CD ©0>j© 1 j ako pičla je Človeška veda o zemlji in njeni skriv- nosti. Naravoslovci nam razlagajo njen zakon tež¬ il nosti, po katerem je vse otipljivo z novidnimi vez¬ mi zvezano z zemljo. Zgodovinarji sledijo postan¬ kom človeške kulture v dobo, ko se je prvi človek ustalil na svojem svetu. Kemija pravi, da so v zemlji sproščene vse snovi iz katerih so šiva bitja in mrtvi predmetii Družboslovci ra¬ zlagajo, da rastejo liki rastlina novidno tudi človek, družina in na rod iz zemlje; iz kmeta, sinu zemlje izvajajo razvoj vseh stanov in dostavljajo, da raste ves narod liki^rastlina iz kmeta - korenine in usiha, cim omrtvi ta življenjski živec. Cerkev končno posveti s svetlim žarkom v skrivnost zitja in bitja na tem svetu, kadar moli nad, grobom pretresljivo prošnjo, naj vzame zemlja kar je njenega, in Bog, kar je Njegovega* Znamenit francoski pisatelj je dal besedo si©u» Zemljo je poduhovil z besedami; "V vseh jezikih svet§ je zemlja zen¬ skega spola. Ona je prava mati narodov in ljudstev* Življenje spre¬ jema in hrani rod, vsa ljubezniva nikdar ne odreka sinovom, ki pri¬ hajajo k njej s spoštovanjem, vsem dajo s prav materinsko ljuboZ- nijo prostora in sonca, obleke in kruha; usmiljeha je napram reve- zšm, bolnikom in sirotam,čudoviia Umetnica je, kadar da kaliti tra¬ vi in Žitu,roži in drevju. Nema duhovnica je v tihih vočerih, v vedrih jutrih in še v tisočih, k nebu hitečih gorskih vrhovih. Po~ nosna in neizprosna je nasproti hasilju, Špekulaeiji in golemu ma- terijalizmu. Vsa internacionalna je, vendar najbolj nacionalnajneiz- merna je in silovita v tajni svojih znanih in neznanih sil, a ven¬ dar je samo ponižna dekla svojega Gospodarja".- Nihče, ki lobro ne sledi duhovitosti velikega Francoza, temu slavospevu materi zemlji, ne more odrekati resničnosti,ki je kot resnica boremu Človeku z ra¬ čunajočim razumom nedosegljiva, ljudem s toplim, za vse lepo in blago navdušenim srcem pa le tiha slutnja nečesa velikega. V naro ju matere - zemlje vidimo tudi.naše slovensko ljud¬ stvo. Navezano je nanjo kot je navezan dobri otrok na svojo dobro mater. V vsem načem narodnem z it ju in bitju Čutimo dih zemlje in sle-? dimo sledovom njehe črne prsti. Vemo, dobro vemo, s koliko skrbjo ob¬ daja ta mati svoj rod in s koliko ljubosumnostjo ga varuje. Zato nas v tem varstvu ne skrbi bodočnost in naj si bi bila usoda Še tako nemila. Dokler nosimo v svojih srcih ljubezen do zemlje, če tudi smo daleč od rodnih krajev, tako dolgo lahko imamo upanje, da nas ne bo konec. Izgubili pa se bomo, ko bo srce odpovedalo ljubezen in zves¬ tobo materi zemlji. Tujina nas bo v temprimeru pritegnila nase kot polip in nam ihpila kri. Postali bomo ujetniki tuje miselnosti, ki je nasprotna miselnosti slovenskega kmeta. Ostanimo dobri otroci matere zemlje tudi v tujini. Z delom in ljubeznijo spoštujmo njene zakone, ki so nam cdraz višjih, nevidnih zakonov. Prisluhnimo ji v zimi,., ko nevidno snuje in pri¬ pravlja; v poletju, ko sili v brstje, cvetenje in zorenje, da ob njej vedno zopet doživljamo razodetje življenjskega zakona, ki pravi: Vedno živeti, delovati, trpeti in umreti za svoje zvišene bzore! Ohra¬ nimo povsod, kjer koli smo in kjer keli bomo po božji previdnosti, ljubezen in hrepenenje po zemlji, kjer smo se rodili, ki nosi vidne sledove dela in žuljev naših očetov! Po "DruŽ^.vec. ". + +' :• ++ ++++ + + + ++ + +++-*•++++ + + + +++• ■ +++-H- + +■+■++++++ + +' 2o.ooo kmečkih fantov je lansko leto na svojem zborovanju v po¬ krajini Vendee na Francoskem slovesno obljubili, da hoče v svojem kmečkem življenju Širiti krocansko izročilo in krščanskega duha. ~f- 4* 4- 4"4.4.4.4.4.4.