, bofh hitro, ali li she, njim enak. Kdor je per flabih, nesazhutno hudo na-fe jemlje: in fe hudobije navsame. Tedaj beshi pred hudobnimi, de fe njih sadershanja ne hauzhif^, in perloshnolti ne najdelh Ivojo dufho pohujfhati. Prip. 22 , 25. 4 Sveta Agata je v’ rasujsdani drushbi ne- dolshna oftala, ker ji je Bog fofebno poma¬ gal. Premifli, de je bila prej rada v’ famoti, in le f’ lilo je bila gnana v’ hudobno drufhi- noj sraven pa je tudi f’ folsami profila, de bi bila od Boga obvarovana. Bog je njo ufli- fhal, in ji pomagal, kakor je prej obranil zlii- do t Susano, nedolshniga Josbefa, in druge brumne, kterim fe je fkufhnjava zhes njih voljo nakluzhila, Kdo pa tebe goni med Ha¬ be? fam rad grefh, in hodifh. 4 Sveta Agata bi bila raji v’ grobu, ko med flabimi ; ti pa ne morefh obdati, in shiveti bres njih: pa ravno to tebe obfodi. Ti imafh fizer dolli is- govorov, pa prašnih, kakor tvoja ladna ved tebi prizhuje. Pred fodbo boshjo bofh ref- nizhno, pa preposno fposnal: hudobija mojiga ferza me je oflepila. Afrodisija in njene neframne hzhere, med kterim je fveta Agata nekaj zhafa permorana odala, pomenijo tide hudobne, kteri prav ra¬ di febe s’ ptujimi grebi sa majhen dobizhik obloshe. Ti fo na medi hudizha, opravlja¬ jo njegovo hudo flushbo, fo nevarnifhi in hu- dobnifhi od njega. Hudizh ni dolsben nobe- niga ljubiti; mi imamo fveto sapoved eden drugiga ljubiti; sato je napeljevaviz v’ hudo hudobnifhi od nevofhljiviga hudizha. Kdor meni, de je prevezh rezheno, naj poflufha befede fvetiga Pavla rezhene enakimu sape- Ijivzu: „0 poln vfih svijazh, in vfe hudobe, fin hudizbovi, fovrashnik vfe pravize, ne jenjafh prave poti Gofpodove prevrazhati. 44 Djan. ap. i3, 10 . Vfe to bije na tide, kte- n druge v’ greh nagovarjajo, blishnimu po¬ gozdila, pifma vedozh donafbajo, fkrivne nada- Ve pledejo, de dufhe love v’ pogubljenje, de bi neframnim ftregli. Lih od njih tudi Jere¬ mija govori: „Med mojim ljudftvam fo fe najdili hudobniki, kteri ko ptizharji salesuje- jo, podtikajo saderge in naftave, de bi lovili ljudi. 44 Jer. 5 , 2 6 . Boljfhi bi bilo tim, de bi ne bili rojeni. Oblaftnik Kuinzian je fveti Agati rekel: ,,Te ni Tram, ti imenitna dekliza, fe ponisha- ti, in moliti mertviga Boga ? Ona pa ni nizh marala sato saframovanje, le Jesufa je povik- fhevala. Ti pomifli, ali pofnemafh hudob- niga Kuinziana, ali ftanovitno Agato. More¬ biti sanizhujefh tifte, kteri hodijo sa Ješufam; tedaj sanizhujefh, kar Jesuf sapoveduje, kar on ljubi, kar ima v’ zhafti. Kakfhne ve¬ re fi? Odgovorifh: katoljfhke. Ne more ref biti, zhe sanizhujefh kriftjane savolj kerfhan- fkiga shivljenja. Zhe pa ti, o kriftjan ! li sa- nizhevan savolj dobrih del, ne maraj sa smer- janje, in sa gerde imena, ki jih drugi tebi dajejo, ampak sanizhuj ferzhno sanizhevanje hudih , in ne odftopi od dobriga. Kriftuf pra¬ vi: „Ne bojte fe titlih, kteri telo umore, dufhe pa ne morejo umoriti, temuzh bojte fe Boga, kteri samore dufho in telo pogubiti/ 4 Mat. 10, 28. Kako bi samogel ti preliti kri sa vero, zhe savolj befedi od dobriga odfto- pifh? c Sramuj fe hudiga, ne dobriga, in bo¬ di vefel, zhe savolj pravize preganjanje ter- pifh. t Sveti Peter uzhi: „Ako terpifh ko kri¬ ftjan, ne framuj fe 3 ampak zhafti Boga sato. I. Petr. 4 > 16. — 3i7 — Oblaftnik je bil nad fveto Agato neisre- zheno rasferden, in jo je ukasal ftrafhno mar- trati. Prej jo je gerdo ljubil, potlej jo je neufmiljeno fovrashil. Ne zhudi fe nad tim; sakaj hudobni fo krivizhni, naj ljubijo, ali fovrashijo. Velikokrat fe nezhifta ljubesen pre- menuje v’ hudo fovrafhtvo. Marfkteri bi ho¬ tel konzliati zlilo veka, savolj kteriga je prej fvojo dufho hudizhu flepo prodal. Ko bi bi¬ la pa tudi ta neframna ljubesen ftanovitna, kaj to pomaga? Ne le nizh ne pomaga, te- muzh je dufhi nevarnifhi. s Smert jo bo ra- sderla, in Bog jo bo vekomaj pokoril. Tedaj, ljubi Boga, njega fe boj, njemu llushi in on te ne bo nikdar sapuftil. Premifli: Zhe je Bog soper tebe, kdo ti samore pomagati? Zhe je Bog f’ teboj, kdo ti samore fhkodvati ? Molitev. O Jesuf! ti kralj nebef in semlje fi fe sa¬ volj mene neisrezheno ponishal, shelim tudi jeft fe ponishati savolj tebe. Vfa moja fkerb bo sa naprej le po tebi shiveti. Ti fi ljubil, in ljubifh me bolj ko dobra mati fvojiga edi- niga otroka: tudi jeft shelim zhes vfe tebe lju¬ biti. O de bi jeft s’ mozhno ljubesnijo s’ te¬ boj sdrushen bil! shelim in fe hozhem le tebe dershati; salo profim: daj meni fvojo mogo- ahno gnado, kakorflino fi dal fvoji svefti flu- shabnizi fveti Agati, de premagujem sapelji- vo mozh fvojiga hudiga posheljenja, in vidnih fovrashnikov; de fe ferzhno vftavljam vfim sa- peljivim prijatlam, in vfim salesovavzam; de me nepremalme ne sapeljivoft, ne ftrah, ne fila, ne nizh. Daj meni bres madesha shive- ti na tim sapeljivim fvetu, de pridem v’ tvoje kvaljeftvo. Amen. VI. dan fvezhana. fvela Rali/a, deviza in marierniza. t ^veta Ra ti ja, ali Dorotea, is mefta Zesare- je v’ Kapadozji je flushila Bogu v’ vfi zhiftofti in ponishnofti. t Saprizi neverni oblaftnik v’ J Kapadozii jo je pred fe poklizal in ji rekel: Poldizal fim te, de te frezhno ftoriin, ako ho- zhefh nafhe bogove moliti. Ralija mu odgo¬ vori : kralj nebef in semlje mi to prepove. Oblaftnik ji rezhe: Ratija povem ti, ako ter- dovratna oftanefh, te bom dal neufrbiljeno martrati. Odgovori mu: martre, ki mi jih shugafh, bodo minule, peklenfke pa nikolj; ako hozbem vezhnimi oditi, morem tukaj zha- fne terpeti. ^Spomnim fe, de nam je Gofpod rekel: Ne bojte fe tih, ki vam telo umore, ampak bojte Je tiga, ki vam samore dufho in telo v' vezhni ogenj vrezhi. Ravno salo daruj malikam, ji pravi fodnik, de ti ne bo¬ do fovrashni, in vergli tvojo dufho in telo V — oig — režimi ogenj. Ratija pa mu rezhe: Verjemi, nikakor le ne vdam darovati savershenim du- hovam, ki fo v’ fvojim shivljenji prebivali v’ trohijivim telefu, in ker nifo fposnali pra- viga shiviga Boga, ftvarnika nebef in semlje, fo tako gerdo shiveli, de more naf Tram biti od njih shivljenja govoriti, in fo umerli ko neumna shivina, Vedi, de dufhe tih, kterih podobe tukaj po boshje zhaftite v’ vezhnim o- gnju gore, kamor bodo tudi vfi versheni, ki nozhjo fvojiga ftvarnika fposnati in malike zhafte. 4 Sodnik vef rasdrashen sapove jo hu¬ do martrati, ali ona vefela fvojiga terpljenja, hlapzam rezhe: Nikar ne mudite me martra¬ ti, de prej k’ fvojimu shenimu pridem, sa- volj kteriga shclim vfe marlre in fmert pre- terpeti. s Saprizi jo poprafha, kdo je ta, ki ga tako iilno shelifh ? Odgovori mu: Jesuf Kriftuf, ;Sin boshji, kleri je po fvoji boshji natori povfod, po zhlovefhki natori pa je fhel v’ nebela, kjer fedi na defnizi vezhniga Ozhe- ta. t She enkrat ji fodnik ukashe darovati ma- likam, pa saftonj. Sapove je pofadili v’ ko¬ tel poln oreljiga olja, pa fveti devizi ni nizh fhkodovalo,'fhe lepfhi je bila potlej ko pred. Ukashe jo sapreli v’ jezho, kjer devet dni ni ne jedla ne pila. Defeli dan jo da pred fe perpeljati, in 1° lili Apolo, velikiga malika moliti. Ona pa ttiu odgovori: Jeft molim praviga Boga in ne tfialika. N T a to je fodnik sapovedal, jo sa no- ge obeliti, s’ fhibami neufmiljeno pretepati, 320 s’ luzhji shgati, s’ shelesnimi glavniki po vfim shiyotu rastergati, in potlej v’ jezho sapreti, Vfe sapovedano fe je sgodilo, in fveta Ratija na pol mertva je bila v’ jezho vershena, pa drugi dan sopet sdrava in vefela. Zhudil fe je oblaftnik zhes ozbitno mozh boshjo, ogovori jo sopet, de bi fe vdala. t Sveta Ratija je ime¬ la fhe dve feflri, Krifta in Kalifta, ktere fte is ftrahu pred shugano fmertjo malike molile. Te poklizhe oblaftnik, in jim rezhe: Vsamite s’ feboj fvojo neumno feftro Ratijo, in prego¬ vorite jo ubogati, de ne umerje. One fte li prav veliko persadevale jo pregovoriti, pa sa- ftonj: fveta Ratija ni bila le ftanovitno v’ ve¬ ri, temuzh je tudi fkerbela fvoje feftre fpre- oberniti. Ona je tolikanj ljubesnivo jima go¬ vorila od sapeljiviga fveta, od pravizhne fod- be boshje, od Rogu dolshne svetlobe, od lju- besni Jesufove do nafhih dufh, in od drugih vernih refniz , de fte shaloftne fvojo veliko pre¬ greho fposnale; fhle fte pred oblaftnika, in pred njim fte fvoj greh fpospale ; rekle fle mu tudi: Rade bi umerle sa Jesufa. Oblaft¬ nik jih je berfh obfodil v’ fmert: ferzhno fte umerle, in sadobile odpufhanje prejfhne ne- sveftobe. Lahko fe ve, kolikanj je bil oblaftnik, t Saprizi rasferden in raskazhen nad fveto Ra' tijo, ktero je sapeljivko miflil; jo ukasal p° vfim shivotu hudo martrati, pa ona je bila v’ hudih bolezhinah vefela, ker je fvoje fe' ftre is pogube refhila, in ker je upala kmalo 321 sa njima v’ nebefa iti. ^Sodnik vidijozh, de per nji nizh ne opravi, jo je k’ fmerti obfodil. 4 Sveta Ratija je /hla vfa vefela na fodifbe, in ondi fo ji glavo odfekali. Njena shlahtna fmert je bila okoli 3oo let po Jesuiovim rojftyu. Nauk. Is njeniga shivljenja. Krika in Kalifla, feftre fvete Ratije, fle od vere odpadle sato, ker fle bile mehkiga shivljenja. Mehko shivljenje fe ne pravi v’ po- shrefhnofti, v’ nezhiftofti, v’ hudobijah shive- ti, ampak prevezh fkerbeti sa fnafhnoft fvo- jiga, telefa, po dopadljivofli fveta shiveti, in kaj takiga. Napuh, lenoba, laflna ljubesen, flrah pred fvetam, je v’ mehkih krifljanih, in sato fe njih dufha v’ veliki nevarnofti snajde. Kriftjani mehkiga shivljenja fo po- fvetni, fe boje sanizhevanja, fo hvale sheljni, fo perlisnjeni; ravno sato fo bres mozhi, ne- ftanovitni, in fe perpravljajo v’ velike pre¬ grehe pafti. Veliko je mehkih krifljanov, pa ne fposnajo fvoje velike flabofti, fhtejejo fe nedolshne, pa bodo ob pervi velike fkufhnja- vi ftrafhno padli. Saka j? Sato, pravi Kriftuf, ker nimajo korenine Ijubesni do Boga. Luk. 8, i3. Kriftjan! imaj korenino vere, poni- shnofti, Ijubesni;. tako bofh flanovitno Bogu flushil; ne ifhi fvetu dopalli,' fvoje grefhno telo I. 21 322 imaj terdo ko hudobniga flushabnika, in fku- fhnjave ne bodo per tebi nizh premogle. Krifta in Kalifta nifte le doma; fvoje ne- sveftobe natihama obshalovale, ampak tudi pred oblaftnikam. To je bilo potrebno; prej Ite malike ozhitno molile, potrebno je tedaj bilo savolj daniga pobujfhanja ozhitno fposnati in moliti Jesufa. Ljubi grefhnik! zhe' ti pred farnim Bogam grefhifh, hudo je to, vender je tebi sadofti natihama obshalovati, fe poko¬ riti, fe fpovedati; zhe h pa ozhitno grefhil, fe morefh tudi ozhitno pokoriti, ker li fvoje brate pohujfhal-, morefh fvojo hudobijo ozhit¬ no fposnati, fe ponishevati, in pokoriti. Zhe fvojo pokoro, fvoje pokoljfhanje fkrivafh; zhe fe pred fvetam po navadi mehkih kriftjanov obnafhafh; zhe fe savolj sanizhevanja jesifh, ali sapovedanih dobrih del framujefh, le ver¬ jemi, niti fpreobernjen po volji boshji. ^ve¬ ti Peter, fveti Pavel, fveta Marija Magdale¬ na, fveta Marjeta od Kortone, in drugi fpre- obernjeni, fo ozhitno popravili, kar fo napzh- niga ozhitno delali; ti ravno tako delaj, zhe hozhefh svelizhan biti. Oblaftnik Saprizi je Krifto in Kalillo imel sa modre, fveto Ratijo pa sa neumno. Nad tim fe ni zbuditi, ker je bil malikovaviz, nad kriftjani bi fe bilo zbuditi, zhe bi tako fodili. Neverniki fo molili malike; fo le sa fvet fker- beli, ker od prihodniga shivljenja fo malo, ali nizh vedili. Savolj tih smot fe nifo nikolj sarnogli prezhuditi, de kriftjani sanizhujejo po- 3a3 ahvitno vefelje, in tudi fvoje shivljenje is u- panja prihodnih dobrot. Kriftjan moj! flaba natora tebe ravno v’ to smoto napeljuje, de bi ti sa zhafno frezho vezli fkerbel, bo sa vezhno. Premifhljuj fkerbno nauke Jesufove: Blagor ubogim v’ duhu! Blagor shaloftnim! Blagor preganjanim savolj pravize! Ti in dru¬ gi fveti nauki ti bodo dajali 'modroft, in ta ti bo ubranila poflufhati, kar tvojo dufho sa- peljuje ; ne bofh poflufhal ne fvojiga hudiga posheljenja, ne flabih prijatlov, ne drugih sa- peljivzov, ampak le Boga. t Sveta Rali ja je slo fkerbela sa fpreober- nenje fvojih fefter, in je bila neisrezheno ve- fela, kadar jih je Jesufu perdobila. Tudi ti fkerbi sa poboljfhanje, in svelizbanje grefh- nikov. To je nar prijelnifhi delo Bogu, in on ti bo obilno povernil. t Sveti Jakop pri- zhuje : „Bratje moji! ako bo kdo od refnize safhel, in ga bo kdo nasaj vernil, bo njego¬ vo dufho od (vezhne) fmerti refhil, in pokri¬ je veliko fhtevilo grehov. 44 Jak. 5, 20. Sa sve- lizhanje blishniga fkerbeti ni le perporozhe- no , lemuzh tudi sapovedano, kakor moder ,Sirah govori: „Bog je vfakimu sapovedal sa blishniga fkerbeti. 44 { Sirah. 17, 12. Kdor pra¬ vi : Kaj je meni mar: naj delajo, kar hozhe- jo , je brat neufmiljeniga Kajna, kteri je Bo¬ gu odgovoril: Kaj fim jed varih fvojiga bra¬ la ? Zhe li ti fvojiga blishniga pohujfhal, to¬ liko bolj te saveshe ta sapoved, in fi morefh y fe persadevati , od tebe sapeljane dufbe na 2,1 — 324 — pravo pot perpraviti; bres tiga ne bo sa te svelizhanja. Molitev. O Jesuf! zhe premiflim fvojo grefhno ne- sveftobo in neftanovitnoft v’ tvoji flushbi, mo¬ rem trepetati; fposnam fvojo pregreho, pa tu¬ di fposnam, de je moje mehko shivljenje, moja laftna mefena ljubesen, in kar isvira is liudiga posheljenja, mene neftanovitniga, in nesveftiga delalo. Nobene fianovitnofti v’ tvoji flushbi ni bilo per meni, ker fim hotel dve¬ ma gofpodama flushiti; tebi fim flushil le ka¬ dar ljudje nifo meni branili, kadar fim lah¬ ko samogel bres sanizhevanja flabih, in bres vojfkovanja soper hudo posheljenje: zhe fo me pa sanizhevali, zhe fo me nagovorjali, zhe je dobizhik, ali vefelje, ali kaj drusiga meni branilo, fim vfe tvoje sapovedi in nau¬ ke hitro posabil. Odpufti mi, o Gofpod! to grefhno nesvellobo, sa naprej hozhem le tebi ftanovitno flushiti, ako bi vef fvet meni obra¬ niti hotel. Tudi fi bom persadeval druge, slafti od mene pohujfhane, na pravo pot per¬ praviti. Dokler shivim, le sa tvojo zhaft ho- ^zhem fkerbeti in le tvoje hvale ifkati, de tebe v’ drushbi fvete Ratije, in vfih fvetih vekomaj hvalim. Amen. 3a5 — VII. dan fvezhana. t S. Adauk, in veliko marternikov. { Sveti Adauk je bil moder in pravizhen mosh, pa tudi dober kriftjan. Ta je bil v’ vezh imenitnih flushbah; potlej je bil pofta- vljen od zefarja Makfimina vladni!«, ali vishar meta Antandara v’ Frigji. t Sveti Adauk je bil slo vefel, kadar je nafhel vfe prebivavze mella Altandara bogabojezbe kriftjane. Zefar Mak- fimin je le potlej isvedil, de nifo le mcfh- zhanje, ampak tudi od njega pollavljen ob- laftnik Adauk kriftjani: vef rasferden je bil savolj tiga, in poflal je tje poglavarja s’ veli¬ ko vojfko, de bi jih vfe permoral malike mo¬ liti. ( Sveti Adauk je dajal ferzhnoft drugim, raji umreti, kakor vero sapuftiti. Vfi fo Ha- novitni oftali, deliravno li je od zefarja tje poflani foldafhki poglavar slo persadeval jih od vere odverniti. Kadar je vidil, de s’ nji¬ mi nizh ne opravi, je ftoril po sapovedi neu- fmiljeniga zefarja, je mefto od vlih Hrani sa- shegal, in vli fo v’ ognji konz vseli. Tako pifhe zerkveni pifar Eusebi is Zesareje. — 3a6 — ♦ Nauk. Po veri shiveti, fvet sanizhevaii , sa nebefh- ko kraljejtvo fkerbeti. 4 Srezhna hifha, mefto, deshela, kjer je katoljfhka vera, pa fofebno, zhe shivlje- nje je po nji. Hifha, mefto, deshela, kjer hi vfi po fveti veri shiveli, hi bila podoba ne- befhkiga kraljeftva. Ako bi vfi kriftjani lju¬ bili Boga zhes vfe, blishniga kakor fehe sa- volj Boga, kako frezhni bi bili! Vfi bi molili in hvalili vfigamogozhniga Boga, vfi bi bili uiiniljeni in pravizhni s’ blishnim, ne bilo bi ne krivize, ne golufije, ne jese, ne file, ne ftrahu, in drusiga hudiga; vfi bi bili dobri, refnizhni, tihi, ufmiljeni, in sdrusheni med fe- boj s’ saveso fvete ljubesni v’ Jesufu Kriftufu. Vfe kerfhanfke deshele bi bile frezhne, ako bi vfi kriftjani po prejeti fveti veri shiveli. t Sveta vera, ktera je od Boga rasodeta, de vezhno frezho sadobimo, je tudi tukaj nei- srezheno dobrotljiva; in semlja, sopet rezhem> bi bila podoba nebefhkiga kraljeftva. Ako bi bila na fvetu kakfhna rodovitna, sdrava, kratkozhafna deshela, kjer bi bilo v’ miru in obilnofti vfiga dobriga vsbivatij pa nikolj od nobene bolesni nizh flifhati, tu¬ di od nobene druge nadloge ne, ta deshela bi bila od kraja do kraja fveta flovezha, i n frezhna imenovana; vfi bi rekli: „blagor nje- «* • Tlim prebivavzam, in vfi bi hiteli od vlili kra- jov v’ njo. Take frezhne deshele ni na fvetu, ampak le v’ nebelih je metlo vfiga dobriga; le tje moremo hiteti, de hi vfe dobrote vshivali, in bomo prifhli, ako po fveti veri shivimo. ( Svet je dolina nadlog in krishov 5 tukaj fmo mi jetniki, de plazhujemo dolg greha in li s’ gnado boshjo nebefa flushimo. Nafhim dufham bi ne bilo dobro, ako bi tukaj imeli vfe po fvoji volji. Tukaj fmo goftazhi, in po¬ potniki, obdani od nadlog, de hrepenimo po obljubljeni desheli, po nebefhkim kraljellvu. 4 Sveti Pavel pravi: ,,Nimamo tukaj obltojezhi- ga mella, temuzh prihodniga ifhemo.“ Hebr. i 3 . 14. Tukaj fmo od hifhniga gofpodarja najeti, de v’ vinogradu katoljfhke zerkve prid¬ no delamo, vrozhino in tesho nolimo, in na vezher bomo prejeli plazhilo: to je, kadar bomo od fmerti prenefeni v’ vezbnoll. Sakaj pa na semlji je tolikajn krishov in nadlog? Nadloge fo lizer savolj grehov, pa tudi, de nifmo na fvet navesani, de odtergu- jemo ferie od vidnih ilvari, in ne posabimo nebefhkiga kraljeltva. Zhe premiflimo, de vfako uro samoremo is tiga fveta poklizani hi¬ ti, in de fmo tukaj v’ vednih nadlogah, ne moremo ljubiti fveta, temuzh bomo fkerbeli s’ dobrimi delmi nebefhko kraljeftvo saflushiti. Ako prav premiflimo nepokojni fvet, more¬ mo biti ko hifhni gofpodar ob derezhi povo- denji; eno uro ni bres fkerbi, in nobeniga dopadajenja nima do nje. Ravno taki bi mo- — 328 — gli biti mi: ker pa nifmo, nam Bog i* utmi- ljenja pofhilja nadloge, de fveta dobrot ne vshivamo po fvoji ftrupeni volji. Pokorfhina, in poterpeshljivoft nam je potrebna, ker vfim je rezheno: „Morete s’ velikimi nadlogami v’ nebefhko kraljeftvo priti .“ Djan. ap. 14, 21. Kdor hozhe frezho, mir, vefelje bres vfiga ftrahu, in premenjenja vekomaj vshiva- ti, naj sdaj nevtrudno sa nebefhko kraljeftvo terpi, ker le tam gori fo vfe te dobrote. Ve¬ liko ljudi li tukaj slo persadeva, de loshe shi- vi, pa malokteri fe refnizhno trudi sa nebefh- ho kraljeftvo; potlej ob vfe pride: fvet more sapuftiti, in ne pride v’ nebefa, ker ni shi- vel po sapovedih. 0 kriftjan! neprenehama premifhljuj nebefhko kraljeftvo, kjer pfavi- zhni fe bodo od boshje fvetlobe fvetili, od boshje ljubesni bodo napolnjeni, in vedno Bo-; ga hvalili. Shivi tedaj po fveti veri, fpolnuj vfe sapovedi, hodi po voski poti, de frezhno pridefh v’ Gofpodovo zhaft. Premifli befede preroka Davida: „Ta pride na goro Gofpo¬ dovo , kteri nedolshno shivi, in pravizhno de- la.“ Pf. 14, 1, 2. Mo l i t e v. 0 Jesuf! vem, ako bi mi tukaj po tvojih naukih shiveli, bi bilo nam neisrezheno do¬ bro; mi bi imeli veliko ljubesen do tebe, in ti veliko dopadajenje nad nami: vfi hi bik eden drugimu dobri, ko fveta drushina pod — 32 9 — oblaftjo nar boljiga ozheta, in potlej bi bili vfi v’ tvoje kraljeftvo prenefeni. Ker pa taki ni- fmo, naf ti ufmiljeno terpinzhujefh, de bi tebe ifkali, in dufhe ne pogubili. Ufmiljeni Gofpod.i persanefi meni nevrednimu grefhni- ku; grefhil tim soper tebe, ker fim ljubil fvet, in sanizheval nebefa; gerdo, kratko, po- zhutno vefelje fim vifhej ženil, ko vezhno me¬ ni obljubljeno zhaft. O fveti marterniki! fpro- fite mi rasfvetljeno modroft fvet sanizhevati, in sa nebefa fkerbeti, de kadar bo moja dufha od fveta odlozhena, pridem v’ vafhp vefelo drushbo hvaliti Boga vekomaj. Amen. VIII, dan fvezhana. i Ss. Filea fhkof, in Filorom, mariernika. t Sveti Filea in Filorom fta bila filno bogata, vender fta rada umerla sa vero; fta raji umer- la nedolshna, ko dolgo shivela v’ grehu. t Sve- ti Filea je imel veliko flushbo v’ meftu Alek- fandrii, kjer je fodnik bil. Prej je v’ Egiptov- fkim meftu Tmuis, kjer je bil rojen, veliko flushbo opravljal. On je bil rojen in srejen v’ nejeverftvo; she perletniga je Bog s’ fvojo gnado fpreobernih V’ neveri je bil fizer mo¬ der in pravizhen, pa ta natorna modroft in praviza bres fvete vere k’ svelizhanju ne per- — 53o pelja. Po fpreobernjenji je on po vfih sapo- vedih na tanko shivel, sato je bil sa fhkofa is- voljen. V’ katoijfhki zerkvi vifoko poftavljen, je fvetil vfim s’ bogabojezhim shivljenjam, in s’ zhiftim naukam ; neisrezheno je fkerbel vfe verne v’ fveti veri u ter je vati, de bi bili per- pravljeni sa vero ferzbno umreti. Ob njego¬ vim zhafu je bil zefarfki oblaftnik vfiga Egipta Kulzijan, terd in neufmiljen mosh, sladi so- per kriftjane. Kulzijan je v’ sazhetku s’ Fi- leam prijasno ravnal: karkolj samore pofve- tna modroft uzhiti, vfiga fe je on poflushil, de bi ga od vere odvernil, pa vfe saftonj. Ob¬ laftnik mu na sadnje rezhe: ,,Glej, o Filea! kako prijasno delam s’ teboj; ubogaj me te¬ daj, in moli malike.“ Filea mu odgovori: Sa- hvalim te sa to dobroto, pa fhe to te profim, de me fodifh po prejeti oblafti, ker shelim sa refnizo umreti. Oblaftnik fe je zbudil, de fveti Filea umreti sheli. ( Sveti Filea je bil filno bogat in perlju- den, savolj tiga je imel tudi smed nevernikov dofti prijatlov. Ti fo fkerbeli fvetiga Filea oteti, in sato fo rekli fodniku: „Filea je she undan malike molil.“ c Sveti Filea je vfako lash fovrashil, in je bersh glafno odgovoril: Ki ref, nikolj nifim te hudobije ftoril. Veliki in majhni fo fkerbeli njega ref hiti; tudi kle- zhe fo ga profili fodnika ubogati, in sbiveti, pa on je ftanoviten oftal. t Sraven je bil File- rom dober kriftjan; ta jih je fvaril, rekozh: Sakaj fte mu toliko jn nadleshni, in fi tolikajn 35i persadevate ga Bogu nesveftiga ftoriti? takrat neverniki sraven ftojezhi fo ferdito savpili: »Filea in Filorom, oba fta fmerti vredna! Ta¬ ko je bilo: oba fta bila od fodnika obfoje- na. Neverniki fo fpremili te dva marternika na fodifbe. Filea je imel eniga brata sraven; ta je fbel k’ fodniku, in mu rekel: »Moj brat Filea profi sa odlog.“ ( Sodnik ga bersh pokli- zhe, in vprafha: »Ref, profifh sa odlog?“ Fi¬ lea mu odgovori: »Tiga nifim nikolj profil; ne poflufhaj mojiga neumniga brata: jeft fim te¬ bi hvaleshen, de fi me obfodil, ker s’ fmertjo bom fhel k’ fvojimu Jesufu.“ On hiti nasaj na fodifbe, pa pred fmertjo je.vfim prizhejo- zhim kriftjanam ognjeno govoril, in jih nago¬ varjal, v’ fveti veri ftanovitni oflati. Obema fte bile glave odfekane, in n ju zhifte dufhe fte fhle v’ kraljeftvo boshje vshivat in hvalit Boga vekomaj. To fe je godilo pod nevernim ze- farjam Dioklezijanam. Nauk. Ne legati., rejnizo govorili; pa tudi v' po¬ trebi rejhizo perkrivati. ( Sveti Filea in Filorom, marternika, uzhita ferzhnoft in refnizo; raji fta umerla, ko refni- zo sapulliti. Kteri plajfh po vetru obrazhajo, in fo, kakorfhine jih ljudje hozhejo, ne pri¬ dejo v’ nebefhko kraljeftvo. Te mehkoferzhne Isaija fvari rekozh: ,,Kdo fi ti, de fe umer- jozhiga zhloveka bojifh, vfigamogozhniga 4 St\ar¬ nika pa posabifh?“ Isa. 5 i, 12, i 3 . Jesuf uzhenik tako govori. „Kdor bo mene pred ljudmi satajil, tiga bom tudi jeft satajil pred fvojim Ozhetam.“ Mat. 10, 33 . 4 Sveti Filea daje tudi d,rugi nauk: „Nikdar govoriti lashnjivo.^ On bi fe bil refhil od fmerli s’ eno farno lashnjivo befedo, pa ni ho¬ tel, ker je vedil, de nikolj ni perpufheno le¬ gati ; raji je umeri, ko lashnjivo govoril. Kri- Iljan! vsemi nauk, de nikolj ne govorifh zhes fposnano refnizo. Govoriti drugazhi, kakor fe mifli, ni nikdar perpufheno. Kdor fe smoti, fe v’ miflih golufa, fe sarezhe, ni lashnik, ampak tifti, kteri drugazhi govori, kakor mi¬ fli. Kdor govori drugazhi, kakor mifli, je lashnik, grefhi, in nima isgovora, ker lash ni nikolj perpufhena. Bog tako govori po Mojsefu: „ 0 d refnize ne odftopi: varuj fe la- she.“ II. buk. z 3 , 6 , 7. t Salomon pravi: „La- shnjive ufta umore dufho.“ Modr. 1, 11. Da¬ vid prizhuje: ,,Gofpod fovrashe vfe lashnike.“ Pf. 5 , 7. Lash je vfelej greh, vender ni vfe- lej fmertni greh. Lash je majhen greh, ka¬ dar je v’ majhnih rezheh, in bres krivize. Lash je fmertni greh, kadar je v’ velikih re¬ zheh , ali napravi veliko jeso, krivizo, hudo obdolshenje, in kaj takiga. Lash je tudi fmertni greh, kadar je velika dolshnofl re¬ fnizo govoriti. Porezhefh: Jeli lashem le v’ lili, kadar ne morem drugazhi fvojimu blishnimu pomaga- 333 ti, kadar ne morem drugazhi od verni ti jcse, prepira, krivize. Zhudna brumnofl; je tvoja, ker pomagafh blishnimu s’ greham, in me- nifh dobro delati. Vedi, de Bog, zhifta refni- za, ti prepove legati, zhe tedaj ne morefh blishnimu drugazhi pomagati, tudi s’ lashmi ne fmefh. Prijatli fvetiga Filea fo ravno ta¬ ko miflili, in fo hotli njemu s’ lashnjivim go¬ vorjenjem pomagati: pa on tiga ni perpuftil: premifli, de uni fo bili neverniki, in ti fi kriftjan. Nobena rezh ne more sgovarjati la- sbnjive befede, ne drusiga hudiga. 4 Sveti Pa¬ vel pravi: „Ni perpufheno hudiga floriti C ali govoriti), de bi is tiga dobro prifhlo/ 4 Piiml. 3, 8. Vprafhafh: fim pa dolshan vfelej refni- zo povedati? Legati nikolj ne fmefh, pa tudi ni vfelej prav rasodeti refnizo. Hudobnik rad govori lashnjivo, norez pa ima ferze na jesi- ku, in mifli pozhiti, zhe vfiga ne pravi. De fe lasha varujefh, in fi moder v’ rasodevanji refnize poflufhaj. / Hudizh je pervi lashnik. On je nafbe per- ve ftarfhe s’ lashnjivim govorjenjem smotil, re- kozh: „Ne bole amerli, vi hote ho bogovi, in vedili dobro in hudo, aho jejte od J'adu. ii k Mojs, 3 r 4, 3. Kdor lashe, pofnema hudi- zha. Tako govori fveti Basili: „Hudizh je fiervi lashnik, in on je nzhil druge lashnjivo govoriti Premifli, o lashnik, kakfhniga u- zhenika imafh. Ananija s’ Tvojo sheno £ Safiro je njivo pro¬ dal, in ii udershal nekoliko žene od nje s’ ve- desham Tvoje shene: le en del je pernefel a- pollelnam. £ Sveti Peter je rekel: Ananija, sakaj je jatan tvoje ferze smolil , de Ji Jvetimu Duhu lagala Ananija je padel in u- merl. Zhes tri ure je t Safira prifhla, ravno tako lagala, in unierla. Velik Urah je obfhel vfe. Djan. ap. 5, 1, 11. PremiTli, de Ana¬ nija in t Safii'a, defiravno Ha hotla is hinavfhi- ne druge dobrotljive verne pofnemati, vender ni tla s’ Tvojimi lashmi nobenimu krivize fto- rila; legala Tla rekozh: Sa toliko fva njivo prodala, kar ni bilo reT. Varuj Te tedaj la- sha, ako ravno bres krivize lashnjivo govoriTh, nili nedolshen per Bogu. Doeg Idumejiz je nevoThljivimu t SavIu pra¬ vil, de je Ahimeleh oTrovaviz Davidu poma¬ gal. t Savel kralj je Tovrashil Davida in ga shelil umoriti: sato Te je nad nedolshnim Ahi- meleham rasTerdil, in njega in njegove pomor ril. I. Kralj. 22, 9 — 19. Doeg je reTnizo is hudiga Terza neuTmiljenimu £ Savlu govoril, in je lilno hudo napravil. Varuj Te odkriti, kar Te ne Trne: molzhi, kadar je reTniza Thko- dljiva, pa tudi Te ne boj govoriti, kadar je reTniza potrebna. t Samuel prerok je prejel sapoved od Boga isvoliti Davida sa kralja namefti nepokorni- ga £ Savla. £ Sajmuel je odgovoril: Kako poj¬ dem ? 4 Savel bo isvedil, in mene umoril. Go- Tpod mu rezhe : Vsemi tele s’ Teboj, in ljudem 335 rezi: „Gofpodu darovat fim prifhel.“ I. bub. kralj. 16, 1, 2. t Samuel je flori! in govoril tako: Davida je na fkrivnim pomasal, t Savla ni rasshalil, in ljudem je refnizo govoril. To te uzhi refnizo modro perkrivati, ne s’ lasbmi, ampak s’ refnizhnim sgovoram; de povefh, kar je ref, in perkrivafh, kar je nevarno govorili. Nepotrebno radovednim samorefh mnogo od¬ govor jati, kakor : Ne grem delezh. — Imam opravilo. — Ljudje velikokrat govore lashnji- vo. Tako ali drugazh govori, zbe ni pove¬ dati; kam grefli; kakfhno opravilo imafh; kaj vefh soper blisliniga. Ako hozbefh loshe po prejetih naukih shi- veti, bodi moder; priden, sveft, ferzhen in ponishen. Modroft vfe uzhi , kaj , koliko , ko¬ mu, kedaj, sakaj govoriti, ali molzhati. Pri- dnoft v’ tvojih dolshnoilih te obvaruje s’ lash- mi fvojo lenobo, samudo, ali opufbanje is- govorjati. Sveft bodi in pravizhen, ker kri- viza in lash fte rade fkupaj. t Serzhnoft imaj, de fe ne bojifh refnize govorili. Ponishen bo¬ di , in bofh raji v’ potrebi fvojo flaboft fpo- snal , ko s’ lasbmi febe delal pravizhniga. Boj fe Boga, refnizo ljubi in bofh lahko po tih naukih shivel. Molitev. O Bog, vezhna refniza ! ti fovrashifh vfa- ko lash, jeft pa fim velikokrat lashnjivo govoril. Kako bom obftal pred tyojo refnizhno fodbo ? 