Cena edne Številke dinar.
FoStnina v gotovčini plačan*.
| | LETO XXI. MARIJIN UST. št. 8.
a
v
I
s
I g
AUG. 8. 1925
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejfije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 D.vAustrijo i na Vogrsko20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kaiendar Srca Jezušovoga.
C. BALKANVI D. LENDAVA
MARTINIŠČE.
Kaj je to »Martinišče« ?
To je zavod za prekmurske katoličanske dijake.
Pa je že to Martinišče ?
Pravoga ešče nega. Lani v jesen smo spravili pod streho više 40 dijakov v farnoj šoli. Ta nam je pa dana samo začasno z arende.
Pa je sila za to Martinišče ?
To je tak potrebno za celo Prekmurje, kak fari cerkev, kak občini šola, kak družini hiža,-kak človeki oči.
Samo to pomislite. Više 40 prošenj smo mogli odbiti, zavoJo maloga prostora. Tak, ka bi dnes lejko meli više 80 dijakov. V Soboti hodi v šolo do 200 dijakov. Od teh je več kak polovica takših, šteri so tak deleč, ka nikak ali jako težko njorejo hoditi z domi. Za te driige pomoči nega, kak da stanujejo v Soboti. Či pa dobro premislimo glavni cil „Martinišča", te moremo praviti, ka bi sploh vsi dijaki mogli živeti v Martinišči.
Šteri pa je glavni cil Martinišča?
Je dobra krščanska vzgoja v mladom srci, naj dijak posf^ie globoko veren, vse-skoz pošteni celo živlenje, tudi te, gda pride v leta skiišnjav, tudi te, gda bo živo med brezverskimi liidmi, tiidi te, gda de trbelo braniti vero i poštenost z rečjov pa spisom.
Zato ne pozabimo: Iz teh dijakov pridejo naši bodoči voditelje, kakti duhovniki, vučitelje, sodniki, glavarje itd. Ci ščemo, ka nam Martinišče da dosta dobrih voditelov, darujmo kak največ moremo, ka se to zozida. Sila i potrebščina je velka I Bog šče od nas to delo I
Dari.
Na podporo Marijinoga Lista so dariivali v dinaraj : iz Beltinec: Šprager Marija 15, Rous Janoš 5, Vadovitš Rudolf pleb. 50; izČrensovec Hranilnica i posojilnica 500, Horvat Štefan 20, Otroša Marija 10; iz Iia-kovec: Zver Matjaž 5, Krčmar Štefan 5, N. N. 150, Gerič Treza z G. Bistrice 2 50, Graj Marija s Sr. Bistrice 10, Horvat Marko iz Trnja 23, Jerebic Štefan iz Lokavec 5, Fickd Cecilija iz Markovec 35, Jon Franca žena 5, Rous Štefan iz Beltinec 10, John Gomboc iz S. Betlehema 50, Balažic Ivan iz G. Bistrice 5, Griiškovnjak Štefan iz Žižkov 15, Horvat Štefan 3-50, Krenos Ivan 5, Filip Marija 10. — Marija vam plačaj v imeni sirot!
Za pogorenca Marka Tibauta v Kuršenci pri Maloj Nedelji dariivali iz Bridgeporta v dolaraj: Joseph Hozjan, Johan Raj, Martin Petek, Joseph Gerič, Ivan Kutnik i Joseph Chaj 2—2. Mihal Hozjan, Ve-rona Koroša, Orša Tratjek, Stephen Zver, Stephen Horvath, Kata Legen, Joseph Zddravec, Stephen Sobočan, Joseph Vuk, Stephen Virag, Martin Tkalec, Peter Mertik, Anten Kolar, Ana Šolar, Ana Denša, Štefan Raš-. čan, Peter Ferenčak, George Ferenčak, Joseph Sobočan, Ivan Markoja, Albert Pečnik, Ivan MarkSja, Štefan Markoja, Margit Zagorec, Dragotin Jakopec, Martin Žalik i Štefan Š5men I—1. Ivan Zadravec, Joseph Hor-
i odpustki obdana pobožnostna vaja na Čaki sedmeroj radosti D. Marije i sv. Jožefa.
il.