«)—f-4-4-- 4* 4-4-4-+ ■4-4-T + 4- godovina. sc vedno ponavlja, Znan je izrek; "»od Id ožjim soncem ni nič ncvega. Hudobija se kakor pred tisoč- let jem poslužuje istih sredstev tudi dane s. Ta sred- J sidrn so*. Laž, obrekovan je , nasilje. Vsako sredstvo le v efcosego ciljaj omajati in uničiti kraljestvo božje na zemlji, dobro. Francoski svobodomislec in brezverec Voltaire je nekoč re¬ kel* "Laži,laži,nekaj bo le ostalo'*... Dosledni, temu navodilu rav¬ najo vsi nasprotniki Desnico. Satan,oče laži najde vedno kako laž, ki vsaj nekaj Sasa vleče. Kaj zato,če se prej ali slej izkaže laž v vsaj zlobi in grdobi! Nekaj jih vedno nasede. Posledice so ved¬ no strašne! Na j pogostejši oči tek, katerega brezverstvo tako ra¬ do obesi katoličanom na hrbet, je p roti državnost. Ko je v dobi rim¬ skih cesarjev (Noron in njegovi nasledniki) Tibera prestopila bre¬ gove,ko je potres porušil me sta, ali če ja izbruhnila kuga in la¬ kota,vedno so bili tega krivi kristjani. Zato je -tolikokrat v prvi dobi krščanstva po Kirnu donel klic nahujskane druhali;"Krist¬ jane levom!" Zakaj 9 Zato,ker c sovražniki države! Nič ni poma¬ galo pričevanje Tertulijana in drugih krščanskih apologetov ter množice krščanskih mučencev,ki .so zatrjevali,da kristjani niso .so¬ vražniki države* "Hi molimo za svoje vladarje in za njih srečo ter za blagor države , ne moremo pa izpolnjevati uka zev, ki so v nasprot¬ ju '3 krščanskimi na x eli". Po stopinjah prvih preganjalcev krščanstva so hodi - Ki številni njihovi jacsnemovaloi. Dolga vrsta jih j e,, noter do da ¬ našnjih dni. Fkoro vsi so pri x eli h oj proti krščanstvu pod uro -■ tve.zo proti državnosti. Ni nam treba listati dolgo nazaj. ‘Poglej¬ mo le v novejšo dobo, cd franc.s kih jakobincev,preko Napoleona, Bismarka,prosiulega .Callesa,odvratno norega Hitlerja itd. Vsi ti so hoteli Cerkev ali podred:.ti državi kot deklo,ali pa jo sploh unižiti.Tudi danes še divja boj med organiziranim brezbogtvcra ia . Cerkvijo, Za vernega katoličana ta boj'ni nič novega- Kristus v sam je napovedal,da bo Cerkev preganjana."Ce so mene preganjali, bode tudi vas... Iz shodnic vas bode metali,pride celo ura,da vsak.ki vas umori,menil,da služi Begu"... In zopet:"Izdajal pa bo v smrt brat brata in cče sina,in otroci bodo vstajali zoper sta riše .in jih izročali smrti. In sovražili vas bodo vsi radi m* •' j ega imena,..." Preganjanj so navadno krivi katoličani sami.Z brez¬ brižnostjo ali pa z nezavednostjo so povzročili,da so prišli na površje ljudje,ki so nasprotniki krščanstva, čestokrat ne zga¬ nejo niti z mezincem,ko brezboštvo izpodriva krščanska vzgojita načela iz šol in se polašča tiska,vzgojnih organizacij,kina in oblasti, Ob volitvah ne store svoje dolžnosti,ali pa celo glasu¬ jejo za kandidate ki ne dajo zadostnih garancij za versko sv ob o- do in krščansko odgojo. Preganjanje pa končne dopušča P og tudi za to, da vzdra¬ mi spečo krščansko zavest,in da v ognju trpljenja prekali ter o- čisti katoliške vrsto. Kakor vihar očisti z elektriko prenasiče- no ozračje,tako tudi vihar preganjanje, očisti vso navlako,ki se je tekom časa nabrala v katoliških vrstah. Vihar odnese suho list¬ je in polomi suhe veje. Tako suho listje in tako suhe veje so ti¬ sti katoličani,ki sicer nosijo krščansko ime,a so za Boga in Cer¬ kev mrtvi, V času preganjanj taki "katoličani" odpade jo,uvesti pa ostanejo dobri in zavedni, če tudi m h ra jo velikokiat to zvesto¬ bo izpričati s ceno lastne krvi. Kri pa je vedno seme novih vernikov, To izpričuje 19oo letna zgodovina Cerkve. Po načrtih zakletih sovražnikov Cerkve, bi Cerkve že davno ne smelo biti več. Nap'n 7 e dali so celo leto,ko bo Cerkev za vedno premagana. V parlamentih so ji govorili že pogrebne govore. Pa niso uspeli. Sami poraženi so se morali umak¬ niti. Tudi današnji preganjalci Cerkve bi se iz skoro dvatisoč¬ letne zgodovine Cerkve lahko t>oučili,da Cerkve uničiti ne morejo. Cerkev ima