Dopisi. Iz Slov. goric. (Ostanemo!) Od dne 1. junija začenši vozi poštni voz od Sv. Lenarta v Sl. g. do Maribora dvakrat na dan. Ta uredba je za promet jako koristna in popotnikom močno ugodna. V dveh in pol uri prevozi poštni voz pot iz Maribora do Sv. Lenarta. — Naj še pri tej reči opomnim neko prikazen, ki osvetljuje mračno rovanje naših narodnih nasprotnikov. Nekoliko let sem je namreč pri naših uradih ime »Sv. Lenart v Slov. gor.« popolnoma izginilo. Sedaj se Sv. Lenart piše: »St Leonhard in Hteiermark.« Glovek se čudi tej spremembi na prvi pogled, pa kdor krivično rovanje nemčurjev pri Sv. Lenarlu pozna, mu je cela zadeva jasna. Zdaj pa se le poberite vsi drugi Sv. Lenarti s Štajarskega! Sv. Lenart v Gradcu, ti nimaš dalje pravice reči, da si-na Štajarskem! Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, v Zabukovju, nad Laškim, Sv. Lenart pod Turjakom itd., vi nimate dal^e prostora v štajarski deželi; to pravico ima edino sedaj slavni »St. Leonhard in Steiermark« v Slov. goricah. Da pa bodo bralci tudi vedeli, zakaj se je staro, značilno ime >Sv. Lenart v Slov. gor.« prekrstilo v temni »St. Leonhard in Steiermark«, jim moramo povedati, da je temu uzrok edina trnjeva beseda »Slovenske gorice*. Kaj »Slovenske«; še ta besedica ni zginola raz zemljo?! >In Windisehen Biicheln« si ti uradnik, poštnar, trgovec? Pojdi; pa ti »lačenburgar-ji« niso hoteli iti iz tako sramotnega kraja, tega njim želodec ne dovoli: in prišli so na misel, da se raorajo »Slovenske gorice« vsaj na njihovih uradnih papirjih umakniti; tako je moralo staro, značilno ime »Sv. Lenart v Sl. gor.« s površja zginoti in prostor napraviti nepriličnemu imenu: >St. Leonhard in Steiermark.« Rečemo nepriličnemu: Ker je Sv. Lenartov na Štajarskem mnogo ; in tako se mora še uprašati: pri katerem Sv. Lenartu ? in da izveš pravo: se mora slednjič pristaviti vendar-le v »Slov. goricah«. Da se je e. k. poštni urad tega imena »in Steiermark« poprijel, temu se ne čudimo, od tam brije kaj mrzel sever iz Gradca na naše pravice, od tamkaj še le pravico pričakujemo, kdar se bodo naši poslanci na Dunaju za to resno potegnili. Da pa se je celo c. k. sodnija tega lotila, ali prav za prav tam se je ta prememba izvalila, to pa. je tužno. Sicer bodo Ijudje šli, Sv. Lenart v Slov. goricah pa ostane pri Slovencih. Iz Istre. (Onaših razmerah.) [Dalje]. Ceste okoli Trsta in Poreča, deloma blizu Pulja in blizu Pazina so lepe in več jih je a zunaj na deželi je lahko prebrojiš in nekatere teh, pa tudi ostala pota so taka, da se za nje brigajo največ le konji, goveda in ovce, pastirji, osobito slabo je po nekaterih daljnih krajih Pulja po Barbenščini, Labinščini in po otocih Gresu in Lošinju in deloma po Krku. Mislimo, da ne pretiravamo rekoč, da je v tem obziru v Bosni bolje preskrbljeno. V nekaterih kotih se nam dozdeva, da smo kje tam v Afriki ali na Turškem. — Posebno hudo je Slovanom Istre v jezikovnem oziru. Malo, samo tretji del, je italijanskih stanovnikov v Istri; dobri poznavatelji isterskih odnošajev pravijo celo, da jih je še veliko manj; a ipak imajo in podpirajo toliko šol italijanske zloglasne lege nacionale. Ustanavljajo pa svoje šole i v nekojih čisto hrvatskih krajih; jaz se le čudira, da se jim slovanske podrepnice za kak smrdljiv golaš ali za kako drobtinico usedejo na limanice in še bolj, odkod denar dobe za vzdržavanje lolikih, celo tu in tam nepotrebnih šol! Nekaleri