336 Lashe bres fhkode in krivize fim sanizheval; velike fim pomanjfheval, rekozh : To je maj¬ hna rezh, majhen greh. .Velikokrat fim refni- zo govoril is hudiga ferza, zhes ljubesen. Te¬ daj je bilo moje lashnjivo in refnizhno go¬ vorjenje soper tebe. O Gofpod! daj mi fvo- jiga fvetiga Duha, duha refnize in modrolti, de bodo tudi moje befede refnizhne, in mo¬ dre. t Sveti Fileja in Filorom, ki fta ljubila refnizo, fprofita mi duha refnize, de fe s’ be- fedo ne pregrefhim. Amen. IX. dan fvezhana. t Svela Polona , deviza in marlerniza. velikim meftu Alekfandrii fo fe bili v’ leta 249 neverniki nanaglim vsdignili soper verne kriftjane, de bi jih pokonzhali; fo ropali njih hifhe, in kar je ortalo, fo s’ ognjam konzha- li. Neverniki fo tepli in morili kriftjane, moshke, shenfke, ftare, mlade; rnefto je bilo kakor bi ga bil neufmiljen fovrashnik pre¬ magal in konzhal, nizh drugazhi ni bilo. Lih takrat je bila fveta Polona od nevernikov vje- ta, in umorjena. Ona je bila fveta pokara¬ na deviza, od mladofti je Bogu flushila s’ vfi' mi dobrimi delmi. Neverniki fo planili v’ nje hifho, jo popadli, in filili, de bi Jesufa sa- 33 7 — nizhevala, malike pa molila; ker tiga ni hotla ' fo jo po uftih tolkli, in ji vfe sobe poderli. Potlej fo jo is meha peljali, velik ogenj na¬ pravili in shugali jo vanj vrezhi, ako ne kol¬ ne Jesufa. c Sveta Polona fe ni bala ognja, Itanovitno je ollala v’ yeri, in je v’ ognji v.e- felo umerli*. Nauk. Od modriga govorjenja, in molzhanja. c Sveta Polona je raji umerla, ko soper Jesufa govorila in ga sanizhevala, kakor fo ne¬ verniki hotli. Ona je vidila, de ni sadoili mo¬ liti Jesufa v’ ferzu, ampak, de ga more moliti tudi s’ jesikam, obdvoje je potrebno. 0, de bi vli kriftjani bili varniga in fvetiga govorje¬ nja, ko fveta Polona! Ljudje imajo jo fploh sa pomozhnizo soper bolezbino sob; jeft bi njim raji vofhil, de bi jo imeli pomozhnizo soper fvoj nepokojni jesik, in de bi fe od nje nauzhili nikdar nizh flabiga govoriti. Velik dar je befeda, pa marfkterim bi bilo bolje, de bi govoriti ne mogli, ker njih ftrupeni jesik je ko mezh v’ roki neufmiljeniga vojfhaka. Lih. od tih govori David: „Hudobni hrulijo fvoje jesike, ko kazha: modrafov Hrup je pod njih shnabli.“ Pf. i3g, 4- Dolshnoft je krotiti jesik. Poflufhaj be- fede fvetiga Jakopa: ,,Veli ko grefhimo vli: kdor ne grefhi s’ befedo, ta je popoln 16. Olrozi fo savolj majhnjga uma fofebno potrebni dobriga sgleda fvojih porodnikov. Neki zerkveni uzhenik pravi: Ne porodniki, ampak ubijauzi fo, kteri fvoje otroke pohuj- Dolshan li jemati dober sgled drugih.. Bodi smiraj lazhen vfiga dobriga, in pofne- maj jih, kteri po sapovedih shive. Premi- fbljuj shivljenje uzhenika Jesufa, Marije, apo- ftelnov, marternikov, in drugih fvetnikov, de po njih shivifh koljkor samorefh. Tudi sdaj v’ tih fpridenih zhafih Bog ima nektere svetle flushabnike, shivi po njih. To sapove Jesuf po fvojim apoftelnu fvetim Paylu, rekozh: ? ,Bratje! gledajte na tifte, lsteri hrumno shive/ 4 Filip. 3 , 17. c Sonze ima fvoje madeshe, do¬ bri imajo fvoje flabofti; tedaj jemlji od njih, bar je po sapovedih, pa ne, bar je soper sa- povedi. Tudi nad • flabimi najdefh poduzhe- nje, abo je tvoje ferze ravno in modro. Ni Vfe flabo, bar flabi delajo, tudi per njih vi¬ difh ali mirnoft, ali ufmiljenje, ali baj drusi- ga dobriga; jemli od njih, bar je dobriga. Zlo njih flabo shivljenje je tebi naub, abo li moder. Vidifh per njih marfbtere flabofti, ali pregrehe, tedaj varuj fe jih; vidifh njih fra- moto, flifhifh njih sanizhevanje; to je tebi v’ naub, de fe tiga varujefh. Glej pa, de fi pravizhen, in de ne bofh per drugih obfodil, bar per febi isgovarjafh; morebiti imafh ti ravno tifte flabofti, pa fe nozhefh fposnati. Mifli vezhbrat: Abo bi drugi govorili, ali de¬ lali, bar jeft govorim, ali delam, bi fe le me¬ ni prav sdelo? S’ tem bofh hitrej febe fpo- snal, in poboljfhal. Ne sgovarjaj fvojih gre¬ hov s’ grehi drugih ljudi; ampab obfodi fvoje flabe dela f’ flabimi delmi drugih. Zhe ne, nimafh isgovora. Ref pravi fveti Pavel: Ni- mafh sgovora, sabaj v’ bomer drugiga fodifh v’ tim febe obfodifh, ber ravno to delafh, bar obfodifh. Piiml. 2, 1. t Sovrashi hudo, naj bo bjer hozhe, in varuj fe ga; ljubi "dobro, naj bo bjer hozhe, in delaj ga; tabo bo tebi hudo m dobro v’ naub. 382 Molitev. O Gofpod! tvoja flushabnlza fveta Julija¬ na je veliko pohujfhanja v’ mellu od rasujsda- nih nejevernikov, in tudi od Tvojih porodni- kov imela, vender Te ni dala pohujfbati; te- muzh je le po dobrih krilijanih gledala, de bi po njih shivela, in tebi flusbila. Jeli fim med kriftjani, veliko dobriga vidim per tvo¬ jih svellih flushabnikih, vender moje ferze fe ne unema in ni v’ njemu vefelja do dobriga. Vidim flabe, in fe rad nad jim pohujfham; vidim dobre, in fe ne poboljfham ; velikokrat fe f’ flabimi ljudmi sgovarjam, dobre ljudi pa sanizhujem. Ako bi ravno vli shiveli fla- bo, nimam sgovora sa fvoje grebe, ker imam shivljenje fvetih pred ozhmi. O Jesuf! daj mi gnado po isgledu fvetnikov shiveti, ker fo oni po tebi shiveli, de samorem na fodni dan ob¬ dati. Amen. XVII. dan fvezhana. t Sveta fihkolajtika , deviza. t Sveta 4 Shkolaftika je bila rojena v’ medu Nor- zii na Lafhkim, okoli pet do let po Jesufovim rojdvu. Ona je bila fedra fvetiga Benedikta; pa ni bila fedra njegoya le po mefu, temuzh 383 tudi po duhu, ker je po njem /Veto shivela. 4 Sveti Gregor Papesh od nje prizhuje, de je she v’ mladotli, kadar fo fkufhnjave nar mo- zhneji, sanizhevala vfe dobrote in sapeljivo- fti fveta, ker je bila fofebno gnado od Boga prejela. Ona je popolnama febe Bogu v’ dar ijala, de bi sa Jesufam svetlo hodila; fhla je v’ famoto bliso gore Katino, na kteri je nje fveti brat Benedikt v’ pokori shivel. Ondi je fkerbela Bogu svetlo flushiti v’ drushbi tVetih mladih deviz, ktere je uzhila v’ fvetotli in v’ pokori šhiveti. 4 Sveta t Shkolatlika in fveti Benedikt tla fe enkrat v’ letu obifkala, fe pogovarjala od (ve¬ tih rezhi, in eden drugimu ferzhnotl dajala Bogu svetlo flushiti. Pergodilo fe je ene dni pred fmertjo fvete t Shkolatlike, de jo je fveti Benedikt obifkal; zel dan fe s’ njo od fve- tih rezhi pogovarjal. Kadar fe je mrazhilo, je od nje flovo vsel, de bi fhel naša j v’ klofh- ter, pa ona ga je lepo profila, rekozh : Bo¬ di, ljubi bratez! tukaj, de fe vfo nozh pogo¬ varjava od nebefhkiga kraljetlva. Odgovoril ji je: Ljuba fetlra! ne finem zhes nozh su- naj klofhtra oflati. Ona je le tifhala, rekozh: Otlani, otlani, pa ni bilaav uflifhana. Takrat je nagnila glavo, in Boga profila ubraniti mu domu iti. Hitro fe je napravilo hudo vreme, blifkalo fe in gromelo je tlrafhno; tudi filni desh je fhel, de je fveti Benedikt mogel ondi °kati, delilih nerad. Ona mu je rekla: Pro¬ fil« tim tebe, pa nifim bila uflifhana; profila — 384 — Jim Boga, in on me je bersh uflifhal,' pojdi sdaj zhe morefh. Vfo nozh lia fe od nebefh- kiga kraljeftva pogovarjala, in she tukaj ne¬ koliko nebefhkiga vefelja vshivala. Kmalo po¬ tlej je fveta t Sbkolaftika v’ Gofpodu safpala, in v’ nebefa fbla. c Sveti Benedikt je pokopal njeno fveto telo v’ pokopalifhe, ki li ga je prej febi perpravil, v’ kterim je potlej tudi njegovo truplo pozhivalo. Dokler fta bila sbi- va, fta bila s’ veliko ljubesnjo sdrushena, njih trupla fla v’ enim pokopalifhu pozhivala; njih fvete dufhe ke, in hote vekomaj v’ bebelih. O velika frezha. Nauk. j ] Moli, in ljubi pravizo, in bojk njlijhan. 1 ( Sveta (Shkolaftika je is upanja ufmiljeni- < ga Boga pjrofila, in je bila bersh uflifhana. i Tudi mi bi bili uflifhani, in bi fofebne gna- 1 de od Boga fprofili, ako bi bili dobriga in go- I rezhiga ferza, ker prav opravljena molitev ; 1 ima veliko mozh. Molitev ima veliko mozh, I ker Bog je sapovedal molili, in je obljubil do- ’ 1 bro molitev uflifhr >ti. Od tiga prizhuje Kri- i kuf: „Profite, in fe vam bo dalo.“ Luk. n, i g. Te ljubesnive befede dajejo nam ferzhnoft j k’ molitvi; mi fmo vfiga potrebni, Vligamo- v gozhni samore in hozhe nam pomagati, ako i ga profimo; molimo tedaj in profimo, de do- l feshemo , kar potrebujemo. Je\if naf per- v ganja moliti, rekozh: „Ako vi, ki fle hudobni, dobre darove dajete fvojim otrokam, veliko raji ho nebefhki Ozhe dobriga duha dal tim, kteri njega profijo. u Luk. n, i 5 . Ako hozhefh, o kritljan! uflifhan biti, ljubi pravizo, sheli fvetoft, ifhi zhafti boshje, in fvojiga svelizhanja. Neisrezheno veliko do¬ briga ib flushabniki boshji s’ molitvijo ipro- iili. Mojsef je s’ fianovitno molitvijo dofegel premaganje hudih fovrashnikov. II. Mojs. 17, 9, i 3 . S’ gorezho profhnjo je odvernil od ljudftva ferd boshji. II. Mojs. 32 , 4, 14. Eli¬ ja je prezhudne zhudeshe s’ molitvijo od Bo¬ ga fprofil: on je tudi nebo saperel, de ni bi¬ lo deshja, in nebo odperel, de je deshja da¬ lo. III. Kralj. 17. Tobija mosh ilanovitne mo¬ litve je angela Rafaela osdravnika imel. Tob, 12, 12 — 14. Daniel je bil savolj molitve od hudobnih v’ levnak vershen, pa ravno sa¬ volj molitve od Boga v’ levnaku ohranjen. Dan. 6. 4 Sveti Peter je bil is jezhe refhen, ker vfa zerkev je sa njega refhenje molila. D jan. ap. 12, 1 — 11. Kdo samore vfe po¬ vedali , kar je molitev pravizhnih od Boga fprofila! Bodi s’ Bogam sdrushen, in bofh od njega uflifhan. David pravi: „Gofpoda tim ifkal, in on me je uflifhal. <{ Pf. 33 , 5 . Jesuf je rekel fvojim uzhenzam in. nam: Ako bote v’ meni oftali, bote profili karkolj bote hotli, *n fe bo vam sgodilo. Jan. i 5 , 7. 4 Sveti Ja¬ kop tudi prizhuje: Molitev pravizhniga ima veliko mozh. Jak. 5 , 16. I. 25 386. Porezhcfh: meni je tedaj saflonj moliti, ker fim grefhnik. Odgovorim: zhe fi grefhnik! fi bolj potreben molitve. Zolnar je bil grefh¬ nik, je fhel v’ tempe!, ponishno je molil, in opravizhen fhel nasaj v’ fvojo hifho. Luk. 18, 14. Zhe fi grefhnik, moli Aanovilno, pofne- maj zolnarja v’ ponishnofH, in bofh uflifhan. Sapifano je: Molitev ponishniga predere obla¬ ke. t Sirah. 36, 21. Marija Magdalena je bila ozhitna grefhniza, je s’ folsami Jesufa profila in je bila uflifhana. 4 Sveti Pavel daje vfim ferzhnoA rekozh : „Perblishajmo fe s’ saupanjam fedeshu boshje milofii, de ufmiljenje sadobi- mo.“ Hebr. 4, 16. Zhe greh ljubifh, in fe poboljfhati no- zhefh, je tvoja molitev Bogu olludna. Zhe fi fovraslmik boshji, pa pokore sheljan, le mo¬ li saupljivo, Bog ne sanizhuje molitve sha- lofiniga ferza; zhe fi pa fovrashnik boshji, in hozhefh v’ tem oftati, kako bofh uflifhan? ^Salomon pravi: Kdor fvoje ul hefa od sapo- ,ved odverne, tiga molitev je gnufoba. Prip. 28, 9. Tako govori Bog po Jsaji: Defirav- no bole veliko molili, ne hote uflifhani, ker fo vafhe roke polne grehov. Isa. 1, i5. Ur- shah tiga je ozhilen, ker ti bi profil Boga, ne de bi fe fpreobernil, ampak de bi zhafno frezho dofegel. Grefhnik fi , she bliso po¬ gubljenja, poln fkufhnjav in drugih dufhnih nadlog, kako bofh uflifhan, ako sa refhenje od vfiga tiga ne profifh, temuzh le sa pofvet- j ne dobrote? Ti ne shelifh pokore, in ne pro- j 38 7 fifh Boga, de bi ti gnado fpreobernjenja dal; tedaj ga prolifh le sato, de bi od tebe odver- nil lakoto, vojfko, bolesen, druge nadloge, in de bi te pufhal fveta dobrote v’ miru vsiliva ti. t Sam lahko nizhemernoft fvoje molitve fposnafli. Zolnar je bil grefhnik; on ni profil frezhe, bogaftva, ampak duha pokore, in odpufhonja, sato je bil uflifhan: ti ravno tako profi, in tvoja molitev bo uflifhana. Kralj Jeroboam je bil velik grefhnik, prerok ga je fvaril, pa kralj ga ni poflufhal, temuzh vsdignil roko in ukasal preroka prijeti: roka fe mu je bersh ufufhila. Kralj je profil preroka: Moli sa-nie, de bo moja roka sopet sdrava. III. Kralj. i3. On ni profil, de bi fe fpokoriti samogel, am¬ pak de bi sdravje dofegel. Zhe ti tako profifh je tvoja molitev nevredna. Ljubi moj! moli, in profi, de gnado praviga fpreobernjenja sa- dobifh: profi s’ 1 folsami in Ilanovitno sato, in le tako upaj uflifhan biti. Zhe hozhefh prav moliti, premifhljuj. Premifhljuj blishno fmert, pravizlino fodbo, lepe nebela, ftrafhni pekel, miloft in pravizo boshjo, edinoft in neumerjozhnoft fvoje du- fhe, in fvoje flabo shivljenje. Premifhljeva- nje ti bo odpiralo in odperlo dufhne ozhi, bofh v’ velikim ifi-ahu, in is ferza molil. Pre- mifbljevanje ti bo v’ ferze vlivalo fkerb in °genj, in tvoja molitev bo refnizhna, gore¬ la, llanovitna in uflifhana. David prizhuje: I V’ premifhljevanji fe je ogenj vshgal, moje ferze fe je v’ meni vnelo. Pf. 38, 4- 25 * 388 Molitev s O moj Jesuf! fposnam pred teboj fvojo veliko mlazhnok, in lenobo, is ktere lim ma¬ lo in flabo molil. Jek: fim revnifhi od hera- zha, ker nifim hotel per tebi ifkati miloki, gnade in vliga dobriga. Ti vfigamogozhni in ufmiljeni Gofpod mene perganjafh moliti: li mi tudi isgled kanovitne molitve dal, pa jek prevsetni berazh nifim hotel is ferza moliti, lim raji v’ vfih dufhnih nadlogah shivel. Pro¬ fil fim fizer is ferza, de bi fveta dobrote od tebe dobival, ali vidne nadloge od febe odga¬ njal, pa ne sa poboljfhanje, in svelizbanje Tvo¬ je dufhe. Odpuki mi to grefhno lenobo: sa na¬ prej hozhem s’ molitvijo tebe hvaliti, in profi¬ ti. O ufmiljeni Gofpod! daj mi fvojiga duha; daj mi hude fkufhnjave premagovati, febe pod tvoje sapovedi devati, in fveto shiveti. O fveta t Shkolakika fprofi mi od Jesufa duha molitve, de s’ gorezho in kanovitno molitvijo vfe per- pomozhke k’ svelizhanju sadobim. Amen. XVIII, dan fvezhana. jSveti 4 . Simeon , fhkoj' in marternik. t Sveti t Simeon, ali t Simon je bil brat fvelih apokelnov Jakopa manjfhiga, in Judesha Ta- — 38g — deja. Ti trije bratje fo bili finovi Kleofa in Marije. Kleofa je bil brat fvetiga Joshefa, in Marija je bila devizi Marii blishna shlahta. t Simeon, Jakop in Judesh Tadej fo v’ evange- lji Jesufovi bratji imenovani, ker fo bili nje¬ mu v’ shlahti. Judam je bilo navadno tako govoriti. £ Sveti jSimeon je she v’ sazhetku v’ Jesufa veruval, in sa njim hodil: bleso je bil tudi v’ drushbi apollelnov v’ Jerusalemu, kadar fo po obljubi Jesufovi fvetiga Duha prejeli. t Sveti Jakop, apoftel, je bil pervi fhkof v’ Je¬ rusalemu , in fveti t Simeon je oftal per fvojim fvetim bratu v’ pomozh. V’ letu 62 po Jesu- fovim rojftvu je bil fveti Jakop od Judov neufmiljeno umorjen. t Sveti 4 Simeon je bil sa njim sa fhkofa tilliga mefta isvoljen, in on li je veliko persadeval sa fpreobernjenje terdo- vratnih Judov. t Shtiri leta potlej je prifhel Rimfki voj¬ voda Zefti nad Jerusalem, ker fo fe bili Judje soper Rimljane fpuntali. premoshenja sa sdravje fvojiga telefa: sakaj bi ne dal veliko premoshenja sa svelizhanje fvoje dufhe? Terdno veruj, de ne sadobifh odpufha- nja, zhe ne povernefh. t Sama nemogozhnoll te sgovarja, zhe sraven imafh voljo in fkerb poverniti. Koljkorkolj bi bila tvoja shaloft savolj florjene krivize velika, bres povernje- nja vender ne sadobifh odpufhanja. Pokora je potrebna, ker li grefhil, pa pokora bres povernjenja je lashnjiva. ( Sama pokora ni sa- dofti, farno povernjenje tudi ne. Ako te pe- zhe ftorjena kriviza, pa je ne popravifh, sha- lujefh saftonj; ako povernefh, pa ne shalu- jefh, je premalo. Prerok Ezehiel pravi: — 397 — hudobni poverne, in fe fpokori, bo shivel, in ne bo umeri. a Ezeh. 33, i5. Poverni hitro, ako samorefh. ^Sveti uzhe- nik Tomash pravi: „S’ krivizo fi grefhil, s’ odlafhanjam' dolshniga povernjenja grefhifh. Zhe dalje povernjenje odlafhafh, raji ga odla¬ fhafh; morebiti te bo fmert prehitela, in ne bofh nikolj povernil. Morebiti bofh to butaro fvpjim naflednikam noloshil, in oni bodo to v’ nemar pufhali. Ako bi ne samogel bersh po- verniti, fi faj persadevaj, kolikor samorefh, hi¬ tro poverniti. Imaj to dolshnoft smiraj per ferzu, in hiti jo fpraviti s’ febe. Zhe pover¬ njenje odlafhafh, je tvoja nepremoshnoll rado- voljna, nili nedolshen, Zhe ne morefh blishni- mu poverniti, ker is lenobe nozhefh delati; ker obrazhujefh denar sa fvoje kupzhije; zhe pijanzhevanje, ali poshrefhnolt, ali napuh, ali kaj drugiga vfe poshira, in sato ne pover- nefh, je tvoja nesmoshnoft radovoljna, in ni- mafh sgovora. Poverni blishnimu po velikolli llorjene krivize. Morebiti fi lloril blishnimu veliko kri¬ vizo bres vfiga fvojiga dobizhka, ali s’ majh¬ nim dobizhkam, vender fi dolshan vfo fiorjeno krivizo popraviti. Zhe fi, naprofhen od prija- tla, soper blishniga krivizhno prizheval bres vfi¬ ga fvojiga dobizhka, je blishnimu vender kri- viza fiorjena. Zhe fi sa en kosarez vina v’ kup- zhji, ali v’ drugih rezheh pomagal blishni¬ mu golufati: zhe fi odvseto drago blago sa majhno ženo prodal: zhe ukradeno blago te- bi ni nizh doneflo: ali zhe fi bil baborbolj drugazhi krivizhen, morefh poverniti fvoji- mu blishnimu po velikofli Aorjene krivize. Poverni komur je bila fhkoda, ali krivi- za ftorjena. Zhe li bil per zefarfkih rezheh, ali opravkih nesveft, poprafhaj, de svefh ba- j bo, in komu poverniti. Zhe fi vkupil ukra¬ deno blago, ali shivino, ne daj je nasaj tatu Ctatovam), ampak tiftimu zhigar je. Zhe fi fam kako brivizo ftoril, pravizhno poverni go- fpodarju; ako je mertev, njegovimu nafledni- ku. Zhe ne morefh vediti kako, ali komu po¬ verniti, vprafhaj, de svefh, in pravizhno po- vernefh. Ne ftoril hi prav, ako hi dal sa fve- !' te mafhe, ali ubogim, ali zerkvam, kar dru- j gim gre. Ako hozhefh dati uhogaime, daj od fvojiga, ne bar je drugih ljudi. Premifli befede, ki jih je Zahej pred Jesufam govoril: „Gofpod! polovizo fvojiga blaga dam ubogim; zhe fim pa koga ogolufal, povernem zhveter- no.“ Kar povernjenje sadeva, je velikokrat teshko rasfoditi, in teshko pravizhno pover¬ niti: ako zhilte refnize ne vefh , vprafhaj uzhe- nike, in flori po njih modrim fvetu ; pa nar varnifhi fvet je ta: Bodi dobre velli, in ni¬ kar nobenimu krivize ne flori. M o l i t e v. O Bog! fposnam pred teboj fvoje lakom¬ ne in krivizhne shelje na fvetu obogatiti; te fo mi branile sa nebefhko kraljeflvo fkerbeti, — 3 9.9 — in fo me napravile fvojimu blishnimu krivizo delati. Ref, korenina vliga hudiga je lakorn- noft; ta me je nepokojniga delala, me je od- vrazhala od tvoje flushhe, mersloto mi v’ ferze vlivala. Taki lini bil do sdaj, pa nilim vedil; pred ozmi imel fim ubogiga uzhenika Jesufa, in flifhal lim od njega: Elagor ubogim v’ du¬ hu; vender moje lakomne shelje nifo pozbivale. O Jesuf! odverni od mene vfo lakomno lju- besen do fveta, de tebi farnimu flusbim. 4 Sve- ti Konrad! fproli mi gnado vfo lakomno!! pre¬ magovati, in sa nebefhko kraljellvo fkerbeti, de pofvetno sanizhujem, in grem po fmerti nebefhke dobrote vshivat. Amen. XX. dan fvezhana. Veliko Jvetih marternikov. I^.atolifhka zerkev danf obhaja fpomin veli¬ ko ferzhnih marternikov umorjenih v’ meftu Tiru. V’ letu 3o4 je bilo hudo preganjanje zhes zerkev; vfe jezhe v’ meftu Tiru fo bile s’ kriftjani tako napolnjene, de sa tatove ali dru¬ ge hudodelnike ni bilo preftora. Zefarfki ob- laftnik je pifal nevernimu zefarju Dioklezija- nu, in vprafhal, kaj ftoriti s’ sapertimi kri¬ ftjani ? Zefar mu je odgovoril: Vfe pomori, alio nozhejo nafhih bogov moliti. Oblaftnik — 4oo ■— je tedaj fvojim flushabnikam bersh ukasal vfe kriftjane is vlih jezh perpeljati na dvor fodne hifhe, in je sapovedal vfe neufmiljeno gaj- shlati. Kadar fo bili vli rastepeni in kervavi, jih vprafha: Hozhete bogove moliti, ali umre¬ ti? Vli fo glafno odgovorili: Raji umreti, ko malike moliti! Oblaftnik je takrat ukasal vfe sveri v’ dvor spuftiti, de bi kriftjane raster- gale, pa nobena fe jih fii dotaknila. Never¬ niki, kterih je veliko gledat priflilo, fo savpi- li: Velik je Bog kriftjanov! Hvala od never¬ nikov pravimu Bogu dana je grosno pekla oblaftnika; ukasal je med kriftjane fkrivaj nek- tere neverne hudodelnike pahniti: sveri fo ko po fledu sa njimi fhle, in med kriftjani ne¬ verne hudodelnike rastergale; kar eniga nifo shiviga puftile, kriftjanu pa nobenimu nifo nizh hudiga ftorile. Neverno ljudfto je fhe bolj, ko prej, vligamogozhniga Boga hvalilo, in veliko njih fe jih je fpreobernilo. Oblaftnik od framote in jese ni vedil, kaj bi pozhel: je ukasal vfe sveri v’ njih jame ugnati, in da foldatam povelje vfe kriftjane pofekati, de bi dopolnil sapoved neufmiljeniga neverniga ze- farja Dioklezijana. TJ a u Ji. Od zhudesfiov. Zhudno je to, de neufmiljene sveri nifo nizh hudiga kriftjanam ftorile, nevernike p« rastergale; vfigamogozhni Bog flori s’ vfim, kar hozhe. s Sveto pifmo prizhuje, de je bil Danjel med lazhnimi levi fheft dni bres vfe fhkode; fedel je med njimi ko paftir med ov- zami. Dan. 14, 09. Dva medveda fla is go- sda\ perletela na befedo preroka Eliseja, in rastergala dva in fhtiridefet hudobnih otrok, kteri fo njega sanizhevali. IV, Kralj. 2, 25 , 24. Lev je umoril na poti eniga nepokorni- ga preroka, ker mu je bil Bog sapovedal. III. Kralj. i3, 24. Grosovitna riba je posherla Jona , in zhes tri ‘dni ga je vergla is febe I shiviga na fuho, ker ji je bil Gofpod sa¬ povedal. Jona 2, 1, 11. Gofpod Bog je Eli¬ ju rekel: „Krokarjam fim sapovedal tebe re¬ diti. Krokarji fo mu mefo, in kruh dona- ( fhali. £ ‘ III. Kralj. 17, 4 5 6* Kaj fe zhudifh, de vfigamogozhni Bog zhudeshe dela ? On je flvaril vfe, in vfe more biti njegovi volji pokorno. Zhudne rezili samorejo zhloveki in an¬ geli delati, ker natorne rezhi imajo zliudno mozh, pa zhloveki in angeli ne samorejo zhes, ali soper natoro delali, kar bi holli: potlavim ne morejo fonza ali semlje vila viti, bolnika s’ fvojo voljo osdraviti, merlizha oshi- veti, in kaj takiga, ker to prefcshe mozh vfih kvari. t Sam Bog samore prave zhudeshe de¬ lati, kakor David prizhuje, rekozh: ,.Hva¬ ljen bodi Gofpod Bog, kteri fam zhudeshe dela.“ Pf. 71, 18. 4 Svelo pifmo povfod pri¬ kuje, de je Bog yelike zhudeshe delal. Kdor !• 26 taji zhudeshe, ali zhudeshe fretiga pifma na- torno islaga, je bres vere in praviga uma. Ni perpufheno tajiti, ali natorno isglali zhude- shov od boshje befede poterjenih, pa tudi ni prav vfe zhudeshe , de fi nifo fkasani fle- po verjeti, ker to samore slo fhkodljivo biti. Eni is gerdiga napuha sanizhujejo vfe zhu¬ deshe: drugi is flepe gorezhnofti vfe verja¬ mejo bres raslozhka. Pervi fo hudobni, dru¬ gi fo neumni. Zhudeshi fo od Boga k’ poterjenju' raso- dete vere, ali k’ povikfhanju njegove zhafti. Bog je dal oblati Mojsefu zhudeshe delali, de bi Israelzi verovali v’ Boga, vfigamogozhniga Avarnika nebef in semlje, in tlanovitni otla- li v’ njegovi flushbi. Pravizhni, in preroki fo v’ boshji mozhi zhudeshe delali, de hi od- vrazhevali ljudi od hudobije, in prizhevali od praviga Boga. Jesuf je velike zhudeshe de¬ lal, de bi vli v’ njega Odrefhnika verovali, kakor je fam terdovratnim Judam rekel: ,,Ako nozhete mojim befedam verjeti, faj verjamite mojim zhudesham.“ Jan. 10, 38 . Bog ne de¬ la zhudeshov is nizhemernih urshahov: salo jih ni hotel delati pred kraljam Herodesham; tudi ne, kadar fo ga Judje fkpfhali, in zhu¬ deshov ifhali od njega. Marka 8 , 12. Zhude¬ shi preprizhajo uzhene in neuzhene: ker zldo- vek ne samore toliko, ako ni Bog s’ njim. Kako bi i.hlovek samogel bolnika sgolj s’ fvojo voljo in befedo naglo osdraviti: llepimu po¬ gled dati; merlizha oshivili? Kadar Bog p° f> P b le J. fa fl la Oi J< k fv zl lil rt P zl , ri fl lu p; vi vt jo tli sa bi bs zl a- vi e- li e- :i. i- x- i- 3- i. le ' ' 1- d i- f a E' , 'h O te 3 - to 'j 1- o D- iO — 4o3 — fvojih prijatlih zhudeshe dela, prizhuje, de jih je poflal, in de refnizo govore. To je Lilo potrebno, fizer bi bil vlak sapeliviz lah¬ ko terdil: Mene je Bog poflal. Lih sato je Jesuf Judam rekel; „Zhudeshi, ktere delam, farni od febe prizhujejo, de me je Ozhe po¬ klal/ 4 Jan. 5, 36. Ravno tako fo apoltelni lahko djali: „Zhudeshi ktere delamo, farni od naf prizhujejo, de fmo od vfigamogozhniga Jesufa poflani.“ Bog navadno zhudeshe dela le po dobrih k’ povikfhanju fvoje zhafti. Bog je pofhiljal fvoje prijatle refnizo osnanovat, in je po njih zhudeshe delal, de bi fvet prerojen bil. Ve¬ likokrat je Jesuf opominjal fe lashnivih pre¬ rokov varovati, in sraven je djal: Js njih del jih bole fposnali. Mat. 7, i5. 16. To je re- zheno tudi neumnesham fedajnih zhafov, kte- ri vfakimu lashniku verjamejo, ker fo polni fhkodljivih vrash. Ti drago kupujejo od go- lufnikov vrashne perpomozhke , de tozha ne pobije, de jih flrela ne vdari, de svedo fhte- vilke, ki bodo v’ prihodno vsdignjene, in fhe vezh drugiga takiga. Zunjafti preroki hodi¬ jo po famotnih krajih sapeljevati neumne lju¬ di; najdejo vero in denar per njih, potlej vfe Opravijo po ofhterijah. ( Smet in svershek od ljudi, pijanzi, vlazhugarji, in golufniki nifo °d Boga poflani zhudeshov delati. Ti, ako bi samogli tožbo, flrelo, bolesen, hrup in baj takiga odganjali, bi ne bili reveshi in vla- zhugarji. ]\i bres greha takim flabim ljudem 26 * — 4o4 — verjeti: je tudi velik greh njim verjeti, ako grefhne vrashe uzhe. Vprafhafh : sakaj sdaj ni zhudeshov? Od¬ govorim : sdaj je malo zhudeshov, ker sdaj nifo potrebni. Nevernikam fo bili zhudeshi v’ sazbetku potrebni, sdaj nifo potrebni. t Sve- ti Pavel pravi: „Jesiki (ravno tako drugi ' zhudeshi') nifo v’ snamnje vernim, temuzh ne- vernim.“ I. Kor. 14, 22. Sdaj tudi fo vedni zhudeshi na nebu in na semlji, in osnanujejo vfigamogozhniga Boga. Porezbefh: bi ne bili tudi sdaj potrebni pofebni zhudeshi sa fpre- • obernjenje grefhnikov? Zhudeshi tim nifo po¬ trebni ker imajo rasodeto poterjeno befedo u boshjo: v’ to naj verujejo, in po tej naj shi- ve, zhe ne, fo farni krivi fvojiga pogublje¬ nja. Kriftuf pravi: Bogatin je profil Abra¬ hama : Pofhli Lazarja mojim bratam, de fe fpokore, in ne pridejo v’ to mefto terpljenja. Abraham je odgovoril: Imajo Mojsefa in pre¬ roke," naj jih poflufhajo. Luk. 17, 27 — 29. Ravno to je rezheno flepim in terdovratnim grefhnikam. M o l i t e v. O moj Bog! molim s’ hvaleshnim ferzam tvoje rasodete, in poterjene nauke. Tvoji na¬ uki in tvoje sapovedi le v’ fvetoft napelju¬ jejo, in naf flore vredne tvoje velike milofti. Tvoji nauki in tvoje sapovedi fo sgolj fvetoft in zhiftoft, ref morejo od tebe biti. Blagor — 4o5 — vfimu fvetu, ako bi vfi ljudje po tvojih nau¬ kih shiveli. Defiravno oni nifo poterjenja po¬ trebni, ker fo praviza in ufmiljenje, vender savolj nafhe flabofti fi jih hotel s’ velikimi zhudeshi • poterjevati. Daj meni, in vfim po¬ korno dufho, de po tvoji fveti befedi shivimo in pridemo tebe zhudodelnika yekomaj hvaliti. Amen. XXI. dan fvezhana. jSveii Peter Damijan fhkof. ( Sveti Peter je bil rojen v’ meftu Ravena na Lafhkim od katoljfhkih ftarfhov: on je bil sadnorojen, in je bil zlo majhen, kadar fo mu ftarfhi pomerli. Po njih fmerti je bil v’ hifho vset od eniga fvojih bratov, pa per njem je bil flushnik, ne brat: fvinje je mogel palli, fiabo oblazhilo je imel, malo kruha in veliko ftrahovanja. To ojftro shivljenje mu je bilo nauk, in sazhetik fvetiga shivljenja. Drugi brat, imenovan Damijan, je bil vef dober in ufmiljen, ta je Petra k’ febi vsel, s’ njim lju- besnivo delal, in tudi ga v’ fholo dal. Peter le je is hvaleshnofti do fvojiga dobriga brata potlej' Peter Damijan imenoval. On fe je v’ fholi vefelo, gorezhe, in hitro uzhil, de je kmalo uzhenik drugih poftal; hvaljen je bil — 4 o 6 — od vfih, in lahko shivel. Vfe te dobrote ga nifo sapeljale, de bi mehko in vifoko shivel, temuzh je vedno miflil nekanovitnimu fvetu riovo dati, in bolj popolnama Bogu flushiti. ZJiedalje fveteji je bil, molil, le pokoril, ubo¬ gim pomagal, in, kar je samogel, dobriga koril. On je zhedalje bolj sapeljivolli fveta fposnaval, sato je v’ klofhter fhel, kjer je shi¬ vel v’ famoti, v’ molitvi, v’ ojkri pokori. Nje¬ mu ni bilo sadofli le sa Tvoje svelizhanje fker- beti, ampak fkerbel je tudi sa svelizhanje dru¬ gih. Papesh ^htefan, IX. tiga imena, ga je v’ Rim poklizal, ter namenil sa perviga Kar¬ dinala, in fhkofa meha OB ja. Vfi dobri To bili tiga vefeli, le on ne, in Papesh ga je s’ veliko ojhrofijo v’ to veliko zhaft permoral. 4 Sveti Peter je bil, ne le v’ oblaki, tudi v’ gorezhnoki, pravi naflednik fvetih apohel- nov; nevtruden je smiraj bil v’ fvetih oprav¬ kih; vedno je osnanoval befedo boshjo; uzhil pofebej nevedne, fvaril grefhnike, in fker¬ bel sa svelizhanje vfih kanov. On je vfe to le ponishno, in ljubesnivo s’ velikim pridam vfih opravljal, ker je Boga in blishniga gorezhe ljubil. Nar teshejfhi opravki liatoljfhke zer- kve fo bili v’ njegovih rokah; tudi fo ga pa¬ peški pofhiljali v’ daljne fhkofije velike rezhi poravnat, kar je on vfe prav ferzhno dokon- zhal. Sa plazhilo vfih lih dobrih del je on nadleshno profil Alekfandra papesha, II. tiga imena, de hi fe fmel fvoji fhkofii odpovedati, in sopet v’ pufhavo iti. Is sgolj ponishnoki i Q — 407 —' is shelja do famote je sa to gorezhe profil, in s’ nadieshnimi profhnjami dofegel. Kadar ,je bil sopel v’ klofhler prifhel, je bila njegova ponishna dufha prav vefela: ondi je fveteji shivel, vender smiraj sa vfo katoljfhko zer- kev fkerbel, in fe nevtrudno k’ fmerti per- pravljal. Ker je fveto shivel, je tudi fveto umeri, ofemdefet let Ilar 22. liga mefza, y’ letu 1072. N a 11 k. Od nizhemernojti Jveia: od perpr ovijanj a v' vezhnoji. t Sveli Peter Damijan uzlii sanizbevati do¬ brote fveta, ker fo kratke, neftanovitne, sa- peljive. On bi bil lahko na fvetu frezhen, pa s’ gnado boshjo je fposnal nizhemernoft fveta, in je v’ famoto hitel. Rimfki papesh ga je na fvetlobo pollavil, in vifoko povsdig- nil, on pa fe je bal vifokolli, in Smiraj hre- penil po ljubi pufhavi, famoli in pokori, de bi fe perpravljal frezhno umreti. Njegova je bila ref prava modrolt, in ta more bili mod- roft fleherniga kriftjana. Vfak ne more, in ni dolshan v’ pufhavo iti, pa vlak fe more varo¬ vali fveta sapeljivofli, more Boga ifkati, njemu famimu flushiti, de fvojo dufho svelizha. Ljubi moj! premifli, kaj sdaj imajo mo- gozhni, bogatini, in drugi, ktere je fvet fre- zhne imenoval, ako nifo Bogu flushili? Vfa — 4o8 — njih mogozhnoft, zhaft in vefelje je minilo, njih mefo je prah, njih premoshenje drugi vshivajo, njih dufha od vlih pofvetnih dobrot nizh nima. Ref, dufha ne more s’ feboj vse- ti, kar je na fvetu vshivala, ona nizh tiga ne potrebuje v’ vezhnofti, ampak le dobrih del, in gnade. Kakfhna bo pa s’ dufho, ktera je v’ fvet saljubljena ? nefrezhna bo vekomaj. O neumnesh! sakaj fi pijan v’ duhu? sakaj fvojo vezhno frezho v’ nemar pufhafh? Te¬ daj delaj, kar Jesuf sapove: 4 Spravljaj li bo- gaftvo v’ nebelih, kteriga ti nobeden ne more odvseti. Mat. 6 , 20. Pravifh: Vender je bilo njim dobro na fvetu. Ref je bilo njim dobro, pa vfa njih frezha je minila, in ta jim v’ vezhnofti ne po¬ maga. £ Salomon pravi: „Vfe, kar fo moje ozhi sashelele, li nitim nizh odrekel, in vfe fladnofti lim vshival, potlej lim nad vlim vidil nizhemernoft in duha tesho. Prid. 2,, 10. 