5.	Srce D. Marije i sv. Jožefa je rtapuriilo prikipevajoče ve* selje, gda sta po tridnevnom z globokov žalostjov punom iskanji začflia Jezušov glas, kak sta stopila na prag cerkve. Pismare je ravno te včio. Jezušova reč, reč večnoga živlenja je zazvonila v njflnih vOhaj, dOši, štere že tri dni nesta čflla. D. Marija celo pod križom ne izdala niti z ednov rečjov, kak velke muke je prestala, a tu v cerkvi pove svojemi Jezuši, da sta se kak ona tak sveti Jožef jako žalostila zavolo njega. Zakaj pač včini to? Dobra dQŠa zavolo tebe, da bi vidila, kak velka radost je poslfl-šanje Jezušovih reči. Pod križnim drevom je žalostna Devica mučala, ar še tam čflje Jezušove reči, a tu v cerkvi, kak žalostna grlica da čflti jokajočo pesem svojo i svojega brezmadežnoga ženina. Jezušovoga glasa že tri dni nesta cula. To kaže, nakelko sta se njemi radflvala. I ti se njemi ne bi radflvala? Dflša moja, ti ne bi z veseljom čOla Jezuša? Ne bi z veseljom poslušala predge, navuke, ne bi z radostjov čtela po nedelaj i svetkaj par pitanj katekizmuša i dflhovno čtenje ? Tfl Jezuš govori, radflvati se njemi moraš.
6.	I alelujska radost vOzemskoga jfltra neide v svojem vzroki nazaj na velki petek? A tak je. Zato se radflje nevtepena Devica nezgovorno vstanjenomi Jezuši, diki njegove nesmrtnosti, ar je nezgovorno trpela z Kjižanim. Radflje se zdaj, da je trpela, vesela je, da je rada trpela. Brez trplenja ne zveličanja, tak je včio i tak pokazao s svojov pčldov sladki Zveličiteo. Po tom se je ravnala bi. D. Marija, z veseljom je trpela s svojim Jezusom i-drflgoga živlenja ne poznala na zemli, kak živlenje trplenja. Trpeti je štela, da bi lehko sledila Jezuši i da bi pripomogla k zveličanji dOš. Zato se radiije zdaj vstajenji. Sv. Jožef toti ne doživo na zemli odičenoga vstajenja Jezušovoga, a te je blažfl-joče žarke že naprej spflsto na njegovo živlenje od tistoga hipa, da je dao čflti Šimeonovo prorokiivanje v jeružalemskoj cerkvi
0	Jezušovoj smrti i vstajenji, štero bo vnogim v Izraeli v pogflbo
1	vstajenje. Ta vera je zbftjala v njegovom živlenji ne menje velkih petkov, kak vflzemskih jflter. Ta vera, da Jezuš vmerje i
vstane je bio zrok njegovoga trplenja i veselja. Z najveksov fa-dostjov je trpo za Jezuša, z Jezušom za zveličanje duš i ta njegova vera je s skuznov radostjov vživala v vekšoj blaženosti, kak more naše človeče srce zapopadnoti, srečanje radostne Device z Zveličitelom, ki je vstano za večno živlenje, s svojim sladkim detetom na vOzemsko jutro. Dokeč se ti moja duša ne nav-čiš veseliti križi, velkoga haska Matericerkvi ne boš mogla delati. Zataji se za Jezušovo Cerkev v tom, ka je že miljone dO-ševno i telovno vničilo, v vživanji opojnih pijač. Kelko več odtegneš od sebe, telko -večim dušam boš pomagao, telko vekša i čistejša bo tvoja zemelska radost v slflžbi Gospodovoj. Samo zatajOvanje, lObiteo križa zna čOtiti, kak sladek je Gospod.