od svojega božjega Ustanovitelja,Kristusa sam^a izrecno zagotovilo* "Jaz sem z vami vse dni,do konca'sve¬ ta", in zopet« "In peklenska vrata jo (Cerkve) ne bodo nremagala". lahko se zgodi da je delo Cerkve v kaki deželi zatrto in onemo- gečeno,lahko je,da se ves narod odtrga od Cerkve,toda zato pa Cer¬ kev tem bujne je raste in proevita v drugih deželah,kjer doslej ni imela tako ugodnih pogojev za napredek.Spomnimo se na prilike v državi vzhajajočega sonca,na Japonskem,kjer mnogi odlični mož¬ je,na visokih drržavnih položajih,vidijo rešitev le v krščanstvu. Cerkve ni mogoče uničiti,ker je božje d slo.Ona bo ostala do konca sveta,tako je zagotovilo Kristusa samega. Ponos¬ ni moramo biti,da smo člani Cerkve,skrivnostnega telesa Kristu¬ sovega. Vsi preganjalci boio morali prej ali slej kloniti in z Julijanom Odpadnikom priznati;"Galilejec,zmagal si!" Ni več Ne¬ rona, Dioklecijana, ni več Cr-mvvela in Napol e ona, ki je dal zapre¬ ti papeža Pija VII., ni Bismarka in tudi' ne' Hitlerja, ki so vsi preganjali Cerkev,ali pa jo vsaj hoteli ponižati za deklo države, Cerkev pa še živi in uživa tolik ugled,kakor še nikdar poprej. Iz trpijenja,ponižanja,žrtev in neštetih krvavih pre¬ ganjanj je izšla njena veličina in moč. Te bi,t ru dna kmečka žena, pesem danes bi zapela, saj si vredna kot nobena, da bi v pesmi te opela. Pada vso bi bolečino tvojega srca izlila, s čudovito veličino sem zate napojila. oje žulje krvavele, mehko ti poljubila, tiste redke fcioe sreče - bi s sladkostjo ti ovila. J&Tvoje dečice cvetoče, b j. se v njej narad ovala, svoje želje,bele vroče, 'bi_zadnje ti darovala. Pa sem le otrok slabotni, pesmi ti no morem-dati. A zato te vroče ljubim, t ru dna že na,kmečka mati. Pučko. Eni delajo,pa ne znajo, drugi znajo,pa nočejo, Pelo je namreč če vse premalo v časti. Seveda jaam ga je Bog naložil za kazen; a na tem svetu je blagoslovljeno vse,kar pride iz božje roke,tudi kazen. Telo nam gladi pot k sreči,nam daje zaupanje v Bega in v sebe,nas odvrača e d mnogih nespametnosti. Obda nas z čistim zdravim z rakom, katerega pa lenoba hitro okuži. Suženjstvo in tlačanstvo je ponižalo delo,ker je izpremen.il o delavca v pri- sildanoa in oprostilo višje stanove nizkega dela. Takrat se je izdalo geslo% Kdor je kaj višjega,ta ne dela. Preprost x lovek pa jate geslo obrnil in sodil; Kdor ne dela,ta je kajvičjega. Uasledkl takih nazorov se Čuti j še povsod in tembolj, x im huje je'pritiskala tlaka. (dr. Pr.Detela; Trojka). -f-j-T t r e -i- 4 - ++ 4 - 4 — t- 4 + " !-++ +++++ 4-4-4-+ A.Novak PRD4 MUR5kO * % .Flegarju so je skoraj sprli. Mati so sitni: "Dokler še jaz lahko delam,ne potrebujem sna¬ he”! "Nak! ite-jgi povejte; Ne dam kuhalnice-iz rok! Če pa tako mislite,se motite! ‘ p ^na vam ne ho delala nobenih sitnosti!” se jo postavljal Peter,kot mlad petelin na gnojišču.,Fant se. je trdno odločil,da popelje ob Veliki noči Dobr- li6evo’FTnc. piv'd J oltar. Zdaj pa takšne sitnosti! Oče so kar za tt, mati pa nasprotuje j o,kolikor le morejo in kolikor rač zaleže nji¬ hova gospodinjska beseda. Po dolgem prerekanju pa so se le vdali. 0 x e 30 trdo udarili s svojo težko pestjo po mizi. To je zalegi*. + Če enkrat je stopil Peter ored veliko zrcalo ter si popravil kravato,ki mu je zlezla na stran. Danes gre v ”o- gledi”. Saj z Emo sta se že domenila,ampak zaradi starih sitnežev moraš opraviti vse ceremonije. Tudi oče so se praznično naoravi- li. Še Serčevega Dre j ca sta počakala. Sama sta premalo zgovorna, Drejcu kar letijo besede,kot bi jih stresal iz rokava. Okrog os¬ mih je Drejo prišel. Napotili so se proti Dobrliču. čeprav ni bi¬ lo vsega skupaj niti petsto metrov,vendar se jim je zdelo neznan¬ sko daleč. Na vsakem pragu jih je nagovorila radovedna gospodin¬ ja ter jih spraševala vse mogoče