11. Vshivaj, o zhlovek! vfe fladnofti Reta; imaj le karkolj tvoje ferze posheli, kaj ti bo vfe to pomagalo? Pofhlufhaj! En bogatin je veliko premoshenja imel, vefel je bil tiga, neumno ga ljubil, in fam per febi rekel: „Dufha mo¬ ja! imafh veliko blaga fpravljeniga na veliko let: pozhivaj, jej, pi, in bodi dobre volje?* Bog mu je rekel: „Norez! fhe to nozh bo tvoja dufha od tebe terjana; kar li pa vkup fpravil, zhigavo bo? Tako gre zhloveku, pra¬ vi Rriftuf, kteri ni v’ Bogu bogat. Luk. 12, i(i, 21. Tedaj nili frezhen, ker dofti imafh, — / 4 og — ampak zhe fi sdershljiv, ponishen, ufmiljen, hvaleshen, bogabojezh. Premifii, tfe na fvetu vfe hitro mine, vezhnoli nikolj. Vfe pofvelne dobrote fo praš¬ na fenza, hitreji preteko ko zholn od mozhni- ga vetra gnan, hitreji ko prah pred mozhno fapo$ premifii fvoje pretezhene leta, in tebi fe bodo sdele, kakor prasne fanje; dobro in flabo hitro mine. Premifii vezhnoli in hofh lahko fposnal, de fedajno shivljenje proti ve- zhnofti je nizh, ali zlo malo. Naj bo tvoje shivljenje dolgo kolikor fi fam vofhifh; naj bo tvoja frezha flanovitna do fmerti, vender vfe to hitro pretezhe, vezhnoli pa nikdar. Pre¬ mifii tudi, de tvoje fedanje shivljenje, ako ravno kratko, ti ho saflushilo frezhno , ali ne- frezhno vezhnoli, is ktere nikdar ne pojdefh. Zhe imafh veliko, ali malo premoshenja, hofh drugim vfe sapullil, fvoje dobre ali hude de¬ la bofh s’ feboj vsel : ako v’ fmertnim grehu umerjefh, ti ne bo nikdar odpufhen: ako umerjefh v’ gnadi boshji, ta ti ne bo nikdar odvseta: vekomaj bofh v’ peklu, ali vekomaj v’ nebelih. Premifii dobro vfe to, in delaj, kar fvcti Pavel sapove: „S’ llraham in trepe- tanjam fi persadevaj sa fvoje svelizhanjed 4 Fi¬ lip. 2, 12. Sdaj mifli, sheli, delaj, in fe varuj, kar hofh mifli], shelel, in fe bal sadnjo uro. Sad- njo uro bofh dufhne ozhi odperl, bofh fpos¬ nal nizhemernoll fveta, in hudobo fvoiih gre¬ hov. Takrat hofh fposnal rcfnizo befedi fvc- - /(10 - tiga Pavla, rekozhiga: „Kteri jokajo, naj bo¬ jo, kakor bi ne jokali; kteri fe vefele, kakor bi fe ne vefelili; kteri kupujejo, kakor bi ne imeli; kteri fvet vshivajo, kakor bi ga ne vshi- vali, sakaj podoba fveta, prejde.“ I. Kor. 7 , 3o. 3i. Blagor tebi, zhe sdaj miflifh, kar bofh sadnjo uro, ker te fvet ne bo nikdar od Boga odvernil. Varuj fe sdaj, kar te bo sadnjo uro peklo, in kar ti bo v’ vezhnolti fhkodovalo. Sdaj je prijetno fvojim flabim poahutkam llrezhi, in fladko po fvoji volji shi- veti, pa grefhna fladnoft je Hrup, ki ti bo fmertne teshave napravil. Ti fe varujefh jelti piti, kar tvojimu telefu fhkodje, varuj fe fkerbnifhi, kar samore tvojo dufho nefrezh- no koriti. Delaj sdaj, kar bofh ob sadnji uri shelel imeti. Ob sadnji uri bofh shelel obil- nolt dobrih del, odpufhenje grehov, vezhno svelizhanje, tedaj bodi lazhen delaven do¬ brih del; opulli grehe, in grehov perloshno- lli; fpokori fe refnizhno; popravi blishnimu llorjeno krivizo; hitro poravnaj vfe, in ne odlafhaj v’ prihodni zhaf, ker zhaf, in gna- da ni v’ tvoji oblafti. Blagor tebi, zhe li tim naukam pokoren! Molitev. O Bog, kako velika je moja flepola! ti fi meni dobrotljivo dal neumerjozho dufho, vfe perpomozhke k’ svelizhanju, uzhil li me prav shiveli; vender jeli kakor neumen otrok — 4n — fim fkerbel le sa fvet, fvojo dufho pa v’ ne- mar pufhal. Vem dobro, de vfe, bar le mo- jimu flabimu telefu dopade, je prašno, ven- der ne jenjam fvoje fhkode ljubiti; bom tedaj ob sadnji uri enak berazhu, kterimu, fe fen ja, de je velik gofpod, in potlej fe snajde v’ po- prejfhnih zunjah. 4 Slabeji od njega bom jek, ker grefhna ljubesen do fveta me bo odlo- zhila od tebe, in pahnila v’ vezhne tame. O ljubi Ozhe! pomagaj mi dufhne ozhi odpreti, de prav vidim; daj mi vefelje do dobriga, de po dobrim hrepenim; daj mi mozh dobro de¬ lati , in flanovitno sa nebefhko kraljellvo fker- beti. Ljubi moj pomozhnik fveti Peter! pro¬ ti same Boga, de mi gnado daje sanizhevati, kar vidim, in ljubiti, kar ne vidim, de pri¬ dem vezhne dobrote vshivat. Amen. XXII. dan fvezhana. t Svetiga Petra Jiol u’ Antiohii. C^femnajhi dan profenza je bil fpomin fveti- ga Petra kola v’ Rimi, de bi bili vti verni o- pominjani fpofhtovati, in ubogati nar vikfhiga vidniga poglavarja katoljfhke zerkve. Danf zerkev obhaja fpomin fvetiga Petra kola v’ An- tiohii, ker je v’ likim velikim mehu vero os- nanoval, in tiho zerkev, ali fbkoJfijo vishal, 412 preden je v’ Rim fhel. , S veli Peter ni le v’ Jerusalemu in v’ Judeji, ampak- tudi v’ dru¬ gih deshelah Jesufa osnanoval: on fe ni bal ne terdovratnih Judov, ne neufmiljenih neverni¬ kov, ampak je ferzhno uzhil, de bi vli fpos- nali, in molili Jesufa odrefhenika fveta; rav¬ no tako fo delali drugi »podelili. Hvalimo Je- sufa, kteri je fvetiga Petra p o davil sa narvik- fhiga padirja fvoje zerkve; sahvalimo Jesufa, kteri je fvetimu Petru in drugim apodelnam dal uzhenod,. in ferzhnod vero osnanovati, de bi bili vli svelizhani. Nauki Jesufovi fo po fvetih apodelnih tudi do naf prifhli, in bla¬ gor nam, zhe po njih shivimo. De verni da- novitno odanejo v’ naukih fvetih apodelnov, in v’ edinodi katoljfhke zerkve, bo sdaj pod- uzhenje. > Nauk,. Katoljfhka zerkev je od Boga zhadno po- Jiavljena in ohranjena, Katoljfhka zerkev, sidana na fundament apodelnov, in prerokov, ktere je fam Jesuf poglavitni vogalni kamen, je delo vfigamo- gozhnodi boshje. Zerkev je bila majhna v’ sazhetku savoljo ponishniga shivljenja, in sa- framovane fmerti Jesufove; savolj majhniga fhtevila isvoljenih apodelnov; sdaj je ona po vlim fvetu rafproderta. Od kod je to? kdo je dal veri katoljfhke zerkve radi, in fe pov- fod raefhirovati ? To ni od drugod, kakor od Boga, to je delo njegove mozhi. Bog je lizer obljubil odrefhenika The v’ sazhetku fveta bersh po pervim grehu, in to ljubesnivo obljubo je po prerokih velikokrat ponavljal, pa ta je bila neverzam malo sna- na. Judje fo neumno miflili, de Melija bo prifhel s’ veliko mozhjo jih refhit od vlih vid¬ nih fovrashnikov. Kar je bilo prerokovano od zhalli Jesufove zerkve, fo Judje saftopili od mogozhnolU njegoviga pofvetniga kraljellva. Tu¬ di Jesufovi uzhenzi fo bdi polni te terdne mi- fli, preden fo prejeli fvetiga Duha. Sato fo fe med feboj prepirali, kdo smed njih bi bil pervi v’ njegovim kraljeftvu, in tudi po vfla- jenji fo ga fkerbno prafhali: Gofpod! bofh li ob tim zhafu kraljellvo Israelzam sopet po- ftavil? Djan. apoft. 1 , 6. Odrefhenik je pri¬ fhel po obljubah ob namenjenim zhafu, pa vef drugazhen kakor fo 11 ga Judje miflili. Ješuf je rojen v’ raftergani fhtalizi od uboge matere: ubog je smiraj, kakor je fam rekel: Lifize imajo jame, ptize imajo gnjesda: jed ni¬ mam kam glave nafloniti. Luk. g, 58. Je- suf je ref velike zhudeshe delal, pa njegova fhpotliva fmert je vfe ljudi pohujfhala, tudi apoftelne. On je potlej od fmerti vdal, pa njegovo vftajenje ni bilo vfim ozhitno kakor je bila ozhitna njegova fmert. Jesuf je pollavil sa podflombo fvoje zer¬ kve, kar bi nar loshej fpridene ljudi od vere odvrazhevalo, ponishnod, ubofhtvo, sanizheva- — 4U — nje, pokorjenje, terpljenje, fmert: vender zer- kev fe je hitro po vfim fvetu rasfhii-la, in ravno to prizhuje, de je Bog s’ njo. Judje in neverzi fo pred Tvojim fpreobernjenjam sa- nizhevali Jesufa, in njegovo fhpotljivo fmert, kakor fveti Pavel prizhuje, rekozh: „Mi osna- nujemo Jesufa krishaniga: to je pa Judam po- hujfhanje, in neverzam nefpamet.“ I. Kor. 1, 23 . Tudi apoftelni fo bili flabi; nikdar nifo mogli verjeti, de bo Jesuf umeri, ako ravno jim je velikokrat pravil. Sato jim je sadnji vezher rekel: Vji Je hote nad menoj pohujjhali. Ref, vfi fo fe nad njim pohuj- fhali, in v’ velikim malovernim ftrahu bili savolj njegove fmerti. O prezhudna modroft boshja! c Shpotliva fmert Jesufova je vef fvet pohujfhala, potlej fvet premagala. Ravno tifti, ki fo Jesufa krishaniga sanizhevgli, fo Jesufa krishaniga molili, in sa njegovo ime umerli. Zefarji, kralji, in mogozhni fo zerkev pre¬ ganjali, potlej fo vanjo prifhli, in Jesufu flu- shili. Tudi je potrebno premifliti, kakfhni fo bili apoftelni. Jesuf, kakor pifhe fveti Pavel, je isvolil, kar je bilo nefpametniga pred fve- tam, de je modre preuzhil; in kar je bilo flabiga pred fvetam, de bi mogozhne pre¬ magal. I. Ror. 1, 27. Koliko je bilo apoftel- nov ? Le dvanajft. Koliko je bilo flepih, in fpazhenih ljudi ? Veliko milionov ; vender vef fvet je bil preuzhen, in premagan od Jesufo- vih apoftelnov. t She bolj fe vidi boshja mozh — 415 — per tim delu, ako fe premifli, de fo bili u- zhenzi neuzheni, bojezlii, maloverni, preden fo bili s’ gnado fvetiga Duha napolnjeni. Kak- fhni fo bili potlej ? Oni fo nepreftrafheno uzhili; nifo fe bali smote; nikolj ni bilo tre¬ ba popraviti, kar fo enkrat uzhili; vfaka befe- da je bila zliilta refniza, naj bo is uft perviga ali sadnjiga apoftelna; povfod je bil enak na¬ uk, pred ljudftvam ali mogozhnimi, pred ver¬ nimi in fovrashniki. Kakfhno plazhilo fo apoftelni sa fvojo ve¬ liko fkerb prejeli? Oni fo plazhilo prejeli ka- korfhniga jim je bil Jesuf obljubil : ,,Ako fo mene fovrashili, bodo tudi vaf fovrashili ? 4 Jan. i 5 , 20. Velikokrat fo od Jesula flifhali, de bodo fovrasheni, preganjani, in umorjeni sa vero. Apoftelni, is gorezhe ljubesni do Boga in do blishniga, nifo pozhitka imeli, blishne in daljne deshele fo obhodili, de bi vfe uzhili, in fpreobernili, pa sa toljkanj dobriga fo ve¬ liko hudiga prejemali. Terdovratni Judje, in neufmiljeni neverzi fo fovrashili, preganjali, in umorili fvoje dobrotnike, in sraven miflili dobro delati. To ni bilo apoftelnam nesnano: oni fo she poprej vedili britkofti, ktere jih zhakajo po befedah njih uzhenika Jesufa: ven- der fo vefelo hodili pred kralje, in oblaftnike, fo radi terpeli, in ferzhno umerli sa prejete nauke. Boshja mozh fhe bolj ozhitna pofiane, ako fe premifli, kakfhni fo bili, in fo nauki Jesufovi, ktere fo apoftelni osnanoyali. Nau- — 4i6 — 1 « Jesufovi fo zhifti, ojftri, in fpazheni natori soperni. Kterim fo bili ti nauki osnanjeni? Ti ojftri nauki fo bili osnanjeni mefenim Ju¬ dam , in fpridenim neverzam. Ti fo imeli fta- | re fhege, dopadljive vrashe, v’ kterih fo bili rojeni; drugiga nifo vidili in flifhali: vender oni fo hiteli v’ katolifhko zerkev, flafti pa ne¬ verniki. Krivoverzi fo vftajali soper katolifhko zer¬ kev, in prekanjeno fkufhali nje fveto vero fpa- zhiti; tudi mogozhni fo fi persadevali s’ klo odvrazhati verne od nje, pa nifo nizh mogli soper njo. Judje fo filno fovrashili Jesufa, a- pollelne in verne: njih flepo in fmertno fov- rafhtvo popifuje djanje apoftelnov, vender oni nifo nizh opravili. Neverni zefarji fo povfod in dolgo vero preganjali, in fi jo pokonzhati slo persadevali, vender zerkev je ftanovitna o- ftala. Vernih je bilo pomorjenih bres fhtevila, pa vender jih je bilo zhedalje vezh. Padale fo kraljeftva, hude vojfke fo bile, zhudne fpre- menjenja fo fe godile po fvetu; preteklo je she i 83 i let, pa zerkev Jesufova je fhe smi- raj, kar je bila v’ sazhetku, in bo tudi oftala do konza fveta, kakor je Jesuf obljubil: „Bom s’ vami do konzhanja fveta. a Mat. 28, 20. Tudi: j.Peklenfke vrata ne bodo nje prema¬ gale/ 4 Mat. 16, 18'. Kriftjan moj! moli tedaj vfigamogozhnoft boshjo, in hvali Jesufa goglavarja zerkve, kte- ri jo je prezhudno poftavil, in ohranil. Sahvali ga, ker te je vanjo poklizal, kjer pod ufmilje- — 4»7 — nim vishanjam Rimfkiga papesha, fhkofov, in duhovnom vshivafh v’ miru fvete nauke, fyete sakramente, in vfe dobrote, ktere je Jesuf s’ fvojo fveto kervjo saflushil. Bodi pokoren ka- tolifhki zerkvi: bodi Ilanoviten v’ edinofti nje¬ nih fvetih naukov: shivi po njih, de pridefh v’ nebefhko kralj ettvo. Molitev. O Jesuf! ti li me is fofebne nesaflu- shene milotti v’ fvojo zerkev poftavil, de bi v’ nji sdravo pafho fvetih naukov, in vfe per- pomozhke k’ Švelizhanju imel: moja frezha je neisrezheno velika, ker bres vfiga persadeva- nja prejemam zhitle nauke; fe ne morem smo¬ liti , ako zerkev poflufham, pa jeti tim bil do sdaj tebi, in tvoji zerkvi nehvaleshen; tebi, in tvoji zerkvi nepokoren. t Sveti Peter in apo- llelni fo neisrezheno terpeli, in tudi umerli sa fveto vero: njih nameftniki neprenehama uzhe, opominjajo in fvare, vender jeti neumna ov- zhiza fim jim malo pokoren. Ljubi Gofpod! odpulli mi, pomagaj mi s’ fvojo gnado, ne le ohraniti zhitle nauke fvoje matere katolifhke zerkve, ampak tudi prav fkerbno po njih shi- veti, de v’ zhatlito zerkev nebefhko pridem. Amen. I. 27 XXIII. dan fvezhana. 'Sveta Marjeta is Korlone. ■ * ' J t )^veta Marjeta, imenovana Kortona, ker je v’ tiftim meftu dolgo shivela in tudi umerla, je bila rojena v’ Lavijahu na Tofhkanfkim o- ’ koli 12 45. Njeni ftarfhi fo bili ubogi pa po- fhteni. Kadar je bila Marjeta fedem let tia¬ ra, ji je mati umerla. Ona ni rada fvojiga ozheta ubogala, ga je shalila, in tudi sani- zhevala; per flabih deklizhih je bila rada, in od njih fe je hitro vfiga hudiga nauzhila, in • to flabo feme je hitro grefhni fad obrodilo. Mladenzhi fo jo salasovali, bila je bres ftrahu, nevarnoft fe ni bala, padla je lahko v’ nafta- ve: ker je imela fprideno ferze. Marjeta je bila velikokrat od ozheta fvarjena, pa fe ni dala od hudiga shivljenja odverniti. Snanje je ftorila s’ mladenzbam vifokiga ftanu, sapu- ftila je fvoj dom, in fhla s’ njim v’ mefto Montpulzjan, kjer je devet let per njem gre- fhno shivela; fhpot je bila fvoje shlahte, in pohujfhanje vfiga mefta. Ni bilo fkoraj vezh upanja sa nj^no poboljfhanje, pa Bog ji-je ozhi s’ ftrafhno pergodbo odperel. Nje ljubi mladenzh je fhel en dan is mefta, pa sunaj , mefta fo ga drugi mladenzhi, morebiti savolj neframne Marjete, neufmiljeno vbili, v’ ja¬ mo vergli, pa s’ partijo in hofto sakrili. Mar- — 41 9 — jetin kushek je bil s’ njim Thel, sclej pride vef shaloften nasaj: to jo je grosno Tkerbelo, ToTebno ker vidi, de mladenzha ni: tretji dan ga gre ifkat, kushek gre s’ njo, in obflane, kjer je mladenzh sakopan bil: ona rasmezbe hollo, in ga vidi merlviga, ranjeniga, zher- viviga , fmerdljiviga. Kakor od ilrelje vdar- jena fe je preftrafhila in omedlela; potlej pre- mifhljuje njegovo okudno truplo, do kteriga je devet' let tolikanj gardiga dopadajenja ime¬ la, in fbe bolj premil bljuje nefrezho njegove dufhe, in saupije : Kje je pa tvoja du- fha! In na to vprafhanje li ni upala odgo¬ voriti, ker ta odgovor je bil le pravizhnimu Todniku snan, ki je njeniga sapeljivza fodil. Is tiga fposna neftanovitnoll in oftudnoft grefhni- ga vefelja, in Tvojo veliko nefpamet dufho dajali v’ peklenfke martre savolj Tvojiga hudi- ga posheljenja. S’ pomozhjo gnade bosbje obshaluje Tvoje greThno shivljenje, in terdno Tklene drugazhi shiveti. Marjeta is tiga dobriga namena gre is mefta Montpulzjana, in pride nasaj v’ Lavi- jan k’ ozbetu; klezhe ga proli odpuflili ji, in jo v’ biTbo vseti, pa njene Tolse nilo nizh Tpro- Tile. Slialoftna je Tbla prozh, ker ni milofti dofegla. Ene dni potlej je Tbla v’ zerkev in je verno ljudftvo s’ verojo okolj vratu klezhe profila dano pohujThanje odpuflili ji. Njena ozhitna ponisbnoll je bila v Te hvale vredna, v ender je hudo rasferdila vTo sbalahlo, in To jo is tilliga kraja Tpodili. Marjeto od vfih sa 2 7 * pufhena, in savershena je bila mozhno fku- ihana fe podati v’ poprejfhno shivljenje, pa boshja gnada jo je podperala, in ji dala to fkufhnjavo frezhno premagati. Vsdignila fe je, in fhla v’ mellu Kortona, kjer je bila od ufmiljene gofpe v’ hifho vseta: tamkaj fi je svolila dobriga fpovednika, in ga je rada ubo¬ gala. Tri leta potlej je fhla v’ klofhter, ka¬ kor je smiraj shelela , in vezhkrat profila. Marjeta she v’ sazhelku fvojiga fpreobernje- nja je fvetu in vfim greham flovo dala, in fe- be ojftro pokorila. Ljubesen do Boga je zhe dalje bolj rafla v’ njenim ferzu, in je popol- nama pregnala vfo grefhno ljubesen do fve- ta, farna je nar raji bila, de bi loshej pre- mifhljevala; febe je vedno pokorila, fe podi¬ la, na tleh leshala; žele nozhi je vzhafi kle- zhe jokala pred podobo krishaniga Jesufa. Ona je fveto fovrashila; fvoje flabo telo; nei- srezheno je bila jesna na fvoje oblizhje, ktero je bilo fhe v’ velikim pokorjenji lepo; shele¬ la je vfim biti oftudna, ker je prej ljudem do- padla: ona bi bila f’ fvojim telefam fhe bolj neufmiljena, ako bi ji njeni modri fpovednik ne bil branil. Lahko fe ve, de je fveta Mar¬ jeta savolj pretezheniga grefhniga shivljenja dolgo zhafa hude fkufhnjave imela, pa vfe nadleshne fkufhnjave je frezhno premagova¬ la. Ona ni le savolj fvojih grehov smiraj sha- loftna bila, ampak tudi je bila shaloflna savolj vfih grehov drugih ljudi, in je vedno fkerbe- la sapeljane dufhe na yarno pot pokore per- - 421 — praviti. Pet in dvajfet let je bila ftara, ka- dar je grehu floro dala; tri in dvajfet let je v’ ojftri pokori shivela ; ofem in fhtiridefet let ftara je umerla. Minihi fvetiga Franzifhka fo nje truplo s’ zhaftjo pokopali: do donafhni- ga dne je njeno truplo neftrohljivo oftalo. Bog je po nji velike zhudeshe delal, de bi vfim ljudem prizheval, koliko mu refnizhna poko¬ ra dopade. Nauk. Od pokore , ali fpreoibernjenja. O frezhna fveta Marjeta, ktero je Bog is velikiga ufmiljenja od hudobniga shivljenja odvernil! Ona je poprej hitela v’ pogublje¬ nje, sdaj pa je in bo vekomaj v’ nebelih. O frezhna pokora, ktera vsame dufho is hudi- zhove oblafti! Veliko mladenzbov, in dekli- zhov pofnema Marjeto v’ grehih, pa ne po- fnema fvete Marjete v’ pokori. Ti od grefh- ne ljubesni sapeljani lahko grefhe! grehi bolj oflabe she pokasheno natoro, in ta brani fe poboljfhati; sapeljane dufhe fe boje fpo- vednikov po sapovedi pravizhnih, najemni¬ kov ifhejo, in jih najdejo; fo potlej mirne vefti, zhelih bres poboljfhanja fpovedi oprav¬ ljajo. t Slepi grefhniki nimajo in nozbejo ime¬ ti praviga sapopadka od kerfhanfkiga shivlje¬ nja, od hudiga, od dobriga, od opravizhe- nja; sato ne fposnajo fvojih grehov; radi ver- jamejo flabim, fo lahko sapeljani, ker shele sapeljani hiti. Takim radovoljno sapeljanim dufham Bog perpufha saderge, kakor David priahuje, ker fo jih vredne. Pf/ 10, 7. Kri- ftjan moj! bres refnizhniga fpreobernjenja fo fpovedi flabe, in ni odpufhanja grehov. jSve- ti Janes kerftnik je Judam rekel: „Kdo je vam pokasal prihodni jesi oditi ? Delajte tedaj vredni fad pokore. 44 Luk. 3, 8. Veliko Ju¬ dov fo fvoje grehe ozhitno fposnali, sheleli fe fpokoriti, prejeli kerft .pokore, vender jih vfe to ni moglo pred pravizhno jeso boshjo refhiti, ampak le vredni fad pokore. Vpra- fhafh: Kakfhin more biti vredni fad pokore ? c Sveti Janes odgovori: Ravne flori poti Gofpo- dove do fvojiga* ferza is mozhnimi sheljami, de hi vfe popravil, kar je greh rasdjal. Gora tvojiga napuha naj bo ponishana; globoka dolina tvojiga prasniga shivljenja naj ho s’ do¬ brimi delmi napolnjena - , vfe krivo tvojiga s.vi- tiga, in hinavfkiga ferza naj bodi sravnano, in le tako bofh vidil svelizhanje boshje; le ta¬ ko bofh svelizhan. Luk. 3, 4 — 6. Ako ho- zhefh delati vredni fad pokore, pofnemaj fveto Marjeto. c Sovrashi vfe grehe savolj Boga. ( Sovrash- tvo greha je nar potrebnifhi; bres tiga fe ne morefh poboljfhati, in tudi ne sadobili ufmi- Ijenja. Kako bofh grehe opuftil, ako grehov ne fovrashifh? Kako bofh dofegel miloft, zhe ljubifh, kar Bog fovrashi? Zhe sdaj ne sha- lujefh zlies grehe, bofh shaloval vekomaj. Tvoja dufha more bili polna velike bolezhine, britkoki in pezhenja, ker je s’ grebi JBoga rasshalila. Kaj pomaga rezki: Meni fo shal vfi moji grebi, zhe le ne grevajo ? Tudi ni sadofti nekaj shaloki kasati, ker prerok Joel v’ Gofpodovim imenu vlim grefhnikam sapo- | ve: „Bastergajte fvoje ferze, ne fvojiga ob- lazhiia. Joel. 2, 1 5 . ^Sovrashi, in obshaluj vfe grebe is ljubesni do Boga. Zhe li Tvojih grehov shalollen, ker fo ti fhkodljivi, ker fo ti fhkodo, framoto, sanizbevanje, ali kaj ta- kiga nakopali, pa ne is ljubesni do Boga, je tvoja slialok naloma, in ti ne sadobi odpu- fbanja. Pofnemaj Davida, kteri je bil truden od sdihovanja, nikolj ni pokoja imel, in vfe koki fo v’ njem trepetale, ker je bil soper Bo¬ ga grefhil. Pofnemaj fveto Marjeto, kfera, ranjena v’ ferze s’ pufhizo ljubesni boshje, je vedno fvoje grehe milo obshalovala. Lju¬ bi Boga, in is ljubesni do njega shaluj, de miloll sadobifh, ker pravi fveti Peter: „Lju- besen pokrije grehe .“ I. Petr. 4, 8, Opufti hude perloshnoki. To je od Bo¬ ga sapovedano: bres tiga ni v’ tebi prave sha- , loki, ni poboljfhanja, ni odpufhanja. t Sve- li Janes kerknik je rekel nezhikimu Herode- shu: ,,Tebi ni perpufheno sheno fvojiga brala per febi imeti.“ Marka 6, 18. To je rezhe- no od v rib grefhnih perloshnok. Naj ti bo kvar, ktera ti v’ greh flushi, ljuba, in tudi potrebna, versi jo od febe, ali beshi pred njo, de fvoje edine dufhe ne pogubifh. Zhe' — 424 .— nozhefh tiga fioriti, fo tvoje fpovedi flabe, odvesa nevredna, grevenga hinavfka , volja ne vezh grefhiti lashnjiva. Zhe fe ti sgovar- jafh: Ni lahko — ni mogozhe — kaj bodo ljudje rekli — meni je to fhkodljiro, ravno to rasadeva tvojo pizhlo shaloft zhes grehe, in mehko voljo fe poboljfhati. Vem, de je vzhali teshko, ali neperloshno, pa vprafhoj modriga fpovednika, in flori po njegovim mo¬ drim fvetu, pa ne poflufhaj fvojiga hudiga posheljenja. Zhe ti je lozhiti fe od hudiga britko, ravno to prizhuje od tvoje nevarne ljubesni do greha, in de fe morefh s’ vfo ferzhnoftjo njegove perloshnofti varovati. t Sve- ta Marjeta je s’ gnado boshjo fvojo viliko nevar- noft fposnala, hitro je sbeshala is tiftiga me¬ tla, ih je fhla v’ Kortono, de bi ondi bres vlih smotnjav v’ pokori shivela. Beshi tudi ti pred sapeljivo perloshnoftjo, de fvojo dufho ohranifh. Ozhitno fposnaj fvoje grehe, zhe li ozhi- tno grefhil. Terdovratni Judje fo vedili to dolshnoft, in fo fe ozhitno fvojih grehov ob- toshili. Marka 1 , 5. Zerkev je tudi sapove- dala ozhitno pokoro sa ozhitne grehe. t Sveta Marjeta je pred fvojim ozhetam, pred Ijud- ftvam, in ob vfaki perloshnofti fvoje grefhno shivljenje s’ folsami fposnala. Nikar pa ne mifli, de bi mogel pred ljudmi vfih fvojih grehov, kakor pred fpovednikam fe fpovedati, ker bi to lahko pohujfhljivo bilo; temuzh sa- dofti je fposnati fvoje flabo shivljenje, fe p°' — 425 — nishati ob zhaTu sanizhevanja, ozhitno dobre dela dopernafhati, ali kaj drusiga takiga ko¬ riti, kakor prava modroft uzhi. Ne isgovar- jaj Te: „Kaj bodo ljudje rekli ?“ Ljudje bodo govorili od tebe po Tvojim sapopadku: dobri bodo Boga hvalili savolj tvojiga Tpreobernje- nja; hudobni bodo tebe sanizhevali, kakor To sanizhevali fveto Marjeto, pa ti delaj, kar ona, in nikdar ti ne bo shal. Zhe, akolih ozhitni grefhnik, Te nozhefh ponishevati, fkri-. vafh Tvoje sapovedane dobre dela, Te Tramu- jeTh opravljati nalosheno pokorjenje, zhe le- polizhiTh Tvoje greThne telo, shiviTh ozhitno po navadi napuhnjenih ljudi, le verjemi, de v’ tebi ni duha pokore, in de nili Tpreober- njen. Bodi flanoviten v’ dobrim. Kaj ti poma¬ ga grehe obshalovati, ako jih ponavljaTh ? Kaj bolniku pomaga Te osdraviti, ako sopet sboli? Bodi tedaj ftanoviten na GoTpodovi po¬ ti, ker ravno to prizhuje, de je tvoje Tpreo- bernjenje delo boshje gnade. Ako li v’ do¬ brim neftanoviten, malo upaj v’ Tvojo poko¬ ro. Zhe greThiTh po sadobljenim odpuTha- nji, To tvoji grehi hudobnifhi in nevarniThi. t Sveli Peter pravi: „BoljThi bi ti bilo poli pra- vize ne Tposnati, kakor po Tposnanji od nje odftopiti.“ II. Pet. 2, 21. JesuT, pravijo T. Ozhaki, je veliko bolnikov osdravil, pa no- beniga dvakrat. To je tebi v’ nauk, de li va¬ ren , in de ne greThiTh. Tudi potlej morebiti sadobiTh odpuTbanje, morebiti pa ne; salo — 426 — bodi tlanovilen v’ dobrim. 4 Sveta Marjeta je bila tri in dvajfet let v’ pokori Ilanovitna ; po- fnemaj jo. Bolj je tebi v’ ojftri pokori biti do fmerti, ko v’ peklu terpeti vekomaj. De Tlanoviten otlaneTh, premifhljuj Tmert, Tod- bo, nebefa, pekel 5 moli rad is ferza; greha perloshnotl Te fkerbno varuj; bodi smiraj po- nishen, in v’ boshjim ilrahu; hodi rad k’ Tpo- vedi; fhtrafuj vedno Tvoje grefhno telo; To- febno ti persadevaj premagovati Tvojo pogla¬ vitno Tlaboti, savolj ktere li nar vezh Boga slialil. M o l i t e v. O ufmiljeni Ozbe nebeThki! jeli tvoja revna in nesvella Hvar pred teboj klezhim, v’ duhu ponishnofti Tposnam Tvojo hudobo, in profim mi ufmiljeno odpuftiti. Sapultil Tim tebe Go- Tpoda shivljenja in svelizhanja, de bi shivel po Tvoji hudi volji; s’ Tlabim shivljenjam Tim fe radovoljno hudizhu podvergel, pa sdaj she- lim k’ tebi nasaj priti, in li bom persadeval s’ veliko shaloftjo, in s’ llanovitnim pokorje- njam tvoj pravizhni Terd vtolashiti. Po isgle- du tvoje Tpokorne Thushabnize Tvete Marjete Tlovd dam vfim greham, in jokajozh profim tvojo neTkonzhno milofi:: Odpulli mi savolj ljubesniviga Jesufa. Obljubim vfe dni Tvojiga shivljenja tehi svetlo Tlushiti. O, Tveta Mar¬ jeta! bodi moja pomozhniza per Bogu, de — 427 — sadobim, kar profim in de ga s’ teboj vekomaj hvalim. Amen. XXIV. dan fvezhana. fveti Malija apojiel. t Sveti Matija je sbe v’ sazhetku v’ Jesufa ve- ruval, ker je poflufhal njegove nauke, in vidil njegove zhudešhe. On je bil eden is dva t in fedemdefet od Jesufa odbranih uzhenzov. Po Jesufovim odhodu je oftal v’ Jerusalemu s’ .apoftelni, s’ drugimi uzbenzi, s’ Marijo, in je s’ njimi zhakal v’ molitvi na obljubljeniga fvetiga Duha-, kteriga je tudi prejel. Dokler fo fe užhenzi perpravljali fvetiga Duha preje¬ ti, je bil fveti Matija v’ apoflolflvo povikfhan , kakor djanje apoftelnov prizhuje. ,,Bilo jih je oholi Jio in dvajfel ljudi Jkirpaj shranili; Peter je vjial, in rekel : Moshje , bratje l dopolnjeno more bili, kar je prerokoval fveti Duh po Davida od Judesha isdajavza. On je bil med naj' perjhlet; in te Jlnshbe de- leshen, pa je odpadel; ta je dobil njivo is lirivizhniga plazhila, Je je obejil, in po J~re- di raspozhil , in vej' njegovi drob Je je is - Jul. To je snano vjim Jeriisalemzhanam; salo je bila lijta njiva imenovana, njiva hervi. V’ PJalmih je od njega pijano: Nje- — 428 — govo fkkofjtvo bo drugi prejel. Tedaj eden tih mosh, kteri jo j’ nami vkup shrani bili vej zhaj, v' klerim je bil gojpod Jesuj med nami od Janesoviga kerjta do njegoviga vnebohoda , more pojtaii prizha njegovi- ' ga vjiajenja. Terni jo dva naprej pojta- vili, Josheja, Barsaba s ’ primikam Pra- vizhen, in Matija. Uzhenzi jo molili, re¬ ko zh : 7 i Gojpod! kteri posnajh vjih ferza, pokashi, kleriga is tih dveh ji svolil, de najtopi Jlaslibo, in apojtoljtvo, od kleri¬ ga je Judesh odpadel. Oni jo lojali, in loj je padel na Matija, in on je bil perjhtet enajjtem apojelnam.“ D jan. apojt. i, 1 6 , 2 6 . Tako je bil fveti Matija na mefli nesvefti- ga Judeshe v’ apoftolftvo povikfhan: in ene dni potlej je s’ drugimi fvetiga Duha prejel. Od njegoviga shivljenja le malo ve; to fe ve, i de je on ko drugi apoftelni veliko sa fveti evangelj terpel, veliko ljudi fpreobernil, ve¬ liko zhudeshov delal, in tudi sa vero umor¬ jen bil. 4 Sveti Klemen Alekfandrijan pifhe, de je fveti Matija vedno uzhil: ,,Zhes mefo fe je treba vedno vojfkovati; vfim hiTdim sheljam fe odpovedati, in fvojo dufho ftoriti mozhno s’ shivo vero, s’ ljubesnjo, s’ vfimi dobrimi del- mi.“ On fe je vedno pokoril, in enako po- horjenje drugim sapovedoval. — 42g — Nauk. Od nesvejtiga Judesha, in zklovekove nejta novilnojii. Sveti Malija je bil v’ apoltolltvo povik- fhan namelti nesveltiga Judesha. O nefrezhen Judesh! on je in bo pogubljen vekomaj, ker je hudobno sapravil in sanizheval veliko mi- loft Jesufovo. On je bil vifoko vsdignjen od Jesufa, je poflufhal njegove fvete nauke, in vidil njegove velike zhudeshe, vender je Itra- fhno padel. On je bil lakomnik; h udiga po- sheljenja ni hotel premagati; jemal je poma- lim safe, kar fo dobri ljudje is ufmiljenja Je- sufu dajali; tat je bil, kakor prizhuje fveti Ja- nes 12, 6 . Potlej je is lakomnofti tudi Jesufa prodal. O flrafhni konez Jesufoviga uzhenza. Ker je Judesh Jesufovo gnada savergel, je bil namelti njega fveti Matija svoljen, kakor dja- nje apollelnov prizhuje. O kriltjan! varuj fe Bogu nesveft biti, ker on ni tebe potreben, temuzh ti li njega potreben. Zhe Boga sapultifh, fi bo on dru- siga sbral, kakor je fvetiga Matija namelti ne- sveltiga Judesha. Ravno to refnizo je Jesuf v’ priliki govoril terdovratnim Judam rekozh: En hifhni gofpodar je dal fvoj vinograd kmetam obdelovati. Gofpodar je fvoje hlapze k’ kme¬ tam poflal obljubljeni fad terjati. , ~ u - : kmetje fo hlapze popadli, jih flepli, — 43o — pne umorili. Gofpod je hudobne kmete kon- zhal, in 1 'voj vinograd drugim kmetarn dal, kteri bi mu lad ob fvojih zhalili dajali. Jesuf potlej sraven perftavi: „Vam povem, de bo boshje kraljeAvo od vaf vseto, in bo dano dru- ginm ljudftvu, ktero bo njegov fad perneTlo.