7. Nebeške radosti D. Marije i sv. Jožefa na toj zemli ne mogoče niti izraziti, niti občutiti, celo niti pojma si nemreš vstva-riti, dOša moja, o njOvoj nezmernoj velikosti. Da pa se navčiš Iflbiti notrašnje samozatajOvanje, da rad včiniš vse na diko Je-zušovomi Srci i ne po svojoj voli, kak D. Marija i sv. Jožef, itak misli, nakelko si samo mogoči, na njune nebeške dare, veselje, šteroga sta zato bila deležniva, ar sta se v vsem podvrgla Jezušovoj voli i v nikšoj stvari nesta ravnala po svojoj. D. Marija se je prikazala canterbuškomi sv. Tomaši kak piše to Faber v knigi „Alles fOr Jesus" (vse za Jezuša) i njemi pravila, da nadvse prijetno delo včini, če jo časti tOdi v njenih nebeških radostaj, če na čast vsakšoj zmoli po edno Zdravamarijo. Te so sedmere nebeške radosti: Nevtepena Devica se v nebesaj radOje 1. tomi, da jo sv. Trojica nad vse stvari časti, 2. da se s svojim devištvom podigava nad angele i svetnike, 3. da velka svetlost njene dike celo nebo napuni; 4. da jo zveličani kak mater božo častijo, 5. da njoj Sin boži vse da, ka prosi od njega, 6. tistim iniloščam, šterih je na zemli bila deležna i tistoj diki, štera čaka njene služabnike v nebesaj, 7. da bo njena dike do zadnjega dneva naraščala. Ttidi zadnji zveličanec se bo njoj zahvalo za svoje spreobrnenje, plačilo toga mora Ona dobiti. Dflša moja, Če se tO pa tam spomniš na te nebeške radosti tvoje dobre Matere, ali ne vkloniš z veseljom svoje vole i ne boš pravila: Srce Jezušovo, naj se zgodi, naj se zgodi, naj se zgodi tvoja vola, moja nigdar, nigdar ne. Jeli pa še s kakšim veseljem? I premisli še, da sv. Jožef, ar se je tO na zemli tak verno zdržao poleg Marije v slUžbi Jezuša, v spunjevanji njegove vole, najbliže stoji D. Mariji i največ čOti od njenih radosti Za D. Marijov on ma med vsemi svetniki najvekšo diko i radost, ar je na zemli on za njov najbliže stao k Jezuši po točnom spunjavanji njegove vole. To
je obečao sladki Jezuš D. Mariji, gda je ona k njemi molila za vmirajočega sv. Jožefa (Marija Agredska „Myt. civ. Dei 1. 111. c 15. 874.) Dflša moja, ta dika D. Marije i sv. Jožefa te nebi gnala na to, da po njima pobožno iščeš volo Jezušovo ? Nebi se radflvala tomi, da lehko pri vsakšem djanji govoriš z njima, lehko sprosiš njfln tanač, pomoč, da včiniš, ka je Jezuši bole prijetno? K zmagi Materecerkve uspešno pripomoreš samo po napotenji dveh najodičenejših kotrig nebeške Cerkve, matere Cerkve i Patrona branitela. Zato v vsem izprosi njfln tanač dflša moja, naj ti nazvestita, ka je popunejše, i to včini z nezlom-livov trdnostjov. To je pot zmage, i Materecerke i tvoje, to Je-zušovoga srca jedina prava tolažba, pomirjenje, ki po smrti tiidi tebe naskori presadi v dom nebeških radosti. Da če boš tfldi trplenje z veseljom nosila, ne boš koštala plamena čistilnoga ognja. Vse ti bo odpflščeno, ar si jako lflbila pa niti ne ti, nego D. Marija i sv. Jožef, šterima si prekdala sebe i vse svoje za Jezušovo Matercerkev, njegovo srce. Dflša radflj se z njima na toj zemli, da boš se lehko veselila z njima tfldi v nebesaj.
MARIJA, NE ZAPOSTI NAS!
(DOšice Mariji)
Pa ti, predobra mati, nas ttikar zaptiliš? Dolina ta je skuznata, vej znaš! Brez tebe, mati tolažnica, brez tebe, v tugi pomočnica, brez tebe, naša moč, Obramba, dolina ta je v skuzaj potoplena . . .
Zato Marija, ne zapUsti nas I *
(Marija dušicam.)
TU ostati jaz več nemrem . . . Kak naj živem brez mojega Gospoda? Vsakši den brez njega mi je večnost, vsaki hip, srca utrip je meč . . . Kem gor v nebeške pokrajine ostanem mati skuzne te doline, vaša vsikdar tolažnica, vaša bramba, pomočnica , . .
Pot do spoznanja prave vere.
