JIJTR/K« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri počtaem čvk. rj». * Ljvb^ani it. H.409 V&Ra mscečno, prtoma n * upravi ati pa poiti 10 Dan, doitavifan m dom pa 18 Din Telefon Uredn. 440 Leto I. (Vlil.), štev. 176 Izhaja razun nedelje in praz Račun pri poitaem ček. ia*. v Maribor, petek, 2. decembra 1927 Urednišivo ut uprav« Maribor, Aleksaadfova oeeUH.13 Oglasi pe Mia Oglass sprejem« tudi cgtsasl od dotok .JmM» v LJubiprnl, Nitma «1*1 SCr¥£¥a druga tpoha boljše-vEške ravoSudle V JUŽNI RUSIJI SE JE VOJAŠTVO IN PREBIVALSTVO UPRLO PROTI SEDANJEMU REŽIMU. — VLADNE ČETE SE POVSOD UMIKAJO IN PREHAJAJO K UPORNIKOM. BUKAREŠT, 2■ decembra. Po poročilih iz Bukovine in Odese so se vršile zadnje dni v Južni Rusiji povsod velike demonstracije opozicije proti sedanjemu sovjetskemu režimu. Včeraj so se demonstracije ponovile in se izpremenile končno v krvavo revolucijo. Signal je bil izdan v Odesi. Tamkajšnji sovjetski komisar Dančetiko je skušal demonstrante razgnati in je izdal ukaz, da naj se strelja na množico. Vojaštvo je sicer nastopilo, vendar pa se je takoj pridružilo demonstrantom in se obrnilo proti zastopnikom režima. Demonstranti so udrli skupno z vojaštvom v vladno palačo in ubili sovjetskega komisarja Dan-čenka. Njegovo glavo so nataknili na kol in jo nesli med divjim vpitjem po mestu. Revolucionarjem se je pridružila tudi mornarica. Mornarji so zapustili svoje ladje in je promet v odeškem pristanišču do nadaljnega zaprt. V Moskvi je nastalo radi poročil o vojaškem uporu v Odesi veliko razburjenje. Vlada je ukazala generalu Lesijeviču, da naj zaduši upor z vsemi sredstvi. General je zbral svojo armado, vendar je stopil z vsem svojim moštvom na stran revolucionarjev. Popoldne je prišlo še v več drugih mestih Južne Rusije do krvavih spopadov. Vladne čete so se morale povsod umakniti in so prešle deloma k upornikom. General Potemkov je skušal zadušiti u-por z 20., 21., 25. in 35. polkom, vendar so njegove čete odrekle pokorščino in prešle k revolucionarjem. Po Ai:@hlnovf zma«si Ozlovoljen! Capablanca. — Lasker, Bogoljubov, Niemcovič. Dosedanji šahovski prvak, Raoul Jose Capablanca, je silno ozlovoljen, ker je bil v matchu za svetovno šahovsko prvenstvo tako sramotno poražen. Ves svoj srd in žolč je zlil na Aljehina v »New-york Times«, kjer pravi, da je Aljehin zmagal samo zato, ker je tako skrupo-lozno izrabil vse njegove pogreške. Po njegovem mnenju je Aljehin v otvoritvah dober, v sredini često jako slab, najmočnejši pa v končnicah. Aljehin je napram napadom Capablance hladnokrven. Izjavil je mirno, da bo že 1. 1929 nudil Capablanci priliko, da si eventualno zopet pridobi naslov svetovnega prvaka. Mora! pa bo seveda položiti za to tekmo 10.000 dolarjev. Med tem pa se je že pojavil nov Aljehinov tekmec — stari dr. Lasker, ki ga je Capablanca 1, 1921 v Havani na Kubi vrgel s šahovskega prestola. Dr. Emanuel Lasker je namreč po vesti o Alje-hinovi zmagi izjavil koresoondentu »Vos slsche Zeitung«, da je vedno pripravljen izvojevatl dvoboj z Aljehinom, oko zahteva to šahovska javnost. Ni pa izključeno, da bo skušal Aljehin poprej obračunati še z dvema svojima tekmovalcema, ruskima rojakoma Bogoljubovom in Niemcovičem, ki sta istotako že več let kandidata za šahovski kraljevski prestol. Pred razkrijem težk ga zco&na v Mariboru Ivan Armand, ki je bil pred dnevi aretiran radi soudeležbe pri vlomu v pekarno Robaus na Koroški cesti v Mariboru, je pri zasliševanjih vse dni ostal trmoglav in ni hotel izpovedati ničesar, kar bi obremenjevalo njegove pomagače. Kakor znano, se je Armand pred leti poročil z neko vdovo, ki jc tajinstveno izginila s petletnim siuom. Zločin, ki ga je izvršil te dni, je zopet zbudil spomin na tajinstveni slučaj njegove soproge, in Policija je ponovno uvedla preiskavo tudi glede njegove žene, ki je po prvem soprogu, mesarju, podedovala pohištvo, stojnico in nekaj denarja. Ko se je vdova v drugo poročila z Arniandom, jo je ta silil, nai proda pohištvo, češ da se bosta preselila v Banat, kjer bo z njenim denarjem otvoril pekarijo. Dne 1. avgusta 1923 sta se poročila in žena je res prodala vse svoje imetje za 10.000 Din, nato brez sledu izginila s petletnim sinom iz prvega zakona. Takratna preiskava ni imela uspeha, ker se je Armand izgovarjal, da sploh ničesar ne ve. Pri ponovnem zasliševanju minulih dni pa je mož zašel v protislovja, ki ga sko-roda direktno označujejo za krivca so-progine nesreče, o kateri se še do danes ne ve, kaj se ji je pripetilo. Armand je namreč v Mariboru zatrjeval, da je ženo poslal na Muto k starišem, dočim je na Muti, kamor je šel kasirat denarje za prodano lastnino svoje žene, sorodnikom natvezi!, da jo je poslal z deco v Banat, kjer je otvoril pekarijo. Kljub tem protislovjem je trmast in ne pripoveduje ničesar, vendar vsi znaki in ugotovitve pričajo, da obstoja surnnja, da je ženo odstranil nasilnim potoni. Preiskava v tej smeri se seveda še nadaljuje in je le želeti, da razjasni ta skrivnostni dogodek. Danes je policija končala zasliševanja in ves obtežilni materijal izročila sodišču. Armand je zadnje dni močno potrt, predvsem, ker nima izgledov, da bi se izvil iz pravde in še nadalje prikrival svoja zločinska dejanja, katerih je osumljen. Zopet »verdammter Čič!« Te dni se je vršila v splošnoznan! sobi štev. 15 na sodniji zopet ena onih tipičnih razprav, ki so same na sebi vsakdanje, vendar mečejo žarko luč na naše nacijonalne razmere. Brivec A. Kožuh (prej se je dosledno pisal Koschuh) je vdrl s svojim sinom v privatno stanovanje g. Josipa Štibilj-a mlajšega in začel nad njim kričati: »Verdammter Cie, ist dos a Gasthaus... itd.« ter mu z nekim predmetom grozil. G. Štibilj je hladnokrvno postavil ozmerjalca na cesto. Včeraj se jc vršila tozadevna sodna razprava in ie bil A. K. na podlagi policijske prijave in izpovedi prič obsojen zelo milo na 200 Din globe in v slučaju neizterljivosti na 3 dni zapora ter v plačilo vseh sodnih stroškov. Kljub temu, da se take nacijonalne 'žalitve kaj često množijo in tudi obsojajo po paragrafih zn žaljenje časti — ni nikjer zapisano, da bi morali naši primorski rojaki žalitve nestrpnih drugorodcev mirno vtikati v »ep Nezdravi pojavi v Prekmurju MANJŠINSKO ŠOLSTVO, MADŽARSKI ŠOLSKI STOLČI, ZADRŽANJE CERKVENIH KROGOV IN DRUGO. Maribor, 2. decembra, Ob brezbrižnosti naše prosvetne in splošne uprave za razmere v Slovenski krajini, ki bi nam morala biti punčica v očesu, se razvijajo te razmere v pravcati narodni in državni škandal. Evo: Imamo v Prekmurju 13 manjšinskih šol, ki so velika rak-rana na našem ta-nošnjem narodnem telesu. V teh šolah mora biti po naredbi ministrstva prosvete učni jezik v prvih štirih šolskih letih za madžarske otroke madžarščina, od 5 leta naprej se pa združijo madžarski razredi s slovenskimi. In zdaj si poglejmo anomalijo: na nižje organiziranih šolah (Zamostje, Petešovci, Kapca, Lakoš, Gaberje, Čentiba) imajo Madžari en razred popolnoma madžarski, dočim imajo Slovenci sploh samo en razred, ki ga pa posečajo še Madžari po dovršenem četrtem šolskem letu. Pouk v teh razredih naravno kvarijo Madžari, ki ne govore odnosno v večini slučajev sploh niti ue razumejo slovenski, da trpi vsled tega pouk za slovensko deco, je na dlani. Vzroki, da se madžarski otroci v 4. prvih šolskih letih niti toliko ne nauče slovenščine, da bi jo razumeli, leži predvsem v dejstvu, da poučuje v madžarskih razredih učiteljstvo, ki ali samo ne obvlada zadostno slovenskega jezika ali pa se s slovenščino sploh noče ukvarjati, ker je še vedno madžarsko orijentira-no. Saj so vmes celo taki, ki so bili iz Medjimurja kot tam nemogoči izgnani. Mnogi imajo sicer izpit iz slovenščine, jezik pa obvladajo ie za silo. Značilno je, da so pred 7. leti, ko so polagali izpite iz slovenščine, mnogi boljše znali slovenski kakor znajo danes. Ali more v narodnem in državnem duhu vzgajati učitelj, ki izjavi, da učenec-Slovenec postane Madžar v hipu, ko prestopi prag njegovega razreda? Ali oni, ki je 1. 1919 pretepal slovenska fanta, ker sta prinesla manifest na tarnošnje Slovence, pa še danes poučuje v naši državi? Ali učiteljica, ki ;'e s svojo madžarsko agitacijo povzročila, da so bili slovenski otroci v dotičnem kraju dolgo dobo brez šole, ker jih madžarski šolski stolec ni hotel v šolo sprejeti? In to že pod našo upravo! Mož te učiteljice je napram o-rožniku naše države izjavi', da imajo Madžaii prav, če branijo slovenskim o-trokom vstop v šolo. Ali učitelji, v kojih rodbinah še govori izključno madžarski? Kojih lastni otroci greze slovenskim učiteljem, da jih bodo zabodli z noži in vrgli skozi okno, če bi prišlo do konflikta med našo državo in Italijo? Nismo šovinisti in ne zahtevamo ukinitve madžarskih manjšinskih šol. Eno pa moramo zahtevati: _ popolno reorganizacijo teh šol po načelih naših narodnih in državnih interesov in zamenjavo učiteljstva z domačini - Slovenci, ki govore tudi madžarski In so zanesljivi. Le takšno učiteljstvo bo vcepljalo deci v srca ljubezen do naroda in domovine. V te kraje treba poslati najboljše učiteljske moči, ne pa one kazenskim potom. Predvsem seveda moške moči. Le tako se bo šolstvo dvignilo. V manjšinskih razredih je treba število ur za slovenščino zvišati in določiti nekatere lajše predmete, za katere naj j velja kot učni jezik slovenščina. I Le poglejmo si, kako pošilja Madžar- ska na mejo svoje najboljše učne mo#, in sploh izredno skrbi za obmejno šol* stvo. Zlasti je tudi prepovedati šolanje v inozemstvu v šolo-obvezni starosti, Strogo je treba prepovedati, da madžarski šolski upravitelji dodeljujejo otroke slovenskih starišev, ki se priselijo, v madžarske razrede. Nekaj nečuvenega je, da naša državna prosvetna oblast dovoli svojemu uslužbencu, rojenemu Slovencu, šolanje njegovega otroka v madžarskem razreda. Velika pogreška se je storila tudi s tem, da se ni uredba o krajnih šolskih odborih raztegnila tudi na Prekmurje, kjer je potreba v tem pogledu večja ko drugod. Madžarski šolski stolči so še iz prejšnje ogrske dobe in se seveda le s težavo uživljajo v nove razmere. Da je ponekod ena in ista oseba predsednik 6 do 7 šolskih stolcev, gotovo tudi ne more ugodno vplivati na razvoj šolstva, ker je delokrog prevelik. Delovanje cerkvenih krogov v teK krajih je vse prej nego v skladu z našimi narodnimi interesi. V župniji Dobrovnik, ki ima kaplana Slovenca in šteje nad V* slovenskih duš, se v cerkvi nikdar ne čuje slovenska beseda. V Kobilju, popolnoma slovenski vasi, ki spada pod župnijo Dobrovnik, so vse maše madžarske. V Dolnji Lendavi, ki ima po ljudskem štetju iz 1. 1921 1500 Madžarov in 1300 Slovencev, je v cerkvi slovenščina pastorka, in zgodilo se je celo, da so bile slovenske stranke v župnišču nahruljene, da se mora tam govoriti madžarski Spomenica v tem smislu je bila ie Izročena našim oblastem. Dozdaj ne vidimo uspeha. Zato smo prisiljeni stopiti v javnost: Naše trditve ne slone na šovinizmu, ampak na konkretnih dejstvih. Naše oblasti so na napačni poti, če smatrajo madžarstvo v Prekmurju kot istinito narodno manjšino, ker bi morale smatrati tudi štajerčijanstvo v bivši Štajerski kot nemško narodno manjšino. To madžarstvo je madžarska uprava ustvarila umetnim potom iz slovenskega življa. Temu primerno je treba postopati v zadevah šolstva in obče uprave. Na čelo državne uprave morajo priti mesto slabičev ne tirani, ampak odločni narodni možje, ki na podlagi teorije in praktičnih izkustev ter zdravega razuma vedo n* ravnati svoje postopanje v narodnem in državnem smislu. i Mariborsko gledališče REPERTOARt Petek, 2. decembra. Zaprto. Sobota, 3. decembra ob 20. uri »Rokovnjači«. Abonenti pri dnevni blagajni imajo 25% popusta. Kuponi. Nedelja, 4. decembra ob 15. uri »Rokovnjači«. Kuponi. — Ob 20, uri »Eva*. Kuponi in znižane cene. Miklavžev večer v gledališču. V poj*- deljek, 5. dec. ob 17. (5.) popoldne se vprizori prvič v tej sezoni Gasparijeva otroška igra »Divji mož ali Ugrabljen* kraljičina«, nato pa se pripelje naravnost iz oblakov sv. Miklavž, da obdari deco. Paketi z natančnim naslovom naj se iz-roče v gled. pisarni do pondeljka opol-,daa. Poftnfm BfafanftV"gofovfrtif Cefta 1 Din Mttisi ©ibliiie BOJ ZA IN PROTI PRIKLJUČITVI KRČEVINE MESTU MARIBORU. V nedeljo, 4. dec. se bodo vršile v Kr-jofcvini občinske volitve, ki bodo za obči-fno velikega pomena. Izvojeval se bo namreč boj med pristaši in nasprotniki pri-iključitve krčevinske občine k mestni občini mariborski. Bivši razpuščeni občinski odbor je poleti z večino glasov sklenil, da naj se Krčevina priključi mestu 'Mariboru, ker bi imeli Krčevinarji od tega velike koristi. S priklopitvijo bi bilo pomagano vsem tukaj stanujočim državnim nameščencem in upokojencem, ker "bi potem prejemali višje draginjske doklade in bi se zato tudi drugi raip tukaj naseljevali, kar bi bilo gotovo v prid zlasti obrtnikom, pomagano pa bi bilo staršem šoloobiskujočih otrok, ker bi bili oproščeni šolnine, ki jo morajo zdaj pla-Ičevati, če posečajo njihovi otroci mestne osnovne ali meščanske šole. Šolnina ije. dozdaj znašala za vsakega otroka 100 tDin, od letošnjega šol. leta naorej pa se bo, kakor je bilo naznanjeno učenkam meke dekliške šole, zvišala na 200 Din. Mestna občina bi nam uredila ceste in pota, ki so zdaj res v desolatnem stanju, mestna policija bi tu vzdrževala red in občani bi bili varni pred ponočnjaki. 'In tako bi se dalo našteti še cela vrsta ugodnosti, ki bi jih bila Krčevina deležna po spojitvi z mestom. Gori omenjeni' sklep občinskega odbora je dne 25. julija potrdil tudi plebiscit, ki se je s 410 glasovi proti 143 glasovom izrekel za priključitev. Občinski odbor je nato formuliral tudi pogoje pod katerimi se more ista izvršiti. Mesto mora sprejeti celo občino, neokrnjeno, ne Samo one dele, ki mejijo na mestni teritorij. Krčevina naj ostane še nadalje lastna katastralna in popisna občina, kmečkim posestnikom naj sc puste vse dosedanje »godnosti, n. pr. pravica, da smejo doma klati živino, tovarnama mesnih izdelkov Welle in \Vogcrer se mora privoliti, da izvršujeta svoj obrat nemoteno naprej kakor doslej itd. Vse je zdaj mislilo, da je s tem priključitveno vprašanje rešeno in v »Slovencu« je bilo opetovano čita-ti, da se Krčevinarji obračajo do mestnih občinskih svetnikov s prošnjami za pomoč in podporo v raznih zadevah, pa vselej so se jim morale prošnje odbiti z razlogom, da Krčevina še ni pridružena mestu. Nastopili so namreč nekateri mal-kontenti, ki z občudovanja vredno vztrajnostjo in žilavostjo pošiljajo pritožbo za pritožbo proti priključitvi raznim oblastim. Ti gospodje pač ne pomislijo, da je vsako veliko mesto nastalo na ta način, da so se prvotni naselbini pridruževali okoliški kraji. Ko bi bili ljudje vselej in povsod takega naziranja, kakor so ti gospodje, bi ne bilo n. pr. velike Ljubljane, ne velike Prage, ne dvomilijon-skega Dunaja. Kot razlog za svoje nasprotovanje navajajo ti nezadovoljneži, da bodo morali občani po združitvi z mestom plačevati veliko večje davke, četudi se je ha javnih shodih od nepristranskega veščaka v davčnih zadevih dokazovalo, da to ne drži. Ako bi bilo res, da so v mestu toliko večji davki, bi morale biti v Krčevini vse stvari mnogo ceneje. Povejte pa gospodje, ki vodite ta odbor proti priključitvi, kaj je v Krčevini ceneje kot v mestu? Ali so cenejša stanovanja, ali živila, ali vino, ali obrtniški izdelki? Ko bi bilo tako, bi pretežna večina Krčevina rjev ne kupovala svojih potrebščin v mestu, kjer se dobi vsako blago v veliki izbiri po isti ceni kakor v Krčevini, ali morda še ceneje. Ali hočete rešitev priključitvenega v-prašanja zavlačevati dotlej, da stopi v veljavo novi občinski zakon, kojega načrt je že izgotovljen in bo v najkrajšem čas^i predložen Narodni skupščini. Novi obč. zakon predvideva samo velike občine, ki si morajo postaviti posebne hiše z dvorano za seje obč. odbora, s stanovanjem za občinskega uradnika (tajnika), občinskega slugo i.' dr. Da potem Krčevina ne bo mogla obstati kot samostojna občina, je jasno, ker je premajhna in presiromašna, da bi mogla zadostiti vsem zakonskim določbam. V takem slučaju se bo pač občina Krčevina razkosala. Oni deli, ki mejijo z mestno občino t. j. Petrovo selo z vinarsko in sadjarsko šolo ter Pod Piramido, bodo pripadli Mariboru, ker jih mesto za svoj razmah neobhodno potrebuje in ker tudi ti kraji želijo biti združeni z mestom, od katerega imajo vse dobrine, luč. vodo, kanalizacijo. Drugi del občine Krčevine nad Tremi ribniki pa se bo lahko spojil s katero drugo severno občino. Nevarnost razkosanja občine se da odvrniti edino s prostovoljno priključitvijo cele občine k mestni občini mariborski. Zato, volilci, če Vam je dobrobit občine pri srcu, glasujte v nedeljo vsi za »Gospodarsko in priklopitveno listo«, vrzite volne kroglice v prvo skrinjico! , Danes y petek veliki koncert muzike kraljeve garete. Nastopi 120 godbenikov pod osebnim vodstvom višjega kapelnika Pokornega. Prsče-tek ob 20. url v veliki dvorani Uniona. Mariborski in Našim zunanjim naročnikom Današnji številki smo za zunanje naročnike priložili položnice ter prosimo, da poravnajo naročnino za december. Obenem prosimo one cenjene naročnike, kf so novembra prejeli predpisane položnice, da do 15. decembra poravnajo dolžno naročnino, da moremo napraviti letni zaključek v redu. — Uprava »Večer-, flika« Proslava 1. decembra v Mariboru. Državni praznik, deveto obletnico našega ujedinjenja, je Maribor proslavil na običajno svečan način. Mesto se je že na predvečer odelo v državne in narodne zastave, včeraj dopoldne pa se je vršil v stolnici svečan obred, ki ga je izvršil Škof dr. Karlin ob prisotnosti predstavnikov političnih in vojaških oblasti ter raznih korporacij. Zvečer se je vršila po mestu bakljada ob spremstvu vojaške godbe. Večer sam pa je novinarski klub mariborski proslavil z zelo uspelim koncertom, kateremu je sledila animirana zabava v Unionski dvorani. — Gospodarsko In politično društvo za V. okraj ima jutri v soboto 3. decembra ob 20. uri v »Mariborskem dvoru« širšo odborovo sejo, na katero so vabljeni vsi člani. Seje se bo po možnosti udeležil narodni poslanec dr. Pivko in pa nekateri kandidati za občinski svet. —"” Strankin dan. Ker je prve dni decembra vse polno drugih prireditev, je strankina zabava preložena na mesec januar. Pač pa se bodo v smislu poziva osrednjega strankinega vodstva pobirali prispevki za stranko in prosimo vse pristaše, da po svojih močeh kar največ prispevajo. Kajti brez denarja je vsako uspešno delo nemogoče. — Sreski odbor S. D. S. za mesto Maribor. — Zaprte ceste za prevozni promet. Mestni magistrat mariborski je na svojem kolegijalnem obravnavanju sklenil, da se prepove prevozni promet za vsa vozila v Jenkovi ulici med Vetrinjsko in Gosposko ulico in na cesti »ob jarku« med Vetrinjsko in Kopališko ulico. Tozadevne svarilne table so na razvidnih mestih pritrjene. — »Jugoslavvische Presse« se bo imenoval nov nemški dnevnik, ki prične v kratkem izhajati v Mariboru. Bo to baje »neodvisen političen list, katerega namen bo pospeševati domačo trgovino, obrt in industrijo, zlasti v inozemstvu«. — Pri letošnjih občinskih volitvah v Mariboru kakor tudi v Ptuju se imenujejo kandidatne liste Nemcev tudi »Domača gospodarska lista«... S tem je povedano dovolj jasno, kdo bo financiraj ta list. -*> Slovo polkovnika Sariča iz Maribora. Adjutant Njeg. Vek kralja, polkovnik Dragomir P. Sarič, se pri svojem odhodu iz Maribora zahvaljuje vsem svojim znancem na iskrenem prijateljstvu, ki ga bo ohranil v trajnem spominu. Odpotuje 4. t. m. ob 14.37 minut. — Vozni red mestnega avtobusnega prometa. Že v nekaj dneh izide vozni red za mariborski' mestni avtobusni promet, s čemer bo našemu občinstvu gotovo zelo ustreženo. Pri sestavi novega voznega reda se bo gledalo zlasti na to, da bodo imenovani avtobusi, ki vozijo na progi Glavni trg—glavni kolodvor, imeli vedno zvezo tudi z dohajajočimi vlaki. Sedaj je v mestu v prometu 5 avtobusov. Po dva vozita na glavnih progah, eden pa na Pobrežje. Zadnja proga bo podaljšana do Koroške ceste—Gajeva ulica. Sicer promet v Pobrežje ni vedno zadosten in bo zato nekaj voženj ukinjenih, vendar pa bo avtobus..vozil zjutraj, opoldne in zvečer pogosteje kakor ob drugih urah. Izmišljene vesti o atentatu na Mussolinija. Včeraj dopoldne se je po Mariboru razširila vest, da je Mussolini ubit. Vest so prinesli potniki iz Avstrije in je šla bliskoma od ust do ust ter izzvala vsemogoče komentarje. Nekateri so v strahu videli že celo vojno med Italijo in Jugoslavijo. Že popoldne pa se je izkazalo, da je bila vest samo navaden borzni manever raznih borznih špekulantov. — Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru, vabi vse vojne oškodovance (prečane) na občni sestanek, ki se bo vršil dne 4. decembra ob 10. dop. v dvorani Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Odborovo poročilo o dosedanjem delovanju 2. Sestava in odobritev spomenice vladi, narodnim poslancem itd. 3. Določitev eventuelno potrebne deputacije. 4. Vprašanja in pojasnila. Ker. je sestanek velike važnosti, naj se ga vsak vojni oškodovanec udeleži! Zagreb manifestira za Francijo. Včeraj dopoldne so se po zagrebških ulicah in trgih spontano razvile manifestacije naši zaveznici Franciji. Šetaici in njim na čelu omladina so se zbrali v veliko povorko in prepevali po ulicah domoljubne pesmi in vzklikali Franciji. Na Zrinjevcu so odpeli vse tri naše himne in marseljezo. vmes pa demonstrirali proti Italiji. Povorka je hotela kreniti pred francoski konzulat, policija pa jo je prej razpršila, nakar se je pričelo zbirati občinstvoma Akademičnem trgu, da pojde od tod pred francoski konzulat. Sredi o-gorčenega vzklika proti črnosrajčnikom in manifestiranju za Francijo je bila pa tudi ta povorka po policiji razgnana. — Umetniška razstava. V nedeljo se otvori v Celju v posvetovalnici mestne hranilnice razstava del (slikarstvo — grafika — plastika) mariborskih umetnikov Pirnata in Mežana. Zanimiva razstava bo otvorjena do 15. decembra. — Koncert Zikovcev. Koncertni biro Glasbene Matice je napravil Mariborčanom gotovo veliko u-slugo, da je pridobil Zikovce, kojih slava raste od dne do. dne in stoje ravno sedaj ria vrhuncu svoje umetnosti. Naši stari in ljubi znanci se vračajo po dveletnem presledku med naš ovenčani s svetovno slavo kot eden najbolj upoštevanih kvartetov vsega sveta. Slovenije, kjer je kvartet pred leti nastal, se Zikovci vedno hvaležno spominjajo ter se po izredno uspeli turneji po Južni Ameriki tudi letos vračajo k nam, da nam dajo priliko, uživati njihovo božatistveno muziko. Kot vedno doslej, pomeni koncert Zikovcev tudi tokrat za Maribor dogodek prve vrste, samo s to razliko, da so umetniki od svojega zadnjega nastopa v Mariboru še znatno napredovali. V Mariboru nastopijo v pondeljek, dne 5. decembra v veliki Unionski dvorani. Koncert je v abonmaju, ter se dobe še preostale vstopnice v predprodaji na običajnih mestih, če nihče drug, bodo napolnili dvorano Zikovci, o tem ni dvoma, zato si pravočasno zasigurajte vstopnice. — Dražba na carinarnici. Trgovski gremij opozarja svoje člane, da se vrši prihodnjo soboto in pondeljek, vsakikrat ob 9. dop. na mariborski carinarnici dražba raznega trgovskega bla- Otvoritev telefonskega prometa z Nem* či]o. S L decembrom se je otvori! telefonski promet v relacijah Ljubljana—Ber-iin, Maribor—Berlin, Ljubljana—Leipzig, Maribor—Leipzig in Maribor—Augsburg. Pristojbina za enoto (3 minute) navadnega pogovora iznaša za relacijo: Ljubljana—Berlin Din 97.35, Maribor—Berlin Din 90.75, Ljubljana—Leipzig Din 5425, Maribor—Leipzig Din 77.55 in Maribor— Aušburg Din 70.95. Pristojbina za poziv-nico iznaša 7» pristojbine za navaden pogovor. — Čudak v frančiškanski cerkvL Ljudem, ki so bili včeraj ob pol 12. pr! pridigi v frančiškanski cerkvi, je pripravil veliko iznenadenje neki čudak ali pa verski blaznež. Naenkrat se je pojavil pred glavnim oltarjem z velikim papirjem v roki v obliki časopisa. Iz tega papirja je začel prepevati, moliti in jokati, pri tem se je pa globoko klanjal in poljubljal tla. Ko je svojo čudno pobožnost opravil, je pa potegnil iz žepa vžigalice ter papir zažgal. Med zažiganjem se je zopet klanjal, potem pa malo posedel v prvi klopi. Ko je od papirja ostal na tleh samo pepel, se je dvignil, pobral pepel v svoj klobuk ter z njim med neprestanim klanjanjem, prepevanjem in tul en jem o-biskal vse oltarje. Nazadnje se je ustavil zopet pred glavnim, stresel preko ograje iz klobuka pepel, napravil par poklonov, dal klobuk na glavo ter odkorakal iz cerkve. — Dober izgovor. Orožnik J. K. od postaje v Studencih je ustavil na cesti človeka, ki je močno spominjal na nekega zasledovanca. Vse se je točno vjemalo z opisom, samo »posebno znamenje« — brazgotina na. glavi — je bila pod pokrivalom. Orožnik, ki je posebno čakal na odkritje tega znamenja, je možakarju lepo salutiral. Mož odvrne; pozdrav — enako. — Pa bi se lahko odkrili! — Čemu saj sem Vas dostojno pozdravil! Odkrite si! — Mož se odkrije in evo — brazgotine! — Sedaj pa vem, zakaj ste salutirali, pravi orožnik, — O ne, se odreže možak, ravna! sem se po ljubljanskih damah,, ki so pisale, da ie odkrivanje Slab pozdrav, Buren rubež. Te dni je v Studencih neki mariborski odvetnik z orožniško asistenco nekaj zarubil pri Ivani O. Žena je skušala več stvari skriti in ko so ji to preprečili, je vpila na vse pretege. Ob vpitju se je zunaj nabralo vse polno ljudi. Pri velikem hrupu pa nibilo drugega kot ovadba o-rožnik aproti razburjeni ženski po § 104. 20 kokoši ukradenih. Minulo noč so neznani storilci ukradli v mestnem dnevnem zavetišču na Koroščevi cesti 20 kokoši, v skupni vrednosti 700 Din. Danes pa je policija pri perutni-uarju Abetu zaplenila 9 piščancev, ki so mu bili prodani od neznanih oseb, a izvirajo iz navedene tatvine. Tat kolesa prijet V soboto je orožniška stanica v Zgornji Sv. Kungoti obvestila mariborsko policijo o tatvini 2600 Din vrednega novega »Styria« kolesa. Kmalu nato je v Slovenski ulici zalotil stražnik mladeniča Ferdinanda Kurnika, ki je ponujal opisu podobno kolo za 500 Din, Zaplenjeno kolo je oškodovanec spoznal za svoje, do-čim so tatu oddali sodišču. — Nesreča pri delu. Stavbinskemu delavcu Marku PajkO se je pri razkopavanju gramoza na cesti proti Sv. Ožbaldu vsulo toliko kamenja na levo nogo, da mu je zdrobilo peto. — Krojaški vajenec Ivan Slaček v Studencih je za svojega mojstra sekal drva ter se tako močno vsekal po levi roki, daje moral v bolnico. — Obrtniki I. okraja! Danes, petek, dne 2. decembra ob b. zvečer sestanek obrtnikov 1. okraja v gostilni Verzel (Pregel) ,na Slomškovem trgu. Za dobrohotno udeležbo vabi volilni odbor obrtnikov. — 1821 Kavarna Evropa. Od 1. decembra popolnoma nov spored. V nedeljo popoldan družinski spored s koncertom. — 1823 Koline (iurež). Mariborski dvor, Narodni dom. Klobase jetrne, krvave. Prvovrstno vino. Oset. —« 182? V Maribor u, cTne ?. X H I92T, Mariborski V E C E R N I K Jufra Stran 3. Bogastvo s tradicijo ROTSCHILDOV GRAD. - PREMIRJE MED CESARJEM IN BANKIRJEM. — CESAR V BANJL Od vseh svetovno znanih bogatinov ima največ tradicije rodbina Rothschil dov. Zgodovinsko najznamenitejši je njen grad Ferriere pri Parizu, ki so ga Rothschildi zgradili še pred Napoleonom, ko so že bili za tedanjo dobo odločilni v denarnem in gospodarskem svetu. Pod Napoleonom I. so bili Rothschil di bolj na strani cesarjevih nasprotnikov, kar se je jasno videlo po Napoleonovem padcu. Ko si je Napoleon III. osvojil moč, ni pozabil na prijatelje in nasprotnike svojega strica. Nasprot niki so bridko okusili njegovo nemilost in maščevalnost. Da bi se maščeval nad Rothschildi, je cesar sam dal ini-cijativo in veliko državno podporo za ustanovitev velikega denarnega podjetja, ki bi naj Rothschildom delalo konkurenco. To denarno podjetje je pa delovalo le pet let. Ponesrečene špekulacije so povzročile polom in Roth-schildove banke so bile zopet prve in brez tekmeca. Napoleon III. je uvidel, da se mora pomiriti z mogočnimi finančniki in s cesarico Evgenijo je napravil oficijelen obisk na gradu Ferriere. Ta sestanek med bankirjem in ce sarjem Je bil kakor kakšna mirovna konferenca dveh do tedaj nasprotnih sil. Napoleon III. se je podpisal tudi v knjigo za goste Rothschildovega gradu. V spomin na ta obisk in na svojo zmago so pustili Rothschildi list s ce- ——B sarjevim podpisom prazen. Nanj se ni nihče podpisal do leta 1870. Tedaj je v nemško-francoski vojni grad Ferriere postal glavni stan nemške vojske in prebivališče cesarja Viljema I., Bismarcka in Moltkeja. Ti trije nepovabljeni gosti so se tudi podpisali v spominsko knjigo gradu in sicer poleg podpisa francoskega cesarja. Grad je bil opremljen s tolikim luksusom, da cesar Viljem ni hotel spati v preraz-košni spalnici. Za spalnico so mu preuredili kopalno sobo in sicer na ta način, da so eno kad napolnili z blazinami. V taki postelji je spal nemški cesar ves čas svojega bivanja na gradu. Do zasedenega gradu je pa tudi drugače kazal mnogo obzirnosti. Okrog gradu so bila velika lovišča in tako tudi velik park za fazane. Cesar je strogo prepovedal vsak lov. Bismarck kot strasten lovec se pa ni mogel premagati in je nekega dne ustrelil tri fazane. Ko je stari cesar slišal streljanje, je postal ves divji. Svoje dvorjane je nagnal, naj takoj poiščejo krivca. Lovca so seveda vsi poznali, a si tega nihče ni upal javiti cesarju. Nazadnje, ko se je cesarjeva jeza malo polegla, so sestavili poročilo, da so Bismarcka na sprehodu fazani »napadli« in da je streljal le zato, da bi jih odgnal. Na gradu Ferriere so se vršila tudi mirovna pogajanja med nemškimi in francoskimi zastopniki. Žena, ki hrt*, mola zbuditi od mrtvih V Berlinu se je v zadnjem času med mnogimi drugimi razširila sekta »močne molitve«. Vodja te sekte je neki Wei-senberg, kateremu pristaši pripisujejo tudi moč vzbujati ljudi od mrtvih. V Potsdamu je umrl te dni pek Rode in njegova žena, vneta vernica čudne sekte, je bila prepričana, da se bo zgodil čudež in da bo moža oživela »močna molitev«. — Zdravnik je ugotovil smrt, ter pozval vdovo, naj odpremi mrliča v mrtvašnico. Komaj je zdravnik odšel, je vdova začela moliti in pozvala je na pomoč še nekega Holza, ki velja pri sekti za voditeljevega pomočnika. Tri dni in tri noči sta molila pri mrliču, da so se sosedje začeli vznemirjati ter so končno javili tudi oblasti, da je mrlič proti predpisom še vedno v hiši. Ko so zastopniki oblasti prišli, so pa našli stanovanje zaklenjeno. Ker Itridnevna molitev ni pomagala, se je vdova četrti dan odpeljala v Berlin po samega mojstra Weisenberga. Vodja sekte je ženo poučil, da je »močna molitev« samo proti duševni smrti in da proti telesni smrti ni leka. Ko se je žena vrnila, je bil mrlič že na pokopališču. Proti sekti je oblast uvedla preiskavo. Sleparski Sv. Peter in mlada vdova V neki vasi blizu Užhovoda na Slovaškem se je pred par tedni pojavil mož z dolgo belo brado, ki je ljudem dejal, da je — sv. Peter. Udomačil se je pri mladi vdovi kraj vasi in vaščani so ga začeli pridno častiti z raznimi darovi. »Sv. Peter« jim je to povračal z dolgimi molitvami in raznimi ceremonijami. Nazadnje jim je napovedal — konec sveta, a je obljubil, da bo skušal rešiti pobožno vas s svojo veliko priprošnjo. Darovi v posvet- nem blagu so radi tega prihajali seveda še v večjih množinah. Ko je bil »sodni dan« že blizu, so videli vaščani ponoči okrog vdovine hiše prikazni, ki so naličile na samega Jezusa in njegove apostole. »Sv. Peter« je dejal, ,da hodijo k njemu na posvet radi konca sveta. Nazadnje je odredil 24urno molitev. Ko so bili seljaki v molitev najbolj zatopljeni, je pa svetnik izginil in z njim tudi mlada vdova. Oblasti so pozneje našle v hiši kinotnatografične priprave, s katerimi je slepar prikazoval Jezusa in apostole. Banditski obisk ori pariškem antl-kvariu. V Parizu se je pripetil neobičajen primer, ki dokazuje, kako velikega po mena je v nevarnosti prisotnost duha in hladnokrvnost. V času opoldanskega počitka sta pred dnevi dva razbojnika potrkala na vrata nekega pariškega antikvarja. Sam antikvar jima je odprl, zločinca pa sta zakričala: »Roke kvišku!« Začuden je obstal pred njimi, v tem pa ga je eden izmed napadalcev sunil s tako močjo v trebuh, da se je antikvar zgrudil na tla. Zločinca sta planila nanj in zahtevala, naj jima izroči denar. Antikvar pa je zbral vse moči in pričel klicati na pomoč svojega nameščenca, čeprav je vedel, da je že odšel h kosilu. To ga je rešilo. Razbojnika sta se prestrašila in eden je odhitel do vrat. da jih za-straži. Komaj pa se jih je dotaknil, se je oglasil električni signal, ki je razbojnika še bolj prestrašil. Zbežala sta k hišnim vratom, ki so pa bila na čudežen način zaklenjena, ker jih je hišni gospodar, ki je slišal klice na pomoč, zaklenil in pozval policijo. Zločinca sta nato hotela skočiti skozi okno, v tem pa so ju zgrabile že krep ke roke pariških detektivov in redarjev. ■ ■________ za obleke, kostume ter plašče se priporoča cenjenim damam v hiši in izven hiše. Naslov v upravništvu „Večernika\ 1795 AVARNA JADRFJM v soboto in nedeljo prj normalnih cenah ONCERT slave za Sarmo ter dobro kislo zelje in fino kadno repo se dobi pri gospej Lovrec Glavni trg, vrsta olja. 1820 Najprimernejša kupite najceneje prt tvrdki ANICA TRAUN drajaki trg 1. 24» Šport Kfe le sDortna disciplina Rapidovo moštvo zapustilo igrišče. Včeraj popoldne sta nastopili moštvi Rapida in Maribora v prijateljski tekmi, da preizkusita svoje moči in dokažeta, komu po pravici pritiče naslov okrožnega prvaka. Z velikim zanimanjem pričakovano tekmovanje pa je imelo klavern konec. Ob napovedani uri sta ob splošni napetosti pod vodstvom priznanega sodnika g. Planinška nastopila nasprotnika, kojih igra je bila spremljana z deljenimi simpatijami. Potek tekme je docela odgovarjal pričakovanju. Maribor je bil v rahli premoči, mestoma pa sta si bila nasprotnika enakovredna. Napadi Maribora in čiste pozicije so končavale v rokah Rapidovega vratarja, ki je bil izredno razpoložen. V menjajočih napadih in protinapadih je potekla prva polovica polčasa, ne da bi katero izmed moštev doseglo uspeh. Maribor je imel očitno smolo, toda sigurne izglede na zmago. Končno je uspelo Rapidu radi napake krilcev Maribora, ki so igrali preveč o-fenzivno in radi kardinalne pogreške vratarja, ki je ob nepravem času zapustil vrata, da je dosegel vodilni goal. Žoga je našla prazna vrata. Takoj nato je kljub žilavi obrambi Rapida Maribor prešel v izredno ostro ofenzivo in se približal na kratko razdaljo, kjer je bil Hreščak II. dvignjen od dveh mož in v padanju dosegel goal, toda sodnik je pred tem odžvižgal 11-metrovko. Rapid je pričel protestirati. Kapitan moštva Kurz-man pa si je dovolil v neki izjavi napram sodniku žaljivko, katere posledica le Wfet izključitev, nakar je Kurzman pozval moštvo, da zapusti igrišče, kar se je tudi zgodilo v 32 minuti pri stanju 1:0 za Rapid ob splošnem zgražanju občinstva. S tem je Rapid zagrešil velik presto« pek, ki ga bodo športne instance primerno kaznovale. Gotovo je, da bo moštvo dobilo najmanj polletno zabrano i-gre. Dogodek pri zadnjih tekmah in rastoča agresivnost je samo posledica popustljivosti, sigurno pa je, da se bodo našla sredstva, ki bodo tako učinkovala, da bodo slične demonstracije za vedno prenehale. Hajduk : Concordia 3:3 (2:1). V včerajšnji tekmi med Hajdukom hi Concordio v Zagrebu je doseglo zagrebško moštvo izredno ugoden rezultat, ki je po poteku kljub dobri igri državnega prvaka popolnoma zaslužen. Hajduk je bil prvi polčas v premoči, v drugem pa je prevladovala Concordia. Vojaški reprezentanci Zagreb : Ljubljana 2:1 (1:0). Včeraj se je v Zagrebu odigrala prva tekma med vojaškima reprezentancama Ljubljane in Zagreba. Zagreb je zmaga! llmetrovko. V goalu Zagreba se je dobro obnesel Mariborčan Čerče. Jugoslavija:Jedlnstvo 2:2 (1:0). Jugoslavija je nastopila s tremi rezervami. Jedinstvo je igralo zelo odporno in zasluženo izenačilo. Scor radi Tudi iz kamenite dcfee V Klampenbergu pri Kopenhagnu in še v drugih severnih krajih so v zadnjem času izkopali mnogo ostankov iz kamenite dobe. Največ izkopanin je na otoku Štora Karlso. Med arheologi so se sedaj razvile velike debate, ali so bili častitljivi predniki Skandinavcev pred 4 do 5 tisoč leti ljudožrci ali ne. Eni dokazujejo, da so se našle tudi razbite človeške kosti med živalskimi in da je to dokaz za kanabali-zem nordijskih ljudi iz kamenite dobe. Živalske kosti pomešane s človeškimi naj bi bile ostanki velikih pojedin. Od druge starni pa se zatrjuje, da so polomljene človeške kosti ostanki onih prednikov, ki so postali plen raznih zverin. Debata se obširno in ostro nadaljuje ter je še popolnoma negotovo, katera sodba bo obveljala. Novo Dcslcole angleške državne banke Z največjo pozornostjo se gradi v Londonu, kakor kakšna trdnjava, poslopje angleške državne banke. Stavbišče je obdano z neobičajno visokim plotom in vsi delavci so baje najeti le proti prisegi, da ne bodo nikomur govorili o tem, kaj in kako delajo. Govori se o celi mreži tajnih podzemnih hodnikov, o posebni kanalizaciji, zapahih, ki se bodo odpirali in zapirali na poseben način itd., itd. Pri Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a Najboljša In najceneiša delavnica za snežne čevlje in galoše. Frankopano-va ul. 10, Govedič. 18l4 Učenec ali učenka poštenih starišev se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. Naslov v upravi »Večernika«. 1816 Perica gre na dom prat. Kacijanerjeva 20, dvorišče. 1817 Sprejme se trgovski sluga. Prednost ima oni, ki je že bil v manu-fakturni trgovini, ali ki zna šofirati. — Vprašati pri tvrdki Durjava, Gregorčiče va ulica 24. zgradbi se uporabljajo velikanske količine železa. Glavni prostor bo imel baje železna vrata, težka 20 ton. Spodaj bo zidovje dvojno in je zunanji zid debel tri metre. Tetoviranec — slab značaj. Italijanski profesor dr. Saperdote js?rii6ai!DiiaiDBiaiDaDeaonHic3eoBnHns2aBiamnBn*cwr"-r'’--i"-'-*'''-'- —• POSTREŽBA TOČNA Izdaja Konzorcil »Jutra« v; Ljubliani; Dredstavtiik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv M^iboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S ti. uk 6 D e t e 1 a v Mariboru