nepotrebne stvari,kar je posebno nerodno v takih slučajih. Vsake poti je konec in tudi naša druž¬ ba je le počasi prispela do Dobrliča. Peter si je še enkrat na skrivaj popravil br¬ zice in'se odka x ljal, da bi mu bil glas čistejši, ^rvi je vstooii Preje, za n^iin pa *e Peter in c^e. ^obrličevi so bili vsi v sebi, Fma je do u'es zardela ko je zagledala nenavadn 0 gosto. Tudi sta¬ ri Dobrli- je nekaj sumil. Pokazal se je dobrodušnega ter se jel prijazno razgovarjati z očetom Flegarjem,kar pri njen ni bila na¬ vada. Bil je namreč svoje vrste $Lovek$ če si ga srebal na cesti, ni dal od sebe glasu,pa če sta trčila. Emi je zapovedal prinesti vina,mati Pobrlič- ka pa so postavili na mizo krožnik svinjine in kolač kruha,ve¬ lik kakor kolo. Ob božji kapljici so se jim razvezali jeziki in postajali so vedno glasnejši. Vse so že premlatili,le zaradi če¬ sa so se zbrali,ni upaL.ncbeden omeniti. Sončno se je Drejc le ui.ru, 3^,7 ly r r i, . , ,r, -T- , . „ ' j., «'3 zavedel svojega poklica, "Oče Dcbrlič! "Kakor vidite,nista« prišli kar tako. Slišali smo,da imate mlado junico,To "bi radi kurili'" "Že,že! Samo dobro plača jte ,pa se "bomo zmenili'" ’ "Glede plačila pa se kar z očetom "Flegarjem zmenita. Jaz 3em samo posredovalec. Ti Ema," se je obrnil proti njej,"ne glej nas tako oo strani,kot bi bili tujci! Petra morda ne po - znaš , ti ga bom -predstavil! " Peter ga je sunil pod miz* in se *- zrl proti ""mi. Njune o v i so se sre x ale. " r ’lcvek mora biti previden,če ima opravka z ,t v«lk* - vi", je ta vrnila Drejcu. Cerkovnik se je ravno obesil za vrv>ko so snubci o . pravili, "Vsi so bili zadovoljni. DobrliČ je bil zgovoren,k*t Se i olgo ne. "Vse smo se d omenili,isne pa še nism* vprašali,če ji bo prav!" je pripomnil Peter,ki je ves čas molčal,pa je nekaj le moral reči,čeprav je vedel,da, bi Ema rajši pretrpela ne vem kaj, kot bi rekla; "ne". "Saj res,pa povej ti svoje! 3i zadovoljna,da greš za mlado k Flegarju?" "Da!" je dahnila. "Torej smo opravili,pa lahko gremo! Jutri pa se do¬ bimo ob osmih v mestu pri notar ju,da uredimo vse potreba*",se je poslavljal Flegar. Počasi so. se napotili proti domu. + + + + + + + Flegar jeva mati imajo r>wlne roke dela. Pe x ejo "darovske" notice, Dobrličevi so jih že razdelili. Skoraj p* vs»j vasi jih je raznesla ^ma ? pa tudi Flegarjev! nočejo zaostati,Na mizi.se šopirijo "vrtanki" in druge dobrote. V peči veselo o ra • sketa *genj. Zadnjo potičko so dali mati v peč,ko so se vrnili domača dva,Dobrlič in nekaj sosedov,ki so bili za priče, pdt no¬ tarja. Vsedli so se za mizo. Gospodinja pim je nanosi¬ la jedil,da se je miza kar šibila. Peter je prinesel star« "iza- . bele",da so primakali. "Mati! Do smrti je vse na j in*, p* smrti pa dobi¬ ta? eter in Ema! Tone in Pepe pa dobita vsak p« deset jurjev. Si zadovoljna?" "Zaradi mene,kakor hočeš!" je tudi Flegarica i»~ b:m?v*lje. + + + 4 + 44 + 4-4 Na dvetno nedeljo so gospod že drugič »klicali Petra in ^o. Vaške obrekljivce imajo zopet veliko opravkov.Saj z brez njihove vednosti in obsodbe se še nobeden ni oženil in nobe¬ na ne omožila. Petra so še nekam pozabile,ampak Emo so temel¬ jit®- obrale. Posebno Hršetovka je huda. Ima namreč hčerko,ki : je starejša kot Ema,pa se ge ni omožila. Zakaj bi se Ema prej: "Smrk¬ lja!" 4 * 4 '. 