Mantrnik sv. Justin je bio pred svojim spreobrnenjom poganski modrijan. Narodo se je v Neapolisu v Samariji. Že od rane mladosti je jako želo spoznati Boga. A kak priti do toga spoznanja? Želen po modrosti, pripovedavle sam eta: Sam šo k ednomi Stoiki (vučenci modrijana Zenona). Preči dugo sam bio pri njem. Kda sam pa spoznao, ka v spoznanji božem ne napre-dOjem, ka toga spoznanja te modrijan nema, sam šo k driigom. modrijani. Te me je pitao kelko njemi plačam za včenje. Takše' obnašanje se mi je ne vidilo vredno filozofa i sam ga zapOsto. Pa žela po spoznanji prave modrosti mi je ne dala mira i šo sam k tretjemi modrijani, šteri se je jako hvalo s svojov zna-nostjov. Te me je pitao: Ali znaš glasbo, astronomijo, geometrijo? Ali misliš, ka boš kaj razmo od znanja, štero pela k blaženosti, če se prle ne navčiš te znanosti, štere edine morejo odtrgati duha od čiitnoga i ga napraviti zmožnoga za nadČDtne reči, za gledanje toga, kaje na sebi dobro ino lepo? 1 kda sam povedao, ka te reči ne razmim, me je zgono ... Ne sam znao, ka napraviti. Šteo sam probati z novimi modrijani. Tej so bili jako slavni. Eden takši modrijan se je pred kratkim priselo v naš varaš. Hodo sam ga večkrat poslDŠat i sam vsakši den več znao. Spoznavanje nadčfltnoga me je potegnolo vsega za seov; gledanje dOhovnoga mi je dalo peroti. V kratkom časi sam mislo ka sam postano modrijan i sam se v svojoj nespametnosti vii-pao, ka bom skoro gledao Boga. Prišlo mi je na miseo, ka bi zapiisto svet i šo kam v samoto, gde bi premišlavao. Šo sam k morji. Za menov je prišeo nekši starček pa me pitao, či ga poznam. Pravo sam, ka ne.
Nato pripovedavle Justin, ka sta se začnola pogovarjati. Justin je navdflšeno gučao od platonske modrosti, starček pa njemi je edno za ovim kazao zmote njegove modrosti. Justin je vse te zmote spoznao i pravo nazadnje žalostno: Koga pa naj si človek zbere za vučitela, či modrijani sami nevejo istine ? Starček pa njemi je pravo: Dosta prle, kak se je kaj znalo od tej modrijanov, so živeli pravični ino bogaboječi možje, ki so, napunjeni s sv. Dflhom, naprej povedali dogodke naših časov. Zovejo se pro-roki. Oni so spoznali istino pa so jo brezi straha i brez kakšega dobička za sebe, naznanjali iGdem. To, ka so oni napisali, ešče mamo. Da so gučali istino, nam svedoči preminolost i zdajšnost.
Poveličavali so Stvoritela sveta i onoga, šteroga je on poslao, KristuŠa. Moli, ka boš razmo. Nišče najmre ne spozna istine, če njemi Bog i njegov Kristuš ne odpreta oči!
— Odišla sta razno. Justin je ne vido nikdar več tistoga starčka. Bog zna što je bio. Justin je pa šo, začno je šteti pro-roke i Sv. Pismo i je lak našito želo svoje dilše po istini. Spre-jeo je pravico krščansko i tfldi vmro za njo.
Hiža zlata, skrinja mira božega (zaveze)
prosi za nas.
Cerkev, štero je zozidao Šalamon v čast pravoini Bogi* je bila zaistino pravo čfldo. Bila je napravljena iz najlepšega mar-mora, iz najdragšega lesa i po vsej stenaj se je svetilo od zlata. Škritija zaveze, v šteroj je meo Mojzeš tablo deseterih božij zapovedi, je bila napravlena iz lepoga lesa i odzvflna kak tiidi od-znotra oblečena s čistim zlatom. Liki Šalamonova cerkev pa škrinja zaveze sta bili samo predpodobi hiže, v šteroj je želo prebivati Jezuš Kristuš. To prebivališče, ki je v senco postavilo ŠalamonOvo cerkev i skrinjo mira božega ali zaveze, je — najčistejša Mati boža. Pa Marija je bila ščista priprosta deklička, štera se je preživlala z delom svojih rok. Ja, Marija je bila sir-maška na posvetnom bogastvi, ve je komaj znala, ka je zlato, za štero da telko lfldi vse svoje zmožnosti i celo Živlenje. Marija je pa mela kinč, proti šteromi je zlato brez vse vrednosti; mela je v srci kinč liibezni i milošče bože. Boga je mela v vsem svojem mišlenji, ino v vsej svojih želaj. Kak sv. Pavel pa ešče bole je zaničavala ona strah pred smrtjov — samo ka se nebi nikdar ločila od Iflbezni do Boga. Zato se je zgodilo, ka si je zbrao boži Sin ravno njo za svojo Mater i ka je postala zlata hiža Krala vseh kralov.
