------    364    —
Politični pregled.
Katoliški shod. — Minoli teden je bil avstrijski katoliški shod v Solnogradu. Obnovil je že znane resolucije lažnih katoliških shodov. Glede srednjih šol je izrekel zahtevo, da se iz učnih knjig odpravi vse, kar bi utegnilo nasprotovati veri. Pri maturi naj se izprašuje iz veronauka, dijaki, ki so znani zaradi nenravnega življenja ali brezverskega mišljenja, naj se ne puste k maturi. Na shodu se je izrazila nada, da se katoliško vseučilišče osnuje že 1898 leta. V s cijalnem oziru je omeniti, da se je shod izrekel za 8urni delavnik v rudnikih. Če bodo le tisti posestniki rudnikov, ki so bili na shodu, 8urni delavnik zares upeljali. Shod je bil obilno obiskan. Udeležilo se ga je nad 800 udeležencev iz raznih krajev Avstrije. Dunajski krščanski socijalisti niso prišli na shod, pač pa so shod brzojavno pozdravili. Na shod baje niso šli iz ozira na narodne Nemce, s katerimi so sedaj v zvezi. Shod se je tudi izrekel za narodno jednakopravnost, in deželno samoupravo. To bi dunajskim krščanskim socijalistom gotovo ne bilo ugajalo, da so bili na shodu, ker so zadnji čas močno nemškonarodni.
Volitve za deželne zbore. — Na Koroškem utegnejo Slovenci pridobiti jeden mandat v šmohorskem volilnem okraju, v beljaškem in ce ovškem volilnem okraju bi tudi bili zmagali konservativci, ako bi bili nemški konservativci kaj delali, a so se zanašali samo na Slovence. V veleposestvu pa agituje knezoškof Kahn sam, a najbrž ne s posebnim uspehom. Na Štajerskem se sedaj vrše prvotne volitve, a iz njih se ne da še nič posneti, kakšen bode izid volitev. Udeležba pri prvotnih volitvah je jako majhna. Kmetje imajo preveč dela in tudi volitvam posebne važnosti ne pripisujejo. Agitacija je res huda, asejsuče le okrog stvarij, ki kmeta le malo brigajo. Na Dolenjem Avstrijskem je pa več liberalcev že prestopilo k protisemitom, da le pridejo zopet v deželni zbor.
Nemci in Čehi. — Župan žatskega mesta na Češkem je izdal neki oklic na prebivalstvo, naj svoje otroke pošiljajo le v uemške šole, da se varuje nemški značaj tega mesta in se obvaruje dolžnosti, da bi moralo osnovati eeško šolo, kar bi bilo mogoče samo z znatnim zvišanjem občinskih priklad. Tamošnji nemški list pa pravi, da Nemci otrok gotovo ne bodo pošiljali v češko šolo, to bi utegnili storiti le bogato z otroki obdarovani Čehi, kateri so pri Nemcih v službah. Nemško prijateljstvo pa more vse storiti, da se cehom za to vzame veselje Tako se preti Čehom, da bi se le onemogočila češka šola. Tako pisanje pač najbolje dokazuje, kio je zatiran na češkem Mi se nadejamo, da se Nemcem ne posreči, da bi pripravili cehe ob njih pravice. ^
Rusija. — Euski car in carica mudila sta se minole dni na obisku nemškega cesarja v Vratislavi. Sprejem carske dvojice od strani nemškega cesarja je bil prisrčen. Prihodnje dni obiščeta car in carica Francosko. To potovanje ruske carske dvojice nima sicer na sebi oficijelnega političnega značaja in ima vir le v aktu uljudnosti, vendar se bo spregovorila o priliki teh posetov marsikatera politiko zadevajoča beseda in v tem tiči važnost potovanja ruskega carja po Evropi. Brezdvomno se s tem močno utrdi evropski mir. Mogočna ruska država ima velik upliv pri drugih in če njen vladar prijazno obišče druge evropske gospodarje, pomeni to veliko. Vkljub velikim zamotanostnim na Balkanu se torej z ozirom na prijazne odnošaje evropskih vladarjev ni bati vojske
Turčija. — Zadnje moritve v Carigradu so bile grozne in zelo obsežne. Dognalo se je, da je bilo ubitih do 7000 Armencev. Turška policija in uradniki, mesto da bi bili svoje mohamedanske ljudi mirili, so jih še ščuvali na Armence. Uboge armenske pare so kar žive, povezane v vreče, metali v morje. Po armenskih hišah je mohamedanska druhal neču-veno ropala. Sedaj je nekoliko mir. Velevlasti so nekoliko pritisnile na turško vlado in zahtevale miru. Le žal, da velevlasti krepkeje ne primejo turške vlade. Pa vsaka stvar ima svojo mejo in konec mohamedanskih grozovitostij in ž njimi tudi Turčije mora priti. — Sultan je na pritisk velevlastij dovolil take reforme za Kreto, da so ž njimi kristijani zadovoljni. Mohamedanci silno divjajo proti vsakim reformam, ker vedo, da bi bili v svojem poČenjanju prikrajšani in ker si ne morejo misliti, da bi bili kristijani ž njimi jednakopravni. Bati se je, da ne bi mohamedanci s svojim rogoviijenjem proti reformam zavlekli izvedbo teh.