------ 46 ------ Iz deželnih zborov. Deželni zbor zagrebški. Med govori, ki so bili v zboru zagrebškem o tem, kaj naj se odgovori cesarju (takemu pismu se pravi ,,adresa"), se posebno odlikuje govor prevzvišenega škofa S t r o s s m a j e r j a 25. dne u. m. Na vse strani toliko važni govor priobčimo v posnetku tedaj tudi či-tateljem „Novic." Glasil se je v glavnih točkah tako-le: »Gospoda! Jaz sem za adreso večine odborove ter mislim, da smo dolžni odgovoriti kralj, reškriptu (pismu), s kterim se je Njih Veličanstvo, premilostivi naš vladar obrnil do nas. Odgovor naš mora biti pravi svedok vdanosti in zvestobe do našega kralja, a on mora tudi kralju odkriti nove i stare rane našega naroda, da nam je zaceli; kajti to ni samo narodu na korist, ampak tudi dinastii (cesarjevi hiši) sami. Jaz mislim, da je sedanji zbor z zborom 1861. leta v taki zvezi, da ni druzega, kot nadaljevanje dela, ktero smo bili tedaj pričeli, a kterega nismo bili dovršili. Zato se zlagam s tem, da se naša sedanja adresa obrača na 1861. leto in na kr. reškript 1861. leta. Adresa ima v sebi tri poglavitne misli; prva je: celota naše zemlje, druga je oktoberska diploma, februarski patent in to, kar se v kr. reškriptu glede teh dokumentov zahteva od nas, in tretja naše razmerezOgersko. I Celota naše zemlje je najstarejše in najzna-menitiše zahtevanje, ki še živi v narodu; treba je, da hodimo pot naših starih, ki so celoto naše zemlje zahtevali takrat, ko so se zoper krvoločnega dušmanina v prvi vrsti borili za častni krst in zlato svobodo, in sicer ne le za se, temuč za civilizacijo (omiko) vse Avstrije in Evrope. Kadar v starih spisih čitam, kako da je narod naš stare zbore odperal, verujte mi, da mi solze stopijo v oči. V 16. stoletji pričeli so zbor z žalostno tožbo: „Nos reliquiae regnorum Dalmatiae, Croa-tiae et Slavoniae" (mi ostanki kraljevine dalmatinske, hrvaške in slavonske) ter klicali vso Evropo ustavi na pomoč. Ako bi mene kdo vprašal, kako da čemo mi pričeti zbor, odgovoril bi, odprimo ga z besedami: „mi ostanki starih ostankov kraljevine dalmatinske, hrvaške in slavonske." Naš narod ima toliko zaslug za svoje kralje, da — s ponosom morem reči — morebiti noben narod v carevini avstrijski nima tolicih. Zasluge našega naroda znane so vsemu svetu; spoznal je je tudi sedaj vladajoči kralj, ko nam je 1848. 1. tako-le pisal: „Moja djeca, moji Hrvati! Vi ste se tako ponašali, da Vam nikdar ne morem dosti zahvaliti. Vi ste zaslužili, da se povest Vaša piše z zlatim peresom." Ker je temu tako, gospSda moja, tedaj smemo prostodušno stopiti pred obličje Njega Veličanstva ter mu ržči: Mi smo pripravni vstreči tvojim željam in zahtevam in zato žrto-vati življenje; al obrni se tudi ti na nas in zaceli nam rane, ktere se dajo zaceliti; to zahteva ne le korist na- I roda, ampak tudi korist tvoja, ktero je Bog združil z narodovo koristjo." Celota zemlje naše je stvar velike znamenitosti. Vsaka država se neizmerno drži svoje teritorijalne celote. I Marija Terezija, gotovo najmodrejša vladarica naše vladajoče hiše, je jokala, ko je po pruski vojski morala zgubiti Slezko, del svoje carevine; prav tako je meni pri srcu, ko premišljam našo domovino. Jaz se rad ne pečam s politiko, kakor nekteri morebiti mislijo o meni. Ako