4 * 4 * 4 * + Pri Dobrlieevih in Elegarjevih čistijo in belijo bi¬ ge #d nnotraj in zunaj. Vse se pripravlja na svatbo. Na veliki- noaiii p»ndeljek bo gostija. Flegarjev Peter ima <^pravka okoli zi¬ darjev, Florijana ravno prenavljajo, če golido mu 'popravil in pa curek vode iz nje,pa bo! 0*e Flegar naročijo "pozavčinu",ki se skoraj ne vi¬ di iz raznobarvnih trakov,koga in kam vse naj gre vabit, "Hoj ! Lej ga lej,.Era j ca' Skoraj te ne bi t> oznal’ Ta¬ ko si se našemily se zasmeje Peter,ko ga zagleda, 'To to še ni nič* Če boš videl,kakšno sekiro sem si poskrbel. Uhelj sem orevlekel z ježevo kožo. Toga pobožam z njo, se mu bo ge čez mesec sanjalo o njej. Trobento pa sem dobil 'ta¬ ke, d a če zatrobim, se bo slišalo v tretjo vas. Hej,Tinček! Teoi k nam,pa mi prinesi trobento in sekiro"! je naročal ITSgarjeve- mu pastirčku,ki se ga kar ni mogel nagledati. Napotil se je po vasi. Začel je glasno trobiti.Kma¬ lu -ga je spremljala gruča ljudi. Bili so radovedni,kam bo zavil. Nekaj Časa je nemoteno korakal med častnim spremstvom. To se je pa naveličal,je po stari pravici "pozavčinov" uporabil svoje o- r»2je - sekiro z ježevo kožo. Nekateri so svojo radovednost pla¬ čali z nekaj kapljicami krvi,ki se je pocedila,ko jih je Brejc po¬ božal z ježevo kožo. Brejc je zavil k Dečmanu* Po starodavnem ' Običaju je vabil s "pozaveinskimi litanijami". (Pisal jih ne bom, ker jih dobesedno ne znam,krivih naukov pa nočem učiti), To j e opsiil, se je odpravil naprej ,seveda s spremstvom,dokler ni zo¬ pet uporabil svojega orožja. Konec prihodnjič. O -L Majda je, na n ragu stala, v daljo zrle a;*. o y *i, grenke solze si o zidala, srce njeno krvavi. Leti dve sta zatonili, kar odšel je ljubi njen, mnogi so se že vrnili, njega čaka dan za dnem. Bela cesta vije se v daljavo, potnik mnog po njej hiti, v daljo zro oči sanjavo, samo njega od nikoder ni. Nagelj v oknu vene, vene njen obraz, lepe sanje njene je umeril mraz, o,- V stiskah naših dni ae zaupno obračajmo k Slomšku,Baragi, Jegliču,^ Gnidovcu, Ehrlichu, Gomilšku in drugim našim svetniškim možem. Mrtvi junaki so močnejši od živih, (iz pisma prijatelja). Vojaških romanov so se ljudje naveličali,tako poročajo ameriš¬ ke javne knjižnice. Podvojila se je pa razprodaja svetega pisma, V katoliških šolah v USA pr o¬ učujejo tudi socialne okrožnice zadnjih velikih papežev. Šesti čut živali. Prirodopisci so že dolgo domnevali,da morajo i- meti živali posebne čute,kakršnih ljudje nimajo in jih ne poznamo. - Čudovit je n.pr.smisel za smer pri golobih pismonoših. Natančno opa¬ zovanje je pokazalo,da bo res tako. ■ r: ebela vidi ultravioletne žarke ,ki so za r lnvoško oko nevidni. Mrav¬ lja ima boljši vonj kot vsak čl©., vek. —182 == Jože Barakar; V žkMy 0 J ar sto korakov od vaških kozolcev,pa prav' tja do brinja se razprostirajo mogočne groblje, Groblje, to je bolj kameni ta ? pusta zemlja. So valovite in grebenaste , tako da se le težko obdelujejo s polje¬ deljskimi stroji. Večji del je odmerjen košenicam,pol ju ,pa tudi z gozdom je nekaj porastlih,ki nudi prijetno senco živini in pa¬ stircem v poletju. V Zagroblju so trave in detelje v 'najlepšem cvet¬ ju. Košnja je tukaj,še ta teden bodo pričeli. Vrban se mudi pri čeb&G.ah. Pri Vrbanu sicer nimajo košenic,saj veliko ne. Dve kra¬ vi imajo. "Janez,kaj praviš ti"? ga vpraša sosed KL obasar,"ali bo te dni lepo in zanesljivo vreme? Ali bo dosti sonca"? ."Zdaj ne kaže preveč",ugiba Vrban, "pa bo že,saj je še daleč mlaj. Mlaj pa ni kaj prida ob sušenju. 'Pa čeprav malo poreci ob košnji,nič ne de",je nadaljeval Klobasar", samo da ga ob sušenju in spravljanju ni. Bo že, ; akoBog da"! Klen -klep -klep. Kure s petelinom se kar strašijo po dvoriš-ih. Zagrobl jivani klepljejo. Seveda, jutri bo treba zgodaj začeti. Še v temi,dokler je trava rosna. Pa tudi bolj prijetno je in hladno za kosce. Sonce se je nagnilo že nizko k zelenim bregovom,Si- jalo je le še skozi z mahom porastle veje košatih jesenov in jelš. V Zagroblju je nastal polmrak, Mumčki v košenicah pojo. Vaške hi¬ še se potapljajo v temo,luna ne dviga nad gozdovi in košenicami. Zagornikov petelin že poje, Brugi ga posnemajo. Ti¬ ra gre že na tri. Stari Klobasar ne more več spati,je že na pra¬ gu. S'on rab olt " poreče. "danes pa bo lepo vreme, Jasne in