372
Politiški oddelek.
„Naša straža"
Čedalje silnejše pritiskajo od severa in od juga naši nasprotniki proti nam. Meje slovenske so od dne do dne v večji nevarnosti in ponekod — tako pri Mariboru — so Nemci že daleč prodrli v slovensko posest. Boj za naš narodai obstanek je čedalje hujši, zlasti odkar so si Nemci ustanovili svojo „Sudmark", ki gospodarski podkopava naš narod. Italijani pa imajo „Lego nazionale", ki naši mladino šiloma poitalijančuje.
V svrho obrambe naše narodne posesti ustanovili so slovenski in istrskohrvatski poslanci društvo nNaša straža". Namen in pomen tega društva je razvideti iz pravil, katera doslovno prijavljamo. Kdor jih prebere, spozna, da je „Naša straža" velikanskega pomena za naš narod in zato poživljamo vse domoljube in rodoljube, naj v čim obilnejšem številu pristopiju k temu društvu, katerega ustanovi občni zbor se v kratkem skliče.
Pravila „Naše straže" so že potrjena in  se   glase:
§ I. Ime in sedež. Društvo se imenuje Naša straža; svoj sedež ima v Ljubljani; razteza se po kraljestvih, zastopanih v državnem zboru, in ni politiško
§ 2. Namen. Društvu je namen podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem obziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, v jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih pokrajinah.
§ 3. Sredstva.   V dosego svojega namena društvo 1. zbira denarne doneske:   ustanovnino,   udnino,   darila,
volila itd. 2   združuje slovenske  gospodarske   organizacije,   (gospodarske zadruge, kmečka društva, obrtne zadruge, posojilnice)   korporacije   in  nepolitiška   društva   v smislu
svojega namena;
3.  podpira v gore naznačenem   okrožju   (§ 2)   slovensko
in hrvatsko obrt in trgovino;
4.  brani slovenska in hrvatska posestva imenovanih pokrajin (§ 2) v gospodarskem obstanku;
5.  organizuje ožje deželne, okrajne in krajevne odbore, ki po določenem načrtu (§ 7 odst. 6.), poizvedujejo o gospodarskih in kulturnih razmerah slovenskega in hrvatskega ljudstva v svojem okrožju, s primernimi nasveti poročajo svoje poizvedbe glavnemu odboru in v društvene namene nabirajo denarna sredstva.
§ 4. Udje, Udje so:
A,  Ustanovni;
B.  redni in sicer:
a)  Moški in ženske, ki so dovršili 16. leto,
b)  nepolitiška društva,   zadruge,   korporacije v društvenem okrožju;
Kdor hoče društvu pristopiti, oglasi se pri načel-stvu, ki ga vsprejme, ali pa odkloni, ne da bi moralo navesti kake vzroke za to  V tem oziru ni priziva.       ,
§ 5. Pravice udov. Udje se smejo vdeležavati zborov, predlagati predloge, glasovati, voliti in voljeni biti. Društva in zadruge se smejo vdeleževati teh zborov vsaka po jednem zastopniku, ki se pa mora izkazati, da je pooblaščen po odboru svojega društva ali zadruge. Ti zastopniki imajo ravno tiste pravice, kot drugi udje.
§ 6. Dolžnosti udov.
A. Udje morajo plačevati svoje doneske in sicer: Ustanovni enkrat za vselej vsaj 50 Kr. in razdele lahko svoje plačevanje na 5 let po 10 Kr. Redni udje plačajo vsaj po 1 Kr. na leto.
B. Društva in zadruge morajo odrajtovati svoje letne doneske, katerih svota se razmeram primerno dogovori z načelstvom, ki pa ne sme znašati manj nego 10 Kr.
§ 7. Društveno vodstvo. Društvo vodi glavni odbor. V ta odbor se voli vsako tretje leto pri rednem občnem zboru 50 odbornikov in sicer: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Koroškega, 10 s Primorskega in 10 izven teh dežela. Vrh tega ima še vsako z društvom zavezano društvo ali zadruga pravico po svojem odboru imenovati po jednega odbornika. Glavni odbor se deli v tri oddelke: a) pravni, b) informacijski in organizacijski, c) gospodarski.
Pravni oddelek sestoji iz strokovno izvežbanih mož, ki so društvu v pravno pomoč.
Informacijski in organizacijski oddelek organizuje poizvedbe po posameznih udih, pri društvu pripojenih društvih in po ožjih odborih.
Gospodarski odsek goji zvezo z gospodarskimi organizacijami in se v posamnih slučajih posvetuje, kako naj ž njihovo pomočjo dosega društveni namen.