bi mogel in smel živeti po svojih željah, ne bi me bilo v tej zbornici; al ljubav do mojega naroda kliče me v zbor, toraj želim, da za celoto naše I zemlje storimo toliko, kolikor je mogoče. Očita se našemu narodu, da je majhen, slab, da se mu je treba I toraj združiti s kterim koli drugim. Ako smo slabi in. ------ 47 ------ majhni, treba je skrbeti, da se ojačimo s tem, da se združi vsa trojedina kraljevina. Vsaka oblast na tem svetu ima služiti pravu in pravici. Ako smo tudi slabi, ne družimo se z vsakim; kteri bi nas hotel, kajti uteg-nilo bi se dogoditi, da bi nas tako objel, da bi nam kosti polomil. Ako je naša domovina siromašna, tega ni ona kriva; vprašam vas pa, kje je dežela ali država, v kteri ne bi bilo siromaštva? Ako bi naša avtonomija (samouprava) prišla družim v roke , bi li naša kupčija oživila? bi li dobili železnico iz Zemuna v Reko? Narod naš ima važno nalogo v iztočnih zadevah. Boril se je že z Avari; v 7. stoletji rešil je bizantinsko kraljestvo, uničil je na grobniškem polji moč tatarsko in Evropo rešil njihove sile; več stoletij bil je civili-zacii močna bramba zoper Turka. Koran se s krščanstvom nikdar ne da zediniti; turčija, ako hoče napredovati, mora se ali na krščanstvu osnovati ali propasti! Bog je iztočno vprašanje postavil na dnevni red, preje ali pozneje mora se rešiti to vprašanje, in preverjen sem, da ima jugoslovanstvo tehtno besedo v tem vprašanji in važno nalogo; toraj je treba, da se naš narod okrepča, ne le v fizični moči, ampak tudi v moralni; celota naše zemlje ne bode le našemu narodu, ampak tudi celemu cesarstvu na korist. Ko je narod naš v 16. stoletji za kralja svojega odobril Ferdinanda, takrat (1527) zahteval je deželni zbor, da se Štajarska, Kranjska in Koroška vtelesi Hrvaški. Ta deželni zbor je spoznal pravico naše kraljevine; ako bi se bile naše gosp6ske bolj pečale z arhivom, kakor s pravopisom, pri roki bi nam bili dokumenti, kteri bi nam kazali, v kaki ozki zvezi so nekdaj bile dežele štajarska, kranjska in koroška, ktere bi se po zahte-vanji hrvaškega naroda morale vtelesiti Hrvaški; ako bi bile te dežele vživale isto ustavo z nami, nikdar nikoli ne bi se bil ondi nemški živelj tako daleč razširil. Ako Ogerska zahteva svojo celoto, zakaj ne bi tudi mi imeli te pravice, temveč, ker se po mojem mnenji celota ogerske krone nikakor ne da misliti brez celote trojedine kraljevine. Ako se v naslovu Njega Veličanstva našega kralja, bere: kralj kraljevine dalmatinske, hrvaške in slavonske; ako hrvaški bani rabijo naslov: ban kraljevine dalmatinske, hrvaške in slavonske ; ako je v dogovoru 1527. leta, ko smo habsburško hišo za našo vladajočo izbrali, podpisani zagreb-Iški biškop kot ban Dalmacije, Hrvaške in Slavonije; tedaj je vsi carovini na korist, da naslov ne ostane sama gola beseda, ampak da bode resnica. Pa ne le mi imamo pravico do Dalmacije, ampak tudi Dalmacija ima pravico do trojedine kraljevine. Le po tem poti se Dalmacija osvobodi birokracije , ktera ni bila nikjer koristna, in tudi Dalmacii ne. — Ravno tako se današnji stan junaške naše Krajine (granice) nikakor ne vjema s tem, kar zahteva državno pravo. Koliko je narodu našemu Krajina pri srcu, kaže narodna pri-slovica, ki jo zove „krvaviplašč". Meni jena srcu ona slava