čiste so gore. Vodo in malo j e šiba bom nalil v oselnike in kose bom pripra¬ vil" je dejal sam pri sebi C potem bomo pa šli". Prepelica je še molčala v Zagrobl ju ,v rane so tudi še dremale v vejevju. "KLobasarjevi kosci so že na nogah. Res! Poglej jih, že gredo,po poti ven proti kozolcem in naprej v Zagrobl ja", je re¬ kel Zagornikov Gregor,ki je z napol odprtimi očmi ogledoval kakšno bo vreme. Po vasi je vladal še mir in poltema,ko so KLobasarjevi kosci že mahali v Zagroblju. "Klen za drugim režejo rosno travo. Kar čez sredo travnika so ubrali,potem pa po eni strani dol,po drugi ob stezi nazaj, p rvi je doma x i Tone,drugi Blaž,tesno za njim Gabrov Matevž^ki je prijel k KL obasar jevim v " tab zb ", zadnji je stari Klobasar. p rk-šrk-šrk - so se podili polglasni zamahi v Za¬ groblju. Šrk-šrk-šrk..« Na drugi strani vaške poti kosijo tudi Zagomiko- vi. Ne gre jim tako iz pod rok kot KL obasar jevim. B oj. j^ trd o tra - vo imajo,pusta je ,pa krtin je veliko. Premalo jih je. Pa kaj to Zagornik je že star,dninar je kajžar,vrk tega pa ge zelo len. Pastir ima pa največje veselje s krtinami.kadar zapodi koso van je,da frči prst v zrak. Gregor je prvi. "Vse bi ge bilo,da bi • se že Matija vrnil iz ujetništva",je premišljeval Zagernik, Ko so Zagornikovi kosci prvič brusili kose,so Kloba - sar^evi fantje imeli že vsak nekaj debelih redi za seboj. Roka¬ ve so imeli privihane .čeprav je bilo še hladno. V Zagroblju je bilo že orecej pokošenega,ko se je son ce zbudilo. Čebelice so začele krožiti nad pokošenimi cvetovi detelj in trav,lastavice so pele na njimi, %ose so rade reza¬ le,čeprav je roso pobiralo vzhajajoče sonce. Zagornikovemu pa - stirju pa kosa ni rada rezala. Ni čuda,same krtine! Bil je ne¬ koliko za drugim,kar mu je bilo po volji. Večkrat se je ozrl nazaj proti kozoloem,ki so zakrivali vas,če morda že kdo nese kosilo. "Ura je sedem,pa še nič ni",je mimral sam pri sebi.^e- le okrog osme ure se je prikazal za voglom kozolca konj z vo¬ zom, ki se je pomikal proti Zagroblju. Katarina je peljala kosi¬ lo? koruzne žgance in mleko. Mimogrede bo naložila nekaj redi detelje in trave za hlevsko krmljenje. Po kosilu je Zagornik na novo poklepal kose,sede v senci pod jelšami,eno za drugo. S pastirjevo se je zamudil največ. Pljunil je v roke in dejal sam pri sebi? "ne bomo je danes,dopoldan še ne. Saj še na polo¬ vico nismo,pa je tam še bolj pusta,nerezna ob vročem soncu." "Bomo pa zvečer, ko pade rosa", j e dodal dninar. Elobasarjevi bodo ookosili že donoldan. Dobro, jim gre iz nod rek. Samo ob robu gozda imajo, še nekaj redi,Tu je trava še rosnata. Vršički jelš se majejo med bukovjem, ob KLo- basarjevi košenici, tako da koscem prav dobro de. Vroče jim je pa vse eno. Tone in Blaž si brišeta pot s čela kar mimogrede z dlan j o, ko odbrusita,preden deneta brus v oselnik. Eden za drugim režejo Elobasarjevi fant je .čeprav je sonce že visoko na nebu. "Zlahka bomo zmogli",se je oglasil Gabrov Matevž in plju¬ nil v roke,potem pa zamahnil. "B omo, seveda , pa še razstlali bo¬ mo,ko se rosa posuši",je odvrnil KLobasar. Zagornikove je zdelalo. Ravno ob kozolcu gredo,e- den za drugim,ko ■- zvoni * poldan. Eno tretjino,ali malo več so potolkli,pa zmešali. Pan je bil lep in sončen,da so Zagrob- Ijičani prav zadovoljni, Nad košenicami je trepetala in mrm- Ijala pol vidna sončna meglica,da se je trava dobro osušila za v kozolec. Pa še na debelo bi jo lahko naložili. KLobasarjevi IM so obrnili samo enkrat, pustili jo bodo za aru-* gi dan, da b o suha za na skedenj. Preden se je vle- gla večerna rosa, s o Zagor- nikovi bili že zopet na delu. Od kraja jim je šle slabše,v noč pa vedno bolj še. "Kar je bomo še nocoj podrli,to bo še za suho", jih je nagovarjal Zagor- nik,"ostalo pa za zeleno krmljenje. Vsak dan nekaj, skozi teden pa bo je zmanj- \\\' kal o, sicer bo že stara". '|\ Trda no- je že bila, ko so prišli domov. ritrujeni so'bili do kraja. Večerjali so v uti m vrtu. 0 x i so jim vhajale k otro . kom, ki so se podili za kresnicami, Pa ne dolgo. Po večerji so šli takoj spat. Nageljni na hišnem mostovžu so se levili z mesečini) in de¬ klici rožmarin se je klanjal v rahli nočni sapici. Pred neb eškim i yrati 1 Ribničan pride pred nebeškega vratar¬ ja. PriTne'"se ' razgovori "Peter,kas.