Iz slovanskih pokrajin. —o— Poljaki v Nemčiji. Poljsko kraljestvo je bilo svoje dni slavno. Leta 1683. je poljski kralj Sobieski rešil sanr Dunaj pred Turki. Poljsko kraljestvo so leta 1773. kosoma začeli trgati Prusi, Rusi in Avstrija; leta 1795. so bili razdeljeni še ostanki; Avstrija je dobila pozneje še Krakov. Umrlo je poljsko kraljestvo. In Poljaki so bili vsekdar verni katoličani. Dandanašnji žive v Nemčiji 4 milijoni, v Avstriji 5 milijonov, V Rusiji 6 milijonov Poljakov; 2 milijona jih je raztresenih po vsem svetu. Rusija zatlačuje v Poljakih vsako gibanje po svobodi. Avstrija ravna z njimi lepo, ker držijo v državnem zboru z Nemci. pa svobode jim tudi ne more dati. Nemčija Poljake hudo stiska. Tisti 4 milijoni Poljakov nimajo tam niti ene poljske šole; ne smejo je imeti. Poljski starši so kaznovani, če njihovi otroci molijo v materinem jeziku. Javnih zborovanj Poljaki v Nemčiji nimajo, ker se javno ne sme poljsko govoriti (Staatssprache deutsch); ali pa če so taka zborovanja, so nema. Ker se govoriti poljsko n,e sme, nemščine pa bi »poslušalci« ne pripustili, de!e »govorniki« svoje tiskane govore, in ljudje se zopet razhajajo* Leta 1885. so ustanovili Prusi državno komisijo za nakupovanje poljskih zemljišč in naseljevanje Nemcev tam. V 5 letih je porabila komisija 500 milijonov mark, od Poljakov pa mogla kupiti le 80.000 oralov zemlje. Pa še to se je Poljakom zdelo preveč. Prej pijančevanju vdani, so začeli varčevati in ustanavljati gospodarske in denarne zadruge. Minilo je zopet 5 let in ni bilo več poljskega mesta in trga brez poljske banke. Leta 1907. so imeli Poljaki na Pruskenr ž,e 230 bank in 250 gospodarskih zadrug. In v 20 letih so te banke in zadruge pri-dobile na Pruskem Poljskem Ijudem 150.000 oralov zemlje, ki je bila doslej vedno v nemških rokah. Nas Slovence opominjajo ti dogodki: Ne prodajaj rodne grude za nič na svetu je ne prodaj! Če jo pa le moraš prodati iz rok, srca rodinl grudi ne odtegni in skrbi, da jo dobi Slovenec, Slovan! Imovitejši kupujte v slovenskem ozemlju, zlasti ob jezikovnih mejah posestva! — Zgoraj omenjena komisija je jmela premalo uspehov, zato so sklenili zakon o nasiinem razlašoenju poljskih posestev, zakon, kakršen bi bil nemožen celo v Turčiji. Pred vsem1 svetom se mora sramovati Nemčija, da se je tako daleč spozabila in vzakonila rop. Dne 26. prosinca t. 1. je prišel plačilni dan. Poijski poslanci v nemškem1 državnem zboru v Berlinu so predlagali zaradi razlaščevanja poijskih posestev državnemu koncelarju nezaupnico, ki je bila z ogromno večino sprejeta. Za njo ie glasovalo 213 poslancev (Poljaki, socialisti, kat. središče, po .en Francoz, Danec, liberalec), proti njej 97 (konservativci in nacionalni liberalci); 43 narodnih naprednjakov se je vzdržalo glasovanja. Krepka zaušnica! A do preokreta ne pride. dokler ne bo nemški napuh ponižan — na bojišču. —o— Hrvaški abstinentje izdajajf* svoje glasilo »Novi život«. List javlja, da v Budimpešti pripravljajo zakon, po katerem se bodo gostilne morale v soboto popoldne zapreti in se bodo smele šele v ponedeljek odpretL —o— Kulturna sila slovanskih narodov. V splošni kulturi v Slovanstvu imajo posamezni slovanski narodi pismenih Ijudi: Čehi 93.77% (Nemci le 91.84%); Slovenci 68.53%; avstrijski Poljaki. 47.52%; Bolgari 28.40%; Srbohrvatje 24.80%; Rusini 21.87%; Rusi 19.78%. Slovenci, dasi skoro najmanjši slovanski narodač, kakor piše »Omladina« smo se povzpeli v splošni kulturi v Slovanstvu na izza Čehov prvo mesto! —o— Dr. Miša in Angjela Vuič. — Srbski poslanik v Rimu, Vuič, velik srbski rodoljub, bivši srbski min. predsednik, je bolehal že dlje časa, slednjič iskal pomoči na Sušaku in umrl. Zena Angjela ga je ljubila neizmerno in ko se mu je bolezen slabšala, je rekla, da brez njega ne more živeti. Pognala si je kroglo v sence in je umrla na rani.