“ Mat. 21 , 33, 43. Refnizhno je to bilo 3 nehva- leshnim Judam je bila gnada odvseta, in ne- vernikam dana. Vligamogozhni Rog tudi sdaj tako dela; namelti nehvaleshnih, poklizhe dru¬ ge v’ Tvojo flushbo. Sato pravi fveti Pavel: ,,VaT opominjam, de gnade boshje bres Tadu ne prejmete.“ II. Kor. 6 , 1 . Lakonmimu in krivizhnimu Judeshu je bilo vThezh tridefet frebernikov sa prodaniga JesuTa prejeti, pa kmalo mu je bilo britko, ker veli ga je pekla: sdaj bolj Tposna v’ pe- klenfki jezili Tvojo krivizhno hudobo. 4 Sveti Matija je bil poklizan v’ apollolllvo, v’ Tlush- bo velikiga terpljenja; on je reT neisrezheno veliko terpel, pa sdaj v’ nebelih Boga hvali sa prejeto gnado, in vshiva vezhno plazhilo Tvojiga kratkiga terpljenja. Tako gre hudimu, tako dobrimu zhloveku: tako Bog vrazhuje Tvojim ftvarem po nesvellobi, ali svellobi. t Slep krilljan sa majhen dobizhih, sa kratko veTelje proda gnado boshjo, in obTodi Tvojo! duTho v’ vezhno pogubljenje; rasTvelljen krilljan raji veliko lerpi, ko Boga rasshaliti, ker hrepe¬ ni po nebeThkim kraljeilvu. PremiTli, greThno veTelje je majhno ^in ^kratko, ThtraTlnga je ve* lika in vezlma; terpljenje je majhno in kratko} pltizhilo je veliko in vezhno. Ubogaj tedaj preroka Davida: „Varuj fe hudiga, in delaj dobro, de vezimo prebivalfhe v’ nebelih imafh.“ Pf. 36, 27. Judesh je, kakor je bilo sgoraj rezheno, s’ malim _sazhel, potlej zlo Jesufa uzhenika is lakomnofti prodal. Njegova terdovratna dufha fe ni dala omezhili. Jesuf je vfo njegovo hu¬ dobo vedli, vender mu je pred sadnjo vezher- jo noge umival , velikanozhno jagnje je s’ njim jedel, per vezherji ga je prijasno opomi¬ njal , potlej na vertu ljubesnivo kufhnil, in ga zlo prija tla imenoval, vender fe Judesh ni dal od nobene dobrote premagati. Kerfbanfka dufha! varuj fe Judesha pofnemati. Varuj fe majhnih grehov; ako fe jih ne varujefh, te bodo v’ velike perpravili, in tudi velikih fe ne bofh bal, fe jih bofh pervadil, in te bodo lilno lahko v’ peklenfki bresen pahnili. De tako delezh ne pridefh; ubogaj fveliga Pav¬ la: „0d vlake fenze greha fe sdershi.“ I, Tef. 5, 22. Zhe li grefhil, ne obupaj ko Judesh, ampak hiti fe fpokoriti, zhe fo lih tvoji gre¬ hi veliki in nesnano oftudni, samorefh s’ pra¬ vo pokoro odpufhanje sadobiti; pa tudi varuj fe predersniga upanja, de ne bofh milofti bo- shje nevreden. Molitev. O ljubi Jesuf! v’ velikim ftrahu pred te¬ boj klezhe vprafham: Kaj bo s’ mojo dufho ? — 432 — Zhe je Judesh, she odbran smed drugih, in namenjen v’ apoftolftvo, poCluChaviz tvojih Cve¬ tih naukov, in prizha tvojih velikih zhude- shov, ftrafhno padel, kako (e samorem jefl: sa- nafhati? Hudo posheljenje me lahko nevida- ma sapeljuje; huda fkufhnjava me lahko s’ mozhjo vshuga, ker ni v’ meni nizh sdraviga: sato le pravizhno bojim. 0 ufmiljeni Gofpod! prolim te, bodi moj varh, moj pomozhnik, in moj odreChenik; sakaj zhe li ti s’ menoj, mi ne samore nobeden fhkodoVati. veti Ma¬ tija! proli JesuCa same ubosiga grefhnika, de fe fpokorim, v’ njegovi flushbi ftanoviten ofta- nem, in de ne bo njegova Cveta kri nad me¬ noj sgubljena. 4 Sproli mi gnado Cvojo veliko Claboft prav Cposnati, Cvoje hudo posheljenje Cerzhno premagovati, JesuCu llanovitno Clu- shiti, in v’ njegovo kraljeftvo Crezhno priti. Amen. XXV. dan fvezhana. Jveli Ananija majhnih , in tovarfhi mar- terniki. 4 Sveti Ananija je bil Che mlad permoran ma- Chnikov shegnovanje prejeti, ker je bil CoCeb- niga Cvetiga shivljenja, pa ni dolgo zhaCa te Cvete Clushbe opravljal, ker je neverni zeCar Dioklezjatt kttialo kriftjane preganjali sazhcl, in fveti Ananija je Lil med pervimi zefarfki- mu nevernima oblaftniku od neumnih never- zov perpeljan. Oblaftnik ga je nagovarjal, de Li malike molil, on pa mu odgovori: Od mladofti molim praviga shiviga Boga; liga Lom molil do filierti, in ga upam vekomaj v’ nebelih moliti. Oblaftnik : Moli tudi nafhe bogove. t Sveli Ananija: Tiga ne ftorim; hm dizhov ne bom molil. Oblaftnik ukashe gna¬ ti fvetiga Ananija v’ ternpel, kjer je bil velik slal malik; in gre lam sa fvetim Ananijam, de bi ga permoral malika moliti; sato mu re*- zhe: Moli liga mogozbniga boga. 4 Sveti Ana¬ nija mu odgovori: O revni zhlovek, ki v’ gluho, mutafto, in flepo podobo verujefh! Oblaftnik fe je slo rasferdil, in ga ukasal hu¬ do pretepati, in s’ rasbeljenim slielešam po teletu shgati: ( Sveti Ananija ni nizh maral sa te hude bolezhine, in je Boga hvalil. Pro¬ fil je tudi Boga is ferza, hudobnim neverzam rasfvetlenje dati: po ti molitvi fe je malik sver- nil, in rasdrobil. Oblaftnik ga ukashe v’ je- zho vrezhi, in mu jefti dati prepove. Varh je svetlo to sapoved dopolnil, pa zhudno fe mu sdij de je fveti Ananija slie vezli dni v’ jezili bres shivesha, pa vender sdrav, de na glaf moli, in tudi fvojimu Bogu hvalo poje. Jezhar fatn pei’ tebi mifli: ta zhlovek more od fvojiga Boga imeti kako fofebno pomozh ; odpre jezho, fe verske na tla, in ga sa pod- ozbenje v’ pravi veri proti, t Sveti Ananija ga I. 1 2» — 434 — je v’ potrebnih refnizah pocluzhil, in ga tudi karftil. Oblaftnik je bmalo svedil, kaj fo je sgodilo; ukaslie foldalam obdva flezhi in v’ veliko nalafh sakurjeno pezh vrezhi; pa oba fta bila v’ nji bres vfe fhkode, kakor nekdaj nedolshni mladenzhi v’ bamlonfki pezhi. Se¬ dem foldatov je bilo sraven ; ti 'ofterme in gla- fno hvalijo vligamogozhniga Boga; gredo k’ oblaftniku, in mn povedo velik zhudesh, in tudi mu pravijo: Bog kriftjanov je mogozh- nifhi od nafhih bogov; on lam je pravi Bog. Oblaftnik odgovori: zopernije fo to! kaj velja, de una dva zopernika fta vaf s’ dnarjem na¬ pravila tako govorili. t Soldatje mu odgovove: Kaj samoreta nam da*., ker nizh nimata , in Jia naga v' ognji? Perftavili fo tudi: Mi hozhemo pravima Boga flashiti , kierimu una dva Jlushita. Oblaftnik vef raskazhen je ukasal fveliga Ananija, poprejfhniga jezharja, in foldate terdno svesali, in v’ morje vrezhi, kjer fo fvoje slavljenje fklenili. To je bilo v’ letu 3o4. Nauk. Od Jlashke in hvaleslmojii do Boga savoilj nje¬ govih dobrot. Prav je odgovoril fveti Ananija neverni- mu oblaftniku. Od mladofti molim praviga shiviga Boga; tiga bom molil do fmerti, iu upam ga molili vekomaj v’ nebelih. t Srezb^n — 455 — fveti Ananija, kteri je refnizo govoril: 0<1 mladoAi molim praviga shiviga Boga, in tudi ga bom s mira j. Vfak je dolshan po lepim is- gledu fvetiga mafhnika Ananija praviga shi¬ viga Boga moliti , in mu Aanovitno flushiti. Bogu gre vfa hvala in pokorfhina, ker' on je Avarnik, in gofpod nebef, semlje, ange¬ lov in ljudi. Bog je sato zhloveka Avaril, de mu flushi, in de s’ sveAo flushbo sadohi ve¬ zimo plazhilo. Boga is vfiga ferza ljubiti, in mu is ljuhesni svetlo flushiti, je perva in nar- vezhi sapoved. Mi nifmo farni od febe, am¬ pak Bog naf je ftvaril; tedaj nifmo farni fvo- ji; moremo njemu flushiti. Bogu flushimo, kadar po njegovih sapovedih shivimo; zhe po njegovih ‘sapovedih shivimo, bomo vekomaj frezhni. David prizhuje : ,,Blagor zhloveku! kteri ima vfo fvojo voljo v’ sapovedih Gofpod Boga.“ Pf. i, i, 2 . Gorje nam! ako fe fvoji- mu Avarniku vAavimo. Adojsef je tako govo¬ ril : „Ako ne hote sapoved Gofpod Boga po- flufhali, bodo vfe kletve zhes vaf prifhle . 44 V. Mojs. 28 , i5. Bog naf je hotel, ne le s’ sapovedjo , am¬ pak tudi s’ dobrotami ljubesnivo perrnorati njemu famimu flushiti. Kaj fino mi bili pred nekterimi letmi? Nizh fmo bili. Kdo nam je dal shivljenje, in vfe? Ljubesnivi Avarnik vfi¬ ga. On naf je Avaril po fvoji podobi, in naf je Aoril malo manj od angeljov, de ga fposna- mo, hvalimo, mu flushimo , in ga molimo v’ nebefih vekomaj. Nebo, semlja in vfe Avari 28 * — 436 — osnanujejo vfigamogozhno miloft boshjo. On nam je vfe flvarL podvei-gel, de bi bili mi njemu podversheni; Tonze, sem! ja, vetrovi, voda, drevefa, shivina, in velibo drusiga nam flushi, de bi mi Tvojimu flvarniku Tlushili. David, to premiTbljeraje, je djal: Hvali Go- Tpoda moja dufha, in nikar ne posabi njego¬ vih dobrot. Pf. 102, 2. Tako moremo tudi mi. Ako premiflimo zhesnalorne prejete dobro¬ te , moremo fhe bolj vneti biti v’ dolslini flu- shbi Gofpod Boga. On nam je dal neumerjo- zho dufbo po Tvoji podobi: on je bersh po pervim grehu obljubil, in potlej dal ufmilje- niga odreThenika; grefhniki Trno bili po Jesu- fu s’ vfim dobrim napolnjeni; pogubljenja Trno bili vredni, on je umeri na krishu, de bi mi vezhno shivljenje dofegli; velikokrat grefhimo, vender Bog ne ravna s’ nami po nafhih hu¬ dobijah, temuzh naf polerpeshljivo zhaka, in dobrotljivo nam pomaga fpokoriti Te. Dobra mati bi ne samogla toljkanj ufmiljena bili s’ Tvojim edinim dobrim otrokam, kakor je Bog dober s’ nami nevrednimi greThniki. Zhe te velike, ne saflmhene dobrote premiTlimo, Trno permorani hvalili ufmiljeniga GoTpoda; in To- Tebno, ker vemo, de njemu nafhe Tlushbe ni treba. Režimo tedaj s’ Tvetim Pavlam : „Bogu bodi hvala od vekomaj do vekomaj.^ I. Tim. l, 17. Kriftjan ! premi Tli, zhe fi reT Bogu hva- leshen. Ne TlushiTh Bogu , zhe lo rezheTh, v — 437 — Gofpod! Gofpod! Ne hvalifh ga, zhe le pra~ vifh: Hvala bodi Bogu! Shivi po njegovih sa~ povedih, in le takrat bo tvoja hvala refnizh- na. Modri pravi: „HvaIa ni lepa v’ uftih gre- fhnikov.‘ { ( Sirah. i5, g. Premifli fvoje shiv- Ijenje. Morebiti ti tVojo nedolshnotl she v’ otrozhji tlarotli sapravil; namefti popraviti to veliko nefrezho, ti potlej hudobnifhi shivel; morebiti ti druge flabo uzhil, jih pohujfhe- val, in pomagal hudizhovo kraljetlvo rasfhi- rjati. Kako bofh ti hvalil Boga, ker je tvoje shivljenje vedna nehvaleshnoft ? Tebi rezhern kar Mojsef nehvaleshnimu ljudllvu: Tako vra- zhujefh Gofpodu? V. Mojs. 3a, 6. Vdaj fe Gofpodu, in ne permoraj ga tebe, fvojo tlvar pogubiti; proti: M o l i i e v. O ljubesnivi .Stvarnik vlih, in vtiga! ka¬ ko fe samorem pred teboj izgovarjati? Tvoje dobrote fo neisrezheno velike, moje hudobi¬ je tudi; moji grehi fo farni na febi veliki, pa fo veliko liujfhi, ker tim tebi veliko hudiga sa veliko dobrika vrazheval. .Svetniki fo ra- O di prelivali fvojo kri, de bi tebi svetli obali, jeti nobene tlanovitnotli v’ fkufhnjavah nitim imel; zlo trudil tim fe in ti persadeval dobiti ti perloshnotli tebe rasshaliti. Zbudim fe nad tvojo veliko poterpeshljivotljo, in is tiga fpo- snam, de nozhefh mojiga pogubljenja; tudi de ti mi perpravljen odpultid, ako fe fpoko- — 438 — rim. O ljubesnivi Gofpod 1 ! ne morem fe rezil vftavljati tvoji neisrezheni milolli; premagano je moje nehraleshno ferze; hozhem, in ob¬ ljubim tebi famimu flushiti. O vezhna dobro¬ ta! sakaj fim te tako posno fposnal ? Obsha- loval bom do fmerti fvojo gerdo nebvaleshnod, de ufmiljenje sadobim, in po fmerti tebe ve¬ komaj hvalim. Amen. XXVI. dan fvezhana. t Sveli Nejior, fhkof in marternik. ^^everni zafar Dezi je ukasal kridjane neu- fmiljeno preganjati, Polio, zefarfki oblaflnik deshele Pamfilje, je v’ medu Magik' nektere kridjane savoljo vere vergel v’ jezho. t Sveti Nedor, tidiga meda flikof, ko dober ozhe je hodil saperte kridjane obifkovat, in vterje- vat v’ veri, de bi raji umerli, kakor vero sa- puditi. To je bilo od nevernih obladnikov prepovedano, vender fe fveti Nedor ni bal nevarnodi savolj prida fvojih ovzhiz. Never- zi fo bersh fposnali, sakaj fveti Nedor h’ kri- ftjanam hodi, in fo ga per oblaftniku hudo sa-. tosbili. Polio, obladnik ga je bersh ukasal prijeti, in pred fe perpeljati. Kadar ga je imel pred leboj, ga je fkufhal s’ obetanjam velike zhadi in bogadva od vere odverniti, — 43g — pa fveti Neftor mu- je kratko in ferzhno odgo¬ voril : „Raji fe pujtim drobno rasfekati, pre¬ den bi Jesnfa sapujiil.“ Obiaftnik fe ni hotel s’ njim befediti, ukasal pa je fvojim flushab- nikam ga neufmiljeno po vfim sbivotu rasme- fariti. Oni fo bersh ubogali, in kmalo je Lil fveti Neftor poln ran in kervi. Obiaftnik li sopet persadeva ga pregovoriti, in mu rezhe: „Ubogaj, in moli naflie bogove, de ne umer- jefh.“ ( Sveti Neftor mu odgovori: Jesnfa ne \sapnjiim, ut rad umerjeni, faj je ludi on is Ijubesni sa me na kriška umeril Obiaft¬ nik ga ukashe krishali. t Sveti Neftor je vefel to hudo fodbo safiifhal; krishan je bil, in fhe is krisha je ljubesnivo opominjal prizliejozhe verne vfe sa Jesufa terpeti. Umeri je v’ letu 261. Nauk. Sakaj bliihniga ljubili. 4 Sveti Neftor je ljubil fvojiga blishniga , kakor febe, ker je ljubil Boga is vfiga ferza. On je ljubil is vfiga fvojiga ferza Boga; is lju- besni do njega je hude in fmertne britkofti preftal > de bi fvojo dufho svelizhal; ravno to fkerb je imel sa blishniga, de bi s’ ftano- vitno boshjo flushbo svelizhanje dofegel. Kdor Boga ljubi, ljubi febe in blishniga: kdor Bo¬ ga ne ljubi, ne more ne febe, ne blishniga prav ljubiti. t Sveli Neftor je hodil s’ fvojo ne- * — §veti Avgufhtin vifol;o povsdiguje to fvele marternike, in ob njegovim zhafu fo ozhitno brali v’ zerkvi popifovanje njih terpljenja, in fimerti: tudi sdaj be med fveto mafho z.habito imenovane fveta Perpetua in Felizita. t Sveta Perpetua je bila vifoziga banu, dva in dvajfet let llara, in vdova; imela je tudi fhe majh- niga otroka, kader je sa vero umerla. Preden fo jo v’ jezho peljali jo je ozhe, ki je ajd bil, ljubesnivo profil od Jesufove vere odfto- piti in malike moliti, de ne bo umorjena; in ker je s’ lepim ni mogel pregovoriti, jo je neufmiljeno pretepal. Perpetua fe ni vdala, in bolezhine voljno preterpela; le ' bolelo jo je ferze, de je bil ozha rasshaljen. Vergli fo jo v’ temno in fmerdljivo jezho, ktera ji je, kar farna pove, flrafhna bila, in le mifel, sa- volj Jesufa tim tukaj, ji jo je prijetno bori¬ la. . Bogaftvo, imenitni rod in sbivljenje sgu- biti ji je bilo lahko, defiravno je bila fhe mla¬ da ; ali fvojiga ozheta in otroka, ki ga je fhe dojila, sapuftiti, to fo bile velike britkobi. Kader je ozhe svedil, de jo bodo v’ fodifhe peljali, tezhe v’ jezho, joka, roke ji kufhuje in klezhe jo p roli: Ljuba moja hzhi! ujmi- — /,65 — li Je mojih Jivih laj, ujmili Je Jvojiga ozhe¬ ta , Jpomni Je kako Jkerbno Jim ie redil, bolj kakor tvoje brate ljubil: Glej J voj o mater , glej Jvojiga j vrta, ki ne bo mo¬ gel bres tebe s brneti; odpovej Je Jvoji terdo- vratnojti, de vji od shalojii ne pomerjemo. Kako teshko je fveta Perpetua vfe to prema¬ gala, ki je ozheta, mater in fvojiga otroka perferzhno ljutila; pa f’ pomozhjo gnade bo- shje je vfe preterpepela, in Jesufu sveita ofta- la. Rekla je ozhetu: „ Moj ljubi ozke ! v ’ Jo- dijhi bomo vidili, kaj je volja bosbja, vji Jmo v' boshji in ne v ’ Jvoji oblajti. Ker je Perpetua pred fodnikam in ljudmi ozhilno po¬ vedala, de je kriftjana in de malikov ne mo¬ li, je ozha otroka pernefil, ker je miflil; jeft fe ji ne fmilim, fe ji bo faj otrok imilil, ki ga bo vidila in flifhala jokati, in ji rezhe: „Sarotim te, ujmili Je Jaj Jvojiga otroka, i( Shaloftno viditi je bilo; ozha joka, otrok k’ materi fdi, Perpetua shaloftna pred fodnikam ftoji , ker vidi, de jih more sapuftiti. Torej jo fodnik vef omezhen sazhne pergovarjati, de naj savolj ozheta in otroka Jesufovo vero sapufti, in naj malike moli, de bo fhe shi- vela. Ali ftanovitna je oftala v’ Jesulovi veri in fodnik jo je obfodil, de jo bodo sveri ra- stergale. Od lilne sbalofli smotljeni ozha po¬ tegne fvojo ljubo hzher fpred fodnika, kteri mu sapove prozh iti; ker fe pa ni mogel od nje lozhiti, je sapovedal ga f’ palizo vdariti. Perpetua to viditi savpije: „ O knji je mene I. 3o — 466 — ta vdarez J'pekel, ho ozlieia; haho me bo¬ li, de j’ mojim Jtarim ozhetam savolj mene taho gerdo delate.“ Ker fe nikakor ni (Jak premakniti od ljubesni do Jesufa, fo jo divji kravi vergli, in ko jo ni jfhe do dobriga u- fmertila, jo je rabelj s’ mezham prebodi!, in je flila is shalofti v’ vezhno vefelje. — Ravno tako fe je s’ njenimi tovarfhi sgodiio. 4 Svela Felizita je bila flushrija, mlada, in ferzhna kriftjana. Tovarfhi lih fo bili Ri- vokat, jSaturnin , 4 Sekondol in t Satur. Tudi ti fo bili mladi, in sbive vere. Vfi ti fo bili v’ fmerdljivo tamno jezbo versbeni. Zbes . ene dni fo bili peljani pred oblaftnika Ililarijana j in fprafhani; pa vfi fo nepreftrafheno fpo- snali Jesufa, in s’ enim glafam rekli: ,,Raji urnerjemo, ko njega sapuiiiti.“ Neverni ob- laftnik je vfe sverinam obfodil, vender fo bili poflani v’ jezho do odlozbeniga dneva. V’ jezili je t Sekondol umeri, in pred fvojimi fve- limi tovarfhi fhfcl v’ nebefa. Neverniki fo navado imeli obfojenim obil¬ no in ozhitno vezherjo dajati pred fmertjo: tudi tim fo jo napravili. Ti fveti marterniki fo ozhitno pa malo vezherjali, vefeli fo bili, in le pogovarjali fe od fvoje prihodne frezhne fmerti. Neverniki fo okolj njih Hali, pa fve¬ ti 4 Saturnin jim je ferzhno rekel:' „Danf fe nam fkasujete prijatle, jutri hote nafhi fo- vrashniki, pa glejte dobro nafhe obrase, de naf bote fposnali na fodni dan. a Eni is never¬ nikov fo fhli shaloftni prozh, eni fo fe fpreo- bernili. Drugi dan od foldalov, in od nc- verriiga ljudftva fpremljevani fo fhli k’ fmer- ti : vefeli fo bili vfi, in fo tudi rekli oblatlni- ku llifarijanu: „Ti fi naf obfodil, pa bofb tu¬ di fojen od v fi ga m og oz h n i ga Boga.“' Neverno ljudftvo fe je rasferdilo nad njimi savolj tiga refnizhniga govorjenja, in je fodnika prolilo , de bi bili gajshlani. t Sveti marlerniki fo hva¬ lili Boga sato. Oni fo bili Veksliefti sverinani, pa le fveti 4 Satur je bil od n,ih umorjen, dru¬ gi fo shivi otiali, pa oblaftnik je fvojitn flu- shabnikam ukasal vfe s’ mezham ; pomoriti : ferzlmo ia ■■ efelo fo umerli. '’' 1 N a u h. Od f vetih marternihov Jploh. Ti fveti marlerniki fo fi v’ dobizhik fhtc- li sa Jesufa terpeti in umreti; fo tudi ferzlmo in vefelo umerli, de bi Jesufu oftali svetli. Ne le ti, ampak neisrezheno veliko drusih kri- lljanov je rado umerlo sa vero: bogati, re- veshi, moshki, shenfke, odrafheni, majhni fo radi dali fvoje shivljenje sa Jesufa. Bog je perpufhal hudo perganjanje nevernikov zhes fvojo zerkev. de bi ona od kervi fvelih mar_ ternikov prizhevanje imela, in de bi vfi fpo- snali boshjo pomozh nad njo. Trifto let je- bila zerkev preganjana; zhe je bilo vezli kri ftjanov umorjerih, vezh kritljanov je bilo: njih zhudeshi, njih fianovilnoft, njih fmert je bilo — 463 — rodovitno Teme drusih kriftjanov. Vfi To lahko Tposnali, de to ne more hiti od ljudi, temuzh je od Boga. Jesuf KriftuT poglavar zerkve je'hotel hi¬ ti umorjen od hudobnih, de bi Tvojim vernim sgled dal nepremagljive ferzhnolli v’ terplje- nji savolj pravize. On je poflal Tvoje apo- fteljne ko krotke ovze med neuTmiljene vol¬ kove; tudi pravil jim je, de bodo Tovrasheni, in umorjeni savolj njegoviga imena, kar je reT bilo, JBersh v’ sazhetku in potlej To Ju¬ dje in neverniki preganjali, in morili JesuTo- ve verne, ker To neumno miTlili Bogu prijet¬ no Tlushbo koriti. NeuTmiljen zeTar Neron je umoril veliko kriftjanov s’ mezham, s’ ognjem in drugazhi. Drugi neverni zeTarji To fi slo persadevali pokanzhati zerkev boshjo, ToTebno To morili duhovne, de bi verni bres paftirjev oftali: To Tkerbno povTod iTkali Tvelo piTmo in ga Teshgali, de bi verni bres te pomozhi ofta¬ li. Neverniki To veliko kriftjanov v’ morje po¬ metali, veliko jih je v’ jezhah od Tmradu, od lakote, od vliga hudiga pomerlo: ene To sa no¬ ge obeThali, de To po vezh dni shivi viTeli; nektere To per majhnim ognji pekli, drugim To odTekali noT, uTheTa in shnable, potlej jih poTlali v’ jame rudo kopati: druge To The dru¬ gazhi martrali, kakorkolj To li smiTliti mogli. V’ Perfii To navado imeli kriftjane svesane v’ globoke jame devali; notri To metali miThi, in druge majhne shivali, od kterih To bili T’ zhaTama umorjeni. To je le TliThati IlraThno, — 469 — vender malo , malokteri je od vere odftopil, fploh fo bili per lazih hudih bolezhinah ftano- vitni, in fo radi umerli sa Jesufa. Mozh gnade Jesufove je bila ozhitna fo- febno per otrozih, kterih dofti je bilo umor¬ jenih sa vero. Dva fvcta brata Juli in Pahor, rojena na t Shpanfkim Ila shivljenje dala sa ve¬ ro , pervi v’ trinajllim, drugi v’ devetim letu. Eulalija rojena v’ Portugalu je bila okolj tri- najll let ftara, kadar je v’ hudih bolezhinah ferzhno umerla savolj Jesufa. ( Sveta Prifka Ilimfka deviza je tudi le trinajft let ftara umer¬ la sa vero. , S ve ta Nesha ravno tako je v’ tri- najftim letu s’ fvojo fmertjo prizhevala od ka- toljfhke vere. t Sveli Ziril je le enajft let ftar umeri savolj Jesufa. Ti in drugi fo bili v’ majhni ftarofti prizhevavzi Jesufovi uprizho nevernikov. Od kod fo imeli to prezhudno mozh? Oni fo jo dofegli is nebef. Zhlovek is fvoje mozhi ne samore tiga, le mozh bo- shja napravi flabiga zhloveka sanizhevati fvo¬ je premoshenje, sapuftiti fvoje prijatle, in dati fvoje shivljenje sa nevidne prihodne ob¬ ljubljene dobrote, •Kriftjan! premifli dobro veliko tcrplje- nje fvelih marlernikov, ali prizhevavzov Je- sufovih, in ushi fe od njih svefto flushili Bo¬ gu ; raji vfe sapuftiti ko njega rasshaliti. Zhe bofh fveto fovrashil fvoje shivljenje, bofh sa- dobil vezhno shivljenje. 4 Stori, kar Bog po modrim sapove: „Bodi ftanoviten na Gofpo- dovi poli.“ 4 Sirah. 5 , 12. Tudi; »Bojuj fe sa refnizo s’ vfo mozhjo do fmertiA* t Sirah. 4, 33. Ne boj fe ne safmehevavzov, ne hudob¬ nih, ne neufmiljenih, ne mogozhnih, ne nobe- niga, ampak oftani svefl Bogu. Ako je kaki kriftjan v’ hudih bolezhinah ociHopil od vere, ni bil isgovorjen ; veliko menj fi ti izgovorjen, ako grefhifh , in od Boga odllopifh savolj be- fedi neumnih. Poflufhaj, kaj Jesuf govori: „Kteri bo mene pred ljudmi zatajil,, tiga bom jeli zatajil pred fvojim Ozhelam, kteri je v’ nebcfih.“ Mat. 10 , 33. M o l i t e v. O Jesuf voj v e la marternikov! ako jeli premiflim, kaj, in koliko fi ti terpel is lju- besni do mene: ako premiflim, kaj in kcliko fo troji fveti apollelni in marterniki ferzhno terpeli is ljubesni do tebe, fe framujem fvoje grefhne neftanovitnofli. Jeli fim ti perfegel sveflobo, ker ti li moj Gofpod. Ti li mene is velike miloM najel sa plazhilo vezhniga shiv- Ijenja. Obljubil li, in dal mi bofh nebefhko kraljellvo, zhe tebi svello flushim, vender moja velika fpazbenoll me lahko napravi soper tebe grefhiti. Ponishno te profim, daj mi ferzhno llanovitnoll. de po isgledu tvojih fve- tih marternikov nikdar ne odhopim od tebe, de premagujem vfe zapeljive fkufhnjave, in de pridem v’ vezhni mir, kjer nobenih fku- fhnjav ne bo. Amen. III. dan fufhza. 'Sveti Marin vojfhak, marlernik. ^Lkoravno je bil zefar Galjen prepovedal pre¬ ganjati kridjane savolj vere, vender neverno ljuddvo , in neverni obladniki vneti sa prašno zhaft fvojih jsmifhljenih bogov nifo jenjali, sladi v’ daljnih deshclah, kridjanov preganja¬ ti in moriti. To prizhuje, de zerkev tudi pod mirnimi zefarji ni popolnama miru imela. F.avno pod sgorej imenovanim mirnim zefar- jem Galjenam je Ive ti Mann bil umorjen sa vero. On je bil imenilniga in Logatiga rodu, in sraven sveft vojfhak. Abej obladnik v’ me¬ du Zesareji v’ Judeji je fvetiga Marina v’ veli¬ ki ziniti imel savolj njegove fofebne ferzhno- fti, in ga je hotel vifoko povsdigniti; neki dru¬ gi vojfhak ga je is . nevofhjjivofti saloshil per oblallniku, rekozh : Marin je namenjene flush- be nevreden, ker je krili jan. Oblaftnik bersh poklizhe fvetiga Marina, in ga vprafha: Kak- fhn.e vere.fi ti? t Sveti Marin mu ferzhno od¬ govori: Jed fim krifljanfke vere. Oblaftnik mu ojftro rezke : Tri ure ti dam odloga premini¬ ti ali fvojo vero sapufiiti, ali pa umreti. " t Shkof tiftiga meda, imenovan Teotekni, je to sve- dil, je fhel fvetimu Marinu naproti, ga je peljal v’ zerkev in ondi rekel: Marin! kaj fi bofh sbral, zhad fveta, ali prijasnod Jesufa ? — 472 — t Sveti Marin bcrsli odgovori: »Jesiifa JI svo- 4 Shkof mu rezhe : „Bodi llanoviten Bo¬ gu, on te bo mozhniga Boril, in ti bo dal fe- be sa plazhilo, pojdi v’ miru.“ t Sveti Marin gre is zerkve neravnoft pred oblaftnika, in ferzhnejfhi ko poprej mu rezhe: „Raji vfe terpim, preden bi Je odpovedal Jesnju.“ Ob- laltnik ga je ukasal peljati, in umoriti. t Sveti Alier, bogat shlahtni Rimfki gofpod, je vprizho nevernikov njegovo fveto truplo vsel, in ga zhaftito pokopal v’ letu 261, ali 262 po Jesu- fovim rojltvu. Nauk. Od JtanovitnoJti v' boslji Jlushbi. t Sveti Marin je vfim dal sgled ferzbne fla- novitnofti. On je bil bogat, pa ni ljubil bo- gaftva: on je bil vojfhak pod nevernim zefar- jem, vender je vfe fvoje kriftjanfke dolshno- fti dopolnoval, kakor jih vera uzhi, pa zhes boshjo sapoved ni hotel nizh Boriti, raji jo umeri. On je bil frezhen pred ozhmi fveta, pa je bil fhe bolj frezhen per Bogu, kader je vfe sgubil savolj njega. O frezhna njegova flanovitnoft! kadar mu je bilo rezheno : Sbe- ri ti, povikfhan biti v’ veliko zhaft, ali u- mreti; fi je. raji sbral fmert sa refnizo, ko frezho s’ greham. Kar je govoril, je bila zin¬ ita refniza, ker je umeri, de bi Jesufa ne ras- shalil. — 4?3 — Ljubi grefhnik! premifll, kakfhno voljo imafh greh opuftiti, in Bogu flushili? Ti ve¬ likokrat obljubifh svetlobo vfigamogozhnimu Bogu, pa kakor majhen otrok hitro posabifh Ilorjene obljube. Kaj miflifh, od kod je tvo¬ ja grefhna nellanovitnoft? Od tod je, is tvoje majhne shalofli zhes grehe, ker tvoje ferze je premalo sgrevano is ljubesni do ( Boga, sato nima llanovitnofli. Zhe dufha refnizhno fovra- shi grehe, je tudi Ilanovitna v’ dobrim. c Sov- rafhtvo zhes grehe isvira is praviga sapopadka, ki ga zhlovek ima od njegove hudobe, in sato terdno fklene ne vezh grefhiti; in ne fklene le ne vezh grefhiti, ampak fe tudi greha refnizhno varuje. David je is vfiga ferza fov- rashil grehe, sato pa je tudi refnizhno djal: „ t Sim fklenil in perfegei sapovedi tvoje pravize dershati.“ Pf. 118, 106 . Tedaj ti sato grehe ponavljafh, ker jih premalo fovrashifh: persa- devaj fi pravo shaloll od Boga sadobiti, in bofh ilanoviten. t Stanovitna svetloba v’ boshji flushbi je potrebna, in ta prizhuje od ljubesni do Boga. Kaj pomaga vediti fvoje dolshnofti, obljubiti llanovitnoll, in ponavljali obete, zhe vender ni nobene flanovitnoili? Veliko grefhnikov ob velikanozhnim zhafu obljubi fvoje shivljenje poboljfhali, vender poboljfhanja ni: zhes ma¬ lo zhafa fe sopet rasodeva njih llara hudobi¬ ja, kakor poprej v’ prijasnolli, v’ nezhiftotli, v’ krivizi, v’ nevarnih perloshnollih, v’ na¬ vadnih grehih. Morebiti ti ravno tako delafh. Obljubifh: Piftji hozhem vfe sgubiti, in vfe terpeti, ko Boga rasshaliti, pa hilro raji Boga shal.ifh, ko poterpeti majhniga sanizhevanja; ali rasshaliti majhniga žhloveka, ali fi majhno lilo Iloriti. Tebi in-fjehernimu grefhniku pra¬ vi modri: ,, 4 Sin! fi grefhil ? ne grefhi vezli, 44 t Sirah 21, 1. Ta flanovitnoft: je potrebna, In jo imafh, zhe ljubifh Boga is vfe dufhe. Nizh ti ne pomaga le sheleti, le obljubi¬ ti poboljfhanja, ampak fe morefh tudi pobolj- fhati, in v’ dobrim ftanoviten oftati. Po gre¬ hu fi shaloften, in obljubKh fe ga varovati, pa sopet grefhifh: fi, sopet po navadi shalo- fien, vender po navadi ponavljafh grehe, ne le majhne tudi velike. Ta grefhna neftano- vitnoft je v’ tebi, ker nozhefh vfiga iloriti, in fe vfiga varovati, kar ti Bog sapove in pre¬ pove. Ti premalo premifhljujefh boshje ref- nize, ktere bi te s’ boshjim firaham napol¬ nile, premalo niolifh; mehko shivifh, ne opu- Itifh flabih perloshnoft, fi rad per flabih, no¬ zhefh fvojiga flabiga telefa pokoriti; fe ni treba tedaj zbuditi, de fe per flabih hudobi¬ je navsamefh, in de v’ fkufhnjavah grefhifh. Ti fe s’ fvojo flaboftjo sgovarjafh, in tvoja flaboft te obfodi, ker nozhefh flori ti, in fe nozhefh vaitvati,* kar ti Bog sapove in pre¬ pove. Ti fi flab, in fam fi nakopavafh fku- fhnav, ker ljubifh greh. Kako bofh sgovor- jen? Ne morefh sgovorjen biti, in ti morem s’ prerokam Oseam rezhi: „ t Sam fi kriv fvojiga pogublenja. 44 Os i3, 9. — 4 7 5 - De v’ vezhno nefrezho ne pridefh, pre- mifhljuj vezhne refnize, profi is. ferza Boga, bodi ponishen, shivi v’ ftrahu, varuj fe ne¬ varnih perloshnoft, imej ferzhnoft, vojfkuj fe ferzbno zhes hudo poshelenje, tako bofh pre- niagovoviz. Neisrezheno mozhne fo grefhne na¬ vade, pa s’ gnado boshjo jih samorefh pre¬ magati, delaj, bar fim prej pravil, in Bog te ne bo sapullil 5 greh ti bo zhedalje bolj ofluden, dohriga fe bofh pervadil, in dobro delal; potlej bofh lahko in ftanovitno flushil Bogu. Ne obupaj nikolj, pa tudi bodi pri¬ den , in verjemi, de bo tvoje ferze od vefelja pofkakovalo savolj boshje pomozhi. Pf. 12, 6 . Molitev. Ufmiljeni Gofpod! kaj bo s’ menoj? jeli lim terdno upal, de vfi moji grehi fo bili na fpovedi odpufheni, pa moja premajhna sha- loft, in neflanovitna volja mi prizhuje druga- zhi. Premalo lim fovrashil fvoje grehe, ter- dne volje nifim bil varovati fe jih 5 v’ hude perioshnofli fim radovoljno hodil, in od tod je moja grefhna neflanovitnoft v’ dobrim. Vem in fposnam, de fim pogubljenja vreden, ven- der upam v’ tvojo nefkonzlmo miloll, in is ti- ga upanja te profiin, daj mi fvojo gnado, s’ ktero bom vfe samogel: daj mi fposnati tvoje neisrezhene dobrote, in obshalorati filno hu¬ dobo greha, de ga is ljubesni do tebe is fer¬ za fovrashim, in fe ga varujem. O fveli Ma- — 476 — rin! ti ferzhni vojfhak Jesufov, fprofi meni tako ferzhrio voljo, kakorfhno li ti imel, de ftanovitno in nepreftrafheno flushim Bogu, de umerjem raji, ko njega rasshalim. Amen. IV. dan fufhza. t Sveli Kasimir. 