Tfldi mi postanemo prebivališče Gospodovo, či ga pri sv. prečiščavanji vredno sprejmemo. O, napravimo kak Marija iz svoje dflše zlato hižo, prebivališče, štero de vredno našega naj-vekšega Kra'a' Marija nas vči s svojim zgledom, Kristus pa z rečmi, kak se moremo pripravlati k sv. prečiščavanji. „Što me Iflbi" — nam pravi Jezuš — »tisti poslflša mojo reč, i moj Oča de ga lubo i prideva i va pri njem prebivala," (Jan. XIV. 23.) Lfibezen do Boga je prvo, ka je potrebno za sv. prečiščavanje. Liki pazi! Lflbezen do Boga, ki napravi iz naše dflše zlato hižo, je ne samo brezmiselno izgovarjanje: „Moj Bog, jaz te lflbim iz

celoga srca!" — nego je Iiibezen, štera nas zdrflžOje z Bogom, natančno spunjavanje božih i cerkvenih zapovedi.
Ali moreš praviti, ka liibiš Boga nad vse, či ne pretrpiš niti najtnenše reči brez mrmranja, či se nevolivaš zavolo vsakše naj-menše nesreče? Ali moreš praviti, ka lObiš Boga nad vse, či se doma postiš, indri te je pa zavolo Ifldi sram pokazati svojo vero? Ali moreš praviti, ka lObiš Boga nad vse, či neideš ob svetekih prečiščavanji, zato ka nebi zamiido posvetnih zabav i veselic ? Ti, ki nemreš brezi nevoščlivosti prenašati niti toga, či je što jakše oblečeni kak ti ? O, či lObiš Boga nad vse, te bi se ne želo do-padnoti sveti. Premišlavajmo i vtisnimo si v srce reči sv. ple-hanoša z Arsa: „Moja deca" — je pravo — „dobro se pozna, če je dfiša vredno sprejela sv. prečiščavanje; prenapunjena je. potem tak z lObeznostjov, ka je v svojih rečaj i dejanji ščista driiga. Zmožna je potem za najvekšo žrtev."
No i potom?
K sv. Filipi Neri je prišeo ob nekšoj priliki mladenec i njemi govorio z žarečim obrazom, kak so se stariši itak dali pregovoriti, da so njemi dopflstili včiti se pravoznanstvo. Sv. Filip je pa bio mož, šteri je ne lubo dugoga govoričenja, nego je mirno po-slflšao, navdOšene reči mladoga človeka, nazadnje pa je pravo: .No i potom?" Veseli dijak je odgovoro: „No, fiškališ postanem." . Svetnik doda: „No i potom?" — No, potom me bodo ljOdje cenili ; naravnoč stiskali se bodo pred mojov pisarnov, da bi jih zagovarjao pred sodnijov, veselo nadaliije dijak. „1 potom?" vrta sv. Filip dale. „Potom", nadaliije mjadenec, „potom vnogo penez zaslOžim, v sredini varaša si kupim velko hišo z lepim ogradom, preskrbim si konje i kočijo, poiščem bogato i lepo za-ročnico i živeo bom brezskrbno i lepo živlenje." Čisto tiho i suhoparno pita diihovnik še ednok: „No i potom?" — „Potom?" stiskavle dijak iz grla pomali. Hipno je konec veselih senj o prihodnosti i pa lepih načrtov. Mladi človek je postao zamišlen; resni, tmični oblaki so njemi zakrili dQšo, misli so se njemi obr-nole na smrt, na drevo i na grob, od tam pa so odplavale na velko tiho morje na drOgoj strani groba, na večnost. I vsi sod-nijski zagovori so izgGbili svojo privlačnost, ravnotak bogastvo, hiše i kočije, v očigled smrti je bila miseo na bogato i lepo žene čisto inačiša. Oda je mladenec odišeo iz sobe, že ne več senjao o fiškalištvi, nego sta s sv. Filipom že napravila načrt, kak bo šo v klošter i skrbo zato, ka pride — potom.
Strašna osveta boža.