in junaštvo, s kterim se je krajina proslavila, al verujte mi, da ni prav, da narod naš v vsaki vojski šestkrat in morda še več krvavega davka plačuje, kakor kteri koli narod avstrijski. Ako je krajine treba Avstriji, ni jej treba granice ondi, kjer je sedaj; vsaj je f turška moč tako oslabela, da jo sedaj branijo le mednarodne pogodbe; treba bi je bilo proti Italiji, ali Nemčiji ali Rusiji. Njega veličanstvo, premilostni kralj naš, je granico večkrat imenoval „hčer matere zemlje", ter v odpisu 8. dec. 1861. leta izrekel, da hoče skrbeti, da se stan granice v soglasje spravi z zahtevaniem državnega našega prava in ustavnega življenja; dolžnost naša je torej zahtevati, ^da t se v ta kos naše zemlje, kteri ni Pod orožjem, vpelje isto pravo, ista uprava, ktero zahteva adresa odborove večine. Jez pa ne vidim, da bi ondi ozir narodne omike le za črto boljše bilo, kakor je bilo pred petimi leti, velikoveč, rekel bi, da je sla-bejše. Znano nam je vsem, da so sicer iz naše dežele izselili ljudje, ki so bili nosilci desetletnega absulotizma, toda še zdaj iz iste dobe znani g. dr. Jarec, kterega rajše vidim v Ljubljani kakor v Zagrebu, nadzoruje senjsko in vinkovško gimnazijo. Vprašam vas, nima li trojedina kraljevina sina dosti vrednega in učenega za to nadzorništvo? Znano je, da je v granici šola, v kteri na povelje general - komande zagrebške otroci ne smejo v drugem ko v nemškem jeziku Boga moliti. (Graničini poslanci: oho! oho!) Da je temu res taka, pričala bode siva in poštena glava vzvišanega našega kardinala. Jaz tega ne pripisujem granici, ampak okol-nostim, v kterih je sirota granica; okoliščinam, v kterih J"e ban trojedine kraljevine, kteri bi bil imel naš zakon •raniti, moral to potrditi in razglasiti. Preverjen sem, da je mož, kteri sedaj granico upravlja, pošten mož, in da mu je skrb za napredek v granici; žalostni ta stan pripisujem možu, ki že v grobu spi, možu, ki je bil sicer vse časti vreden, al o narodu našem bil je poln predsodkov. Gospoda, jaz tega ne navajam zato, da bi to komu vpisaval v greh, ampak samo to rečem, da bode cesarstvu in naši kraljevini na korist, da postava naša ne bode le postava, ampak da izide v živo djanje. Jaz torej mislim, da si bodo junaki, ki na veliko našo veselje sede* v naši sredi in se z nami posvetujejo o blagru našega naroda, pridobili velike zasluge za kralja in narod svoj, ako glasujejo za adreso odborove večine. (Dal. prih.) Deželni zbor kranjski. V seji 29. t. m. poroča dr. Toman v imenu do-tičnega odbora o železmci, ki naj se napravi iz L j u b-ljane v Belak in iz Št. Petra v Reko. Železnica ljubljansko-belaška — pravi — je važna in potrebna iz 3 ozirov: važna za deželo kranjsko, važna za avstrijsko cesarstvo, važna iz evropej-skega ozira. — Važna je za deželo našo za to, da se na noge postavi in oživi tista obrtnija, ktera zdaj hudo peša na Gorenskem, ker nima priložnih potov, po kterih bi se blago domačih fužin in druzih obrtnij-stev lahko prevaževalo v ptuje dežele, — pa ravno to overa tudi napravo novih obrtnij na Gorenskem, ktere se le tedaj morejo ustanoviti, ako obrtniku ni veliki svet zaprt. Gorenska stran, po velicih gorah zdaj ločena od velicih cest, bi se po železnici, ktera čez Gorensko pelje iz Belaka v Ljubljano, zbližala