163
Natoroznanske stvari.
Naravoslovska pisma.
Spisuje Ivan Š—c.
1.   Lakota hujša.
Človek se trudi in dela od rojstva do groba, giblje in prestavlja svoje telo skoraj noč in dan, dokler se ne vleže k večnemu počitku. A pri tem premikanji in delovanji bi kmalu onemogel, ko bi od zunaj ne dobival podpore, z eno besedo, ko bi ne jedel. Kolikor ust na svetu — toliko jih zeva na dan; nekatera z večim, druga z manjšim vapehom, nekaj pa vsaka vjamejo.
Kar velja o človeku, to opazujemo tudi pri živalih. Njihovo živenje se označuje enako našemu v pregibanji, in to pregibanje nastaja vsled razpada živalske tvarine. Živenje tedaj porabi tvarino in jo spreminja v razne druge snovi. Ako telo teh ne more porabiti, vrže jih od sebe in se ne zmeni več zanje. To opravilo ima vsako živalsko telo in lahko je razumljivo, da mora poginiti prej ali pozneje vsaka žival, če se ne nadomestć porabljene tvarine, to je, če ne vživa jedil. Zraven jedil pa so važni tudi živalski udje; ti morajo biti zdravi, da zamorejo jedil donašati in jih spreminjati; pri bolnih udih ne pomaga noben živež, nobena pečenka ne hasne telesu, dokler udje ne ozdravijo; narobe pa tudi udje oslabć brez hrane in konečno zbolć.
Živež in delovanje udov je toraj glavni pogoj živenju, živalskemu, kakor tudi človeškemu. Ako pa hočemo te pogoje in glavne stebre živenja natančneje spoznati, moramo razne poskuse delati z živalskim telesom;   te poskušnje   so  sicer težavne,   a jako važne za
9
164
nas. Delovanje udov je treba opazovati pri obilni hrani in pri lakoti, potem pa one tvarine natanko preiskavati, ki jih telo povžije, in one, ki jih daje od sebe. Na tak način zadobimo nekak pogled v skrivnostno delalnico telesa, drugače ne moremo izvedeti, kaj se godi v njem. Razumljivo je, da telo raste in se množi, ako sprejme več tvarine, kot je daje od sebe, narobe pa se hujša in medli, konečno pa more poginiti. To je splošna postava in še celo Ribničan jo spričuje, ki je učil konja stradati; ravno je bil kljuse na stradanje navadil, pa se mu je stegnilo za zmiraj; on sicer pravega vzroka ni hotel znati, a ko bi bil malo pomislil, prišel bi bil pač na omenjeni zakon natore!
Tvarine, iz katerih je vsako telo sestavljeno, obstoje iz vode in raznih soli, ki ostanejo v pepelu, če se truplo sožge, potem iz be j ako vin in tolšče. Te tvarine (zraven še škrob [šterka] in cuker) najdejo se vse v živalskem živežu, a od telesa ne gredć vse. Sicer daje žival tudi vodo in pepelne soli od sebe, a druge snovi so se v odpadkih jako spremenile. Beljavine so se razklale in predrugaČile, deloma se naredi iz njih voda in ogljenčeva kislina, deloma druge tvarine; cuker in tolšča se razkroji tudi na vodo in ogljenčevo kislino. Samo voda in pepelne soli se tedaj niso spremenile, druge snovi nase hrane pa popolnoma.
Tvarine, ki jih je predrugačilo telo, razločujejo se v dveh rečeh: prve, tako zvani beljakov ci, imajo v sebi kot glavni del dušeč (Stickstoff), druge pa ogljec (Kohlenstoff), in k temu spadajo tolšča, škrob in cuker. Dušeč nam tedaj razdeli organske snovi v dva dela: v dušičnate in brezdušikove tvarine. K prvim štejemo beljakovine, sirnine, kostni klej (lim) i. dr. , k drugim pa razne cukre, mlečno kislino, tolščo itd.