6 — 8. Ti¬ hi ljubijo Gofpodov prihod: kteri sanizhuje- jo semljo, in hrepene po nebelih j pa srayen I tudi shive po vlih sapovedih. Vem, tudi pravizhni bres fofebniga bo- shjiga rasodenja ne morejo' vedili, ali fo lju- besni ali ferda vredni, ali fo v’ gnadi, ali bres gnade, vender imajo prizhevanje lahnih dobrih del. Dufha prav fkerbno sa zhaft bo- shjo, lazhna in delavna dobrih del, fladko upa v’ nefkonzhno miloh boshjo, in lahko — 485 — umerje. Tudi poterti grefhnik, kteri je sini- rej shaloften fvojih grehov, in ftanoviten v’ dobrim, ima veliko upanje v’ ufmiljeniga Bo¬ ga. David je fizer grefhil, pa fe je fpokoril in sato je saupljivo djal: ,,Bog bo mojo dufbo refbil od peklenfke oblaki.“ Pf. 48, 16. Zhe ti nili ohranil nedolshnoki, pofnemaj Davida v’ pokori, in bofh ko on refhen od peklen¬ fke oblaki. jSmert odvsame pravizhnimu in nepra- vizhnimu vfe, kar imata na fvetu, pa pravi- zhen lahko sapufti fvet, kteriga je sanizheval. On je bil she prej ubog v’ duhu, je fvet in kar je na njem ko blato zhiflal; lahko ga sa¬ pufti. Hudobnik je imel vfe fvoje mifli in ve- felje v’ pofvetnih rezheh, sato grosno teshko umerje. Takrat bo on s’ shalokjo fposnal: V’ refnizi fim bil saftonj prevezh fkerben sa fvet. Pf. 38, 7. Pravizhnik in nepravizhnik bola perrno- . rana sapukiti vfo fvojo drushino, shlahto, in prijatle; pa pravizhnik je fvojze in druge lju¬ bil savolj Boga; bo tedaj vfe sapukil lahko sa- Tolj njega. On upa, de tudi potlej bo fvoji shlahti in prijatlam pomagal: tudi de bo od njih prejemal pomozh, zhe je bo potreboval. On sapufti fvojo shlahto in prijatle, pa upa de bo prifhel med bolji prijatle, med angelje in fvetnike. Hudobnik fe teshko odložili od fvoje shlahte in od prijatlov, ker jih je lju¬ bil po mefu, in fe boji med flabo drushbo priti, ker njega shivljenje je bilo flabo. t- 486 — Pravizlmik in nepravizhnik moreta bole¬ znine prekati, in v’ bolezliinah umreti, ali prarizhnik lahko terpi holezhine, ker je va¬ jen voljno terpeli; ker terpi v’ duhu pokore savolj Boga, ker ve, de Bog ga tepe is Iju- besni, de bi bil ozhifhen. On je nofil Jesu- fa krishaniga smiraj v’ ferzu $ tudi sdaj v’ bo- lesni ga ima smiraj pred o zlimi; s’ njim li on polajfha holezhine, in mirno jih terpi. Hu- dobnik je bil smiraj melikiga shivljenja, in nepoterpeshljiviga ferza: sraven tega ga veft hudo pezhe, pretezheno in prihodno ga 01- no fkerbi, malo upa, veliko bolezhin terpi, nerad, pa jih more prekati, in fe boji umreti. Ljubi moj krikjan! kar km do sdaj pra¬ vil, je majhna rezh. t Smert je nafhi natori grenka, pa fmert bi ne bila tako krafhna gre- fhnikam, ako bi fodbe ne bilo. Pravizlmik in nepravizhnik fe cdlozhifa od fveta v’ bole- zhinah, pa dobrimu in hudimu ne bo enako. Po'letim shivljenji bo drugo shivljenje, to je kratko , uno bo vezhno; vender po letim shiv¬ ljenji, dobrimu ali hudimu, bo prihodno shiv¬ ljenje vezhno dobro, ali vezhno hudo. Kar sdaj fejefh, bofh tamkej shel, kakor sdaj shi- vifh, bofh vshival, ali terpel vekomaj. Per- pravljaj fe tedaj k’ fmerti, perpravljaj fe s’ refnizhno pokoro, s’ fvetim shivljenjem, bo¬ di smirej perpravljen, ker ne vefh ure fvoje fmerti, de te fmert ne najde v’ fmertnim gre¬ hu. Vefh, kaj prizhuje befeda boshja: „Gor- je vam, vi hudobni! kader vimerjele, bo kle. — 487 — tev vafh del. tf t Sirah 4U 11, 12» Tudi: „Grefhnikov fmert bo prav huda.“ Pf. 55, 22. Ubogaj, perpravljaj fe prav fkerbno fre- zhno umreti, Je fe ne bofh vekomaj kfal. Molitev. Blagor pravizhnim! Blagor fpokorjenim grefhnikam! oni fo pred fmertjo fvetu odmer- li, ker fo fvoje hudo posheljenje s’ sapovedimi krishali, fo shiveli po naukih Jesufovih ; ali faj s’ pokoro refnizhno popravili fvoje padze. Oni bodo v’ sadnji bolesni hvalili Boga, ki jim je dal fveto sbiveti, in polnim dobriga upanja umreti. Oni bodo enaki jetnikam, kterim je jezha od oblaftnika odperta, in rez^eno: Poj¬ dite, v’ mir domu. O Gofpod Jesuf! ti fi me uzbil fveto shiveti, ti li umeri na krishu, de bi jeli vekomaj ne umeri, pomagaj mi s- fvojo gondo fvoje flabo shivljenje poboljfhati, in v’ dobrim ftanoviten bili, de ne bom od tebe jsavershen. O 'ljubi fveti Foka! bodi moj po- mozhnik per Bogu, de mi savolj Jesufa po¬ maga, in da frezhno umreti, de syelizhanje sadobim. Amen. 488 VI. dan fufhza. t Sveii Pavel puj'kavnik , imenovan priproji. t Sveti Pavel, imenovan priproft savolj majh-. ne uzhenofli in ravniga ferza, je bil brnet v’ Egiptu. On je nedolslmo shivel, po fvoji mozhi Boga hvalil, poterpesldjivo delal, in fe ni mefhal v’ nobeno nepotrebno opravilo. Njemu ni bilo mar, haj je noviga na fvetu, baj fe flabiga godi, ampak le babo bi po sa- povedih shivel: njemu je bil fvet nesnan, in on fvetu. Do fhefidefetiga leta je on shivel tabo , pa fofebno shaloftna pergodba ga je per- gnala v’ pufbavo. Ofem dni je bodil po pu- fhavi, fam ni vedil, bam bo prifhel, Bog ga je vodil pred uto fvetiga Antona pufhavniba, in ondi mifli oftati, Ponisbno je profil fvetiga Antona ga vseti med fvoje uzhenze, de bi fe per njem nauzhil prave svelizhanfbe poti. ^ve¬ li Anton mu je odgovoril: Ti fi pre llar, fe ne morefh navaditi nafhib poflav, in ojdriga sliivljenja: pojdi domu, moli, delaj in flushi Bogu, in tabo bofh svelizhan. Ko je fveti Anton to isgoyoril, fe je saperl v’ fvojo uto, pa fveti Pavel ni fhel prozh, ondi je bil tri dni, molil je Loga in profil fvetiga Antona. Ta mu je sopet rekel: Pojdi, pojdi domu, ti fe ne bofh pufhave pervadil, ker fi pre flar. 4 Sveti Pavel mu odgovori: Ne pojdem domuj — 48g — tukaj okanem, upam ko drugi pufhavniki shi- veti. Kader fveti Anton vidi njegovo kanovi- tno voljo, ga puki v’ Tvojo uto, in ga uzhi, rekozh: „Zhe hozhefh tukaj per meni okati, poki Te do vezhera vfaki dan, ne govori ni- kolj bres potrebe, de bo tvoja dufha perprav- na fvete rezhi premifhljevati in moliti; s’ de¬ lam li morefh kruh saflushiti; tvoje pokorje- nje more biti kanovitno, in tvoja pokorfbina popolnania.“ t Sveti Pavel Te je ponishno in rad vlimu podvergel, in sveko, s’ dobro voljo vfe dopolnovah Vfa njegova fkerb je bila sveko ubogati bres vfiga sgovora, karkolj mu je fveti Anton sapovedal. t Sveti Anton je bil rasfvetljen uzhenjk, je bil ojker f’ Teboj, pa ufmiljen s’ drugimi, je fkasal fvojiga uzhen- za, pa ga ni hotel preobloshiti. zhes mozh.; vezh shivesha je njemu dajal, ko Tebi vofhil; pa fveti Pavel je shelel The vezh terpeti, in Te je hotel ravno tako ojkro pokiti, kakor je vi- dil nad Tvojim uzhenikam. Vfe je rad delal, poterpeshljivo terpel, molil kanovitno, in Te zhedalje bolj pofvezheval. On je bil Bogu prijeten, in je prejel od Boga dar zhudeshov. Umeri je fveto v’ pufhavi v’ letu 35o. Nauk. Od pojta. Kakfhin de more biti. 4 Sveti Pavel pofhavnik Te je s’ pokam po¬ koril, ker je vidil fvojiga uzliqnika fveliga An- — 4 go — tona, in druge brumne, de fo fe radi podili. Ilef, vfi brumni kridjani fo veliko ženili poli, in fo fe radi poflili, de bi hudobno telo po¬ korili , in s’ zhifto dufho flushili Bogu. Polt je bil v’ ftari in novi savesi v’ veliki zhafti. David fe je rad po/lil, in ojdro fe je podil, kakor fam prizhuje: „Moje kolena fo od poda oflabljene.“ Pf. 108, 24. 4 Sveto pifmo pri¬ zhuje, de Edera, akor&vno fveta, je fvoje te¬ lo s’ podam pokorila. Eller. 14, 2. Verni krifljani fo fe vefelo podili po sgledu Jesufa Kriftufa, kteri fe je ojdro podil fhtirdefet dni in nozhi v’ pufhavi. Mat. 4 > 2. Pod je zhloveku potreben, de s’ njim po¬ kori fvoje grefhno telo. Vfaki je hude nalo¬ ve , in ima nepokorno telo, sato je pokorje- nja potreben. Zhe telo ni pokorjeno, ima liuji mozh soper dufho, in lahko jo pogubi. Vil morejo fkerbeti tiga hudobniga fovraslini- ka pokoriti, in ga devati pod pokorfhino, de dufha loshej flushi Bogu. Tako fo delali vli dobri, in tako 'je delal fveti Pavel, akoravno apodcl, kteri od febe prizhuje: „Tarem fvoje telo, in ga v’ fushnod devam, de savershen ne bodem.“ I. Kor. g, 27. Zhe fvojim tele- fu obilno vofhimo, flabimo dufho, ako ga pokorimo, ga podvershemo Bogu. Vfaki in vfelej more fizer sdershljiv hiti, pa fhe bolj v’ podnih dneh od zerkve sapovedanih. Prav govori fveti Avgufhtin: Podi fe, žlic fi gre- fhil; podi fe, ker sainorefh grefhili, de bi irc grefhil. — 491 — Pok ima veliko mozh. Poli ima refnizh- no veliko mozh, ker ta- je Bogu prijeten. Kdor fe v’ duhu pokore prav poki, veliko fpro- fi od Boga. David od febe prizhuje: ,,PoKil fim fe, in ponishal, in hom prejel kar profim. ££ Pf. 34, i3. Eleahim vikfhi darova viz, ki je vidil Jude v’ hudih Itifkah, jim je rekel: „Oka- nile llanovitni v’ pokih in molitvah, in hote od Boga uflifhani. 4 * Judit. 4, 12 . Jesuf je Tvojim uzhenzam djal, kader nifo samogli hu- dizha isgnati: „Leta Torta hudizhov ne ho is- gnana, kakor s’ molitvijo in s’ pokam. ££ Mat. 17 , 20 . To prizhuje, de pok ima veliko mozh, ker je Bogu prijeten, render ta more s’ molitvijo in s’ drugimi dobrimi deli sdru- shen bili, kakor bo sdaj rezheno. , 4 Sam pok je malo vreden bres drusih do¬ brih del. Krikjani Te nekaj pokore ob sapo- vedanih poknih dneh, vender To flabiga shi- vljenja po havadi. Molitev in ahnoshna mo¬ rete poku perdrushene biti, vender pobolj- fhanje je nar potrebnifhi. Judje To bili v’ nadlogah, To vpili in fe pokili, pa nifo bili od Boga uflifhani. Oni fo fe nad tim zhudi- li, pa prerok Isaija njim pravi: .:Glejte, pra¬ vi Gofpod, na dan fvojiga poka delate po Tvo¬ ji volji, fe praudate, in prepirate neufmilje- no, sato nike uflifhani. Ne poftite fe ko do sdaj.“ Jer. 58, 3, 4- pu- fhava, po kteri hodimo v’ obljubljeno deshe- lo, v’ nebefa. Vera uzhi, de zhafna frezha je majhna rezh, in de ta ne bo hudobnim po¬ magala; ampak de jim bo gorje po fmerti. Zhe fe ti pohujfhafh nad frezho hudobnih, ti Judam enak , kteri fo flushili Bogu savolj te- lefniga plazhila: to bi bilo snamnje, de je tvo¬ je kraljeltvo tukaj, in de drusiga ne shelifh. Premifli befede preroka Malahija: ,, Hudobni pravijo: Prašno je Bogu flushiti, kaj fmo per- dobili, ker fmo po njegovih sapovedih shive- li? Odgovori Gofpod: Kader bom fodil, bo- — 525 — te vidili raslozhik med pravizhnim in n ep ra- vizhnimd 4 Mal. 3, i4- 17. 18. ( Svela Lukrezja je bila frezhna, ker je fvetiga uzhenika Eulogja imela, in njemu po¬ korna bila. Ona je bila v’ neumni veri roje¬ na, pa je ferzhno premagala lirah pred lia- rifhi, in je bila ftanovitna do fmerti. Pofne- maj jo, ljubi moj kriftjan! poflufhaj s’ do¬ brim ferzam uzhenike katoljfbke zerkve, in bodi jim rad pokoren. Nimafh na fvetu sve- ftejfhih prijatlov, ker te odkrito uzhe, te Iju- besnivo odvrazhujejo od hudiga , in ti slo per- sadevajo sa tvojo vezbno frezho. Pofnemaj fveto Lukrezjo, in tudi perve verne, kterim je fveti Pavel hvaleshno pifal: „Nifte me sa- nizhevali, ampak prejeli lie me, ko angelja, ko Kriftufa.“ Gal. 45 M* 4 Sveta Lukrezja je bila raji pokorna Je- sufu ko liarifham, de bi svelizhanje dofegla. Ona je refnizhno ljubila , fpofhlovala in ubo¬ gala Tvoje liarifhe, pa nik.dar zhes sapovedi. Ona je bila grosno shaloltna; ker jih ni brne¬ la ubogati, vender je hotla Bogu svefta olta- ti. Ti ravno tako delaj ; ubogaj rad, pa nik¬ dar zhes sapovedi; ne pofnemaj nobeniga v’ budim in premifli, de Bog bo tebe in vfazi- ga pravizhno fodil. Premifli, kaj pravi Kri- ftuf: „Kdor ljubi ozheta, ali mater bolj ko niene, ni mene vreden.“ Mat. 16, 37. 4 Sveta Lukrezja je fkrivaj fhla is hifhe fvojih nevernih ftarifhov, in perbeshala k’ fvetimu Eulogju, ker fe je bala od njih nad 525 leshnoAi in flrahovanja premagana biti. Ona je biser slo ljubila fvoje Aarfhe, vender veli¬ ko bolj je ljubila Boga in fvojo dufho. Ljubi moj! zhe ne beshifh pred sapeljivimi ljudmi, ali zhe od Tebe ne denefh sapeljiviga zhlove- ka, li Bogu nepokoren, ljubifh fvojo nefre- zho, in li fovrashnik fvoje dufhe. Ne rezi: j Bom obilnifhi molil, fe bom fkerbnifhi varo¬ val, de ne grefhim. s Slabo upanje je to, in ne bofh v’ radovolnih fkufhnjavah Bogu sveft oftal, ako pred nevarno perloshnoftjo ne be¬ shifh. Ljubesen do greha te vjetiga dershi, ta ti ubrani perloshnofti opufliti, in ta te uzhi veliko sgovorov, de bi ne ftoril, kar ti Bog sapove. Ti li flabe natore, in fhe hujfhi li oflabljen od radovoljnih grehov, tedaj bofh ponavljal fvoje padze, ako fe nozhefh hudih perlosbnoft varovati. Pozhutno vefelje, do- bizhik, ali kar li bodi, kaj ti bo pomagalo po fmerti ? Ubogaj tedaj , in de rad ubogafh velikokrat premifhljuj befede svelizharja Je- sufa: ,,Kaj pomaga zhloveku, ako vef fvet dobi, vje dobrote vsiliva, fvojo dufho pa po¬ gubi? Mat. 16, 26. Molitev. Blagor meni! ako bil tako fkerben sa fvoje svelizhanje, ko Aa bila fveti Eulogi, in fveta Lukrezja. Ref, nifta samogla vezhi Iju- besni fkasati do Boga, in do fvoje dufhe, ker Aa sanizhevala fvoje premoshenje, in fvoje shivljenje. Kdor raji da vfe, in terpi vfe, ko grefhiti, je popolnama. O Gofpod nebefh- ki kralj! fposnam fvojo grcfhno flaboft, in hudo neltanovitnoll; vfalsi zhlovek, fleherna ftvar me lahko odverne od tebe; verh vfi- ga tiga fini fi radovoljno nakopaval hude fku- fhnjave, de bi lasheji grefhil. O jeli nefre- zhen! kaj bo s’ menoj, kader bom prifhel pred tvojo pravizlmo fodbo ? Nebefhki Ozhe! ufmiljenje mi fkashi, gnado mi daj, de po sgledu fvetiga Eulogja in Cvete Lukrezje fer- zhno in ftanovitno tebi flushim. Ref, raji ho- zhem vfe sgubiti, ko tebe sapuftili, raji ho- zhem vfe terpeti, ko tebe rasshaliti. V’ pokori bom shivel do fmerti, de odpufhenje grehov, in vezhno svelizhanje od tvoje nefkonzhne mi- lofli sadobim. Amen. XII. dan fufhza. t Sveti Gregor papesh. (Sveti Gregor je bil rojen v’ Rimu v’ letu o* kolj 54o od bogatih, mogozhnih in poboshnih ftarfhov. On je prejel od Boga veliko modroft in fofebno brumnoft. Zefar Juftin II. ga je poftavil vikfhiga poglavarja Rimfkiga mefta. On, tako vifoko povikfhan, je fkerbno flu- shil Bogu, in tudi svefto opravljal dolshnofti 528 Tvoje velike flushbe: ker pa Te je bal savolj pofvetnih fkerbi premalo Tlushiti Bogu, Te je Tlushbi odpovedal, in vfe Tvoje veliko pre- moshenje prodal. S’ Beno prodaniga premo- shenja je pomagal ubogim, fedem kloTh- trov v’ 4 Sixilii Tesidal, in eniga v’ Tvoj hiflii, kjer je Tam bil, de je varniThi shivel. On je bil takrat pet in Iridcfet let kar, pa s’ dolgi¬ mi molitvami, s’ kanovitnim branjem Tvetih 1 bukev, ali pifanjem, s’ pokam je oflabil Tvo¬ je telo, in ni drusiga skelel ko is tiga Tveta iti, de bi s’ Bogam bolj sdrusben bil. Njego¬ va ljubesen do blishniga je bila grosno veli- I ka. En dan je vidil lepe Tushnje na prodaj in je vprafhal: Od kod To ti, in kakThne ve¬ re? Odgovorili To mu: Ti To anglesi, in ne¬ verni, O Thkoda, je on shalokno savpil, de ti lepi ljudje To Tushnji liudizhovi! Bersh je Thel papesha Benedikta profit: Naj poThlje brumne uzbenike na angleško, in zhe drugi ne gredo, grem jek. Papesh ga je reT poTlal, pa bersh je ljudkvo grosno shalokno k’ pape- shu perThlo in mu reklo: ,, t Sveti ozhe, vfi Tmo shalokni, ker fi dovolil Gregorju iti.“ Na proThnje vfiga meka, ga je nasaj poklizal. £ Sveti Gregor je fizer is pokorThine nasaj pri- Tbel, pa je smirej to sheljo ohranil v’ Terzu, de bi ob perlobhnim zbaTu nevernim angle- sain pomagal pravjga Boga Tposnati. £ Sveli Gregor je Thel sopet v’ Tvoj kloTh- ter, pa ni bil dolgo v’ njem puThen, ker pa¬ pesh Pelagi II. ga je poTlal savolj ToTebnih — 529 — opravkov v’ Konftantinopel k’ zefarju Tiberju,' pod kteriga oblaftjo je takrat Rim bik On je ubogal, jej vsel s’ feboj nektere brumne mini- he, in s’ njimi je shivel ko bi bil v’ klofhtru: sraven narozhenih opravkov je on v’ Kon- ftantinoplu tudi dofti drusiga dobriga delal. Kadar je bil nasaj prifhel v’ Rim, je fhel so- pet v’ fvoj klofhter; pa ni mogel biti dolgo' 1, v’ ljubim pozhitku. Papesh Pelagi je v’ mef- zu profenza 5go sa kugo umeri, in on je bil svoljen sa papesha, branil fe je s’ vfo mozhjo, pa fe ni mogel ubraniti, ker vfa duhovfhina, vfe verno ljudftvo, in tudi zefar Maurizi fo ga permorali fe podurezhi. Kuga je zhedalje huji ljudi morila in jih je neisrezheno dofti pomorila. On je fkerbno opominjal ljudi k’ pokori. V’ eni pridigi je rekel: Bojmo fe fhibe boshje, kiere nifmo kotli prej s ’ refni- zhno pokoro odverniti. Vji fmo v' Jirahu pod mezham boshjiga mofhtovanje. fmert prehiti bolesen, in preden fe fpokoriti sa- more , grefhnik nmerje. Obshalajma fvoje grehe ; ne obupajmo , ker Bog naf opominja s f/iibo , de bi sgrevanim grefhnikam persa- nefel. Potlej je sapovedal tri prozelije sa od- vernjenje fhibe boshje, in per prozefiji jih je ofemdefet umerlo. Vfi fo bili slo vefeli povikfhanja fvetiga Gregorja, on fam je bil shaloften, je smiraj shaloval, ker fe je bal, savolj prevelikih fker- bi fvoje velike flushbe, febe posabiti, in fvo¬ je dufhe v’ nemar pufhati. Sbeshati je hotel, I. 34 ali po vtim meltu fo Lili varhi poftavljeni m« ubraniti. Kader vidi, de mu ni mozh ube- shati, fe je s’ nekim kupzam saftopil, kteri je dal kofh narediti, in v’ kofhu ga je is me¬ tla f kriva j fpravil, de je potlej v’ bofto sbeshal in fe fkril. Rimljani vti shalotlni fo tri; dni molili, fe potlili, in Boga profili jim dati svedi- ti, kje de je Gregor. Kakor fo svedili, kje de je, fo fhli bersh po njega, in ker je is tega sposnal, de je to volja boshja, je fhel nasaj v’ Rim, kjer fo ga vfi s’ neisrezhenim vefeljem fprejeli. Po tim fe je dal shegnati. Vti verni fo fe vefelili savolj tiga frezhni- ga svoljenja, le on je shaloval, kakor fam pifhe. Tako je pifal zefarjevi fetlri Teoktitli: Vej snolranji mir Jim sgubil, kakor Jim sil - naj povikjhan, tako Jim v ’ ferzu padel. Dru- siga rcijim skelel ko lozhiti Je od vjiga po- Jvetniga, de bi le nebefhke dobrote premi f kije- val. She Jim bil tako Jrezhen, de shelil ni- Jim nizh na Jvetu, in tudi bal fe ga nizh ; pa nagli vihar, (svoljenje sa papesha) me je vjiga smotil in prejirajhil. Tudi zefar je moje svoljenje polerdil, pa vredniga me ven- der ni mogel Jtorili , in tudi takih lajtnojt ne dati, ki mi jih je treba. V’ litlu do Narfa pifhe: Tako me Jerze boli, de komaj govo¬ rim. VJe me shalojtniga Jiori, in sa kar Je drugi vejele, jejt shalujem , — P rojim le, moli sa-me. Ali ravno sato, ker fe je trefel pod te- sho poglavartlva katoljfhke 'zerkve, jeti fkerb- — 531 — nifhi fpolnoval froje dolshnofti, de bi sam ogel obdati na fodni dan. Befedo boshjo je osna- noval ognjeno, in to mu je bila perva dolsh- noft. Petje per flushbi boshji je popravil, in perporozhal, de bi verni s’ lepimi, hvalnimi pelini Boga ferzhno hvalili. Pofebno fberb je imel do ubosih, v’ sazhetku mefza jim je delil shito, mefo, vino, fozhivje i. t. d. Vfaki dan je imel per miši dvanajft uboshzor. Pa ni fkerbel le sa uboge v’ Rimu ampak tudi sa druge. jSkerbel je sa lepoto zerkva, de le je flushba boshja fpodobnifhi v’ njih oprav¬ ljala. Ponishen je bil tako, de Te je redno le med sadnje fhfel, perpravljen je bil vfaziga poflufhati, ki bi ga bil kaj pofvaril, in fam je rekel, de te fo njegovi refnizhni prijatli, ki mu grehe ali pregrefhke povedo, de pot¬ lej ve fvojo dufho bolj ozhiftiti. V’ njegovi bifhi ni bilo nobeniga pofvetniga vefelja, ker- fhanfka brumnoll fe je per vlih vidila. To- varfhi njegovi fo bili uzheni, brumni duhov¬ ni in minihi, in njegovi flushabniki fo tako Reto shiveli, ko pervi kriftjani. Kriftjani od vlih krajov fo ga v’ dufbnih potrebah sa fvet vprafbali, in ga prejeli. Med drugimi kriftjani ga je Gregorja, imenitna Go- tya sa fvet vprafhala. Savolj fvojih grehov, *he jih je Bog odpuftil ali pa ne, je bila smi- ra j nepokojniga ferza, defiravno fe jih je prav zliiflo fpovedala. Pifala mu je. in vfe odkri- ' 54 * 53a toferzhno povedala, kako de fe ji godi, in pravi: „Tako dolgo ne bom mirniga ferza, dokler mi ne bofh povedal, de is boshjiga ra- sodenja 'Jvefh, de mi je Bog grehe odpullil.“ 4 Sveti Gregor, mosh po volj boshji, ji odpi- f he : „ Ti hozhejh kaj taziga od mene svedili. kar je teshko, in kres vjiga prida ; teshko , ker nijim vreden, de bi mi Bog kaj taziga ras odel; bres prida, ker ne fniefh zel zhaj' Jvojiga shivljenja savolj Jiorjenih grehov mirna biti, ampak do sadnjiga sdihljeja jih obshalovati in objokovati. jSveli Pavel je bil v 7 tretje nebeja samaknjen, vender Je ! je bal, de bi pogubljen ne bil. Golovojt je mati lenobe. Veliko rezbi je poravnal v’ katoljfhki zer- vi, fkerbel je, de bi verni blishni in daljni po vfih sapovedih poboshno shiveli. Veliko le¬ pih bukev je fpifal sa poduzhenje, (sato ga katoljfhka zerkev ozhaka zerkve imenuje) de- liravno je bil smiraj bolehen in v’ velikih fker- beh. Smiraj mu je bilo per ferzu fpreober- njenje nevednih Anglesov. Poflal je k’ njim fveliga Avgufhtina, uzheniga miniha, in dru¬ ge, ki fo jim osnanbvali vero Jesufovo, in jih veliko fpreobernili. Trinajft let, fheft mef- zov in defet dni je nolil teshko butaro pogla- varftva Itatoljfhke zerkve, in je fveto umeri v’ letu 604. 533 Nauk. Ponishnojt «’ vifokojti. — S ’ pokoro odver- niti boshjo jeso . ( Sveti Gregor je bil ufmiljeniga ferza do ubosih, vedno jim je pomagal, in jim tudi v’ daljne deshele pofhiljal pomozh. Vlaki dan je dvanajft ubosih per fvoji miši imel, kakor bi bili njegovi bratje. Ubog, navajen berazhiti, je lizer potreben, pa potrebnifhi je framoshljivi ubog, sato je fveti Gregor fo- febno fkerbel sa framoshljive uboge svediti, in jim pomagati. Len in neframoshljiv be- razh je fhtrafinge ne pa ufmiljenja vreden, ker Bog je ufakimu zhloveku sapovedal fe preshiveti s’ delam. Ubogi, ki li shivesba ne more s’ delam saflushiti, je ufmiljenja in po- mozhi potreben in vreden ■, in vfaki. mu je dolshen po fvoji mozhi pomagati. Modri pra¬ vi : ,, 4 Sin! ne odtegni daru potrebnimu, in ne odverni fvojili czhi od ubosiga.“ 4 Sirah 4, i. „Do ubosih terdoferzhni bogatini ne pri¬ dejo v’ nebefhko kraljedvo.“ Mat. 2 5. „Kdor pomaga ubogim is ferza rad po fvoji mozhi savolj Boga, bres nevolje , bres memranja, bres ozhitanja, bo -veliko ufmiljenje prejel od Boga.“ Tob. 4, io. 4 Sveti Gregor fe je s’ vfo mozhjo branil vifokolli, zhafli in oblafti; in le permoran je flopil na dol fvetiga Petra. On je shelel v’ klofhtru shiveti in umreti: ne de bi bil v’ le- nobi, liter o je smirej fovrashil, temuzh de bi varnifhi shivel, in Bogu bres druge smote flu- shil. Yfe je bilo vefelo njegoviga povikfha- nja, on fam je bil shaloften , in je bil v’ fker- bi vef zhaf fvojiga sliivljenja: pa ravno salo je smirej nevtrudno delal. Prav lo je snam- nje refnizhno ponishne in bogabojezhe dufhe. Kdor fe flepo saveshe , ali bres premifelka na»fe vsame velike dolshnoki, bo teshko shi¬ vel po volji boshji. Veliko je vrednih vifoke fluslibe le v’ fvojih ozheh, ker jih napuh sa- peljuje, de fe ne fposnajo. Kdor prav fposna fvojo flaboft, in premifli dolshnofti vifozi- ga (lanu, fe le permoran, in v’ velikim ftra- bu teshki butari podvershe, ker je ponishnoft. Ponishnoft ne fposna fvoje vrednofti ali fvoji- ga saflushenja ravno sato, ker je ponishen. Bodi ponishen, in ne bofh v’ fvojih niiflih pre- vezh pravizhen. Prid. 7, 17. Zhe h v’ fvo- jih miflih pravizhen: to je, zhe febi prevezh upafh, bofh hitro padel. Bodi raji v’ pokor- fhini, ko v’ oblafti, ker bofh varnifhi Bogu flushil. Pofnemaj Jesufa, kteri je djal: »Ni¬ tim prifhel, de bi meni drugi ftregli, ampak de bi jeft drugim ftregel. 4 * Marka a o,- 45 - Ako fi poftavljen oblaftnik, ne posabi, de ti zhlo- vek: bodi v’ ponishnim ftrahu. Tvoja narve- zhi fkerb naj bo po sapovedih shiveti, in dru¬ ge dershati pod pokorfhino sapoved. Ne ti, ampak sapovedi naj s’ teboj gofpodujejo. Bo¬ di pravizhno ufmiljen, in ufmiljeno pravizhen s’ vfimi, ker tudi ti bofh fhel pred fodbo. Ne 535 posabi nikolj, bar moder govori v’ Gofpodo- vim imenu: „Vi vikfhi semlje! poflufhajte: Oblaft je vam dana od Gofpoda; in on bo va- fhe dela isprafheval, in vaf bo oftrejfhi od majhnih fodil. Bog ne bo nad nikomur obra- sa gledal, tudi fe ne bo nikogar vifokofti bal; ker on je majhniga in veliziga vrt varil.“ Modr. 6, 2, 8. ,Sveti Gregor je ob zhafu kuge osnano- val pokoro, ker Bog le s’ pokoro fe da poto- lasbiti. Bog fhtrafuje savolj grehov; on ne fhtrafuje, de bi mi terpeli, ampak de bi fe fpreobernili. Bog ni vefel nafhiga terpljenja, teinuzh naf ima v’ terpljenji, de bi mi fposna- li, koliko hudobno je njega sapuftiti. Mi fmo tukaj od Gofpoda pokorjeni, de ne bomo po fmerti pogubljeni. t Sveti Pavel je miflil po Bogu, sato je pifal: „Sdaj fe vefelim ; ne sato, ker ile shaloftni bili mojiga bodezhiga Jvar- jenja , temuzh, ker lle shaloftni portali k’ po¬ kori. “ II. Kor. 7, g. Bog ne uflifhi nafhiga vpitja, ako vpijemo le savolj nadlog, ampak zhe grehe obshalujemo in opuftimo. ( Se ne fmemo zhudili, ako Bog naf fhtrafuje; ampak zhudimo fe, de nifmo konzhani in pogublje¬ ni: sakaj, kdo njega ifhe , in kdo njemu flu- shi? Morebiti fmo flabeji od unih, ktere je kuga morila ob zhafu fvetiga Gregorja, ven- der Bog naf fhe terpi. Kako dolgo? Ne ve¬ mo, in sato odvernimo fhibo bosbjo s’ pravo pokoro, de ne bo fmert prehitela nafhe po¬ kore. Delajmo vreden fad pokore, ker fe- 536 kira je she nallavljena. Vfako drevo, ktero ne rodi dobriga fadu, bo isfekano, in v’ ogenj versheno. Luk. 3, 8, g. Molitev . Ozhe nebefhki! jeft fim delezh od duha tvojiga 'sveftiga flushabnika fvetiga Gregorja. On, kolikor je samogel, fi je persadeval maj¬ hen biti pred feboj, in pred drugimi le per- moran je vifoko llopil, jeli pa fim vifokih mi- fel in shelja, akoravno bres saflushenja. Moj ; grefhni napuh je meni grosno fhkodljiv, ker is njega febe povikfhujem, blishniga sanizhu- jem, fim terd do ubosiB, nerad ubogam, ter- do gofpodujem, fim nepoterpeshljiv v’ nadlo¬ gah, fim v’ dobrotah rasujsdan. Vidim, de ta ni prava pot, poboljfhati fe liozhem, po¬ magaj meni, p dobrotljivi Gofpod, po Tvoji veliki milofti. O fveti Gregor! pervi nameft- nik Jesufov na semlji, fprofi mi od Boga du¬ ha brumnofti, modrofti, ponishnofti, de fpo- snam in delam, kar mi samore vezhno frezho saflushiti. Amen. XIII. dan fufhza. j dar od Boga, in vlaki naj vpralha modriga sa fvet, in naj pro- II Boga, de bi njegovo voljo fposnal, in po nji ftoril. Zhiitoll ima veliko fovrashnikov, sato bo¬ di varen. 4 Sovrasbnik zbiftofti je telefno po- sbeljenje, ktero sapeljivo vabi tvojo duHio dovoliti v’ greh. Ref je, kar pravi fveti Pa¬ vel: ,,Velik saklad imamo v’ flabim telefu. 1 * II. Kor. 4, 7 . 4 Soyrashniki tvoje zhiflolli fo vfi nadleshni fkufknjavzi, kterih je fvet poln, Ti naftavljajo saderge, slafti mladim ; oni nimajo, in ne dajejo pokoja, ker fo polni ne- zhiftiga duha. Sato je zhiftoft redka, pravi fveti Hieronim, ker jo laftno posheljenje, in vidni fovrashniki salasujejo. V’ nezhiftofl: per- pravi flabo govorjenje, nepotrebna prijasnofl: s’ drugim fpolam, flaba drushba, rasujsdan plef, obilnoft jedi in pijazhe, radovednoft fla- biga, shivljenjc bres dela, predersne ozhi, in vezh drusiga. Zhe hozhefh po sapovedi zhift biti, varuj fe prav fkerbno vfiga tiga, karkolj te napeljuje v’ nezhiftofl:, sraven tiga trudi fvoje nepokorno telo s’ pofhtenim delom; pre- mifhluj fvete rezhi; ljubi famoto, in moli ftunovitno. Ljubi moj! fofebno ti perporozhim po- nisbnoft in fvamoshljivoft, ker bres tih zhe- dnoft ne morefb ohraniti »hiflofti. Zhe li rav- — 569 “ no dolgo zhafa shivel v’ nezhiftofti, ne sana- fhaj fe, ampak smirej bodi v’ fkerbi; drugi morebiti bolj ftari od tebe, fo v’ fivih lafeh svojo dufho ognufili s’ nezhiftoftjo. Boj fe lju¬ dem dopafti, lizer fi bofh veliko fkufhnjavzov in fkufhnjav nakopal. Ako fe hvalifh s’ fvo- jim telefam, ker imafh dopadenje do febe savolj drusih, nifi ponishne in framoshljive dufhe, bofh refnizhno padel v’ naftavo hudo¬ bnih. Tvoja lepota naj bo ponishna framo- shljivoft pred Bogam in pred ljudmi. t Spofh- tuj fvoje flabo telo vprizho Boga, in angelja varha. Blagor tebi, zhe me ubogafh, ker lahko bofh prifhel v’ drushbo zhiftih duhov zhiftiga Boga vshivat. Kriftuf pravi : „Kteri fo zhiftiga ferza , bodo Boga gledali.^ Mat. 5 , 8 . Molitev. O Jesuf shenin zhiftih dufh! kako bom jeft prifhel v’ tvoje kraljelfvo, ker 'me 'nezhi- fto posheljenje lahko sapelja? Zhe fe ravno bojim djanfkih gerdih grehov , to je le is na- torne framoshljivofti, ali is ftrahu pred ljud¬ mi; lizer je moje ferze polno oftudnih shelj, v’ ktere vezhkrat dovolim. 