ljudje govore, da_ tu niso čisti posli. Cudo je, zakaj se morajo lakoj otvoriti italijanske šole ali vsaj vsporednice, kadar za nje pešica Italijanov terja, kakor v Lovrani; Slovanom jih pa ne dajo, dasi čakajo na nekoje stotine otrok in dasi se moramo za nje po 8 let ložiti tja do vrhovnega sodišča na Dunaju, kakor v St. Martinu in v Sv. Ivanu na otokih. Gelo okrajno glavarstvo poreško nima nobene sistemizirane slov. šole, kakor stoprav od najnovejšega časa sem 1 ali 2 šoli za silo. — Pri volitvah na Poreščini so se tolikokrat go- dile umazane sleparije, posebno pri zadnjih volitvah za državni in deželni zbor, pa tudi često pri občinskih volitvah. Hrvatje so se zatorej tožili glede tacih volitev v Vrsaru, Oprtlju, Poreču in drugod, ravno tako glede volitev v Kanfanaru in Savičentu. A kaj poraaga! Pravijo, da vrana vrani ne izkljuje očij. V Podgradu so iz piškavih uzrokov odstavili slovenskega župana, zajedno deželnega poslanca, vrlega g. Jenkota, v Boljunu pa in še nekje — dozdeva se mi, da ravno v Gresu, so pa bili velikanski neredi na občini —• a nič se ni zgodilo njihovim možiceljnom. Prašaš me, zakaj tako? E ker so njihovi možje sini sladkega »si — jezika« italijanskega. Tam gori nekje v Zgornji iztočni Istri 6 let niso bile volitve. A ne čudi se, ker smo v deželi čudežev! Ako se pa osvesti naša občina ter si po pošteni volitveni zmagi osvetli svoje lice, izvivši se iz krempljev Lahov, potem ti požgo hišo, hlev ali seno ali ti porežejo brajde v divji osveti med bogoskrunskimi kletvinarni. Tako se je prigodilo n. pr. g. Šostani iz Draguča in drugim takim. Kako se Italijani proti Slovanom obnašajo v deželnem zboru, znano je celi Avstriji. (Dalje prih.) Z Zdol pri Kozjem. (Letina; zajec.) Gospod urednik! Po dolgem molčanju pogledimo nekoliko po našem polju in vinogradih, kako kaj zeleni in kaže. Ozimno setev se je prav lepo razvila, nadejamo se veliko bolj obile žetve, kakor lani. Trava se je pač bolj slabo razvila, ker je po zimi močno prezebla, pa za domačo porabo je bode dovolj. Hvala Bogu, spomladi smo prav lahko sejali na polju in okopali vinograde. Prekapanje in pokopovanje se je že dovržilo. Kositi bodemo že začeli, Bog nam le daj lepega vremena! Kakor po drugod, tako je tudi pri nas že mnogo vinogradov zrigolanih in zasajenih z amerikanskim trsjem. Amerikansko trsje nam prav lepo kaže, pa tudi naše trsje lepo zeleni, kolikor ga še je, ker veliko in staro trsje se je skoraj popolnoma posušilo. Grobanice in mlado trsje se je pa prav lepo razvilo in nam kaže mnogo grozdičja. Koruza, krompir in dr. vse lepo kaže, samo sadja bode malo, ker je skoraj vse odpadlo. — Dolgouhi zajec kmetu zmerom mnogo škode dela, zdaj ko se je fižol razvil in iz zemlje prikazal, se ga je že ta predrznež lotil in mnogo požrl. Če pa kraet potoži svojo škodo, po zajcu storjeno, najemniku lova, tedaj je ogeni v strehi. Najemnik lova se le norčuje iz ubogega kmeta in pravi: »Primi zajca, zobe rau potrgaj, potem ga pa izpusti.