Kaj se tedaj godi s temi tvarinami v telesu? — Ako ne damo živali n i Č živeža, tedaj ne neha od sebe dajati raznih snovi. Tvarina se tudi pri lakoti vedno menjuje do določene meje — a potem pride smrt. Kako se lakota kaže na živalskem telesu in kako ga spreminja, opazovali so na raznih živalih, posebno na meso je dni h. C. Voit v Monakovem je izstradal mnogo psov, nekatere do mrtvega, druge je zopet oživel — in našel je dokaj zanimivega in novega, pojasnil je mnogo temnega o hranitbi živalski; njegovi poskusi so tedaj zel6 važni za kmetovalca, ki se peča z živinorejo.
Ko je pes nekaj dni stradal, dajal je od sebe le malo trdih tvarin, temuč skoraj samo tekoče (scavnico in kar se iz pljuč izsope); zraven pa je hitro hujšal in slabel.
Ob času lakote povživa namreč telo svoje lastno meso in tolščo. Meso imenujemo tu vse beljakov-nate snovi, ki imajo okoli 75rt/0 vode — ne gledć na to, kje da se nahajajo. Iz Voitovih poskušenj sledijo sledeče važne reči:
1.    Mesa porabi telo v prvih dneh svojega posta toliko več, kolikor bolj je bil zadnji živež bogat belja-kovnatih snovi.
2.    Tolšča v živežu ali v lastnem telesu zmanjša do neke meje porabo lastnega mesa in tolšče; preveč tolšče v živežu pa jo še pospešuje.
3.    Poraba mesa in tolšče v telesu ni vedno ena in ista pri enaki velikosti in teži telesa, temuč se ravna po tem, kako se je telo hranilo; eni in isti pes je pri raznih poskušnjah na razne načine shujšal, to je, porabil razne množice svojega lastnega mesa. To je važno, kajti iz tega se sprevidi, da se množica živeža ne da izračuniti po teži telesa, kakor se je večkrat trdilo.
Ko telo strada,   ko ga tedaj  muči in tare lakota, jame napadati  lastno   meso;   to gine   dan   za dnevom : žival se hujša, postane suha, medla in slaba.    Posebno
gine meso v mišicah in tolšča po telesu; za njima koža, potem kosti in jetra. Največ trpi tolščna tkanina — ta zgine skoraj popolnem ; za njo gre vranica in jetra. Do zadnjega se skoraj obdrži srce, a tudi možgani se postu in lakoti dolgo upirajo. Ko pa druzega ni več, jamejo tudi ganiti; kjer najde telo kaj za živež, tam vzame, dokler ga ne premaga lakota in ga ne umori. Smrt pa pride, ko se je telo shujšalo za kacih 405/0 svoje prejšnje teže. Pri tem pa je vse jedno, ako žival le počasi strada pri pomanjkajočem živežu, ali pa če ne dobi sploh nič hrane. V prvem slučaju trpi sicer boj za ži-venje dalje, nego v drugem, a konečno pride vendar smrt in odreši trpina, ko je zgubil nekoliko čez polovico svoje teže.
(Dalje prihodnjič.)
179
Natoroznanske stvari.
Naravoslovska pisma.
Spisuje Ivan Š—c.
(Dalje.)
2,   Z iveri j e stani c.
Ako denemo v raztopljen cuker kvasu, tedaj se prej ali pozDeje naša tekočina popolnoma spremeni. Cuker izgine — iz njega pa nastaneta alkohol in ogljenčeva kislina; poslednja se pomika v raztop-Ijini v podobi malih zračnih mehurčkov navzgor, in zdi se nam, kakor bi se voda v loncu kuhala, in tedaj tudi pravimo, da tekočina vre.
Vse to je naredil kvas. Ta stvar obstoji iz neizmerno malih, jajčkom podobnih telesic, ki jih s prostim očesom ne moremo več zapaziti. Vsak tak mali jajček ima podrobno kožico in v sredi motno tekočino, ki je v prvi vrsti sestavljena iz vode in raznih beljakovin. Popisana mala telesca zovemo stanice. Kvasove stanice so rastline in sicer silno male glive; da v cukra-stih tekočinah narede vrenje, ali z druzimi besedami, da jih razkoljejo v alkohol in ogljenčevo kislino, to je posledica njihovega živenja. Stanica mora živeti, kot vsaka druga rastlina. Skozi svojo kožico srka cuker in ga v sebi spremeni in razkolje; neporabljene tvarine pa izbaci zopet v tekočino nazaj, ki jo obdaja. Na ta način kvas raste in se množi, zraven pa razkoljuje raz-topljino, v kateri biva.