s Trstom ravno tako kakor s Koroškim, s Štajarskim ravno tako kakor z Dunajem itd. Za vse naše cesarstvo pa bi bila tudi železnica ljubljansko-belaška važna ne le za kupčijstvo, temuč tudi ob času vojske, ker severne avstrijske dežele bi se po nji približale jadranskemu (tržaškemu) morju po najkrajši poti. Pa tudi druge severne evropejske dežele bi se po nji v bližo dotiko pripeljale z južnimi. — Glede* na vse to se kaže tolika važnost te železnice, da se mora živo priporočati deželnemu zboru. Al kaj naj stori deželni zbor, da to, kar je zdaj le še samo želja, pripelje do zaželenega cilja in konca? Prvo je, da deželni zbor na to dela, da pre-svitli cesar dovoli, da se ljubljansko-belaška železnica dene v vrsto avstrijskih železnic. To se je že zgodilo s št. petersko-reško železnico, ktero ima vodstvo južne železnice proti temu dodelati, da se iz državnega zaklada pripomore s tretjino doneska. Dalje pa je še treba, da se nemudoma deželni odbor vzajemno s kupčijsko in obrtnijsko zbornico prav krepko poprime tega, da se denar dobi za tista dela, ktera se štejejo k pripravljajočim , pa tudi za to, da ima svoje roke vmes v tistem odboru, ki naj se osnuje za to, da se 48 dovršijo pripravljajoča dela. Gosp. Alojzi Prašnikar iz Mekin je z odpisom od 3. rožnika 1865 od e. kr. kupčijskega ministerstva prejel pravico, da se more teh pripravljajočih del lotiti, potem pa tudi železnico delati, ako je noče vodstvo južne železnice, ktero po pogodbi od leta 1854 ima prvo pravico zato. Stroški vseh pripravljajoči del bi utegnili znašati 15.000 do 20.000 fl. Po vsem tem nasvetuje dr. T o man v imenu odborovem: 1. Deželni zbor vojvodine kranjske priznava važnost in potrebo železnice ljubljansko-belaške in št. pe-tersko-reške, in se poteguje za to, da se ljubljansko-be-laška železnica postavi v vrsto avstrijskih železnic. 2. Deželnemu odboru naj se zaukaže, da se vzajemno s kupčijsko-obrtnijsko zbornico ustanovi poseben odbor za to železnico, v kterem bo tudi deželni odbor zastopan. 3. Ako se kaže, da se večidel nabere gori omenjeni potrebni denar za pripravljajoča dela, naj se, ako bi manjkalo še kakih 5000 gold., teh 5000 gold. dodd iz deželnega zaklada proti temu, da se temu donesku pridržijo vse tiste pravice, ktero gredo drugim doneskom, ki se nabero od druge strani. Ko je dr. To man sporočilo odborovo naznanil zboru, se vzdigne Dež man ter odborove predloge spodbija v dolgem govoru, kterega bistvo pa je bilo le to, da ni dovelj dokazana potreba in važnost te železnice čez Gorensko. Po takem vvodu, posebno ko je prizadevanje za to železnico imenoval le ^domoljubno željo (patriotischer Wunsch), je bilo misliti, da je premišljeval kolikor toliko o tej železnici, in da bode do-nesel še drugih razlogov; al namesti tega je predlagal, naj se vse še enkrat odboru izroči, ki ima razlagati bolj temeljito. — Dr. Costa se čudi Dežmanovemu zahtevanju, ker je vendar zbor predlog dr. Tomanov potrdil in s tem spoznal pomen in potrebo omenjene železnice. Gradiva nabirati za podslombo tega početja bo le dolžnost odseka, ki se bode volil za početek železničnih opravil. Ce se nam ugovarja, da je zdanja železnica do Trsta rodila veliko revščine, je vedeti treba, da nas to nikakor motiti ne more v tem, da dobimo enkrat in si napravimo železnico, ki bode pospeševala deželne interese, kajti železnica do Trsta se je le zidala, da se po najkrajši poti pride v Trst, ki na eni strani noter, na drugi pa ven gre, ne glede na to: ali bo posameznim krajem kranjske dežele koristila ali ne. Ce smo Notranjsko in Dolensko že podperali z denarjem v velikih silah lani in letos, zakaj bi tudi Go-renski ne pomagali zdaj, ko ji žugajo hude stiske. Ne čakajmo in ne odlagajmo pomoči, ker se lahko zgodi, da bode kmalu prekasno. Ako bi nikjer po svetu železnic ne bilo, tudi mi bi ne želeli železnic, ktere nikoli ne vstrezajo vsem; ko pa se železnice delajo križem po svetu, slaba poje tistim deželam, ktere ostanejo — zunaj železnic. — Mule j podpera dr. Tomanov predlog, razlaga posebno vojaški pomen naše dežele in železnice, samo, da se mu 5000 gold. preveč zdi za prvo delo. — Vitez Gutmannsthal tudi očita, daje vse premalo statistično dokazano, čeravno v daljem govoru reče , da za zdaj deželni zbor sam ne potrebuje teh pretenkih dokazov, da se to naložiti mora odseku, ki bode izvoljen za izpeljavo prvih početnih železničnih del. Kapele pri tej priliki obrača pozornost zborovo na železnico jz Ljubljane čez Krko, pod Semi-čem čez Metliko do Črnomlja in naprej do Reke, kjer se bode zidala železnico do Semlina, in ker se tudi iz Beligrada do Carigrada izpeljati misli železnica, bi Adrija s črnim morjem združena bila, kar bi mnogo povikšalo pomen te železnice skoz Dolensko, kajti pripravi se okoli četrt milijon veder vina, suhih sliv, izkopi se čez četrt milijon stotov premoga na leto. — Dežman se ponavlja in ko tretjikrat poprime besedo^ odpade od svojega predloga. — Dr. To man kot poročevalec v tehtnem govoru spodbije vse protivne ugovore , opiraje se na svoj prvi govor, v kterem je razložil vse razloge, ki so ga rapotili na predlog železnico čez Gorensko. Vse, posebno pa, kar je gosp. Dežman ugovarjal — rekel je — je le subjektivno v strogem smislu; vsaki pa, ki zares ljubi domovino svojo, mora to početje pospeševati, ne pa poderati. Tudi za ceste smo že 10.000 gld. dovolili, vendar nam g. Dežman — ki je v tej reči poročeval — ni do zobca dokazal potrebe, — tudi za most čez Savo smo dali veliko denarja itd. — kako, da bi za to železnico, ki je vendar najvažnejša stvar za našo deželo, posebno za gorensko fužinarstvo, ne dali 5000 gold., da se pričnejo vsaj najpotrebniše priprave. Prošnje posameznih interesentov ne moremo Čakati. In če tudi damo iz deželnega zaklada 5000 goldinarjev, s tem še ni rečeno, da ne dobimo tega denarja nazaj , ako se prične delati železnica in početniki povrnejo deželi te stroške. — V posebnem razgovoru čez posamezne predloge dostavlja vitez Gutmannsthal 1. predlogi, naj se poišče statističnih snov, naj se povprašajo fužinarji in vse to naj se priloži prošnji na ministerstvo. Ta predlog je poročevalec dr. To man nekaj skrajšal in potem je bil sprejet. Drugi predlog se je potrdil brez daljnega razgovora. Tretji predlog je dr. Costa popravil, da se reče na-mestu „5000 gold." „najviše 5000 gold.", kteremu je zbor pritrdil, med tem, ko je popravek, ki ga je tu Dežman nasvetoval, zavrgel. Tako se je vse potrdilo in želeti je le, da se c pravem času ne skrijejo naši denarni domo- in rodoljubi!