Ne niti tak dugo tomi, leta 1909., da je Bog na strašen način kaštigao sramotenje svoje Matere, D. Marije. — Nekši mladenec, Giaccomelli po imeni, v najlepšoj svojoj mladosti od petdvajsetih let naprednjak, brezverec od glave do pet, je šo z nekšim svojim prijatelom na šeto v kroglini varaša Pize (na ltal-janskom). TO negdi sta našla mesto, gde je bio postavlen kep bi. D. Device, da bi jo častio tisti pobožni narod. Prijateo Gi-accomellijov se lepo pokloni i prekriža. No to je bilo nekelko čfldno tistomi naprednomi gospOdeki i začno se je z njim prerekati: „Ali še izda verješ?" Da pa bi zasmehflvao tfldi samo bi. Devico, zdigne svojega psa, šteroga je s seov vodo, da bikušno sveto podobo. A glej božo osveto? V tistom hipi spadne na zemlo kak mrtev. Prestrašeni prijateo ga začne ribati, da bi ga prizvao k živlenji, a zaman. Prišli so tfldi ljfldje, a vsa sredstva, da bi ga spravili k zavesti, neso pomagala. Odnesli so ga na dom i po zdravnikovom trOdi je prišeo k sebi. A ka, zgflbo je reč, a mesto ljudskoga govora — je začno lajati kak pes.
(Iz lista ,,Gospa Sinjska".)
Marijina podoba.
Pred Marijinov podobov na kraji loga je ednoga večera klečala mlada deklica i je opravlala svojo večerno molitev. Bila je sirota; bila je pobožno i krščansko vzgojena i je sama živela. Naednok je stao tihinski moški pred njov. Njegov obraz je bio od sunca zarjaveo, i njegove bliskajoče, črne oči so se vpirale v trepetajočo deklico. „Ali sem te jako prestrašo moje dete?" je pitao s krotkim glasom. „Ne ravno jako", je odgovorila deklica, .jaz prihajam vsakši den se kinčatMarijino podobo s cvetlicami i spevat mojo večerno pesem. Ali tfldi vi prihajate se, da bi molili?"
„Negda," je odvrno tihinec, „sem tfldi jaz bio takši nore i sem pred takšimi podobami spevao i niolo. Te čas je mino! To neide, da bi mož pred ednov ženskov vflgno svoje koleno. Ali me poznaš?" Deklica ga ne poznala. Bio je Karlo Benzoni, razbojnik, šteroga so se najbole bojali, strah Italije. Deklica je prosila i se molila moži, pri spomini na njegovo mladost, pri spomini na njegovo mater, naj se odvrne od poti krivičnosti i gre-hov. Sirotica je prosila moža, naj poklekne i moli. Deklica je napravila s svojimi rečmi poseben vpliv; ar strahzbOjajočemi
razbojniki so stopile skuze v oči. Deklica je to zapazila i zdaj j« zdignola nekši križec i je glasno molila „Spomeni se . . Oda se je pri zadnjih rečaj obrnola, je videla gizdavoga razbojnika nri kolenaj. V hipi je skočo gor, iztrgao je križ iz njenih rok i je v grmovji premino. Minolo je vnogo let Sirotica je postala nuna i je bila z voljena zavolo svoje pobožnosti za prednico. Ednoga dneva je stopo v klošter nekši barat i je pozdravo prednico z rečmi: „Bog te blagoslovi, moja hči! Ali me poznaš?" Potegno je svojo kapuco nazaj — bio je negdašnji razbojnik Karlo Ben-zoni! Naprej je privlekeo križec i ga je dao prednici z rečmi: „Karlo Benzoni ti ga je vzeo, oča Frančišek ti ga prinaša nazaj."
Moder odgovor kmeta. Nikši brezverni revolucionar je pravo ed-nomi krneli: ,Vaše cerkve i tOrme vam vse spoderemo." „To se lejko zgodi" njemi odgovori kmet „liki zvezde nam znan nehate i dokeč ostane ta abeceda na nebi, mo včili svojo deco šteti v njoj ime bože."
Bog je. V šdi v Vicune-le-Chateau, na Francuskom, je povedao vučiteo deci naj pišejo ka de njim on naprej pravo. Vučiteo je bio brezverec. Pravo je deci reči, s šterimi je tajio Boga. Naednok pa stane eden dečak i pravi: »Gospod vučiteo, Bog je!" Zatem pa stanejo vsa deca i kričijo: „Da, gospod vučiteo, Bog je!" Vučiteo je gratao ves zeleni od čemerov i je šteo, ka;bi deca pisala naprej reči, s šterimi je on tajio Boga. Pa deca so se ga ne zbojala, vstanola so vsa i spevajoč : „Bog je, Bog je 1" po viži nikfie znane njim ptsmi, so odišla iz šole. Vučiteo je osti.o osramočeni sam v šoli i gledao pred sebov prazne klopi.