Treba mu je tudi kisleca, da ne pogine in ne jenja v svojem delovanji. Živenje stanice se nam toraj kaže v sledečem delovanji: V s r kan j i hranila, dihanji kisleca. v izločevanji izmečkov (alkohola in ogljen-ćeve kisline) in v plojenji.
Za nas je najbolj važno, da kvas dela alkohol; za nj pa je to le nepotreben izmeček. Ker nastane torej iz cukrastih tekočin alkohol, zovemo njihovo vrenje tudi splošno alkoholovo vrenje. A to ni edino vrenje, kar jih opazujemo. Tudi druge male glive narede v raznih tekočinah, da slednje začnć vreti. Tako nastane na priliko iz alkoholovih tekočin s pomočjo jako malih stanic ocet — in lahko bi našteli še več druzih sprememb, vršečih se vsled raznih kvasov, ki so se naselili v njih; a to bi nas predaleč privedlo.
Kvasu pa ne najdemo samo v rastlinskih stanicah, temuč tudi v živalskih. Vsaka žival je sestavljena iz stanic in vlakenc, ki so na razne načine zvezane v tkanine živalskega telesa. Zanimive so za nas posebno stanice, ki so narejene iz tvarine, katera ima čudno lastnost, da se zamore skupaj stisniti in zopet razvleči; sestavljena je ta tvarina iz vode, beljakovin in tolšče, zraven pa ima še nekaj mineralnih snovi. Navadno jo obdaja kožica, v sredi pa plava tako zvano jedro, ki
je enake snovi, kot druga tekočina Živalske stanice so tudi silno male, s prostim očesom jih ne moremo zapaziti. Najmanjše najdemo v krvi — te so krvna telesca,   ki se vale v neizmerni množici v krvini tekočini
¦v
po žilah dalje. Živalska stanica živi enako kot rastlinska. Pri bolj popolnih živalih hrani se stanica z raznimi jedili, ki pridejo po krvi do nje, in z dušcom. Snovi, kijih stanice izmečejo, zovemo razkrojnine; srkanju in izločevanju tekočih in trdih snovi pravimo hrani t ba, srkanju in izločevanju plinastih snovi pa dihanje.
Živalska slanica se premika in pregiblje s pomočjo svoje mase, katero zaporedoma razteguje in zopet krči; da se pa to zgodi treba je posebnega mika, ki zamore priti od znotraj ali od zunaj. Povsodi pa je treba duš ca — kjer ni njega, tam se stanica ne gane več in kmalu umrje.
Ko stanica doraste, tedaj se predeli sama v dva dela, to je, iz ene stanice nastali ste dve hčerki. To zovemo stanično p loj en je — nahajamo ga pri vseh stanicah, bodi si v živalstvu ali rastlinstvu.
Stanica tedaj živi na enak način, kot celo telo: snovi izprejemlje in jih izbacuje, raste in se množi — prav tako, kot ves organizem, ki je iz stanic sestavljen. Stanica je mala podoba telesa, ona je najmanjša delal-nica živenja, a zelo popolna delalnica. V stanici se nam kaže — z eno besedo rečeno — celo živenje!
Ako primerjamo organizem viših živali z državo, tedaj so posamezne stanice državljani, ki žive pod republikansko ustavo: Vlada je v rokah najodličnejših državljanov, ki se snidejo v zbornici; ta zbornica so možjani, poslanci njeni so živčne stanice, predsednik pa volja; uradniki so živci. Posebno pomenljivo je, da delajo državljani te države vsi eden za druzega, za skupen blagor; vsi imajo le jedno kuhinjo, namreč želodec; od tod gre prebavljena jed na razne kraje in hrani posamezne državljane — telesne stanice!
Vsaka živeča stanica nareja gorkoto v sebi, in sicer zato, ker razpadajo njene snovi. Živalska gorkota pride od one male toplote, kolikor je ima vsaka stanica za-se. Da pa ni preveč ali premalo gorkote, zato so nastavljeni razni regulatorji po telesu. Ce je prevroče, se površne kožne stanice jamejo potiti in pogubna vročina se zmanjša; Če je premraz, jamejo razni organi močneje delovati, potrebujejo več hrane — in tako se teiesu zopet zakuri!