Oddelki se samostojno vstanavljajo in sicer tako, da odborniki glavnega odbora volijo izmed svoje srede 15 članov v gospodarki, 15 članov pa v pravni oddelek. Ostali odborniki pripadajo informacijskemu in organizacijskemu oddelku. Noben odbornik ne more pripadati dvema oddelkoma. Vsak oddelek si voli izmed svoje srede predsednika, prvega in drugega tajnika. Predsednik in prvi tajnik morata bivati v Ljubljani; drugi tajnik mora biti izvenkranjski društvenik. Po potrebi sklicuje predsednik vsakemu oddelku oddelkovo seje; v nujnih slučajih sme tudi pismeno poizvedeti menenje odbornikov. Če je predsednik zadržan, namestuje ga prvi tajnik. Sklepi v oddelkih, ki se sklepajo z nadpolovično večino glasov, se predlagajo   načetstvu vkonečno rešitev.
Glavnemu odboru v pomoč se vstanavljajo ožji odbori. Tak ožji deželni, okrajni ali krajni odbor se sme vstanoviti od društvenih članov samo z dovoljenjem načelstva, ki imenuje predsednika. Število odbornikov je poljubno od 3—15. Ožji odbori imajo nalogo podpirati vzlasti informacijski in organizijski oddelek. V svojem delovanju so odvisni od načelstva, od katerega dobivajo potrebna navodila za svoje delovanje.
Načelstvo sestaje iz predsednikov in tajnikov imenovanih treh oddelkov.    Načelstvo   si  izvoli izmed svoje
373
srede predsednika in njegovega namestnika, tajnika in njegovega namestnika, blagajnika in njegovega namestnika. Izvenkranjski tajniki posamnih oddelkov, ki naj se razdele tako, da jeden pripada Štajerskemu, jeden Koroškemu in jeden Primorskemu, se v načelstvu izvolijo za drugega, tretjega in četrtega tajnika.
Načelstvo vsprejemlje poročila posamnih oddelkov in sklepa o njih; poročila i/t nasvete posamnih udov, društev, zadrug in pododborov cddaja oddelkom v pretres in poročanje. Načelstvo sprejemlje ude v društveno zvezo, organizuje krajevne, okrajne in deželne odbore in sploh izvršuje vrhovno vodstvo nad vsem društvenim delovanjem. Seja načelstva je sklepčna, če so navzoči vsaj štirje njegovi člani. Načelstvo voli in sklepa z nadpolo-vično večino glasov. Predsednik, oziroma njegov namestnik, sklicuje seje in predseduje. Načelstvo se pa mora sklicati v sejo tudi, če to zahtevajo vsaj trije njegovi člani.
§ 8. Občni zbor. Redno se vrši občni zbor vsako leto meseca avgusta; izredno pa, če ga zahteva tretjina rednih udov. Občni zbor voli vpako tretje leto odbor; vsako leto pa tri pregledovalce računov, sklepa o poročilu načelstva v zadnjem upravnem letu, ki se sklepa 31. julija, o premembi pravil in o razdružitvi društva. Občni zbor se naznanja po ^ovenskih časopisih vsaj 14 dnij preje Sklepčen je ne glede na število navzočih udov in sklepa po nadpolovičri več:ni glasov. Čas, kraj in dnevni red občnega zbora določa načelstvo, istotako časopise, v katerih se ra glasa občni zbor.
§ 9. Razsodišče. Pri prepisih iz društvenega razmerja voli vsaka stranka po dva razsodnika. Razsodniki si. volijo predsednika izmed diuzih društvenikov Proti razsodbam tega razsodišča ni ugovora.
§ 10. Razpust društva. Društvo preneha, če je razpusti gosposka ali če se to sklene pri občnem zboru z dvetretinjsko večino. Diuštveno premoženje prevzame za slučaj, da gosposka ruzpusti društvo, mestna hranilnica ljubljanska in je izroči novemu društvu, ako se ustanovi tekom petih let z jednakim namenom. Če se pa to ne zgodi, pripade po petih letih polovica premoženja družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, druga polovica iednaki dužbi za Istro.
Ako pa društvo preneha po lastnem sklepu; določi občni   zbor  zajodno,    z katere  namene se porabi društveno premoženje.
§ 11. Začasna določila. Predlagatelji teh pravil vsprejemljejo, brž ko so potrjena, oglase za društvo. Ko je oglašenih vsaj 50 udov, skličejo ustanovni shod, pri katerem se voli odbor. Potem je društvo ustanovljeno.