Nebesa sta odavala. V nekšoj vesi pri Reni sta 18. majula 1865. leta pila v krčmi dva kmeta. Eien je bio katoličan, dragi pa luteran. Jako grdo sta gučala od vere i se delala z nje norca. Gučala sta tudi od nebes. Eden je pravo: „Jaz svoja nebesa jako fal odam." Drugi pa pravi: „Jaz odam svoja za eden krajcar." Komaj je to v5pQvedao je, spadno "doli s tolca i bio je — nntev. Drflgomf je gratalo hfldo. Dao je pc z vati doktora pa te njemi je že ne mogeo več pomagati. Za par vtlr je bio tlidl te mrtev.
vath, Ferenc Malašič, Glavač Klara, Štefan Laki, Joseph Drvarič i Ivan Horvath 50 —50 centov. Ivan Legčn 25 centov. Skiipno 42 dolara i 75 centov. Bog njim bodi obilen plačniki
Za zidanje farne cerkve v Sv. JiirjJ (v Prekmurji) je v Ameriki nabrao Boikai Jolef iz New Britain. Darfivali so sledeči v dolaraj: od Sv. Jiirja: Nemec Andrej 5, iz Sotine: Rogan Jožef 2 dvakrat, Šoštarič Peter 10, Schreiner Jožefa 1, iz Srdice: Juk Henrik 5, Gaber Franc 5, Kampel Friderik 1, Krenos Julij 10, Jauk Klara 1, iz Nuskove: Bočkai Jožif 10, Mekiš Štefan 5, iz Kalcha: Koller Alois 1, Sampl Janez 1, iz D. Sinika: Nemeth Ivan 1 dvakrat, Novak Imre l/3, iz G. Sinika: Čuk Janez 1, Ko-rošek Luis 1, Kenj Janez 1, Hainc Jožef V2, iz Libe: Strauch Alois l,Nic-dera Rudolf V2, iz Neustifte: Gomboc Karol i Florijan po V2. Prassl Janez Va> iz heuhausa: Koller Jožef i Janez pO 1, Miller F. I, iz Neumarka: Petannovitsch Luise % Poklič Franc 1, iz Krottendorfa: Mautner Ludovik V2. Mautner N. 2, iz Jamma: Schreiner Franc V2, Braunstein Alois Va» ,z Ma-rokreta: Kflplen Nikolaj 1, Hercei Janez 1, Ziegler Leopold Rakš V2, Trčko Mihali Mari Rogašovci 5, Prath Janez Minihof l/2 Fischl N. Junnersdorf 3, Braun Ana Kerkafo '/*. Kohler Ana Wirtenberg 2, Bodai Jiirij Kisunjom V2, Knapp Ana DObOr 1/2, Celeč Anton 1, Weber Lipot Feldbach Jad Robert A. Matjaš V2, Badi Janez N. Avstr. 1, Bardisch N. Nemško 2 75, N. N. 1, Deutsch Ana 1, Sehrny Jožef Szakonyfalva V2> Suppa Karol Weixlbaum 1, Kisilak jBrij G. Slaveč V2, Baumgartner "Jakob Bruck Oberpfalc 5. — Bertalanič Jožef iz Nuskdve i Mihalič Štefan od Sv. JUrija sta nabirala v P.ttzburgi. Darflvali so v dolaraj: iz Nuskove: Bertalanič Jožef i Anton po 5, Valeč Franc 2, Ružič J. i Bočkai Ana 2 50, od Sv. Jurija: Mihalič Št. 5, Vinko Ana 5, iz Sotine: Valeč Janez 10, Kočar Fr. 2, Rogan Fr. 5, iz Stdice: Gaber Fr. 5, Turza Jožef 5, Skledar Miha i Fr. po
1,	Biiček Marija 1, Kuzmic Jožef 1, iz Rogaiovec: Spiegel Karol i Sinko Roza 5, Sinko Lajoš 2, Sinko Imre 5, iz G. Senika: Tčrok Jfirij 2, Btt-čok Št. 1, Markoš Št. 1, Weber Miha 1, Hanžek Jožef 1, Labritz Karol 1, iz G. Lendave: Kovač Matija 1, Rajbar Jožef 2, iz G. Slaveia: Huber Št.