« Ali je to prav? Nikakor ne. To je velika krivica za kraeta, ki davke plačuje, zajce redi, če pa katerega dobi, mora 5 gld. plačati in še v zapor iti. Pač skrajni čas je, da se lovska postava spremeni in zajec vpiše med ropno zverjad. Iz New-Yorka. (Svarilo.) V Ljubljani, posebno okoli kolodvora in po nekaterih gostilnah se vrši velik lov na izseljence, odkar je v Ljubljani dobil neki človek privilegij ali koncesijo ljudi slepariti, begati in jih izročati zloglasnemu milijonarju in agentu M. v Bremenu. V Ljubljani in splnh po Kranjskem so postale osebe dvomljivega značaja agentje ali Ijudilovci, ter razne, malopodučene slovenske izseljence sleparijo, ali k izseljevanju prigovarjajo, obečajoč jim dobro delo in visoko plačo, samo da zaslužijo visoke komisije, delavske razmere v Ameriki pa tako malo poznajo, kakor slepec barve. Zgodilo se je že, da so Ijudje hoteli čez BaselHavre, s francosko družbo, katera je najboljša za Slovence in Hrvate, imeli so ti v Ameriki kupljene liste, a v Ljubljani so jih presleparili, da so za nič, in jih v Bremen silili v žrelo pogoltnega agenta, to pa zgolj iz koristolovstva za petak, ne jemljeio pa v poštev, da ubogega izseljenca hudo oškodujejo in od dobre vožnje odpravijo. Dokler ni bilo v i^ubljani koncesijoniranega ljudilovca se niso take stvari godile, in ljudje sern došli se zelo pritožujejo o skubljenju od Ljubljane do Ne\vYorka. Slavno deželno vlado Kranjske in policijo ljubljansko prosimo v interesu slovenskih itak usmiljenja vrednih izseljencev, da naj tem sleparjem energično na prste stopi; raje naj lovi tata, nego onega, ki kliče: >Primite ga!« Odločno smo sedaj zoper naseljevanje v Zjed. države; pri nas je delo in zaslužek preveč odvisen od politike. V jeseni imamo volitev predsednika Zjed. držav, stranke kriče : »Varstvena carina! Zlata veljava !« Druga zopet: »Proč s protekcijo, slobodno kovanje srebrnega denarja!« Vse te zmešnjave čuti manjše ljudstvo, kakor: mali trgovci, obrtniki in delavci. Dokler ni gotovosti v politiki, preneha ves promet in trgovina, tovarne zapro, po rudnikih počivajo, kredita ni, slabeja podjelja bankrotirajo, na milijone delavcev in njih družin pa pomanjkanje trpi. Slovenci, ne v Ameriko, dokler se ne zjasni politično obzorje; ne poslušajte agentov, katerim'ni druzega raar, da iz izseljencev denar zvabijo, za delavske razniere pa prav nič ne vedo. — Fran Sakser, urednik slov. lista »Glas Naroda«. Iz Ribnice. (Tri želje.) Akoravno je šola Lehn zelo daleč od farnih eerkev Št. Lovrenc in Ribnica, vendar pripelje ondotno učiteljstvo vsako leto na sv. Rešnjega Telesa dan mladino v Ribnico, da se udeleži vsaj takrat skupno sv. maše in velikanske procesije. Kot prijatelj šolske mladine in šole vprašam gosp. nadučitelja, koliko otrok je pripeljal, a on mi odgovori: »Ko bi jih bilo Se enkrat toliko in 30, bi bili vsi«. Še le doma sem izračunil, da jih je manjkalo skoraj 2/sStariši šolske mladine šole Lehn, kaj slabo podpirate učiteljstvo! Le na mojo prošnjo je gosp. nadučitelj obljubil, da Se enkrat hoče na dan sv. Rešnjega Telesa pripeljati šolsko mladež v Ribnico, in če bo tudi takrat udeležba tako malobrojna, potem pa nikdar več. Kako lepo je videti, kadar se bliža Ribnici lehnška šolska procesija, zlasti če je udeležba mnogobrojna! Kako žalostao gledajo tuji šolarji, ko po božji službi gosp. nadučitelj s svojo soproga delita utrujenim otrokom potrebni živež! — Slišal sera tudi, da g. nadučitelj prosi, da bi se postavila zraven šole tako potrebna kapelica, v katerej bi vsaj vsak teden enkrat brali gosp. kaleket sv. mašo; veliko je otrok, ki malokdaj v cerkev pridejo. Kmetje te šole, uslišite to prošnjo in sezite v svoje žepe, to vam ni nemogoče. Tudi jaz hočem nekaj darovati v ta blagi namen. Še nekaj! Vaše šolsko poslopje še nima nadpisa in banderce sv. Alojzija bi tudi potrebovali.