Gorkota živalskih teles izvira tedaj iz delovanja stanic in njihove toplote; a tudi druga dela pridejo iz stanic. V možganih pripomorejo njihove stanice živali do raznih občutkov in dušnih opravkov; v kosteh pripravljajo stanice novo gradivo za kosti, v mišičji za mišice itd. — povsodi delajo neumorno in važno. Gradivo pa dobč iz krvi , ki se povsodi pretaka , ki vse obliva in obhodi; delovanje stanic tedaj napravija vse tkanine živalskega telesa; to delovanje je prvi pogoj za obstanek in zdravje!
Najbolj znane stanice so one iz raznih žlez po telesu. Žleze zovemo razne vaedline in vdore zunanje ali znotranje kože. Dupljo žlezno obdajajo male stanice z mnozimi žilicami in živci; iz teh stanic pride oni posebni sok, ki se iztaka pri njenem ustji. Ti sokovi služijo na rasne načine celemu telesu; tu napravljajo tekočine in mazila za kožo ali za raztapljanje povžitih jedi, tam izločujejo druge važne tvarine, na priliko seme in mleko; a predaleč bi prišli, ko . bi hoteli vse važne službe našteti, ki jih opravljajo stanice za celo telo. Omeniti še hočemo mnogobrojne sokove, ki imajo enake lastnosti kot v začetku omenjeni kvas, sokovi, ki razkoljejo jedila na take snovi, ki se lože prebavljajo. Sem spadajo kvasovi  v ustni slini,   v želodcu   in   v črevah.
180
Kako moč imajo do hranil, čuli bomo pozneje — zdaj jih omenimo le zato, da lože spoznamo delovanje in moč posameznih stanic. Kar učini celo telo, to so prav za prav učinile male, skoraj nevidljive stanice, njihovo delopase vrši vsled razpadanja in razkroj en j a lastne stanične snovi; stanična snov razpada in se spreminja in mi pravimo: stanice žive. Ako pa te živć, živi telo, ki je sestavljeno iz njih. Ži-venje stanic je tedaj temelj celemu telesu — je nepopisno važno in zanimljivo spoznanje onih skrivnostnih dogodkov, ki se vrše z živalskim telesom.
(Dalje prihodnjič.)
186
Natoroznanske stvari.
Naravoslovska pisma.
Spisuje Ivan Š—c. (Dalje.)
3.   Vpeljava tvar ine in moći.
V prvem pismu smo govorili o lakoti in culi, da telo tudi brez hraue nekaj Časa živi in pri moči osi3ne. Iz tega zamoremo sklepati, da ima vsak organizem neko lastno prirojeno moć, ki ni odvisna od hrane; ta moč pa pride, kakor nas je podučilo drugo pismo, iz razpadanja snovi vstanicah in tkaninah. Do-
187
kler je dovelj hrane , porabi se ta za obstanek telesa; a ko jedi primanjka, tedaj mora pomagati telesna tvarina, to je lastno meso in ta proces povžitka telesa traja tako dolgo, dokler ne zgubi organizem okoli 40% svoje navadne teže.
Živenje je tedaj odvisno od pridobljen j a in vpeljave hrane; zraven je tudi neogibno potreben kislec, kajti le ž njegovo pomočjo vršč se mnogobrojna in razna dela v živalskem telesu, on je vzrok razkroja snovi. Novejše preiskave so sicer privedle do sklepa, da to ni popolnoma resnično, kajti razkrojba se vrši tudi brez kisleca, a neizmerna važnost njegova za živenje je dokazana. Kislec pride v telo skozi dihala, deloma pa tudi skozi neštevilne male luknjice zunanje kože. Navadna hrana pa se vpelje skozi prebavje. Obe ti dve tvarini se potem snidete v krvi in v tkaninah telesnih.
Pri hrani pa velja gotovo pravilo gledč njene množice. Ako dobi žival preveč jedi, to je več kakor jo zamore prebaviti, tedaj neha vživati; podvrže se prostovoljni lakoti, ki trpi toliko časa, dokler se ne začne porabljati lastno meso; tedaj se polasti telesa zopet veselje do jedi, in slast in tek se vrneta nazaj.