2,	Huber Jflrij 1, Kardoš Janez Bakovci 1-50, Mravitz Matija Kranjsko 1, Slamar Miha Dolič 1, Polec Jožef Neumark 1, Sukič Jožef Martinja 1, Faitel Miha D Senik 1, Maitz Friderik Ocinje 1, Brenn Robert Tauka V2, Sukič Karol Dolič 2, Sukič Franc Martinja 2, Celeč Franc Večeslavci 1, Viner Janez Martinje 1, Lipp Janez Ženavec Šimbn Št. Moravče 1. — Biiček Anton iz Srdice je v St. Louis nabirao dvakrat. Darflvali so v dolaraj: iz Srdice: Biiček Anton (dvakrat) 2 i 5, Fritz Henrik 2, Fritz Jožef (dvakrat) 2 i 2, Felkar Jožef 3 i 4, Biiček Alojz (dv.) 2 i 11, Hammer Alojz 2, Knapp Agata 5, Lapoša Št. 2, Zrim Janez 1, Bflček Laura 1, iz Sotine: Unger Ignac 2, Svetan?c Fr. i Svetanič Frenk po 2, Činč Fr. 2, Lapoša Anton (dv.) 2 i I 50, Lapoša Frenk i Jožef po 1,
Iz Ocinja: Maitz Joanna 2, Ka'mel Marija 2; iz Št. Louisa: Adler M. 1, Bear N. 2, Ktej Friderik 5; iz Bonisdorfa: Lenaner, Koller i Maitz Janez po 1; Osko Jožef G. Slaveča 2, Forjan Str Rogašovci 5, Spačič Andrej Arad 1, Gall Marija Als6 Or 2, MUller Lukač V2, Timmet N. Kramarovcl2, Brunner Karol Krottendorf 3, Brunner Frenk Kaleh 1, Puntigam Trenk Stratfen '/», Rozenkranz N. Rechnic l/2, Maitz Auguštin nabrao 69, Bakan Filip od s*. Jurija nabrao v S. Betlehemi oprvim 170 80, driigoč 32. Poslala sta še: Gomboc Roza 10 i Ružič Jožef 3. — Imena darovnikov bodč objavlena, če imenik od Bakan Filipa pride. Vsem darovnikom v imeni cele jlirjanske župnije tudi na tom mesti povem našo zahvalnost. Njiiva darovitnost nam vnogo pomaga i nas tiidi pedpera s tov lepov peldov na stanovitnost, na darovitnost, da mogočnomi Bogi včinjeno obliibo spu-nimo. Prosimo nadale vašo pomoč, priporočamo se vam, Bog vas naj blagoslovi. — Čarič Jožef župnik.
V Martinišči se dobijo molitvene pa za čtenje knige. Zvekšega so za mladino', nego dobre so za vsakšega. Dobijo se pa: Skrivnost presv. Rešnjega Telasa (12 din.), Mala cvetka (10 din.), Fantič le gor stani (13 din), Slavospev Marijin (5 din.), Rožica s Krasa (4 din.), Življenje Don Boska (10 din.), Večno življ^ije (20 din.), Hodi k Olt. sve-stvi (12 din.), Šolski molitvenik (18 din.), Pri Jezusu (9 din.), Molitve za šolsko mladino (1 din.). Dobijo se tudi Čisla, škapulari (Marijini i Frančiškov!), pojasi za III. red, cecva Srca Jezušovoga.
Blažena Jezušekova Trezika je letos maja 16. med bože svetce spisana. Njeno ime je odsehmao Sveta Jezušekova Trezika. Njeni prelepi življenjespis se dobi v uredništvi Novin v Črensovcih za 5-Din.
VSEBINA:
Z odpustki obdana pobožnostna vaja na čast
Marija, ne zapiišti t .. ... ....... —.	...
Pot do spoznanja prave vere ............... ...
Hiža zlata, skrinja mira božoga (zaveze), prosi	za nas
No i potom ? ...... ..." ........._ ... —	... ...
Strašna osveta boža ... ......... . .	......
Marijina podoba ......... ...... ... — ...
Glasi iz doma in sveta... ... ... ... ... .	— --
Stran: .. t
... 3
...	*
...	5
...	6 Z. y7
...	7
...	8