4 Sam li nakopavam fkufhnjave; fam fim fovrashnik fvoje dufhe, ker premalo molim, premalo fim framoshljiv,' premalo fe varujem fkufhnjavzov: s’ preder- snimi ozhmi, s’ fmeliam, s’ perlisnjenim go¬ vorjenjem, in drugazh flabim fvojo she poka- — 570 — sljeno natoro. O Go.fpod! pomagaj mi po fvoji veliki milofti; vftvari v’ meni zhiito fer- ze; daj mi zifte mifli; obvaruj me pred ne- zhiftim ljudmi, de fe obvarujem liga Hrupa, in de s’ zhifto dufbo tebi flushim. 0 fveta Jedert zliifta nevefta Jesufova! fproli mi gna- do fveliga Duha, de s’ njena pomozhjo zhifto shivim po Tvojim ftanu, in de pridem zhiftiga Boga vekomaj vshivat. Amen. XVIII. dan fufhza. iSveti Ziril Jerusalemfki fhhof. c C9veti Ziril je bil od fvetiga Makfima Jeru- salemfkiga Thkofa savolj njegoviga Tvetiga shiv- ljenja shegnan v’ mafhnika; on mu je isro- zhil osnanovanje befede boshje, in poduzhe- nje novinzov v’ veri. 4 Sveti Ziril je s’ pofeb- no uzhenoftjo, fkerbjo in gorezhnoftjo to tesh- l;o flushbo opravljal. Kader je bil fveti Ma- kfim umeri, je bil fveti Ziril svoljen v’ letu 55o sa fhkbfa poglavitne Jerusalemfke zerkve. V’ sazhetku njegoviga fhkotiftva je bil velik zhudesh v’ Jerusalemu. 4 Sedmi dan velikiga travna ob, ofmi uri sjutrej v’ letu 35 1 fe je perkasal velik krish fvetlifhi od fonza, kteri je fegel od hriba (Kalvarja) do oljfke gore: dolg je bil namrezh tri tretinke ure. Vli Je- — §71 — rusalemzhani fo ta prezhudni krish vezh ur vidili j v’ velikim tlrahu To kili vti, mladenzhi in tiari, moshe, shene in devize fo hiteli v’ zerkev in fhe Ajdje s’ njim, in vligamogozhni- ga Boga in Jesufa hvalili. Ta zhudesh je bil rasosnanjem po vtim fvetu, in fveti Ziril je pifal od njega zefarju Kontlanzu v’ Kontlanti- nopel. Morebiti je ta zhudesh pomenil hudo preganjanje pravovernih, ktero fo po tem od krivoverzov sazheli terpeti. Ene leta potlej, namrezh v’ letu 362 fo bili drugi fofebni zhudesbi v’ Jerusalemu. Ze- far Julijan je saputtil katoljfhko vero, in je malikovaviz potlal. On je svijazhno prega¬ njal zerkev; tudi je hotel befedo boshjo lash- njivo fkasati, ktera fe je natanko dopolnila nad Jerusalemam. Daniel je prerokoval, de bo savolj fmerti Jesufove Jerusalem in tempelj rasdjam, in de to rasdjanje bo otlalo. Dan. 9, 26. Jesuf je tudi pravil: „Tukaj ne bo kamena na kamenu pufheniga.“ Mat. 24, 2. VTe to fe je refnizhno sgodilo. Rimljanji fo metlo in tempelj rasdjali; farni Judje fo to ras¬ djanje dokonzhali. Zefar Julijan je dal per- pufhenje Judam sopet lesidali rasdjano metlo in tempelj, de bi boshjo befedo lashnjivo ka- sal. Judje fo is vtih desbel hiteli v’ Jerusa¬ lem ; s’ premoshenjem in s’ rokami fo fe go- rezhe lotili tiga veliziga dela, tiari, mladi, moshki, shenfke, vfe je delalo, ker fo meni¬ li sa boshjo zhatl delati. Judje fo bili polni napuha in shuganja zhes kritljane prebivajo- — 572 — zhe v’ Judeji, ker fo menili poprejfhno zbali, in oblati dofezhi. t Sveti Ziril fe je njim fme- jal, ker„je bil mosh shive vere, in je govo¬ ril, de vfe njih del je saflonj, de.Jesufov pre¬ rokovanje bo fhe le sdaj popolnama poterje- no, ker ne bodo samogli tempeljna fesidati. Judje fo nar prej podirali tiare sidove, in ka¬ der fo vfe poderli, in novo sidanje sazheli, je ogenj is semlje fhvigal, in delavze poshgal, hotli fo beshati v’ blishna zerkev, pa kar is metla nifo mogli, in poshgani fo bili, pa ker fhe nifo bersh od fvojiga fklepa odtlopili, je sopet ogenj veliko Judov poshgal, tako veliko¬ krat , de fo obupali in ozhitno fposnali, de soper boshje rasodenje nizh ne samorejo, in fo od dela nehali. V’ tiflih dneh je tudi bil velik potref, de je vfe padalo na kup, in je bilo veliko mertvih. Tifli zhaf fe je tudi nad metlam velik krish perkasel fvetlifhi od uniga sgorej popifaniga, kteri je pomenil smago Je- 6ufove vere soper Jude, nevernike in krivo- verze. Zefar Julijan ako ravno mogozben, je bil permoran od fvojiga fklepa odtlopiti, in vli fo fposnali, de zhlovefhka mozh je fla- ba soper befedo boshjo. Veliko Judov je fpo- snalo fvojo smoto; ti fo fhli pred fvetiga fhko- fa Zirila, in ga profili «v’ Jesufovi veri podu- zheni biti, de bi bili kerfheni. t Sveli Ziril je Lil prizha vfih tih zhudeshov; tudi neverni pi- farji prizbajo od njih. On je veliko terpel sa svelizhanje fvojih ovzhiz, sa fpreobernjenje 1 Judov in nevernikov; veliko huji je preftal od krivoverzov, kteri fo ga neufmiljeno fo- vrashili in preganjali. On je v’ velikih brit- koftih vishal Tvojo Thkofijo; pet in tridefet let je J>il Thkof, in je fveto umeri v’ letu 385. Nauk. Od boshje in zhlovekove volje. t Sveli Ziril je bil mosh sbive vere, sato je krivizhno preganjanje krivoverzov voljno prellal, sato Te je persadevanju nevernikov in JudoV 1 fmejal, sato je bil v’ velikih britko- Itih smiraj ftanoviten. Tudi ti, o kriftjan! bo¬ di shive vere v’ Boga, in ne bofh nikdar od njega sapufhen. Vera je korenina vfiga do- briga, podpira dobro., odganja hudo. Nizh ne de, zhe ne umefh fkrivnih pot hoshje mo- drofti, previdnofti, milofti in pravize; le terd- no veruj v’ Boga modriga, ufmiljeniga, pra- vizhniga, vfigamogozhniga. Ti ne morefh ra- sumeti ne frezhe, ne nefrezhe Adamovih otrok: sakaj Bog ponisha pravizhnika, sakaj povik- Tha hudobnika: sakaj kriviza obvelja, sakaj je nedolshnoft preganjena. Te rezhi To tebi ne- sapopadljive, pa vera le uzhi, de Bog vTe ravna modro in pravizhno, in de je drugo shivljenje, kjer bo plazhilo po saflushenji, kakor govori t Salomon. Prid. 3, 16 , 17 . Terdno veruj, de kar je Bog goyoriI, bo dopolnjeno. Daniel je veliko zhaTa prej pravil od konzhanja Jerusalema in templja i — 574 — refnizhno je T to bilo pod poglavarjem 71 tam. Jesuf je djal: „Kamna ne bo pufheniga na kamnurefnizhno je to bilo. Ilimfki pogla- var Tit je. metlo in tempelj rasdjal, vehder je putlil nekaj lepfhiga osidja, potlej pod never¬ nim zefarjem Julijanam fo Judje farni sadnji kamen ven vergli; in tako je moglo okati. Terdovratni Judje fo dopolnili befedo Jesufovo, kader fo fe njegovi befedi vkavljali. Refnizline fo befede fvetiga Gregorja: „Hudobnik dopol¬ ni voljo boshjo, tudi kader Je Jtavi volji boshji.“ Sato fveti Pavel savpije: „0 vifokoft bogativa boshje modrotli.“ Rimi. n, 33. Ne sgovarjaj fvoje hudobne voljfe, ali fvo* jih hudobnih del s’ boshjo voljo. Hudobniki islagajo boshjo voljo po fvoji hudobni volji, kar ni prav. Kader fe je nad Jerusalemam perkasal fveti krish, fo katoljfhki verniki prav govorili: To pomeni premaganje Jesufove ve¬ re nad krivoverzi. Krivoverzi fo lashnjivo djali: To je prizhevanje nafhiga refnizhniga uka. Judje fo menili sa refnizhno boshjo zbali fkerbeti in delali, kader fo ti persadevali Je- rusalem in tempelj sopet fesidati, pa ni bilo ref. 4 Sveti Ziril fhkof in verni fo fe jim fme- jali, ker fo vedili, de njih persadevanje je soper voljo bofhjo. Kader je Bog Rimfko ze- farllvo s’ kugo , s’ lakoto, s’ mezham fhtrafo- val savolj prelite kervi fvelih marternikov, fo neverniki djali: To je fhtrafinga nafhih mo- gozhnih bogov, ker nepokonzhamo vfih kri- lljanov. Tudi med nami je veliko lashnjivih — 5 7 5 — fodeb. Zid o vek rad islaga boshjo voljo po jfvoji volji; slieli, de bi bila boshja volja po njegovi volji, sgovarja fvojo hudo voljo s’ fve- to boshjo voljo, hcr ne fvoje, ne bosbje vo¬ lje ne fposna, in je nozhe fposnati. Krivi- zhnik v’ frezhi pravi : Ako bi ne bilo boshja volja, bi frezhe ne imel, ravno t^je njego¬ va nefrezha. Dva zbloveka kopita v’ sakon is famiga hudiga posheljenja; potlej pravita; „Boshja volja je to.“ Tako drugi; pa vfe ni po volji boshji, kar je is boshjiga perpufbenja. Treba je tedaj.po veri in po fvetih naukih rni- fliti, ali govoriti od boshje volje, sato opo¬ minja fveti Pavel: ,,Preminite, ktera je dobra, dopadljiva in popolnama volja boshja. a Rimi. 12 , 2 . Kader Bog ispeljuje po hudobnih fvoje modre fodbe, ni nikolj hudiga kriv. Bog hu¬ do perpufha, ker samore is hudiga dobro je¬ mati. On prepove hudo, vender perpufha hudo is neisrezhene modrofti. Bratje fo pro¬ dali v’ fushnoft fvojiga nedolshniga brata Jo- shefa: Bog je to perpullil, ker ga je hotel v’ Egiptu na prid veliko drusih povikfhati, ven¬ der fo grefhili. Jesuf je hotel umreti, fklep boshji je ta bil, vender neisrezheno fo gre¬ fhili ti, kteri fo ga v’ fmert isdali. Veliko ta- ziga je v’ fvetim pifmu. Akoravno Bog veliko¬ krat perpufha hudo, vender zhlovek rado- voljno dela hudo, hudobnih flushi boshji mo- drolli, vender je hudobnik, ker proltovoljno dela hudb. Nikolj tedaj ne rezi: „Meni je to — 57 6 — dano, ne morem drugazh, boshja volja je ta, pod tako svesdo tim rojen. Zhe tako go- I vorifh, govorifh soper vero, kakor fo nek- ' daj govorili krivoverzi. Poflufhaj fvetiga Ja¬ kopa: „Bog ni fkufhnjaviz na hudo, on ni¬ kogar ne fkufha. Vlaki je fkufhan od fvoji- ga posheljenja.“ Jak. i 3 , 14. Molitev . O Bog vezhna modroft, praviza in fve- toft! kako fe predersnem jeli tvoje neisvedlji- ve poti sapopalli, ker fam Tebe ne fposnam? Um moj je kratek, tamen in Ipriden; teshko sapopade, kar moje ozhi vidijo, kako samore vediti, kaj ti miflifh? Le kar fi ti nam is fo- lebne milobi rasodel, fi bom persadeval ve¬ diti k’ fvojimu poboljfhanju: tvoje fvete sa- povedi bom nozh in dan premifhljeval, de bi shivel po tvoji fveti volji., ta bo moja modroft in uzhenoft sanaprej. Vera me uzbi, de ti vle pravizhno, modro in ljubesnivo ravnafb; to mi je sadofti, de tebi pokorno flushim. Daj mi pravo modroft in snanje potrebnih refniz, de zhedalje dopadljivfhi tebi shivim; daj me¬ ni prav fposnati Jesufa, in ga pofnemati, in tako bom vfe potrebno snanje imel. ( Sveti Zi- ril velik flushabnik boshji! ti mi fprofi pravo modroft, popolnama pokorfhino, nepremagano sveftobo v’ sapovedih Gofpod Boga, de po tvo- — 677 — jim sgledu njemu dopadem, in pridem befa ga vshivat vekomaj. Amen. XIX. dan fufhza. t Sveii JosheJshenin Marije devize. c ^veti Joshef je velik fvetnik per Bogu, in v’ vfej katoljfhki zerkvi, Malo fe iizer ve od njegoviga fvetiga -shivljenja, vender le, kar pravijo fveti evangelifti od njega, da velik sapopadik od njegove fvetofti. ( Sveti evange- li prizhuje, de je bil Davidoviga rodu: ako ravno pa je bil kraljeviga rodu, fe je ven¬ der s’ delam shivel v’ majhnim meftu Naza¬ retu. Kadar je bilo bliso odrefhenje vliga fveta, li je fveti Joshef svolil zhifto devizo, tudi Davidoviga rodu, imenovano Marijo. Ona je bila tudi uboga pred fvetam , pa bo¬ gata s’ gnado per Bogu. Oba Ha imela ferzh- 110 voljo v’ devifhtvu shiveti, pa is boshjiga fklepa tla bila porozhena. Le zhifla in fveta ljtibesen je sdrushila te dve lepe dufhe, ko dva zhifta duhova lla fkupej shivela v’ revni hifhizi, sadovoljna lla bila fvojiga uboshtva, vedno hvalila Boga. Oba lla le fkerbela v’ famoti flushiti Bogu s’ vfo dufho, in nilla vedila, kaj jima je Bog namenil: namrezh nar vezhi frealio in zhaft. Marija je po bo- I. — 5 7 B _ shji befedi mati obljubljeniga odrefhenika podala, pa tiga ni rasodcla fvetimu Joshefu, ampak je upala, de mu bo Bog rasodel. t Sveti Joshef vidi nad njo snamnja rodovitno- Iti, in je bil v’ velizili britkoftih: fvetoft Ma¬ rije mu brani hudiga mifliti od nje; kar vi¬ di, shali njegovo ferze. Bog ni dolgo puftil fvojiga flushabnika v’ tih teshavah, angelja mu pofhlje povedat, de kar je v’ Marii,'je od fvetiga Duha, in de bo rodila odrefhenika. Slo je bil velel f. Joshef, kadar to saflifhi. Takrat fo fe mu ozhi odperle, vidi in hvali veliko miloft nad obema: njegovo ftifkano in poterto ferze sdaj od vefelja pofkakuje, ker odrefhenik je bliso, ker njegova fveta nevefta je njegova mati, in on od Boga svoljen nje¬ gov rejni ozbe. Joshef in Marija fe pogovar- jeta od te velike boslije milofti, oba hvalita Boga. Ob zhafu napovedaniga popifovanja gre- fta v’ mefto Betlehem. t Shla fta is pokorfhine do neverniga zefarja v’ Betlehem, pa ravno s’ to pokorfhino fta dopolnila, kar je Bog govoril po fvojim preroku Miheji, de v’ Be¬ tlehemu bo odrefhenik rojen. Mih. 5, 2 . On¬ di bliso mefta, v’ revni fhtalizi je bil Jesuf rojen. £ Sveti Joshef je bil tiga vefel, pa tudi shaloften, ker ni samogel po fvojih sheljah Jesufu ftrezhi: kmalo pa je njegovo ferze od vefelja pofkakovalo, namrezh ob prihodu ne- dolshnih paflirjev in mogozhnih modrih. t Sveti Joshef je bil po tem v’ veliki fkerbij — 5 7 9 — Herod je hotel Dete umoriti, salo mu je an- gelj sapovedal bersh vftati, in s’ njim odrini¬ ti v’ Egipt. S’ Jesufam in s’ Marijo je fliel v’ Egipt, in ondi je oftal do Herodove fmerti. Ne le pokorfhina, vfe zhednofti fo bile per iVetim Joshefu. On je umeri, preden je Je- suf uzhiti sazhel, njegova fmert je bila ne le frezhna, tudi vefela, ker on je smirej Bogu flusliil s’ vfo dufho, in ker per njem fta bi¬ la Jesuf in Marija. Vefel je fhel s’ fveta fta- rin» ozhakam osnanit, de njih refbenje je bliso. Nauk. Is njegoviga sliivljenja. c Sveti Joshef, zhifti shenin zliifte devize Marije, je velik fvetnik per Bogu in per lju¬ deh, ker je fofebno gnado prejel. t S ve ti ga Tomasha, uzbenika, in drusih nauk je, de Bog daje gnado po ftanu, v’ kteriga on zhloveka : nameni. t Sveti Joshef je bil od Boga svoljen shenin nar fveteji devize Marije, tudi varh Jesufa Kriftufa. Po tej veliki zhafti in vifoki Hushbi je on gnade prejel od Boga. Gnada tedaj njemu dana je bila neisrezheno Velika, in tudi neisrezheno velika je njegova fvetoft, ker je bil Bogu vfelej pokoren. She prej je j bil fveti Joshef velik fvetnik, potlej v’ fveti drushbi Marije in Jesufa, v’ velikih britko- ! hih, in ftanovitni pokorfhini je zhe dalje .fveteji prihtijal. Kriftjan! proli s’ folsami Bo- 3 7 *' 58o ga sa obilnoft gnade, ker s ? njo samorefh vfe, bres nje ne samorefh nizh dobriga delati. Ne obupaj v’ flaboftih, v’ fkufhnjavah, v’ te- shavah, ampak le proli ftanovitno, zhe li bolj j potreben, bolj proti in bofli obvefeljen. t Sveti Joshef je velik fvetnik, ker je bil shenin Marije. Velika fvetoft Marije prizhu- je od fvetofti fvetiga Joshefa, kteriga je ona od Boga prejela, in ga perferzhno ljubila. Adarija in fveti Joshef fta fe perferzhno ljubi¬ la, pa od kod je ta mozhna ljubesnjiva save- sa? Ta ni bila is natore, temuzh is gnade: flaba, naloma, pozhutna ljubesen je bila de- lezh od Marije in fvetiga Joshefa, med njima je bila le fveta in zhifta. Ljubila fta fe tedaj ko fe fvetniki in fvetnize med feboj ljubijo V’ nebelih. Deli tudi fveti Joshef je ljubil AJarijo, in je bil od nje ljubljen bres vfiga telefniga dopadenja, je vender mozhno fker- bel sa njo, jo redil in v’ vlih teshavah per nji ftanoviten oftal. To je sakonfkim v’ nauk. Ako je per njih le natorna ljubesen, nifo Bo¬ gu vfhezh, in ta ljubesen ne bo ftanovitna. Sraven sakonfke ljubesni naj imajo tudi zhi- fto in fveto, ktera užili eden sa drusiga fker- beti, poterpeti in pomagati ftanovitno v’ vlih rezheh, de bi bili vekomaj frezhni. t Sveti Joshef je velik fvetnik, ker je bil varh Jesufor. Nebefhki Ozhe je fvojiga t Sina isrozhil fvetimu Joshefu, in Jesuf ga je fpofh- toval bolj ko natorni lin fvojiga ozheta. Ne¬ befhki Ozhe bi bil lahko dal fvojimu ljubi- 58i mu 4 Sinu veliko angeljov varhov, pa le fveti¬ ga Joshefa mu je dal. Jesuf ni bil potreben ne angeljov, ne fvetiga Joshefa, vender je hotel po njem obvarovan biti. Neisrezheno ve¬ lika fvetofl je bila fvetiga Joshefa, kteri je to pofebno flushbo opravljal. 4 Sveti Josbef je re¬ dil Jesufa Kriftufa, bolj ko dober ozhe fvoji- ga ljubiga otroka. 4 Starfhi naj fe uzhe od fvetiga Joshefa varhi biti fvojih otrok. Oni. naj bodo fkerbni varhi dufhe in telefa fvojih otrok, ker bodo sa nje odgovor dajali Bogu. 4 Sveti Joshef je velik fvetnik savolj fofeb- ne ponishnofti. On je bil kraljeviga rodu, vender ga ni bilo fram s’ teshkim delam fe- be in fvojo fveto drusbino shiviti. On je fo- febne gnade od Boga prejemal, pa nikdar ni befedize drugim od njih pravil, le Boga jo hvalil. Kriftjan moj! bodi tudi ti ponishen, ker bres ponishnofti ni prave fvetofti. Ne fra- muj fe tesbkiga dela is prasne vifokofti, fpo- snaj fvoje pogrefhke, in nikar fe s’ lilo pra- vizhniga ne delaj : ne govori rad od febe, od fvojih dobrih del, od fvoje dobrodelnofti neperlosbno, ne sheli rasosnaniti fvoje dobro¬ te, fvojih krishov, fvoje poterpesbljivofti, sa- kaj to prizbuje od napuha, ne od ponishno¬ fti. Naj le Bog ve'tvoje fkrite dobre dela, in on ti bo pravizhno povernil. 4 Sveti Joshef je velik fvetnik savolj po- fcbne pokorfhine. Pokorfhina, zhe is ponish- nofti ne isvera, je hinavfka, ali lakomna in salo nevredna pcr Bogu. Popifovanje sbivlje- 582 nja fvetiga Joshefa obilno prizhuje od njego¬ ve ponishne pokorfhine. Zlo, kadar je mo¬ gel po nozhi vftati, in v’ Egipt, v’ nesnano deshelo med nevernike naglo odriniti, ni fa- movoljne mifel imel, ali soperne befedize govoril; po zhlovefhki flabofli bi bil lahko djal: Bog je prej vedil vfe to, pa prav po nozhi mi sapove uftati in beshali. Jesuf bo odrefhil Tvoje ljudftvo, sdaj nozbe Tebi po¬ magati, Jesuf nedolshen more beshati pred hudobnim Herodam, kako Te bom shivil v’ nesnani desheli ? Nizh tiga, ali taziga ni mi- flil fveti Josbef, ampak voljno, hitro in po- nishno uboga. Kriftjan! s’ timi nauki Tebe pravizhno fodi; zhe le permoran ubogafh; zhe imafh smirej kaj govoriti zhes boshje fklepe, ali zhes oblaftnike; zhe bozhefb vfe po fvoji volji delati, kakfhina je tvoja po- korfhina ? Nobene ni. t Sveti Joshef je velik fvetnik in pomozh- nik. Evangeli od njega prizhuje : Joshef mosh Marije je bil pravizhen; on je tedaj shivel natanko po vjih sapovedih, sato je dopadel Bogu, in sato veliko samore per njem. Jesuf ga je ljubil, ga tudi sdaj ljubi, in uflifhuje njegove profhnje. Kriftjan moj! ti s’ vfo zer- kvijo zhaflifh fvetiga Joshefa, pa premifli, zhe ga prav zhaftifb; ga prav zhaftifh, ako ga fkerbno pofnemafh, zhe po mozbi ne shi- vifh po njem, tvoja zhaft je prašna. Premi¬ fli njegovo shivljenje, premifli fvoje, more¬ biti per tebi ni fenze njegove gorezhnofti, 583 ponishnofti, poterpeshljivofti, pokorfhine, zhi- ftolti. Ponishaj fe, in proli: Molitev . O moj Bog! zhe premiflim shivljenje tvo- jiga flushabnika fvetiga Joshefa fposnam Tvo¬ jo nevrednoft in hudobo j fe morem framo- vati in ponishevati. On je bil pravizhen, ker je po vfih sapovedih svefto shivel; jeli lim hudoben, ker Tim le po Tvoji volji rasuj- sdano shivel. O Gofpod! ufmili fe mene hu- dobniga grefhnika, ako ravno nifim ufmilje- nja vreden. O mogozhen pomozhnik fveti Jo- sbef! proli sa-me Jesufa. Ti b ga ljubil is vliga ferza, sdaj ga vshivafh v’ nebefih, ti fi mu llregel s’ vfo fkerbjo, li ga fkerbno ob¬ varoval pred fovrafhniki; ti li ga na rokah nolil, ga objemoval in kufheval ljubesnjivo: tebi je hotel bili pokoren, in ne bo tvojih profbenj sanizheval. ^Sproli mi od Jesufa ve¬ liko ljubesen, ponishnoll, zhidoft, poterpeshlji- voft in vfe zhednofti, de pravizhno shivim, in frezhno umerjem. t Si bom s’ vfo mozhjo per- sadeval fvoje shivljenje poboljfhati, de Jesufu, Marii in tebi dopadem. Marija in 'fveti Jo- shef! bodita moja pomozhnika sdaj, in slafti v’ sadnji uri, de Tvojo dufho saupljivo isro- zhim Jesufu, in ga prijasniga najdem. Amen. 534 XX. dan fufhza. f Sveti Panhar marternik. t Sveti Panhar je bil rojen od katoljfhkih po- rodnikov , in od njih v’ katoljfhki veri srejen. On je bil lep, perljuden in prebrifan, salo ga je neverni zefar Dioklezijan v’ fvojo flush- bo vseh V’ neverni hifhi je opefhal na ker- fhanltvu, je is maloferzhnofti malike molil; s’ tem fe je perlisoval zefarju, in od njega veliko flushbo sadobil. Kader fte njegova mati in fe-* ftra svedile vfe to, fte mu ljubesnivo pifale, in ga lepo profile fvojo veliko pregreho fpos- nati, fe poboljfhati, in vfe terpeli sa Jesufo- vo vero. To ljubesnivo, pa tudi fvarjezhe pifmo je bral, prebral in premifhljeval vezh- krat: Bog mu je dal gnado shaloftniga fpos- nanja, vef v’ folsah je glafno molil in pro¬ fil: ,,Gofpod Jesuf! ufmili fe mene nevredniga grefhnika.‘ £ Hifhniki fo ga flifhali sdihovati, fo fposnali, de je gi-osno sbalollen, pa nifo vedili sakaj, Ti fo pravili zefarju: ,,Ne vemo, kaj je tvojimu dobrimu flushabniku Panhar- ju; na glaf joka,“ Zefar ga poklizhe, in vpra- fha: „Ljubi moj Panhar! sakaj fi shaloften ?“ Panhar mu odgovori: „0h! kako ne bom sha¬ loften , ker fim fvojiga Boga sapuftil.“ Zefar mu pri jasno rezhe: „Hozhefh ti tedaj sopet kri- ftjan biti? te profim, is ljubesni do mene ni- 585 lred zefarja s’ vefelim in ferzhnim oblizhjem, in s’ navadno ferzhnoftjo pred njim prizhuje, — 599 — de nikdar ne odftopi od Jesufa. Na sadnje mu rezke: Jesuf je kralj rfih kraljev, on ti ho odvsel zefarftvo, v’ bolezhinah bofh umeri, in tvoje truplo ne bo pokopano. Refnizhne fo bile le befede, ker drugo leto je bil zefar v’ vojfki hudo ranjen, in je umeri delezh od frojiga poglavitniga mefta. Zefar je bil filno raskazhen od ferzlmiga govorjenja fvetiga Ba- silja, in mu je ferdito rekel: Jeft bi 'te bil fpuftil, pa sdaj sapovem: Vfaki dan bodo fedem kofzov mefa od tvojiga telefa odresali, dokler ne umerjefh. Refnizhno je to bilo, pa sraven fo tudi fveliga Basilja s’ rasbelje- niin slielesam hudo martrali tako dolgo, de je umeri. Njegova fveta dufha fe je v’ miru lozhila 28 dan liga mefza v’ letu 362. N a u k. Nekaj od ierplenja Jesnfoviga. ( Sveti Basili je bil v’ fvojih bolezhinah podoben Kriftufu Odrefheniku, in sato je ve¬ lel fhel v’ njegovo kraljeftvo. Vli marterni- ki fo imeli pred ozhmi vojvoda Jesufa ranje- niga in umorjeniga sa vfe zhlovefhtvo. Jesuf jim je ferzhnoft dajal s’ fvojo gnado in is fvo- jim sgledam, de fo voljno in vefek) terpeli preganjanje savolj pravize. Kriftjan! kaj in koljko ti terpifh? Sakaj ti pa nepolerpeshljiv v’ majhnih nadlogah ? Rako hi poterpel fmert- 4e bolezhne, zhe le she majhne nadloge srna 6 oo gajo? Premifhljuj tedaj s’ menoj, kar je Je¬ suf terpel, de bofh po njegovim isgledu, in po isgledu njegovih marternikov poterpeshljiv v’ vfih nadlogah, de po isgledu fpokornikov fovrashifh fvoje grehe, de po isgledu vlih fvetih ljuhifh Jesufa zhes vfe. Grefhnik! de osdravifh Tvoje ferze s’ fo- vrafhtvam zhes grehe savolj Jesufa, premifli- 1 j vij njegovo veliko shalofl na vertu Getfema- ni. Jesuf je premifhljeval fvoje britko ter- pljenje in tvojo nehvaleshnoft. Vfe hude bo- lezhine, pravi, bom terpel; vfo fvojo kri bom prelil sa dufhe, vender ene bodo Ulile v’ pe¬ kel, in vfa moja kri jim ho k’ vezhnimu po¬ gubljenju. Vfo fvojo kri bom do kaplize pre¬ lil , terdovratni grefhniki bodo mojo kri tep¬ tali. Ljubesen lili Jesufa v’ fmert, pa fpomin nafhe grefhne nehvaleshnofti mu she pred fmertjo napravi fmertne britkofti, kakor je fam rekel: Moja dufha je shaloftna, de mi je umreti. O grefhnik! premifli kervavi pot Jesufov, in tudi sakaj on kervavi pot poti. Podlosbi fvojo terdovratno dufho, de bo ome- zhena od fvete kervi Jesufove, de obshaluje grehe vfa j s’ folsami , ker jih Jesuf obshaluje s’ kervavimi kapljami. Ako je ljubesen do Je¬ sufa v’ tvojim Terzu, bofh tako rekozh fmert- i ne britkofti zhutil, ker fi njega ljubesniviga Gofpoda nehvaleshno rasshalil. Sbaloft zhes grebe je ojfter pa ufmiljen mezb, kteri Gad¬ je o rani dufho, jo permora milo sbalovati, in ne posabi boshjiga rasshaljenja. ^Spokorni : ■ . : — 601 — grefhnik pofnema Davida, kteri prizhuje od Tebe: „ 4 Solse fo nozh in dan moj kruh, ker vfaki dan k’ meni pravijo: Kje je tvoj Bog? i4 Pf. 41, 4- t Sveti Kasili je Lil v’ Tvojim britkim ter- plenji terpijozhimu Jesufu podoben. Sgorej je bilo popifano, koljko je ta fvetnik terpel, vender je vfe hude boležhine voljno preter- pel, ker je bolezhine JesuTove imel smirej pred ozhmi. O grefhnik! premifli, kaj in koljko je Jesuf terpel, kader To ga neverni flushabniki v’ Pilatovi hifhi neufmiljeno ras- mefarili. Kervi sheljni foldalje fo obdali krot- kiga Jesufa, in nezhlovefhko ga rastepli; on pa v’ fvojih hudih bolezliinah je bil ufmilje- niga ferza, in prijasnih ozhi do njih. Jesuf od ftebra odvesan in peljan pred ljudflvo, ker- vave ftopinje sa feboj pufha, de radi hodi¬ mo sa njim. Uzhi fe od Jesufa fvoje telo po¬ koriti. Zhe mu prevezh pregledafh, in per- pufhafh po gerdih sheljah delali, kako po- fnemafh Jesufa? t Sveti Pavel pravi: ,,Kteri fo Kriflufovi, fo fvoje mefo krishali.“ Gal. 5 , 24. Krishano telo je bolezbe, in salo fla- bim sheljam predora ne daje. Nofi bolezbi- ne Jesufove v’ fvojim ferzu, de te vefelje do greha ne premaga, in de po Jesufu shivifh. Pofnemaj fvetiga Pavla, kteri je enako delal, kakor fam prizhuje: „Umiranje Jesufovo na fvojim telefu nofim, de tudi shivljenje Jesu¬ fovo v’ meni ozhitno poftaja.“ II. Kor. 4, 10. 6'02 t Sveli Basili je v’ Tvojim velikim terplje- nji Boga hvalil, ker je tudi JesuT rad terpel is ljuhesni do njega, in do vlih. Ljubi gre- fhnik! tudi ti voljno noli Tvoje krishe, in rad hodi sa JesuTam, de prideTh Trezhno sa njim v’ nebefhko kraljeflvo, Glej! JesuT je veTelo objel velik krish njemu napravljen od hudih Tovrashnikov, in je letimu teshkimu krishu Tvoje kervave rame rad podlosbil; ne boTh tudi ti nolil voljno saTlushenih krishov, ktere ti nebeThki Ozhe is uTmiljenja poThilja? Zhe Te krishov, nadlog in pokorjenja bojiTh, ne prebiva JesuTov duh v’ tebi. HozheTh s’ Tla- dnoftjo in veTeljem nebeThke dobrote saTlu- shiti? t Slaba, popazhena natora hrepeni po dobrotah, pa grenke sdravila To ji potrebne, sakaj pa Te jih braniTh? PoTlufhaj Tvetiga Pe¬ tra: „K’ terpljenju Trno poklizani, ker je tudi JesuT sa naT terpel, in nam sglcd sapufl.il , de po njegovih ftopinjab hodimo.“ I. Pet. 2, 21. O kriftjan! Tposnaj Tvojo smoto, in proli: Molitev. O JesuT! livaleshno Tposnam, de fi ti vel saljubljen v’ naT nevredne ftvari, akoravno niTmo tvoje ljuhesni vredni. Vli Trno greflini- ki, pa jefi Tim pervi med vfimi, in sato lim ti vezhi bvalesbnofti dolshan. PieT, o GoTpod, Tam Tebe morem obfoditi: premalo lim te do sdaj ljubil in hvalil. Daj mi zhe dalje bolj Tposnovali Tvojo hudobijo , do Te vTaj pred le- 6 o 3 hoj ponishujem in shalujem. Le is ljubesni do tebe shelim Tvoje grehe fovrashiti in opu- ftiti, is ljubesni do tebe Te hozhem pokoriti, in ftanovitno tebi flushiti. Ti nedolshno Jag¬ nje boshje ti neisrezheno terpel sa grefhnike, tudi jeti bom terpel savolj tebe, de fad tvo- jiga fveliga krisha ne bo nad menoj sgubljen. 4 Sveti Basili! ti ti bil deleshen kelha Jesufovi- ga, ker ti v’ bolezhinah umeri savolj njega, fproti mi ljubesen do Jesufa, fovraThtvo do greha,; duha pokorjenja, poterpeshljivoft v’ nadlogah, lianovitnoft v’ dobrim, de pridem v’ nebefhko kraljeltvo. Amen. XXIII. dan fufhza., t Sveti Viktor jan in tovarfhi, marlerniki in Jposnovavzi. ( Sveti Viktorijan je bil rojen v’ medu Adru- mentu v’ Afriki, in je bil oblaftnik v’ velikim nieflu Kartago. On je bil filno bogat, pa bo- gabojezh krittjan, moder v’ Tvojih velizih oprav¬ kih, in sveti fvojimu kralju. Krivoverni Hu- nprik je takrat kraljeval v’ Afriki; v’ sazhetku Tvojiga kraljevanja je bil katoljfhkim pravi- zben in ufmiljen, pa v’ letu 484 je sazhel hudo preganjati verne kriftjane. Hunerik je vedil, de je Viktorijan krifljan, in ga je sbe- — 6o4 — lel k’ fvoji laslinjivi veri nagniti: pa fveti Vik- torijan mu je ferzhno odgovoril: Jeft lim kil v’ katoljfhki zerkvi kerfhen, in hozhem v’ ka- toljfhki veri oftali, ne bojim fe ne ognja , ne sveri, ne drusih hudih rezhi. Ako hi ravno ne bilo nobeniga plazhila po fmerti, bi ne hotel fvojimu ftvarniku nesveft biti. Kralj je bil filno rasferdjen od te fvete ferzhnofti, uka- sal ga je hudo martrati, in v’ velikih bolezhi- nah je rad umeri savolj Boga. Danf je tudi zhalliti fpomin dveh bratov, ktera fta tudi y’ Afriki sa katoljfhko vero ter- pela. Od krivoverzov fta bila v’ jezho ver- shena, in potlej obefhena sa roke, in na no¬ ge fo jima navesali kamenja, tako fta vifela zel dan. Tudi s’ rasbeljenim shelesam in dru- gazhi fta bila na telesu martrana; ali pa prej fo fe jih hudobniki navelizhali martrati, ko ona tcrpeti. Potlej fta bila fpufhena, ker ferzhnoft tih je dajala ferzbnoft vernimu Ijud- ftvu umreti sa Jesufa. Defiravno nifta bila umorjena, fta vender od zerkve poftavljena v’ fhtevilo marternikov, ker fta bila perprav- ljena sa vero umreti. Zerkev tudi obhaja fpomin fvetiga Libe- rata sdravnika, in njegove fvete shene, ker fta bila ferzhna fposnovavza katoljfbke vere pod sgoraj imenovanim kraljem Ilunerikam. Kri- voverzi fo fvetiga Liberata v’ eno, njegovo fveto sheno v’ drugo jezho saperli, de bi eden drugimu ferzhnofti ne dajala. Hudizhovi flu- shabniki fo en dan rekli sheni: Ubogaj kra- — 6o5 — ]ja, kakor je tvoj mosh ubogal, in bofh fre- zhna. Shena jim odgovori: „Peljite me k’ nje- mu.“ Peljali fo jo k’ moshu, kteri je bil rav¬ no takrat pred fodnikam. Shena mu ojftro rezhe: „0 ti nefrezhen, in gnade boshje ne¬ vreden! sakaj hozhefh savolj fveta fvojo du- fho pogubiti ?