RazLe poskušnje, katerih pa tu ne moremo omenjati, nas dalje uče, da hrana ne služi samo nadomeščen j u porabljenega telesnega materijala, temuč da ima tudi velik vpliv na moč in premikanje dotičnega organizma.
Kar se tiče nadomeščenja porabljenega materijala, moramo pomniti, da je treba toliko več snovi vpeljati, kolikor bolj dela telo, ker v tem slučaju porabi in razkroji več svoje tvarine. Pri živalih pa tudi dostikrat želimo, da se njihova tvarina pomnoži; to se zgodi s pitanjem mladih ali doraščenih živali. Tedaj je treba več hrane, kakor je telo porabi, zraven pa je treba takim živalim delo kolikor mogoče skrčiti, ker delo porabi tvarino, in nemogoče bi bilo, da bi se odebelil tak organizem, ki mora težka in nepretrgana dela opravljati.
Rekli smo nadalje, da živež n. redi tudi moč v telesu in da je on vzrok premikanja in delovanja; hrana je vir moči — in sčstradana žival ni za rabo; umen gospodar tedaj pri krmi ne bode štedil!
Ostaje nam Še vprašanje, katere snovi prav za prav zamoremo imenovati „živež". Živež je tista zmes snovi, ki ima v sebi vse tvarine, ki jih rabi telo, da se ohrani in da je pri moči. Snov, ki je dobra za živež, zovemo „živilo" (Nahrungastoff); taka snov mora imeti posebno naslednje lastnosti: 1) Prilegati se mora okusu in vonju živali, drugače je ta ne povžije; 2) mora biti prebavljiva; 3) mora se dati vpiti (aufsaugen), to je, raztopiti, da zamore preiti v kri; 4) ne sme telesu škodovati, z drugo besedo, ne sme biti strupena.
To so pogoji, ki narede dotično snov za živilo.
Zraven pa je treba pomniti, da niso vsi organizmi enaki; kar enemu ugaja, drugemu škoduje; zato ne moremo postaviti natanko omenjenih pravil o hranitbi. To pa lahko rečemo, da so oni štirje pogoji potrebni za vsako živilo, ki ima namen hraniti telo. Se ve, da vsaka snov ne izpolni obeh nalog, ki jih tirja organizem od živeža, namreč dejanje moči in nadomeščenje porabljene tvarine. Nekatera živila služijo posebno prvi, druga zadnji svrhi.    Zato jih delimo na te dele:
1)  Snovotvorna živila,
2)  delotvorna živila,
3)  snovo- in delotvorna živila.
Prvim prištevamo razne neorganske soli, posebno kuhinjsko sol in dolgo vrsto druzih , fosfornatih in ogljenčevo-kislih;   delotvorna živila so škrob,   cuker
in celoloza, ki se spremene* v organizmu v vodo in ogljenčevo kislino; snovo- in delotvorna živila zovemo beljakovine, tolščo in vodo.
To je nekak površen pregled živalskih živil; nobeno izmed njih ni samo zdse dober živež, temuč vse tri morajo priti skupaj in tedaj še le zadostijo tirjat-vam telesa.
Žival povžije navadno samo vodo in sol čisto in nezmešano; drugo hrano dobi v neštevilnih zmesih, ki jih zovemo p i ča, klaja, krma itd. Povžita jedila imajo marsikaj v sebi, kar ne služi telesu; napadejo ga prebavni sokovi in ločijo od njega one snovi, ki niso za živež in moč; te snovi najdemo potem v izmečkih živalskih. Spremlja jih pa tudi nekaj dobrih prebavljivih tvarin, ki jih pa kri ni popila in k sebi vzela; zraven se primešajo razni izločki mnogobrojnih žlez, ki se iztekajo v prebavje.
Razumljivo je, da je znanje sestave živalske hrane jako važno za umnega gospodarja. Obvaruje ga mnozih napak in krivih načinov pri izreji in pitanji svoje živine, tega važnega faktorja občnega ljudskega blagostanja.
(Dalje prihodnjič.)