* dolgo traja pri vas tisoč let Peter: "Tino samo minuto".- Ribničan: "Koliko pa je pri vas vrednih bi Peter,daj mi en groš'"- Peter- "Pragi moj .počakaj samo ono mi¬ nuto"! - Na so dniji. Sluga je bil obsojen,ker je rekel svojemu gos~>o . du "osel", Po konfcani razpravi je zanrosil sodnika za nravni po, uk.*'<5 ospod sodnik,ali se res ne sme reči gospodu "osel"o - Sod¬ nik* "Seveda ne,to je kaznjivo!" - Sluga: "Gosood sodnik! Ali pa se sme reči ce-hr. milostljivi gospod?" - Sodnik.: "To pa seveda sme¬ te reči!" - Sluga se pokloni sr- gospodu ter mu sladko reče: "Klanjam se,milostijivi gospod":.... Inteli genca. "To so pa res lepi čevlji"! - "Kaj niso res lepi,gospa? Model Ludovika KV^ - "Skoda,da so mi malo pretesni. Kaj ko bi mi dali modsl Ludovika XVI" * * « » A »Mirko* M DELO SlJJZBfBOqU e samo pokora,temveč prav zaradi svojega značaja je za kristjana delo služba Bogu. Sam božji Sin se je podvrgel tej postavi in si ob učlovečenju izvolil de¬ lavski stan. Nastopil je v dobi,ki je za las podob¬ na nagi,ko delo v družbi ni imelo prave v rednosti ,ko ga je go¬ spoda smatrala za sramoto in je živela od brezdelnih dob>dk4v, ropa,krivičnih vojskuj vsa se je predala gnili lenobi in je za¬ to tudi od lenobe vzela konec. Vzgled božjega Sina,ki je dolga leta opravljal težka ' ročna dela v Nazaretu in ok»lici,pa je za slehernega kristjana vzpodbuda,onomin in tolažba, Krš x anski delavec si z delom ne zasluži le vsakdanjega kruha,temveč si z delom nabira tudi za - klado v za večnost. Zato krščanski delavec na delo ne gleda kot na neizbežno zlo, na prokletstvo ; ki ga spremlja ob slehernem gi¬ bu. V luči vere mu je zaslužno,mu je od Boga dana dolžnost,de . In mu je tolažba,stan pa,ki mu pripada,mu je v čast in ponos. Belo daje delavcu tudi pravice. * - v-^ -i i 'iin o. S tem pa seveda ni rečeno,na j se zaveden krščanski de¬ lavec topo vda v sam krivicam in nasilju kapitalizma ter drugih brezbožnih gibanj,kateremu je delavec le gola številka in nič več. Nasprotno,zaradi svojega osebnega dostojanstva »zaradi zvi- šenega pojmovanja dela,se je dolžan boriti za priznanje,ki de¬ lavcu pripada,in za vse pravice,ki iz dela izvirajo, In če so te zahteve v skladu z načeli pravičnosti,jih delavci morajo na- glašati,pa naj je to njihovim gospodarjem všeč ali ne, v luči teh načel krščanski delavec stavi gospodarjem svojf> upravičene zahteve in tudi za delo zahteva tisto priznanje,ki mu gre, Ali ne vidimo na svoje oČi,da ustvarjajo in proizva¬ jajo tisto silno množino dobrin,ki tvori bbgastvo ljudi pridna delavske roke,bodlsi da delajo- same ali da na čudovit na*in povezujejo dejavnost s oomočjo «rodja in strojev 9 Ba,nikogar ni,ki ne bi vedel/ da se ni nikdar noben narod dvignil iz bede in uboštva,do boljšega in višjega stanja,razen s skupnim delom vseh,ki delo vodijo,in tistih,ki ukaze izvršujejo, A ni* manj jasno ni, da bi bil ves trud prazen in zaman j, da - bil bi sploh nemogoč,če bi Stvarnik vsega, Bog prej v svoji dobroti ne dal naravnega bogastva in orodja naravnih dobrin in sil. Kaj dru¬ gega namreč se pravi delati,kakor rabiti in uriti duševne in telesne sile. Če torej kdo ne dela s svojim,se m*reta delo ene¬ ga jn snov drugega združiti,zakaj drugo brez drugega ničesar ne zmore. Ne snov ne more biti brez dela,ne delo brez snovi. Zakon dela svetu dan je, svet brez dela s* le sanje. J.