“ 4 Sveti Liberat ji odgovori: „Ljuba moja .shena! ni ref, kar fo ti pravili, ker jeli lim smiraj ftanoviten v’ veri. 44 Is tiga je fposnala lashnjivo govorjenje sapeljivzov, in je bila obvefeljena. Kralj je sapovedal oba- dva isgnati is deshele, pa od krivoverzov da jima odvseta bila dva majhna finova, sato je fveti Liberat slo shaloval. Shena polna upa¬ nja v’ Boga ga je fvarila, rekozh: „Sakaj jokafh? Jesuf jima bo dober ozhe, in bo jima pomagal ftanovitnima oftati v’ veri. 44 Tako je verna shena tolashila shaloft fvojo in fvojiga mosha. V’ neufmiljenim preganjanji krivoverni- ga kralja Hunerika je tudi veliko terpelo sa katoljfhko vero dvanajft mladenzhov. Ti fo bili odbrani sa petje per boshji flusbi v’ po¬ glavitni zerkvi mefta Kartago. Krivoverzi fo 11 persadevali te fantizhke sapeljati. Ker fe ni- fo vdali, fo bili veliko dni saporedama neu- fmiljeno tepeni, pa hujfhi bolezhine ki fo ter- peli, ferzhneji fo podajali, ker vJigamogozh- noft boshja je bila s’ njimi. Na sadnje fo bili fpufheni, in vli pra^pverniki te ferzhne ttiladenzhe v’ veliki zhafti imeli. 6o6 Nauk. Ne ujtrajliiti J'e pokore. Ti fveti marterniki fo bili ferzhni prizhe- vavzi Jesufovi vprizho flepih krivoverzov, in fo veliko terpeli sa katoljfhko vero. Ljubi grefhnik! premifli, kaj in koliko fo pravizh- ni terpeli, in nikar fe ne boj terpljenja, kte- riga li s’ grebi saflushil. ^Sveti marterniki fo premagovali hudo posheljenje, neufmiljene ob- laltnike, fmertne bolezhine in vfe, de bi v’ obljubljeno kraljeftvo prifhli: ti , morefh tu¬ di premagovati fvoje hudo poshelenje, sani- zhevanje, hudobnih, in mehkobo fvojiga tele- fa, de v’ pokorjenji shivifh, in v’ nebefa pi'i- defh. Premifli dobro, kaj fveti Pavel od ter¬ pljenja fvetih govori: „0ni fo saframovanje, tepenje in jezhe preterpeli. Bili fo kameno- vani, shagani, fkufbani, s’ mezham morjeni. Shiveli fo uboshni, v’ nadlogah in v’ revfhi- ni. t Svel jih ni bil vreden, potikali fo fe po pufhavah, po gorah, berlogih in jamah pod- semljifkih.“ Hebr. 11 , 36 — 38. Glej, ko¬ liko fo pravizhni terpeli sa nebefhko kralje- flvo! saka j fe ti bojifh terpljenja, pokorjenja, pokore ? Ne poflufhaj fovrashnika tvoje dufhe, kte- ri te ftrafhi, rekozh: „Ne morefh premago¬ vati prefilne flabe natore; ne morefh fe fpo- koriti; pozhakaj in odlafhaj do bolj perlosh- niga zhafa.“ Hudizh te fkufha s’ tem, ker slieli tvojo dufho pogubiti. Ref, tebi je nemo- gozhe, pa Bogu je yfe mogozhe; ti li flab, pa gnada boshja je mozhneji od tvoje flabofti. Saupljivo rezi s’ Davidam: „S’ boshjo pomo- zlijo bom vfe fovrashnike premagal.*' Pf. 43, 5. Zhe obupafh, hudo shalifli ufmiljeniga Boga, in fe ne bofh fpokoril. Zhe fo ravno tvoji grehi veliki, ne obupaj, ker miloft bosh¬ ja je vezhi od tvoje hudobije. Zhe obupafh, kako bofh samogel moliti, shalovati, dobro delati, fe fpokorili? Upaj v’ boshjo miloft, pa nevtrudno proti, premaguj fe, in bofh miloft dofegel. Ref, i^iti vreden odpufhenja, pa ravno salo morefh upati v’ boshjo miloft. Poflufhaj Jesufa rekozhiga: ,,Pridete k’ meni vti, kteri fte oblosheni, in jeft vaf bom poshi- vel.“ Mat. n, 28 . Pridite k’ meni grefhniki vli s’ pravo pokoro, ako tudi fte s’ velikimi grehi oblosheni, ne obupajte, jeft vaf bom ljubešnivo fprejel, in v’ fvojo prijasnoft vseh t Stori tedaj, kar Jesuf sapove, in bofh vezhno miloft prejel. Porezhefh: Rako fe bom fpokoril, ker velikokrat flifhim prizhevati, de je pokora teshka ? Ref, pokora je teshka, grefhnik mo¬ re veliko molili, fe poftiti, in terpeti po veli- kofti grehov; vender nikar fe tiga ne uftrafhi, ker s’ gnado boshjo vfe samorefh. O grefh¬ nik! ne boj fe pokore, pojdi k’ modrimu fpo- vedniku; ufmiljeno te bo fprejel; zhe ti bolj s’ grehi obloshen, vezhi ufmiljenje bo s’ teboj imel: le terdno voljo imej greli opuftiti. Od sazhetka ti Lo le lahke rezhi sapovedal, ka¬ kor molitev, premifhljevanje, in druge ena¬ ke rezhi, de hudobo greha fposnavafh, in mozh dobivafh: potlej le v ti bo sapovedal po tvoji mozhi teshke dela pokore. Le verjemi mi; pokorjenje ni preteshko, ampak fladko sgrevanimu grefhniku. Prijetnifhi ti bodo fol- se, ko vfe dobrote fveta. Ja! v’ pokorjenji, v’ shalolti, v’ folsah bofh pokoj nafhil, ker to ti bo upanje dajalo per Bogu najti milolt. Sdaj v’ greh saljubljen, ne fposnafh snotrajniga mi¬ ru in velelja; pa kader bofh notranje vefelje okufil, ti bodo vfe grefhne flabofti soperne: nikdar fe ne bofh samogel prezhuditi, de li bil prej tako nefrezhno oflepljen; shaloltno bofh djal s’ fvetim Avgufhtinam: O Bog! ve- zhna dobrota! sakaj tim te jefl; tako posno fpos- nal? 4 Sveti Peter kratko pove veliko: „Gofpod je fladak.“ I. Pet. 2 , 3. Ref, Bog sapove grefhniku fvojo hudo voljo sata ji ti; febe premagovati; fovrashni- kam odpufhati; pred nevarno perloshnoftjo beshati; krivizo popravili; v’ molitvi, v’ fa- moti, v’ folfah shiveti; pa nikar fe tega ne preftrafhi. Zhe li fmertno bolan, tudi gren¬ ke sdravila jemljefh, in jih drago plazhujefji, de sdravje sadobifh. Kaj in koljko teshkiga bi ti preterpel, oko bi ti fodnik lifto na medi saflushene fmerti sapovedal? Sakaj pa fe bo- jifh pokore, ktera ti ubrani v’ veznno fmert, in ti odpre nebefhko kraljeftvo? Koljko ter- pifh, in preterpifh, de bi bil prijalel mogo- — 6o 9 — zhniga zldoveka? Sakaj ne bofh lerpel, in preterpel, de bi bil vezhni prijate! neBefh- kiga kralja? Kaj ti je Kolji, tukaj malo zhafa grefhno vefeliti fe, in potlej vezhno terpeti, ali tukaj malo zhafa v’ pokori shiveti, in potlej fe vezhno vefeliti? Zbe nozhefh sdaj opuftiti greha in greha perloshnofti, lashnjivih pri- jatlov, krivizhniga dobizhka, in kar ti Bog prepove, bofh vender le mogel vfe to sapu- lliti in v’ vezhnoft iti. 4 Slori tedaj savolj Go- fpoda, in savolj fvoje duflie, kar bofh mo¬ gel, morebiti kmalo, od fmerti permoran. Sopet ti rezhem: Ne boj fe pokore, ampak fpokori fe in bofh velel. Poflufhaj Ijuhes- njiviga Jesufa: ,,Vsemite moj jarm na-fe, in hote pokoj nafhli fvojim dufh^m, sakaj moj jarm je fladak, in moja butara lalika. £ ‘ Mat, u, 29 . 3o. , Molitev. O Gofpod! ti li fvet, pravizhen in ufmi- ljen. Ti fovrashifh greh, in ga fhtrafujefh, pa tudi is ufmiljenja sapovefh pokoro. Zhe oftanem v’ grehu, bom vekomaj savershen, zhe fe refnizhno fpokorim, me vsamefh v’ fhtevilo fvojih ljubih otrok, in mi bofh dal vezhno svelizhanje; ker refnizhna pokora, po tvoji dobrotljivi obljubi, sapre pekel in od¬ pre nebefa. Sapeljan od hudizha in od fvoji- ga hudiga posheljenja tim fe bal in branil po¬ kore, ako ravno lim vedil, de bres nje ni I. 3 9 svelizhanja. O jeft neumnesh! /im fe bal in branil v’ narozhje tvoje nefkonzhne milofli iti. Ufmiljeni Ozhe! daj mi po Jesufu Kriftufu fvetiga Duha, de s’ polno voljo florirn. kar ti sapovefh, fpreoberni me, de fehi odmerjeni, tebi shivim, daj mi vefelje do pokorjenja, do folsa, do vfiga dobriga. O fveti marterniki in fposnovavzi Jesufovi! fprofite mi vfaj ne¬ koliko tilie ferzhnofti v’ terpljenji, ktero fte vi imeli in fkasali, de me bo po vafliim is- gledu vefelilo savolj Jesufa terpeti, in njemu svefto flushiti, de le bom po fmerli v' vaflii drushbi vekomaj vefelil. Amen. XXIV. dan fufhza. t Sveta Katarina JShvtdovfka deviza. ■ t Sveta Katarina je bila rojena v’ c Shvedovfl;i desheli v’ letu 1020. Nje ozke je bil tirlld Hulfo, njena mati je bila fveta Brigita. Ta je dala fvojo fhe majhno hzher v’ klofhter, de bi bila obvarovana pred sapeljivim fvelam, in fe nauzhila Bogu flushiti. ; She v’ majhni ftarolli je bila modra, framoshljiva in bruin- na. Kadar je odrafla, jo je ozhe obljubil v’ sakon Egardu poboshnimu in bogatimo gofpodu. Katarina je shelela deviza oftati, pa ni hotla shaliti fvojiga ozheta; dovolila je v’ to saveso is upanja v’ mogozbnok gnade boshje, de bi tudi v’ sakonu obranila devifli- tvo. Tiki dan, ki ka bila porozhena, • je bo- jiniu poboshnimu sheninu tabo neisrezheno le¬ po od devifhtva govorila, de ga je lahko na¬ pravila v’'nje shelje dovoliti. Oba ka pokle¬ knila, Boga is ferza profila, in obljubila de*- vifhtVo ohranili. De bi sam ogla v’ tim kano¬ vi tn a okati, ka potlej v’ vednim pokorjenji sbivela: ka dolgo molila, pogokim fc pokila, velikokrat na golih tleh leshala, ubogim obil¬ no pomagala, in ( veliko drusiga dobriga de¬ lala. Teshka obljuba je ta, in nobeden ne Ane is nagle gorezhnoki, slakl v’ sakonu, ta¬ ke obljubi' koriti, ker lilno redki fo ti, de bi toljko Sa mogli. V fak naj ter- Ino obljubi s’ pomozbjo gnade boshje po vfih sapovpdih shi- veti, pa ne fme naglo kaj pofebmga nesapo- vedaniga terdno obljubiti bres dolge fkufh- nje, ip bres fveta fvojiga navadniga modriga fpovednika. p>veta Katarina je bila fzer fitn.p vefela per jfvpjim poboshnim mosbu, ker ka eden drugjmu ferzlmok dajala Bogu flushili; pa od driisih je mogla veliko terpeti. Nje ponish- no, famolno in fveto shivljenje je bilo flabim ljudem sopemo, kakor je vfelej navada na fvetu: sanizhevali fo jo saframljivo, in govo¬ rili soper njo; pa ona je sanizhevala sanizhe- v anje flabih, ni jih poflufbala, in ni odkopi- la od dobriga. Bila je, ako ravno s' flabim mefam obdana < v’ zhikoki in v’ vfim dobrim 6 12 fianovifna, ker je vfak dan premifhljevala britko terpljenje Jesufovo. V’ tim premifh- Ijevanji je v’ ljubesni rafla, obilno jokala zhes Tvoje TlaboRi, in mozh dobivala na tanko po vfih sapovedih in po evarigeljfkih fvelih shiveti. Po fmerti fvojiga brnmniga mosha ' Egarda, je fhla v’ klofhter, in je ondi v’ poko ji Bogu flushila. JNje zhifta diifha Te je Trt z bila od fveta v’ leta i38r. Bog je veliko zhudeshov po nji delal. Nauk. Od premifliljevanja Jesnfoviga terpljenja. ,i , ll , ii ‘1 1 iTOii . -I si t Sveta Katarina je bila vneta v’ ljubesni do Boga, iri je bila rodovitna vfiga dobriga, ker je vfak dan premifl jevala terplenje Je¬ sufovo. Kritij an! delaj tudi ti tako, in bofh tudi Rodoviten v’ vfih sapovedanih dobrih delih. Vefh, de sgolj ljubesen do vfiga zhlovefhtva je napravila Jesufa na krish. Ref! on je umeri sa vfe, de bi vfi refheni bili od vezhne fmer¬ ti. Bodi tedaj hvaleshen neisrezheni ljubesni Jesufovi, in nikdar ne posabi njegove velike milofti. Kdo umerje sa fvoje prijatle ? Jesuf je umeri sa fvoje fovrashnike, de bi bili ve¬ komaj svelizhani; vezhi ljubesni ne more bi¬ ti od te. Dober otrok ne more posabiti Bo¬ jih ljubih ftarfhov: prijatel ne posabi dobriga prijalla, ako ravno sdavnaj mertviga, tudi ti nikdar ne posabi ljubesnjiviga Jesufa. — 6i3 Premifhljevanje .terplenja Jesufoviga je sdravilo vfih tvojih flaboft. Njegov kervavi pot ( na vertu te uzhi is ferza fovrashiti in ob- shalovati Tvoje grehe. Njegovo saframovanje te uzbi ferzbno sanizhevanje hudobnih, bteri te hozbejo od dobriga odvrazhati. Grenka pijazha njemu podana te uzhi nesmere v’ jedi in pijazbi Te varovati. Ki To ga s’ rasterganim plajfham oblekli, te uzhi ponishne in framo- shljive nofhe biti. Njegovo ufmiljene do fo- vrashnikov te uzhi vfim Tovrashnikam is ferza odpufhati. Njegove velike bolezhine ti osna- nujejo pokorjenje fvojiga nepokorniga shivo- ta. S’ eno befedo, vfe terpljenje Jesufovo je polno dobrih, fvelih in potrebnih naukov, in blagor tebi zhe Jesufovo terpljenje fkerbno pogodim premifhljujefh. Premifhljevanje terpljenja Jesufoviga ti bo pomagalo premagovali nezhifto poshelje- nje. t Sveti Avgufbtin prizhuje od febe: Ka¬ der me nezhifto posbeljenje flsufha, bersh perbejshim v’ kervave rane Jesufove, in moj fovrashnik je premagan. Tudi ti tako flori, kader Kol j li fkufhan zhes sapoved. Kader fi fkufhan, posabi febe in fvoje flabofti, de premifhljujefh Jesufa r^njeniga, kervaviga, krishaniga; ravno tako ga vshivo premifhljuj, ko bi bil pred njegovim kervavim krisham: pomudi fe v’ tim premifhljevanji, in ne od- dopi, dokler ne dpfeshefh miru; potlej ga sa- hvali, ki ti je dal premagati sapeljiviga fo- — 6 i > — vrashnika. To ponavljaj, kaderkolj fovrash- nik ponavlja fkufhnjave soper sapovedi. Preinifhljevan je terpljenja Jesufoviga tl je potrebno, de ukrotifh fvojo hudobno jeso. Jesufu fo veliko hudiga ozhitali; hudo fo ga sanizhevali, ozhitno gajshlali, saframljivo pe¬ ljali fkosi poglavitno inefto Jerusalein k’ fmerli s’ krishani oblosheniga, med hudodelnike fo ga poftavili, in tudi v’ fmertnih bolezhinah ga sanizhevali: vfe ]je preterpel, vfim odpu- ftil, in tudi sanje profil. Glej kralja nebef in seinlje sanizhevaniga od hudobnih, pa tu¬ di glej ga dobrotljiviga in ufmiljeniga. Ti enako delaj. Jesuf ( Sin boshji preterpi vfe hudo savolj tebe: sakaj bi ti vfiga hudiga ne preterpel savolj njega? Jesuf je nar pravizh- nifhi, ti pa fi grefhnik; on veliko terpi, ti malo terpifh; kako bofh fvojo nepoterpesh- Ijivofl:, jeso, ali fovrafbtvo ogovarjal? Premifhl jevanje terpljenja Jesufoviga ti lahko ubrani pohujfhati fe nad drugimi. Zhe vidifh bogatine, ne posheli njih frezhe, am¬ pak premifli Jesufa ubosiga in sapufheniga na krishi. Zhe vidifh dobre v’ nadlogah, ne fodi flabo, ne njih, ne previdnolti hoshje: glej Jesufa vojvoda v/ih pravizhnih v’ fmertnih britkodih. Zhe dobro delafh, in flabo pre- jemufh; premifli Jesufa umorjeniga savolj pravize. Zhe vidifh neumneshe v’ grefhnih dobrotah in v’ vefelji, ne odftopi od oske po¬ ti krisha Jesufoviga. 'i’ako v’ vfehi delaj, in bofh prejel obilno povernjenje. 6i5 Premifhljevanje terpljenja Jesufoviga te uzhi Tebe pokoriti. Premifhljuj Jesufa ranje¬ ni ga, -rasmefarjeniga, mertviga na krisbi, de fposnafh hudobo fvojih grehov, in de jih nad Teboj pokorifh. Nebo, semlja in vfe je obshalovalo Jesufovo fmert; obshaluj jo tudi ti, ker Jesuf je umeri savolj tvojih in vliga fveta grehov. t Sposnaj hudobo fvojih grehov, de iHOiPiU o ■ * ; I o fr? y f 4 Sveti Irenej je bil velel hudih bolezhin, in je slielil veliko vezh terpeti, de hi saflu- shil velelo vezhnoft. Vfi fvetniki, slafti /Veti marterniki fo bili ftanovitni v’ hoshji flushbi; * raji fo vfe holezhine terpeli, ko od Boga od- /lopili, ker fo imeli fvoje verno oko v’ vezhno- fti. 4 Sveli Irenej je bil mlad; ftarfhi, shena in otrozi njegovi fo jokali per njem, in ga jokaje profili ubogati neverniga fodnika, pa nobeniga ni poflufhal; ftanoviten je oftal, shi- vljenje je dal, de bi vezhno velelo shivljenje dofegel. ^Stanoviten je bil v’ hudih bolezhi- nah, ker je terdno veroval, de terpljenje sdaj- no, ako tudi veliko, je majhino memo priho- dne nebefhke zhafti, v’ ktero pojdejo svefti bo- j shji flushabniki. Rimi. 8, 18. Kriftjan moj! premifhljuj vezhnoft, in hofh lahko flushil Bogu, zhe posabifh vezhnoft, bofh oflabil v’ dobrim , greh ti bo gofpodo- val, in vekomaj bofh nefrezhen. Zhlovek je vef flab, ako ne premifhljuje vezhnofti, Bres tiga ftrahu je, k e o fo majhni uzhenzi hres uzhe- nikove prizhjozhnofti, namrezh, nepokojni in flabi. Ravno take fo nafhe mifli, befede in dela bres premifhljevanja vezhnofti. Kdor premifhljuje vezhnoft, shivi v’ boshjim ftrahu, in fe ima pori pokorfhino vlili sapoved. To prizhuje, de je tebi, in vfim premifhljevanje vezhnofti potrebno. Salo pravi Modri: „Per vfih fvojih delih fe fpomni poflednjih rezhi, in nikdar ne bofh grefhil.“ ( Sirah 7, 4 o. Ako- ravno fi po natori flab, vender te fkufhnja- ve ne bodo premogle, ker te bo premifhlje¬ vanje nefkonzhrie vezhnofti napolnilo f’ ftra- liani, lirah te bo perganjal is ferza Boga pro¬ fiti:’gnada boshja in tvoj prid te bota obva¬ rovala pred grebam in pogubljen jam. Vefli, de zlilo vek od shene rojen malo zhafa na sem- 1 ji shivi, in kmalo pojde v’ nefkonzhno ve- zlinoft, od koder nasaj nikdar ne pride. Do¬ bri in flabi bodo vezhno shiveli; pa dobri bo¬ do vezhno shiveli v’ nebelih, flabi bodo ve¬ zhno shiveli v’ peklu. Po sdainim dobrim, ali flabim shivlienji bo prihodno vezhno shiv- Ijenje: ali vezhno shivi jen je neisrezheno do¬ bro, ali vezhno shivijenje neisrezheno hudo. Premifhijuj to pogoftim. Vezh ljudi bo pogubljenih ko svelizhanih. c Sam Kriftuf prizhuje: ,,Veliko jih je pokliza- nih, malo pa svoljenih.“ Mat. 20, 16. Tu¬ di: ',,Voske fo vrata, in tefna je pot k’ sveli- zhanju, in malo jih je, ktcri jo najdejo“ Mat. 7, 1 4. Ako bi bil Jesuf rekel: ',,,Shiroka je pot k’ svelizhanju, veliko je školjčnih, in ma¬ lo jih bo pogubljenih; bi vender ti ne ftnel bres ftrahu sloveli, ker bi vender samngel 655 I r’ fhtevilu savershenih biti, kolikanj pa fe mo- refh bati, ker bo malo svelizbanih , veliko sa- versbenih ? t Sveti Bernar.d od febe tako go¬ vori : „ kje kojti trepetajo v' meni savolj pre¬ hodne vezimo J ti-'' Tudi drugi Treti To v’ ena¬ ki fkerbi shiveli; sakaj pa ti grefhnik nefker- bno shivifh? Mladenzh, dekliza! premifhljuj vezhnoft, de loshej nedolshno shivifh. Tudi ftarim je to potrebno, pa telefna flaboft she Tama od febe napeljuje kare v’ premifhljeva- nje nefkonzhne vezhnofti; mozh shivota pa mladoft odvrazhuje od ti ga potrebniga pre- mifhljevanja, deli ravno je mladimu fhe po- trebnifhi, Premifli dobro, de mlade leta hi¬ tro teko, mladoft hitro sgine, ko rpshiza ob vrozhini, tovarfhi te bodo sapuftili, in-nobe¬ den ti ne bo mogel pomagati, zhe sddj.Bogu ne flushifh. Kaj ti bo grefhno vefelje, na¬ puh, lepota:, bogaftvo, ali drugo pomagalo v’ vezhnofti? Jesuf vprafha:. ,,Kakfhno menjo bofh dal sa fvojo dufho ?-‘ Mat. 16, 26. t Slie malo s’' menoj premifhljuj nefkon- zhno vezhnoft. Vera uzhi: „Dufha nikolj ne umerje. £< Kje bo tedaj vekomaj? Ne ve fe, zhe bo vekomaj v’ nebelih, ali vekomaj v’ peklu. Nobeden ne more pred fmertjo vedK ti, ampak svedil bo od Jesufa, kam bo fhel; ! zhe v’ nebefa, ali v’ pekel: zhe pojde v’ ne- befa, ali v’ pekel, bo ondi vekomaj. Nobe¬ den ne samore sapopafti, kaj de je vezhnoft. O ljuba dufha! odkupljena s’ predrago kervjo Jesufovo, dobro premifli, pogodim premifh- 636 ljuj, in fl persadevaj kolikor samorefh nar bolj easumeti te dve kratki befedi : Nikdar, vfelej. Vezhnoft nikdar ne bo konza imela, vfelej je: vfelej je, nikdar ne mine. Ref, ti in vil bomo vekomaj v’ neisrezheni vezhnofti, tamkaj bo vezhno dobro, ali vezhno hudo: ali vekomaj v’ nebelih v’ nesapopadljivi bo- shji zhafti, ali vekomaj v’ peklu v’ neisrezhe- nih bolezhinah. O grefhnik! premifhljuj vezh¬ noft. Mifli, premifhljuj, kolikor hozhefh, vender ne bofh samogel vezhnofti popolnoma fposnati, Kaj te vezhnoft uzhi? Vezhnoft te uzhi Bogu svefto flushiti, greha fe fkerbno varovati, hitro in refnizhno fe fp okori ti, vfe nadloge preterpeti, po vlih sapovedih shiveti. Vfe to ti bo lahko, ako ne posabifh vezhnofti. Dufha kerfhanfka! vezhkrat premifhljuj vezh¬ noft, bodi fkerbna, ldizhi v’ Jesufa., v’ Ma¬ rijo, de prav shivifh, in pojdefh* v’ frezhno vezhnoft. Mo l i t e v. O vezhnoft! o vezhnoft! ti li mi sdaj gro- sovitna, ker lim do sdaj flabo -shivel ; ravno sato lim flabo shivel, ker lim tebe posabil. O vezhnoft! ti li fvetim marlernikam prezhu- dno lerzhnoft dajala, ti li vfe fvetnike perga- njala k’ dobrimu, in vlim pomagala, ki fo te¬ be premifhljevali, ftanovitno Bogu flushili; tudi jeft te bom rad premifhljeval, de fe ne motim vezh s’ sapeljivim fvetam, de fe fpo- korim, in fvojo neumerjozho dufho svelizham. Ako bi le nefkonzhno vezhnoft, in fvoje ve¬ like grehe premifhljeval, bi obupal, pa, o Jesuf! ti fi moje upanje in moja podpora, k’ tebi perbeshim, k’ tebi vpijem: Pomagaj mi! Refhi me od vezhniga poglubljenja! Vfe dni fvo- jiga shivljenja bom premifhljeval vezhnoft, de shivim v’ ftrahu, pa tudi tvojo miloft, de fker- bno in ferzhno tebi flushim. ( Sveti Irenej! bodi ti moj befednik per ufmiljenim Jesufu, de mi dobrotljivo gnado da po njegovi Preti volji smirej shiveti; de, kader bom od njega fojen , saflifhim: Pojdi s’ menoj v’ nebefhko kraljeltvo. Amen. XXVIII. dan fufhza. t Ss. Ar mo gaji , Arhinim in J at ur , fposno- vavzi. A od krivovernim kraljem Genferikam je bilo v’ Afriki filno veliko marternikov in fposno- vavzov boshje Jesufove natore, med kterimi fo bili tudi sgorej imenovani v’ letu 475. t Sveti Armogaft je bil mogozhen flushabnik per kri¬ vovernim kralji Genferiku. Smirej je bil fta- noviten v’ katoljfhki veri, in deliravno slo fkufhan, vender ni nikdar odftopil od nje. Kralj od njegove ftanovitnofti rasferden, ga 638 je ukasal neufmiljeno martrati; potlej ga je flushbe odtlavil, vle premoshenje mu vsel, in ga poflal v’ globoke jame rudo kopat. Kralj, de bi ga huji v’ shivo ponishal, ga je ukasal v’ metlo Kartago pergnati, in mu sapovedal bliso metla njegovo shivino patli. Kralj je to ftoril, de bi Je fveti Armogatl vprizho mogo- zhnih snanzov in prijatlor te niške flusbbe slo framoval. t Sveti Armogatl je rad preterpel saframovanje savolj Jesufa; on je molil in bvalil Boga, in je bil smirej vefel fvojiga ni- skiga ftanu; po fmerti je prejel veliko in ve¬ zimo plazhilo v’ nebelih. ( Sveti Arkinim je bil tudi fkufhan od kri- voverniga kralja Genferika od vere katoljfhke odtlopiti, pa je v’ nji tlanoviten otlal. Kralj ga je k’ fmerti obfodil, pa rabeljnu je na fkrivnim sapovedal: Zhe Je Arkinim boji u- mreti, in fkasbe voljo fvojo vero saputliti, Je bersh ga umori; zbe pa je ferzhan, in fe ne boji fmerti, nikar ga ne umori. Kralj je ta¬ ko sapovedal, de bi fveti Arkinim marternik ne bil. Prav ferzhno je fhel k’ fmerti, ker ga je vefelilo sa vero umreti, pa ravno sato ni bil umorjen. Pa zhe ravno ni bil umorjen je vender dofegel plazhilo fvetih marternikov savolj njegovih refnizhnih shelj shivljenje sa vero dati. t Sveti ( Satur je bil ofkerbnik vfe hifhe Unerika pervorojenza kralja Genferika. V’ kri¬ voverni hifhi, in v’ veliki oblatli je bil smirej v’ boshjim ftrahu, ni fe framoval fvoje fvete — 65g ■—• vere, temuzh jo je ozhitno fposnal. Krivo¬ verni kralj je tudi liga svilo fkufhal, in ker ga ni samogel smolili, mu je ferdito rekel: Ako me ne ubogafh, bofh od flushbe odfta- vljen, vfe premoshenje ti bo odvseto, tvojo sireno bom drugimu dal, in tvoje otroke bom v’ flushnoft prodal. t Sveli ,Satur fe nad tim Arafhnim shuganjam ni preftrafhil, in je kra¬ lju odgovoril: „Iiaji vfe sgubim , ho prija- snoji vjigamogozhniga Boga.“ Shena nje¬ gova, kadar je to svedila, je fhla k’ njemu s’ otrozi, in klezhe pred njim ga je s’ folsami profila kralja ubogati, rekozh: Ljubi moj mosh! vefelej fim te ljubila, smirej fim ti bila svefta, smirej fim te bila velela, oh! ne sa- pufti me, in nefrezhnih ne delaj fvojih otrok: fej Bog ve, in vidi, de fila te permora ubo¬ gati kralja, sgovorjen bofh per njem. { Sve¬ ti s Satur poln shive vere v’ Boga ji mirno pa ferzhno odgovori: Shena! ti ne govorifh prav, kralja in tebe bi poflufhal in ubogal, ako bi ne bilo drusiga sbivljenja po fmerti. Ljuba moja! pomifli, de ti me danf fkufhafh na- mefti hudizha, ker fi persadevafh mene v e¬ komaj nefrezhniga koriti. Jeft zhakam Jesu- fovih obljub, in sveft oftanem njegovim befe- dam: Kdor ljubi sheno, ali otroke bolj ko mene, ni mene vreden. Tako je premagal vfe fkufhnjave, sveft je oftal Bogu, nefrezhen je bil pred fvetam, pa vezimo plazbilo vshi- va v’ nebelih, ktero Bog daje vlim ftanovit- nim dufbam. b'4o Nauk. Kakfhna more grevenga biti. KriAjan! dobro premifii lepo in terdno AanovitnoA letih ferzhnih fposnovavzov boshje Jesufove natore. t Silno fo bili bogati 5 neu- fmiljeni kralj jim obela veliko hudiga, pa raji vfe sgube in vfe terpe, ko odAopili od ene fa¬ rne rasodete refnize. Bogu fo oAali Aanovi- tno sveAi, ker fo fposnali oAudnoA in hudo¬ bijo greha. Od kod je pa tvoja grefhna ne- AanovitnoA ? Od premajhniga fposnanja hu¬ dobije greha. Verujefh fizer, de greh sani- zhuje vfigamogozhniga Boga, in tvojo dufho v’ pekel obfodi, vender fe ga malo varujefh. Obljubifh: Raji hozhem vfe terpeti, ko sana- prej Boga rasshalili; vender tvoja volja ni Aa- novitna, ker premalo fposnafh hudobijo gre¬ ha, ker ga premalo fposnafh, ga premalo fovrashifh, in fe ga premalo varujefh. Te¬ daj, tvoj fklep greha fe varovati, ne obAa- ne, ker fe premalo kfafh. Zhe prave grevin- ge ni, tudi odpufhanja grehov' ni, tudi ob¬ hajila fo nevredne De tako nefrezhen ne hofh; de sdaj ob velikonozhnim zhafu in vfe- lej prejemafh vredno fvete -Sakramente, ti shelim potrebno poduzhenje dati. Bogu dopadljiva grevinga je ferzhno ve¬ liko fovrafhtvo vfih grehov is ljubesni do Bo¬ ga, f’ terdno voljo fklenjeno raji vfe terpeti, ko grefhiti. Bres tiga refnizhniga fovrafhtva grehov je nemogozhe dofezhi odpufhanje. Nar fveteji Bog fovrashi greh, tudi grefhnik ga more fovrashi ti; ako ne, oflane grefhnik in umerje v’ fvojim grehu. Grevinga je nar po- trebnifhi, ker bres nje ni hilo, in ne bo no¬ bene milofti. Sato Bog sapove po fvojim pre¬ roku: „ t Spreobernite fe k’ meni is vfiga ferza, s’ jokam, s’ plakanjem . 44 Joel 2, 12. David je is shaloftniga ferza pred prerokam Natanam fposnal: Grefhil fim soper Gofpoda! Sato je od njega saflifhal: Gofpod ti je tvoj greh odpuftil, ne hofh umeri. JI. Kralj. 12, i 5 . Umeri ( pogubljen ) hi bil David bres te refnizh- ne shalofti. Premifli grefhnik, zhe je tvoja grevinga po .volji boshji. Sgoli befede nifo obshalovanje. Zolnar v’ tempeljnu pred Bogam, in sguhljeni fin pred fvojim ozhetain fta s’ befedo fposnala fvojo shaloft, in fta miloft dofegla: pa fta jo dofegla ne sato, ker fta ponishno govorila, ampak ker fta bila v’ ferzu, kakor fta s’ befe¬ do pravila, ^lo shaloftna. Grefhniza per Je- sufovih nogah ni nizh govoi-iia, vender je sa- : flifhala od ljubesnjiviga Jesufa: Tvoji grehi fo ti odpufheni, ker je bila njenja dufha vfih grehov slo shaloftna. Anlijoh je glafno in ozhit- no fposnal fvojo hudobijo, vender ni dofegel ufmiljenja, ker ni prave shalofti v’ ferzu imel. To te uzhi, de ti ne pomaga ponishno govo- ; riti pred Bogam, in pred fpovednikam: Me¬ ni fo is ferza shal vli moji grehi; zhe ti ni ref shal, ali ne savolj Boga. Prav je fvojo hudo- — 64 2 — bi jo' fposnali s’ ponisbno in shaloflno befedo, pa premifli, zhe je to refniza, ne hinavfhuj, ker Bog ti gleda v’ ferze. Ti govorifh po pre¬ jetim vernim poduzhenji, vender je tvoje fer¬ ze nezhutno in merslo. t Solse, bi is snotrajne bolezhine sarolj grehov pridejcf, fo dobre, pa solse nifo vfe- lej srtamenje prave shalolti, in bres tih samo- re biti prava grevinga. t Svet\ Peter je milo jokal, od snotrajne velike britkolli gnan fe ni mogel sdershati, in njegove folse fo bile ref- nizbne. 4 Sveti Pavel, faj fe ne ve, ni jokal, vender je bil refnizhno fpreobernjen. Eni imajo folse perpravljene, kadar hozhejo, de- ' firavno ferze ne ve sato. Premifli tedaj do¬ bro, kakfhno je tvoje ferze. Potrebno je slo shalovati zhes grebe le is ljubesni do Boga. Eni shalujejo zhes grehe savolj laftne fhkcde, l ko Esav savolj prodaniga pervorojftva, ali ko kralj Antioh savolj ftrahu pred fmerljo: dru¬ gi is drusih natornih nadlog, kar ne sadobi odpufhenja. Morebiti li ti slo shaloften, in fovrashifh fvoje grebe, ne ravno savolj Boga, ampak savolj fvoje fhkode, framote, sani- ; zbevanja, sapufhenja , ali dresih nadloff, ki fo ti jih grebi nakopali, kar ti ne sadobi mi¬ lobi. t Sveti Avguflilin pravi: Obshalujem shalojtne grefhnike, ker oni prav ne sha- lujejo. O grefhnik! shaluj is ljubesni do Iju- besnjiviga Boga, in le taka je dobra grevin¬ ga. t Sveti Peter pr izba ^ „Ljubescn pokrije — 643 — obilno fhlevilo grehov.“ I. Pet. 4, 8. Lju¬ besen in le ljubesen sbrifhe grehe. Zhe hozhefh fposnali, ali je tvoja gre- vinga dobra ali ne, premifli fvojo voljo. Ve¬ lika zhesnatorna shaloft je vfelej sdrushena s’ mozhno voljo ne vezh grefhiti. Kdor s’ po- mozhjo gnade boshje fposna, in fovrashi hu¬ dobijo fvojih grehov, fe jih tudi refnizhno ! hozhe varovati, in fe jih varuje. Zhe je fo- vrafhtvo grehov savolj Boga, je tudi volja va¬ rovati fe jih savolj njega. Zhe je grevinga zhes grehe savolj fhkode, je tudi fklep ali obljuba savolj nje. Zhe je shaloft majhna, je tudi volja flaba. Dobro premifli, kakfh- na je tvoja volja, in koliko de je mozhna. Zhe je fovrafhtvo grehov v’ tebi is ljubesni do Bo¬ ga , fe bofh greha refnizhno varoval, ako bi bil ravno fkrit vfim ljudem; ako bi te nago¬ varjali v’ greh; ako bi ti veliko frezho napra- j vil. Ako bi slo fovrashil grehe savolj Boga, bi bil ftanoviten v’ dobrim, in bi pofnemal fveti- ga Pavla, kteri je ferzhno djal: ,,Terdno vem, ' de ne ftrah pred fmertjo, ne ljubesen do shiv- ljenja, ne oblaftniki, ne lila, ne druga rezh me ne bo sam ogla lozhiti od Boga.“ Rimi. 8, 38. 3g. Premifli dobro tedaj, zhe je tvoja vo¬ lja refnizhna, delavna, ftanovitna, to je, zhe j greh in hude perloshnofti ferzhno opuftifh, zhe premagujefh fvoje hudo posheljenje; zhe po sapovedih nepreftrafheno shivifh; zhe vfe ; to delafh savolj Boga. Zhe nifi po tih naukih fvojih grehov fovrashil, ponishuj fe in proti: 644 M. o l i t e v. O moj Bog! kako samorem jeft pred te- • boj rezhi: Ref Hm fovrashil, in fovrashim- fvo- je grehe zhes vfe hudo is ljubesni do tebe, bil fim do sdaj ko otrok bres ljubesni do ftar- fhov, flab, famoglaven in nepokoren. Ne¬ kaj lim fe bal fliibe trojih fhtrafing, pa gre¬ ha nitim fovrashil is ljubesni do tebe. Dober fim bil s’ dobrimi, flab fim bil s’ flabimi, po drusih fim gledal, in nad njimi fe pohujfhal; zhe' mi je bil greh fhkodljiv na premoshenji fim ga bil shaloften, pa ne savolj tvojiga sa- nizhevanja. Pred fpovedjo in na fpovedi fim nekaj kfanja imel, pa fim hitro posabil; fo- j vrafhtvo greha ni prefunilo moje dufhe, ni pokonzhalo ljubesni do greha, in ta je hitro sopet obrodila grefhni fad. Ufmiljeni Gofpod! pokonzhaj v’ meni s’ mogozhno gnado vfo lju- besen do greha; daj mi veliko fovrafhtvo zhes greh, in veliko m o zli fe ga ftanovitno obva- ; rovati savolj tebe. 4 Sveti fposnovavzi Jesufovi! ki fte raji veliko fhkodo ferzhno preterpeli ko ubogali neufmiljeniga kralja, fprolite nvi ena¬ ko mozhno voljo, de sveft vfelej oftanem Bo¬ gu, in po fmerti prejmem vezhno plazhilo. Amen. XXIX. dan fufhza. t Sveti Ziril, levit in tovarfhi, marterniki. t ^veti Ziril levit (duhoven fhejiiga shegna ), je bil vef vnet sa katoljfhko vero, in ob zha- fu katoljfhkiga zefarja Konbantina fi je veliko u persadeval malikovanje pokonzbati. Neverni¬ ki fo bili slo rasfogoteni savolj tiga, in fo ga sheleli umoriti, pa is ftrahu pred zefarjem Konbanlinam fo bili permorani mu persanefti. i Zhes nekaj zhafa je naftopil zefar Julijan vef gorezh sa flepe malike, in poln togote soper Jesufovo fveto vero. Pod njegovim zefarftvam fo neverniki raslivali vfo fvojo jeso nad ver¬ nimi. 4 Svetiga Zirila fo popadli, ga luvali, kleli, vlazbili in na sadnje mu trebuh prere- sali, oferzhje is njega vseli, in ga s’ sobmi pretergali. Tudi drugim fvetim vernim fo tako delali, slabi duhovnim in devizam: sra- ven fo trebuh umorjenih s’ jezhmenam na- tlazhili, in fvinje pergnali, de bi s’ jezhme- | nam tudi njih oferzhje posherle. Bog je fizer te neufmiljene morivze s’ nesnanimi bolesni hudo fhtrafal, pa nifo fposnali, ne flepote fvoje lashnjive vere, ne hudobije fvojiga neu- fmiljeniga djanja: v’ trni fo obali, v’ grehu umerli, in v’ pogobljenje fhli. 646 Nauk. Kako grevingo obuditi? 4 Slepi neverniki fo neufmiljeno morili ne* dolshne kriftjane, in fo menili fvojim bogo- vam svefto flushili, ker nifo fposnali hudobi¬ je fvojiga nezhlovefbkiga neufiniljenjn. Bili fo fizer sato od pravizhniga Boga liudo fhtra- fani, pa nifo fposnali, nifo fe fpreobernili , irt fo v’ fvojim grehu umerli. Tudi v’ katolj- fhki zerkvi ni malo flepih grefhnikov, kteri ne fposnajo hudobije fvojiga flabiga shivlje- nja, teshe fvojih grehov, in v’ lashnjivim mi¬ ru shive. Drugi fposnajo lizer fvoje flaho dja- nje, vera jim prizhuje od hudobije njih gre¬ hov, in vedo fvoj revni dan; vender fo flepi, ker sadodi ne fposnajo, fo neobzhutniga fer- za, fvojih grehov ne fovrashijo, in fe ne po- holjfhajo. De hi tudi ti v’ njih fhtevilu ne bil, de bi fposnal in fovrashil fvoje grehe, te ho- zhem uzhiti, de milodljivo odpufhanje sadobifh. t Sovrafhtvo greha isvira is fposnanja gre¬ ha, Zhlovek bres boshjiga rasfvetljenja ne fposna, ima krivo veft, fe sgovarja in tudi hudobije fposnanih grehov ne ve. Sato vpra- fha David: ,,Kdo fposna grehe ?“ Pf. 18, i3. Tedaj, o kridjan! moli in profi Boga ti dati fposnanje fvojih grehov; de vefh, v’ zhem fi grefhil, in koliko je hudo njega s’ grehi sa- nizhevati. Moli in proli s’ velikim ferzhnim — 647 — glafam, ko zhlovek is globozhine glafno profi pomozhi, tako ti klizhi v’ Boga, ker le on ti pomagati samore. Bog je ozhe vfiga ufmi- 1 Ijenja, in te bo, ako ravno hudobniga otro¬ ka, uflilhal, zhe is ferza va-nj klizhefh, ker fe fpokoriti shelifh. Upanje in ferzhnoft ti fam Jesuf daje: „Moj Ozhe vam bo rad dal dobriga Duha, ako ga profite. Profite, in fe vam bo dalo.“ Luk. 11, q. i 3 . Profi fta- novitno in ne jenjaj, dokler nifi uflifhan. Sta¬ novitna profhnja. dopade Bogu: ona predere oblake in je uflifhana. Prernifhljuj ftrafhno vezimo pogubljenje, de hudobo greha fposnafh. En fam fmertni greh ti sapre nebefa in odpre pekel, Dufha po boshji podobi ftvarjena bo savershena, pre¬ kleta in obfojena v’ pekel na vekomaj savolj eniga famiga fmertniga greha. Premifli tu¬ di, de ufmiljeni Jesuf, kteri je fmertne brit- kofti preftal sa odrefhenje fvela, bo obfodil dufho v’ vezhne bolezhine savolj eniga fami¬ ga fmertniga greha. O neisrezhena hudobi¬ ja fmertniga greha! ta permora ufmiljeniga Jesufa, de obfodi dufho med hudizhe, defi- ravno je sa njo vfo fvojo fveto kri prelil. Pre- mifhljuj pogoftim to, de v’ tebi fe velik lirah obuduje, in is vfiga ferza fovrasbifh greh. Prernifhljuj in moli, moli in prernifhljuj, in ne jenjaj. David od febe pravi: „V’ fvojirn preniifhljevanji fim sbaloften in vef preltra- fhen. V’ Boga hozhein klizati, in on mi bo — 648 — pomagal.“ Pf. 54 , 3 . 17. Tudi ti tako delaj, in pomagano ti bo. Premifhijuj nefkonzhno milo/l boshjo, de fe tvoja dufha vnema v’ ljubesni, in is Iju- besni fovrashi greb. Ti ne samorefh pove¬ dati v lih nesaflusbenih prejetih boshjih dobrot. Bog je tebe in vfe is ufmiljenja ftvaril, po Je- sufu ti je dal fvetlobo fvete vere; dobrotljivi Jesuf je fvoje predrago shivljenje sa-te dal na krishu ; s’ fvetim Duham te je pofvetil; s’ Tvo¬ jim mefam in kervijo te redil ; Bog ti je na¬ menil in ti bo pomagal v’ nebefa, de bi ga vekomaj vshival 5 fvoje angele ti je dal varhe, fvelnike sa pomozhnike; in veliko drusiga do- briga. Bog te bolj ljubi, ko dobra mati fvo- jiga ediniga otroka: ti pa hudobni otrok, ne- svetla livar, nehvaleshni krilijan li veliko hu- diga sa veliko dobriga vrazheval fvojimu Stvar¬ niku, Odrefheniku, Pofvezhevavzu. t S am Bog fe potoshi po fvojim preroku, rekozh : „Poflu- fhajte nebefa! Otroke lim sredil in povikfhal, oni pa fo me sanizhevali.“ Isa. 1, 2. Pre¬ mifhijuj neisrezhene dobrote boshje, in' fvojo gerdo nehvaleshnoli, de milo jokafhin is lju¬ besni do Boga slo fovrashifh fvoje grehe. Premifhijuj pogollim britko terpljenje, in grenko fmert jesufovo. Zhe fi bil nehva- leshen, vfaj sdaj fposnaj fvojo hudobijo. Kle- zhe pred Jesufovim krisham glej, ogleduj in premifhijuj njegove rane, ktere glafno vpije¬ jo: Jesuf te ljubi, in is ljubesni do tebe vili — 64g — na krishu, de bi ga tudi ti ljubil, in is Iju- besni do njega Tvoje grehe fovrashil. 0 gre- fhnik! ne shali vesh fvojiga nar boljiga pri- jatla; ne perdrushi Te vezh njegovim neuTmi- ljenim fovrashnikam. PremiTli, Jesufa li ras- shalil, vezhne Tmerti li vreden, vender te on zhaka poterpeshljivo, dobrotljivo, ti pomaga k’ pokori, ljubesnjivo te sheli objeti, in ti ufmiljeno dati nameki saTlusheniga pekla ne- befhko kraljeftvo. Sdaj pred njim rasodevaj Tvoje Terze. M o l i t e v. 0 ljubi JesuT! ne morem vezh noliti ve¬ like teshe Tvojih gerdih grehov, in oftudne nelivaleshnofti. Ti li nar ljubesniviThi Go- Tpod, jeft: nar kudobniThi Tlushabnik. VTe me klizhe k’ pokori, pa tvoja neTkonzhna ljube- sen premaga popolnama moje terdovratno Ter¬ ze. ReT, lim bil do sdaj Tlep, mlazhen, ne- hvaleshen in hudoben. V’ velizih grehih lim mirno shivel; nad peklam lim viTel hres ftra- bu. Ko od Tmertniga Tpanja sbujen, vidim sdaj hudobo in ofludnofl: Tvojih grehov in sha- loftno rezhem: Sakaj lim tebe Tvojiga nar bo¬ ljiga GoTpoda rasshalil? Sakaj lim Te perdru- shil tvojim sanizhevavzam? Sdaj shalujem, in bom shaloval vTe dni Tvojiga shivljenja; Tovra- shim, in bom smirej Tovrashil vTe Tvoje gre¬ he; hvalim, in bom vedno hvalil tvojo neTkon- zhno miloA. Tebi hozhem svefto Tlushiti, v’ 65o pokori bom shivel do fmerti, de, l 3 — 5. Volja ali sa- poved boshja je, de po vfih sapovedih shi- vifh, in premagujefh hudo posheljenje 5 in to je tvoje pofvezhenje. Vem, febe prema¬ govati je nar tesheji, pa ravno to je nar po- trebnifhi. D odi tedaj vfaki pravizhni sapove- di podvershen: s’ polno voljo delaj dobro; s’ vio mozhjo le varuj hudiga, tako bofh shi- yel po volji boshji, in bofh svelizhan. Premaguj nepotrebno radovedno!! in ra- dovidnok. Bodi vfelej fkerben svediti in fe nauzhiti, kar je tvojimu pofhtenimu kanu in tvoji neumerjozhi dufhi v’ prid, de shivifh po volji boshji, pa varuj fe nizhemernih in veliko bolj fhkodljivih noviz. Vef fvet v’ hu¬ dim tizhi, vfe je polno pohujfhanja, fkoraj permoran bofh doki flabiga vidil , in flifhal: ti je to premalo ? Tvoja dufha ni nikolj po- polnama mirna, ker fvet, morju enak, ji ne daje pokoja. Tudi per boshji flushbi, v’ pre- mifiiljevanji in v’ molitvi fi vezhkrat smoten in rasmifbljen, kakor fam vefli in fposnafli, pa bofh veliko flabeji, zhe li nizbemerniga ali fhkodljiviga radoveden, ker fveti Duh le v’ tihoti govori dufhi, in ona le v’ tihoti poflu- fha njegov gdaf. Zhe fkerbifh svediti, kako drugi shive, kako fe tukaj, ali tamkaj godi, le meni verjami., bosh veliko flabiga svedil , febe ne bofh fposnal, febe bofh posabil. Ne bodi tedaj nepotrebniga radoveden. Zhe rad poflufhafh in poprafhujefh, tudi rad govorifh; saflifhana befeda bo, ko novo vino is pčfode, is ferza klila;- bofh rad govoril, febi in dru¬ gim velike fitnoki nakopaval. Nepotrebna radovednok je s’ lenobo sdrushena; lenoba — 655 pa je huda dufhna bolesen. Atenzi fo v’ le¬ nobi shiveli, sato jim ni bilo drusiga mar, bo kaj noviga praviti, aii poflufbati. Djan. ap. 17 , 21 . De fo lenoba, radovedno!! in shlobudra- nje sdrushene , poflufhaj fvetiga Pavla, ki prav: „Ene poftopajo, po hifhah hodijo, fo ne le lene, ampak tudi jesizbne, in govore, kar fe ne fpodobi.“ 1. Tim. 5, i3. Te lene dufbe svedo vfe, kar fe godi, in tudi kar fe ne godi; njih pohashena dufha vfe verjame, tudi nemogozhne rezki: prezhudne novize, ktere saflushijo fanje pijanza imenovane biti, fo jim verjetne, akoravno zhes bratovfko Iju- besen ; vfe kole napolni s’ fvojini nepokojnim jesikam. Te lene prevsetne dufbe gofpodu- jejo vfe ljudi, duhovfko in deshelfko gofpo- fko, dajejo fvete oblaflnikam, uzhe uzheni- ke pridigovati, fpove^nike fpovedovali, in febe ne fposnajo, koljko de fo prasne glave, uboge dufbe, nevofbljivi ferfbeni, polne ga- doviga hrupa. Pazb te vedo v’ zhim je prava brumnoft sapovedana! Prava brumnoft je v’ ljubesni, v’ ponishnofti, v’ pokorfbini, v’ mir- nofti. Prcmifli dobro te nauke in febe, zhe fe kriviga fposnafh, ponisbuj fe. M o l i t e v. 0 moj Bog, kako lahko lam febe snpe- Ijujem! vem, de ni fvetohi bres pokorfbine is ljubesni do tebe, vender flepo hm fe sana- 656 fhal na fvojo brumnoll. Morem fposnati, de malo in nepopolnama lim tebi flushil, ker iim- , raji po fvoji flabi volji shivel. Lahke rezki km delal, teshke opufbal, sladi kar je bilo soper moje hudo poshelenje. Po fvoji volji delati mi je bilo vfe lahko, po tvoji fveti volji delati mi je bilo vfe pretesliko. Ti, o Go- fpod! vfe samorefh, vender flabim zhlove- kam persanafhafh is veliziga ufmiljenja; jeli pa flab zhlovek lim hotel vfe rezhi in vfe lju¬ di po fvoji volji imeti. Jeli, nepopolnama Hvar, velikokrat soper tvojo fveto voljo de¬ lam; fe pa neufmiljeno togotujem, ako ni vfe po moji volji. Sato iliemram zhes tvo¬ jo pravizhno in ufmiljeno previdnoft; govo¬ rim hudo soper blishniga, in iim nepokojni- ga ferza. Ozhe vliga ufmiljenja! fpreoberni mojo hudobno voljo po fvoji fveti volji. Po sgle- du fVojiga svefliga flushabnika fvetiga Jane- sa li bom slo persadeval s’ ponishno, hitro in popolnama pokorfhino tebi fliishiti, s’ te¬ boj smirej sdrushen biti, de pridem v’ tvoje kraljeftvo. Amen. XXXI. dan fufhza. t Sveti Benjamin levit, marternik. t Sveti Benjamin je bil levit katoljfhke zer- kve v’ Perfji ob zhafu neverniga kralja Isde- — 65 7 — gerda, ali Varanana njego.iga linu. Oba fta * hudo preganjala verne, in veliko marterni- kov v’ nebela pofhiljala. 4 Sveti Benjamin je ferzhno osnanoval Jesufa Kriftufa, ker je she- lel vfe fpreoberniti, in tudi veliko terpeii sa fveto vero. Kralj ga je ukasal v’ tamno jezho vrezhi. Zhes dve leti je prifhel k’ kralju po- flanik rimfkiga zefarja; ta je svedil, kakfhna de je s’ Benjaminam, in je profil kralja fpu- ftiti ga. Kralj je bersh dovolil v’ to.profhnjo, zhe Benjamin obljubi ne vezh osnanovati Je¬ sufa. Poflanik to obljubi kralju; potlej po- klizhe fvetiga Benjamina, in ga nagovarja mol- zhati od Jesufa. 6 Sveti Benjamin mu odgovo¬ ri : Ne morem in ne fmem molzhati, ker mi Bog prepove. On je ko prej osnanoval pravi- ga Boga in odrefhenika Jesufa. Kralj je to svedil, ga je poklizal in ferdito mu rekel: Ako fe ne odpovefh fvoji veri, bofli umorjen. t Sve- li Benjamin fe ni liga shuganja preltrafhil, in vprafha kralja; Kralj! ako bi eden tvojih flu- shabnikov tebe janizheval, in fi drusiga kra¬ lja svolil, kako bi ga pokoril? Kralj odgovo¬ ri : S’ fmertjo. t Sveti Benjamin na to modro pravi: Kralj! premifli, kakfhne fhtrafinge je vreden ta, bteri fvojiga ^Stvarnika sapufti, in namefti njega moli njegove ftvari. Kralj vef rasferdjen ga ni mogel dalje poflufhati, ampak sapove v’ njegove perfte mu dvajfet ojftrih shebljev sabiti, v’ vfaki perft eniga. Grosna je bila ta bolezbina, pa fveti Benja¬ min jo je tiho. preterpel. Kralj je menil, de I. 42 is sanizhevanja molzhi, ukasal ga je fhe huji martrati, in potlej shiviga na kol natakniti. 4 Sveti Benjamin je v’ tih velizih bolezhinah fer- zhno in vefelo umeri, in njegova fveta dufha je fhla v’ nebefhko kraljeltvo Boga vekomaj vshivat, ker je sa njegovo zbali vedno fker- bel in veliko terpel. N a u k. Is njegoviga shivljenja. Nevednoll potrebnih refniz je velika ne- frezha. Persijani fo molili fonze, in praviga Boga nifo fposnali, salo fo bili nefrezhni. ^Sve¬ ti Benjamin je bil slo shalollen njih dufhne flepote; is perferzhne ljubesni jim je osnano- val vligamogozhniga Boga in odreflieniko Je- sufa. Neverni kralj je nehvaleshno umoril svelliga bofhjiga flushabniga fveliga Benjami¬ na: ta je kralju in vfim vofhil vezhno sveli- zhanje, pa sa plazhilo je prejel hudo fmert. Kralj bi bil lahko fposnal, de fonze in druge Itvari nifo bogovi j pa ukoreninjene navade, fploh pohujfhanje, hudo posbeljenje in dru¬ ge enake smote oflepe zhloveka, de nozhe fpos- nati in fi vezhno nefrezho nakopava. Ljubi krilljan! hvali in sahvali ufmiljeniga Boga sa velik dar fvete vere, bres ktere ni svelizha- nja. Akoravno fi prejel fveto vero, vender jamorefh drugazhi sapeljan biti, sato pre- mifli in premifhljuj, kar ti bo sdaj rezheno. — 63g — Ne upaj prevezh v’ fvojo modro!!, in ne hodi v’ Tvojih miflih pravizhen, ker Ti smoti podvershen. Napuh in hudo posheljenje je bolesen vfiga zhlovefhtva. Prerok Jeremija tako govori: ,,VTih Terze je hudobno in nesa- popadljivo: kdo ga fposna?“ 17 , g. Ref, Terze vfih je hudobno, debravno hudobno je nesapopadljivo: sato nesapopadljivo, ker je hudobno, svijazhno, napuhnjeno. Napuh, is kteriga vfi grehi isvirajo, jih sgovarja in hrani jih fposnati. s Srezhen ta, kteri fpcsna Tvoje flabofti, pa tih je malo; prav sato pre¬ rok shaloftno vprafha: Kdo jih Jposna? Ne rezi: t Sim v’ fholo hodil, snam brati, Tim do¬ bro poduzhen v’ kaloljfbki veri; kako samo- re biti nevedno!! v’ meni? Odgovorim, de ravno te tvoje bcfede fkasbejo veliko neve¬ dno!!:. Menim, de ti nifi toljko uzhen in ras- Tvetljen ko David; vender ta boshji prerok ponishno fposna fvojo nevedno!!, rekozh: ,,Kdo fposna pregrehe? Ozhifti me, o Gofpod! od mojih fkrivnih grehov.“ PT. 18 , i3. David tudi Tebe nevedniga fhteje in sato Boga profi. mu odpulliti Tkrite nefposnane grehe. Ne uzhenoit, ampak gnada daje fposnanje. Ne- uzhen zhlovek, pa dobre vefti in ravniga fer- za, je modrejfhi od vifokouzheniga pa bres boshjiga Arahu. Fariseji To bili uzheni v’ po- ftavi, vender To bili nevedni poftave; oni To bili Tlepi in nifo fposnali fvoje flepote; salo fo predersno vprafhali Jesufa: L Smo trzdi mi Jlepi? Jan. g, 4 1 * Kdor Te da gofpodovati 66o od napuha, ali od lakomnoili, ali od nezhi- Aofti, ali od nevofhljivoAi, ali od drusih gre- fhnih flaboA, ne more fposnati fvojih grehov, vendcr radovoljno jih nozhe Iposnati. Hudo- bnik je v’ tmi, in obdan od trne, vender ni sgovorjen; on je v’ tmi, ljubi tmo, in luzh fovrashi, ker ib njegove dela hude, pa ravno to je njegova fodba. Jan. 3 , 19. Od radovoljno flepih tudi David prizhuje: „Oni nozhejo fposnati in rasumeti, in v’ tmi ho- dijo.“ Pf. 81, 5 . Ti nimajo sgovora sa fvoje grehe. Boj fe iedaj dufhne Jlepote , ker la je nar hi ji nej'rezka; zhe fe je ne hojifh, , Ji she u’ nji sapopaden , pravi fveti Bernard. Imej sapopadik od dobriga in liudiga le po boshji befedi. Zhlovek je poln trne, ne- vednofti in hinavfhine; sato mu je Bog is ufmi- Ijenja fvojo voljo osnanil. Dayid pravi: „Bo- shja befeda je fvetilo mojim nogam , in luzh mojim itesam.“ Pf. 118, io 5 . Bodi shive ve¬ re , ponishne dufhe in dobre veili, in le tako bofh fposnal boshjo voljo. Ne poflufhaj fvo- jiga hudiga poshelenja, ktero ii persadeva pra- vizhno butaro boshjih sapoved polajfhati, sgo- varjati grehe, verjeti hudobnim. Pokasheni kriftjani govore od vfiga po fvoji fpazhnofti, ne verjemi jim. „Njih gerlo, pravi David, je odpert grob, s’ fvojirn jesikam lashnjivo ravnajo.“ Pf. 5 , n. Ti fo she sapeljali fvojo dufho, bodo tudi tvojo, ako fe jim ne vftav- Ijafh terdno s’ shivo vero. Oni govore is na¬ puha, is obilnofti hudobije, kar morebit farni ne verjamejo. Dershi fe Aanovitno rasoclete befede,,ne poflufhaj ne fvojiga hudiga po- sheljenja, ne jesika hudobnih. , Ne daj fe sa- peljati od pohujfhanja grefhnikov , ali od fla- bih navad neumiga fveta. Premaguj vfo hu¬ dobijo, zhe ena farna huda flaboft v’ tebi go- fpoduje, fi flep, svijazhen, in zhifte refnize ni v’ tebi. Varuj fe napuha, bodi ponishen, in bofh lahko fposnal refnizo. Napuh je dufhna pi- janolh Ta sapeljuje zhloveka, mu ubrani fposnati in popraviti, kar je hudiga flori!. Zhlo- vek od napuha sapeljan hozhe vfe vediti, le febi verjame, in ne poflufha nobeniga, ako mu ne govori po njegovi flabofli. Kako fe bo tak poboljfhal? Bodi ponishen in perpra- v!jen dober nauk na - fe jemati, naj bo ta od koder hozhe. Bodi hvaleshen savolj saflu- sheniga fvarjenja, in popravi fvoje smote, tako bofh moder, frezhen in Bogu prijeten, Ne poflufhaj perlisnjenzov, kteri drusiga ne vedo govoriti, ko je, je: ne, ne po tvoji vo¬ lji. Ne vjesi fe, zhe te fovrashnik fvari, fo- vrashnik bolj vidi tvoje flabofli ko tvoj pri- jatel; mirno premifli njegovo fvarjenje , in zhe resnizo govori, poboljfhaj fe. Bodi vfe- lej ponishen; zhe li tak, bofh loshej fposnal fvoje dolshnofti do Boga, do febe, do blish- niga; in loshej fe bofh poboljfhal. Nar re- fnizhnifhi snamnje dobriga in ponishniga fer- za je fvarjenje poflufhati. Ljubi fvarjenje, in bofh moder. Prip. 12, 1. — 66 'i — Molile v. Sahvalim te, o ufmiljeni Gofpod! Id fi mi dal luzh fvete vere, in vfe potrebne nau¬ ke po Jesufu Kriftufu fvojim ,.810115 pa fpos- nam, de je fhe dofti temniga v’ meni, in de fini bil premalo fvetlobi vere pokoren savolj liudiga posheljenja, ktero v’ meni tizhi. To obroduje saderge, naftave in svijazbe, kterih ne fposnam, in tudi fposhanih fe nozhem va¬ rovati, ker. fim rad pokoren posheijenju flabe natore. ( Silne fkufhnjave, ko niozhni viharji , fo gnale mojo flabo dufho; ljubil fim Tvojo nevarnoft, in sato nifim tebe is ferza profil pomozhi. .Shlifhul fim velikokrat, kako To fvetniki sbiveli, vender raji fim fe nad hudo¬ bnimi pohujfhal. O dobrotljivi Gofpod! daj mi obilnoft gnade, de njena nebefhka flad- koft premaguje fhkodljivo fladnofl greha, in de po tvoji fveti volji shivim. Daj kini ftano- vitno možh, kakorfhno fi dal fvojimu flusha- bniku fvetimu Benjaminu, de me nobena rezh ne odverne od tebe, ampak nepremaknjeno po tvojih Iv ddr' sapovedih shivim. Vfi fveti boshji prijatli profite Boga sa - me, de shivim po Jesufu Kriftufu, in de ga v’ vafhi vefeli drushbi vekomaj hvalim v’ nebefhkim kralje- ftvu. Amen, Kasal o Preftavni godovi. Stran edelja. Nauk fploh od Vfih nedelj in pras niko.v fkosi leto. Advent. — Kaj v’adventu premifhjevati in delat t Shtirje kvaterni ledni. — Sakaj fo kvaterni te dni od zerkve poliavljeni Prefveto ime Jesuf. — Kako Jesufa refnizhno moliti. Pepelnizhna freda. — Kaj zerkev v’ tim zhafu fvoje otroke uzhi. ^htirdefetdanfki poli. — Od pofia . Shalolina mati boshja Marija. — Bodi shaiolien s’ shalofino Marijo . . . Zvetna nedelja. — Kaj pomenijo zerkveni o pravki zvetne nedelje .... Veliki zhetertik. Veliki petik. Velika (abota.— Kaj pomenijo zerkveni oprav ki tega dneva . . Velikanozh. — Potrebno in poduzhno je vita jenje Jesufpvo. Krislievi teden. —Sakaj fo prozefije, in kaj uzht Vnebohod Jesufa Kriltufa, — Jesufov vnebohot je vterjenje v’ veri, in fpodbod le nebefh kiga kraljeliva ifkati ..... I 5 iG 20 H 28 32 40 54 59 64 68 — II .Stran Binkufhtna nedelja. Nauk od tedmirih darov f. Duha ..72 .Sveta Trojiza. — ,S. Trojizos’ shivo vero in fvetim shivljenjam moliti.78 .Sveto refhnje Telo. — Terdno verovati, in vredno prejemati Jesufa v tim perfvetim Sakramentu . . 82 .Angelji varhi. — Od ljubesnive pomozhi ange- Ijov varhov.8G .Sladko ime Marije. -— Marijo po veri zbaftiti 90 Roshenkranfka nedelja. — Od ro‘shenkranza . g 3 Zerkveno shegnanje. — Kratko raslaganje zer- kveniga shegnanja.9.5 Dan fvojiga rojftva , in kerfta ( — Kaj delati na dan fpomina fvojiga rojftva in kerfta , 102 Nepreftavni godovi. P r o f e n z. JL T. dan. Obresovarije Jesufovo. -Nauk. Refni- zhno in bersh fvoje shivljenje po Jesufu poboljfhati , 106 ' II. d an. .Sveti Makar .Alekfandrijz pufhav- nik. — Is njegoviga shivljenja . . . 109 III. dan. .Sveta Genovefa deviza. — Is njeniga shivljenja ....... . .114 IV. dan. .Sveta Sinkletika deviza. — Mogozhe je v’ nebela priti.118 V. dan. .Simeon .Stilita pufhavnik.— S’ ved- nim pokorjenjem fvoje hudo posheljenje premagovati.120 III .Stran VI. dan. .Sveti trije kralji. — Is tiga prašnika 129 VII. dan. .Sveti Luzijan marternik. Nauk. Verni morejo biti siieljni IVetih naukov, iri delati po njih.. . 137 VIII. dan. .Sveti .Severin, Esterajharfki uzhe- nik.— Sakaj nam Bog pofhilja nadloge ? 141 IX. dan. .Sveti Gordi marternik. — V’ fleher- nitn ftanu je mogozhe dufhe svelizhati 147 X. dan. .Sveti Pavel pervi pufhavnik. — Kdor hozhe Bogu svefio flushiti, naj preshene ljubesen do fveta ..... . . i 53 XI. dan. .Sveti Thedos duhovni ozhe veliko menihov. — .Smert daje fposnanje in fkerb 1'vojo dufho svelizhati ..... 160 XII. dan. .Sveti Arkadi marternik. — Kteri fo bogabojezlii kriftjani? ..... i 65 XIII. dan. '.Sveti Hilari fhkof in uzhenik. — -Kteri lo refnizhni, ali lashnjivi modri? . 171 XIV. dan. .Sveti Felikf mafhnik. — Od pre- zhudne , pa pravizhne previdnofti boshje 177 XV. dan. .Sveti Makar egiptovfki, pufhavnik. — Bodi pravizhen , miren, ponishen , po- terpeshljiv, in le tako bofh pokojno shivel i 83 XVI. dan. .Sveti Klemen Anziran, fhof in marternik. — Kaj naj ftarfhi delajo fvoje otroke svelizhati.190 XVII. dan. .Sveti Anton, duhovni ozhe pufhav- nikov. — Od ftrahu boshjiga .... 197 XVIII. dan. .Svetiga Petra ftoh—Kaj to po¬ meni in uzhi?.ao 5 XIX. dan. .Sveti Janes fhkof, almoshnar.— • Od praviga ufmiljenja do ubogih . . 208 XX. dan. .Sveti Bofhtjan marternik.— Kakfh- na more biti ljubesen do blishniga . . 2i3 XXI. dan. .Sveta Nesha deviza , in marterni- za. — Kako zhiftoft ohraniti . . . . 220 .Stran XXII. dan. .Siveti Vinzenz leyit, in marter¬ nik.— .‘S’ pomoznjo gnado boshje fe lah¬ ko pravizhno shivi.227 XXIII. dan. Poroka devize Marije. Nauk is tiga prašnika . ... 200 XXIV. dan. .Sveti Timotej fhkof-, in marter¬ nik.—Duhovne ljubi, in fpof-htuj . . 237 XXV. dan. .Spreobernjenje fveliga Pavla.— Od grefhnikpve flepote in fpreobernjenja 2,2 XXVI. dan, |Sveti Polikarp, fhkof in marter¬ nik.— Ufmiljenimu Bogu sveft) 1 'lushi , 200 XXVII. dan.' ..Sveti Janes Krjsoftom fhkof, in zsrkVehi Uzhenik, — Poflufhaj. ohrani, premifhljuj in dershi fvete nauke . , 208 XXVIII. dan. .Sveta Pavla vdova. — Is njeni- ca shivljenja ..266 XXIX. dan. .Sveti Franzhifhk .Salesi, fhkof. — Od ljubesrtive krotkofti .... 271 XXX. dan. .Sveti Pioni, mafhnik, marternik. — Vfih grehov fe fkerbno varovati . . 277 XXXI. 'dan. .Sveta Marzela vdova. — Shivi Iveto, in nikogar fe ne boj .... 282 .S v e z h a n. I. dan. .Sveti Ignazi fhkof in marternik. — Terpeti is 1 pobesni do Jesufa . . . 287 II. dan. Ozhifhevanje Marije-Darovanje .Te- sufovo, ali .Svezhniza, — Is tiga prašnika 294 IH. dan. .Sveti Blash, fhkof in marternik.— Is ponishnofti beshi pred nevarno per* loshnofljo. 5 oo IV. dan. .Sveti Andrej Korfin, fhkof.— Od kod je fpazhenoll per odrafhenih ? . . 3 oG , ,Stran V. dan. ^Sveta Agata, deviza in marterniza,— Is njeniga shivljenja.3 i 2 VI. dan t Sveta Ratija , deviza in marterniza.— Is njeniga shivljenja . . . . . . 3i8 VII. dan. ( S. Adauk, in veliko niarternikov.— Po veri shiveti , Ivet sanizhevati, sa ne- belhko kraljeftvo fkerbeti .... 325 Vlil. dan. ,. t Ss. Filea fhkof in Filorom , mar- ternika Nauk, Ne legati, relnizo govori¬ ti; pa tudi v’ potrebi relnizo perkrivati . 329 IX. dan. ‘Sveta Polona, deviza in marterniza. -—Od modriga govorjenja, in molznanja 336 X. dan. t Svcti Vilhelm, minih. — Upanje in Urah moreta vkupaj biti ... . . 342 XI. dan. ,Ss. ^Saturnin , mafhnik , in tovarfhi niaterniki. — ( Sveta malha je nar imenitni- fhi ofer; slo pomaga bogabojczhe shiveti 347 XII. dan. ,Sveta Evlalija , deviza in marterni¬ za.—-Nadloge fo savolj grehov ; fo tudi praVtzhnim potrebne,- poterpeshljivofl je sapovedana . . ,.353 XIII. dan. ^Sveti Martinijan , pufhavnik_Va¬ ruj fe hudih perloshnofi ; fpravi od febf, kar te pohujlha .' .... . . 35g XIV. dan. ^veti Valentin, mafhnik in ma¬ ternih,— Dufhna Ilepota je grosno fhlo- dljiva . ’. . L .364 XV. dan. t Sveti Abram fhkof. — Od odpufhp- nja prejetiga rasshaljenia . . . .371 XVI. dan. t Sveta Julijana , deviza in martey niza. — Via zliaft nizh ne pomaga bris kerfhanfkiga shivljenja ..... 377 XVII. dan. Sveta‘Shkolafiika, deviza. — Moli in ljubi pravizo , in hofh uflifhan L . 382 XVIII. dan. .Sveti ,Simeon , fhkof’in rparter- nik_Boshjj otrozi lino ; moremo po tim shiveti.. . 588 VI — ^jtran XIX. dan. .Sveti Konrad.—.Storjeno krivizo, ali fhkodo popraviti.3g4 XX. dan. Veliko fvetih marternikov. —- Od zhudeshov.399 XXI. dan. .Sveti Peter Damijan fhkof. — Od nizhemernofti fveta; od perpravljanja v’ vezhnoft .. 400 XXII. dan. .Svetiga Petra ftol v’ Antiohii. — Katoljfhka zerkev je od Boga zhudno po- ftavljena in ohranjena.411 XXIII. dan. .Sveta Marjeta is Kortone. Nauk od pokore, ali fpreobernjenja . . . 41!? XXIV. dan. .Sveti Malija apoflel.— Od nes- veftiga Judesha, in zhlovekove neftano- vitnofli.427 •XXV. dan .Sveti Ananija mafhnik , in tovar- fhi marterniki.— Od flushbe in hvaleah- nofti do Boga savolj njegovih dobrot . 4^2 XXVI. dan. .Sveti Nefior, fhkof in marter- nik. — Sakaj blishniga ljubiti . . . 4.18 XXVII. dan .Ss. Julijah, Euni in Besa mar¬ terniki.— Od flushbe Jesufove, in hudi- zhove.443 XXVIII. dan. .Sveti Marterniki kerfhanfke ljubesni. — Kaj pred bolesnijo , v’ boles- ni, in potlej delati 449 «S u f h I. dan. .Sveta Eudozija marternir.a. — .Sodbo boshjo premifhljevati, in fe k’ fodbi per- pravl/ati .. II, dan. .Ss, Perpetua, Felizita , in tovarfhi marterniki. — Od fvetih marternikov fploh 464 45 ; .Stran III. dan. .Sveti Marin vojfhak, marternik.— Od ftanovitnofti v’ boshji flushbi . * 4 ji IV. dan. .Sveti Kasimir,— Is njegoviga shiv- lj e,1 j a .476 V. dan. .S^eti Foka marternik. — Od fmerti grefhnikov, in pravizhnih .... 482 VI. dan. .Sveti Pavel pufhavnik, imenovan priprolt. Od pofta. Kakfhin de more biti 488 VII. dan. .Sveti Tomash Akuin uzhenik. — Od prave modrofti. ^ VIII. dan. .Sveti Janes , duhovni ozhe ufmil- jenih bratov. — Is njegoviga shivljenja . 5 0l IX. dan. ,Ss. Apolon, Filemon, in tovarfhi marterniki,-— .Spreobernjenje ni fploh nag¬ lo, ampak pozhafno X. dan. .Svetih fhtirdefet marternikov. Nauk Vfe je Bogu v’ oblafli ..... XI. dan. .Sveti Eulogi mafhnik, marternik, in fveta Ltikrezija deviza , marterniza: — Is njih shivljenja ...... XIL dan. .Sveti Gregor papesh.— Ponishnofi v’ vifokofti. — S’ pokoro odverniti boshjo JCSO • » • • • • • • • # XIII. dan; .Ss. Ziril, in Metodi fhkofa.— Od zhiHe, flaoovitne in shive vere . XIV. dan. .Sveta Matilda kraljiza. — Nekteri nauki ftarfham, in otrokam XV. dan. .Sveti .Seren marternik. — Od hu¬ dobe fmertniga greha . . , . j 54^ XVI. dan. .Sveta Marija fpokorjena,—Ne sa- molzhati grehov na /povedi .... 555 XVII. dan. .Sveta Jedert deviza, nunar — Zhi- floft je lepa, pa ima veliko fovrashnikov 564 XVIII. dan. .Sveti Ziril Jerusalemfki fhkof.— Od boshje in zhlovekove volje . . . 570 XIX. dan. .Sveti Jostief, shenin Marije devize. Is njegoviga shivljenja 1 . . 577 5o^ 514 52 ! 52 7 53 7 542 VIII .Stran XX- dan. .Sveti Pa n h ar marternik.— Od teso- kiga lafiniga fposnanja. 58 | XXI. dan. .Sveti Benedikt duhovni ozhe veli¬ ko rninihov.— Od pofvetnih , in dufhnih fkerbi.5go XXE. dan. .Sveti Basili mafhnik, marternik. — Nekaj od terpljenja Jesufoviga . . 597 XXIII. dan. .Sveti Viktorijan, in torarfhi mar- terniki in fposnovavzi. —Ne uftrafhiti fe * pokore ..6o3 XXIV. dan. .Sveta Katarina fhvedevfka de- ' viza. — Od premifhljevanja Jesufoviga terpljenja.610 ,XXV. dan. Uzhlovezhenje _Sinu boshjiga. — Osnanjenje devize matere Marije. ■-— Is tiga prašnika. 617 ' XXVI. dan. .Ss. Kaftul, in tovarfhi marterni- ki.—Odvesa ni dobra bres poboljfhanja 624 XXVII. dan. .Sveti Irenej fhkof, marternik. ♦ — Vezhnoli premifhljuj. 63 i XXVIII. dan. .Ss.. Armogalt, Arkinim in ,Sa^ tur, fposnovavzi.— Kakfhna more gre- vinga biti.. . 67»7 XXIX. dan. .Sveti Ziril levit in tovarfhi mar- terniki. — Kako grevingo obuditi? . . 6 f 5 XXX. dan. .Sveti Janes Klimak pufhavnik__ Is njegoviga shivljenja ..... 65 o XXXI. dan. .Sveti Benjamin levit, marternik. Is njegoviga shivljenja . . . . • 656 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000421709