%.Krek, o Oj pogin j te p tičke, na domače njive, Oj p ovoj te, kaj godi se tam? ?ima polja,zlata polja So gosto pokrita v klas, In čez nolja,zlata,zlata polja ^love sladke pesmi glas. Mlade pojejo ženjice, Kakor ^re^nje sov obraz, Vriskajo veseli fantje, Ko ropoče voz skoz vas. To zapele so mi ptičke, Vest oj radostno tako; Toda srce , moj e srce, Je postalo žalostno tako. M .Brenčič. (Nadaljevanje). II. Pečeno zemljišče vsebuje peščeno zemljišče več kot lof odelavnih , delcev,se lastnosti peščenega zemljišča postopoma ,\ zboljša je jo .Peščena zemlja prehaja v ilovnat ©-peš¬ čeno zemljo,ki je že znatno plodnejša. Če se odplavni delci dvignejo iznad 2o c r in izpod 3o^o,nastane v tem primeru peščena ilovica z sledečim sestavom; Mivke .. 2.5 e / c debelega peska ,12.2^ drobnega peska ... 24. 5^ prašnega peska..,. 39 -79^’ odplnvnib delcev 21.6^ S porastom vsebine odplavnih dfLcev narašča množina humusa,ker je razpad organskih snovi počasnejši, vsled porasta vodne kapacitete in zračnosti. Istočasna se dviga količina mineralnih rastlinskih snrvi: dušika o. o 8 do o.o 1$,fosforne kisline o,12 - ol5$, kalija o.25 do o.3o$ in apna okrog 1.8$. Humozna peščena ilovica ima povoljnejše fizične last¬ nosti, in če pravilno obdelu jemo ter dobro gnojimo,jo oričtevam« med najboljšo gospodrsko zemljo. III. I 1 _o v i c a, Ilovica je zmes peska in gline. Od železnega hidro¬ ksida oksidirana ima žolto-sivo barvo: Ilovica tvori prehod od peščene zemlje na glino . Vsebuje 3o-4o^ odplavnih delcev in jo nazivamo lahko ilovico. Če pa”' vseFu j e" 4 o - 5 o o dp 1 a v n i h delcev, tedaj je te ž - k a ilovica. Če je procent odplavnih delcev še večji, (5o-6o/>),takrat govorini-o-o-~gri j. tasti i I o v i c i. Poglejmo n.pr. mehanično sestavo lahke ilovice* Mivke v .,.o.4$ debelejšega peska 1.8$ drobnega peska.... 8.2^ prašnega peska ...52.1$ odplavnih delcev 37»5$ čim več vsebuje peščena ilovica odplavnih delcev,tam bolj narašča količina hranljivih snovi*, posebno poraste količi¬ na kalija in dušika. Velike množine pra-nega neska oblažujejo lastnosti g 1 i n e. Na ta na^in ilovica ni žilava, temveč ima povoljno griadičasto strukturo. K temu mnogo doprinese količina apna,ki se v taki zemlji nahaja. Takšna ilovica. dobro propušča vodo,ima pav dL jno vodno kapaciteto in je zadosti zračna. S tem,da ilovica vsebuje v»5je količine gline,je njena moč vpijanja večja,posebno za raz¬ tegi jive mineralne snovi,ki se tukaj mnogo težje izpirajo kakor pa v lahkem zemljišču. Organske snovi v ilovnati zemlji počasneje razpada¬ jo kakor v peščeni,toda hitreje nego v glinasti zemlji. V koliko je porast glinastih delcev v ilovici več¬ ji,v toliko je odstotek drobnega in prašnega peska manjši in količina apna manjša. Ilovica je na ta način zbita,ima zbito 'Marksizem je materializem in kot tak je veri neizprosno-, sovražen. (.Lenin). +: t d : s 1t « « » f I « * « c • s O Q c o o • e e 6 9 « 4 ««#«##•« • # # «### 4 * 4 « • # t • • * *+ == 3 . 38 ===== strukturo,težje propuš*a vodo in zrak in se približuje last¬ nosti glino. IV. G 1 i n a. Glina je v večjem delu sestavljena iz manjših delcev izpod o.ol mm velikosti. Ti delčki plavajo v vodi ter se z njo izpirajo v spodnje plasti zemlje kjer se sesedajo in ležijo go¬ sto eden poleg drugega. Na ta način nastajajo ozki kapilarni pro¬ stori,skozi katere ne more prihajati ne voda,pa tudi ne koreni- - ne. 0 takšni zemlji pravimo,da nima primerne strukture. (Dalje sledi). Vdor ne napredu je, nazaduje. Tudi kmet mora iti s časom naprej, mora se izobraževati in v svojem -poklicu izpopolnjevati,sicer ne bo kos gospodarskim težavam .V stanovsko-strokovni izobrazbi je nje gcva reditev! = = = = - = - = = = ==== = = ===-= =====: