PROSVETA . GLASILOISLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UratalM te asrevalški pt«etertt MBT Sootk LiiMkl« ln. Offle« of PubHoatlon: IS67 8outh LowaA*U Avo. Mete Jo HjN v mw jumi m. um, ito Am W Onimi «< March i. im. CHICAGO, ILL., PONDE1JEK, 6. JUNIJA (JUNE 6), 1938 ft.M Toarty STKV,—NUMBKR UO Aoooptaneo for Molllng at spadal rate of posta«« prorkUd for te Metloa 110S, Aot of Oot I. HIT, autkorfrsd oa Jaa« 14, ltll. eriška vlada ostro obsodila pobijanje civilistov ijava državnega departmcnta , katero je odobril predaednik Roosevelt, pravi, da smatra ameriško ljudstvo tak način bojevanja za barbar-tfvo. HuH priporoča skupni nastop proti onim, ki kršijo mednarodne zakone in so odgovorni u anarhijo. Anglija posije protest španskim fašistom in Japoncem Washinirton, D. C., 4. jun. — periška vlada je včeraj ostro podila bombardiranje mest iz in pobijanje civilnih pre-rikev v Španiji in na Kitaj-V odločni izjavi, katero adobril predsednik Roosevelt, ivni podtajnik Sumner Wel-pravi, da ameriško ljudstvo gŠlak način bojevanja za liarstvo. VVelles je podal to iVo po konferenci s predsed-»m Rooseveltom v Beli hiši. Jradni krogi pripisujejo Wel-jvi izjavi, ki je bila podana aj ur pred govorom držav-tajnika Cordella Hulla v ihvillu, Tenn., veliko važnost, je v svojem govoru dejal, je Amerika za humanizira-vojne, zaeno pa je ožigosal tve, ki kršijo mednarodno ito, in priporočal skupni naproti tem državam. ijava je očitno naperjena iti Japonski, Italiji, Nemčiji španskim fašistom. Proti ionski vsled tega, ker pobija »jevnike in ruši neutrjena ta, proti Italiji in Nemčiji ker podpirata španske faši-v vojni proti Španski repufc- oročilo iz Londona pravi, da premier Chamberlain poslal N) noto španskemu fašistič-u režimu in Japonski v znak teta proti pobijanju civil-prebivalcev. Iz Pariza je »tono prišla vest, da bosta pja in Anglija apelirala Vatikan, naj izvaja pritisk rnerala Franca, vrhovnega djnika španske fašistične teie, da bo ustavil napade na ka mesta.- "■kville, Tenn., 4. jun. — lVn' tajnik Cordell Hull je v svojem govoru pred |» odvetniške zbornice pred- I Program, na čigar podlagi Amerika pripravljena sode- * z drugimi demokratični-«*vami v svrho končanja FNJ*'. za katero so odgovor-•Pemvne države. "Najvaž-■problem, ki ga mora rešiti je ustanovitev med-!"«*» režima, ki mora sloji »Plošni podlagi miru in J« rekel Hull. "Svet je 'Meriti o potrebi takega * » ameriška vlada bo ko- z onimi, ki hočejo od- anarhijo." J? * ,,kr< »l zagovornike a- ™ tolac.,,. sanjajo 0 ;n zaščiti, ki prideta .^lovanja Združenih dr- kritičnem momentu Ki^ livarno i in ,"r,nh za <>hr«»it*v II "trd,t*v načel medna-^ Prava," j<; rekel držav-r. \ oglasju s tradi- »meriško politika Domače vesti Minneaotske novice Gilbert, Minn. — Občinski svet je za primarne volitve, ki bodo 20. junija, imenoval volilne odbore, v katerih so tudi sledeči Slovenci: Edvvard Kern, Wilmer Stebe, Matt Marolt ml., JOhn TOmšič, Peter Matkovič, Rudolf Kukar in John Podpe-skar. — Pred okrožnim sodiščem v Virginiji bo 11. junija zaslišanih 91 prosilcev za državljanske pravice, med katerimi je 22 Slovencev in Hrvatov. Iz dežele bakra . Calumet, Mich. — Pred kratkim je avto povozil Johna Sop-čiča, ko je šel iz cerkve v Ah-meeku domov. Bil je hudo pobit na glavi in obrazu, vendar ni bilo nič nevarnega in mož bo kmalu okreval. Clevelandske vesti Cleveland. — Zadnje dni je v bolnišnici umrla Frances Kro-mar, roj. Ložar, že priletna na-seljenka, doma iz Prigorice pri Ribnici. V Ameriki je živela M leUitt tu zapušča moža, tr sinove, hčer, brata in sestro. — Nekako pred dvema tednoma je izginila z doma mladenka Mary Srebmjak. S seboj je vzela le 50c drobiža. Njena mati jo še zaman išče. — Slovenski farmarji okrog Madisona in Gene-ve so to pomlad utrpeli na tisoče dolarjev škode, ko jim je huda slana pomorila vinaki pridelek. Letos bo v tamkajšnjih vinogradih zelo malo grozdja. — Neznani vandali so pred nekaj dnevi razbili izložbena okna več slovenskih trgovcev v St. Clair Ave. Med prizadetimi so Plev-nikova gostilna, restavracija Joe Zabukovca in grocerista Fr. Kramar in Viktor Bernot. i Bi I II s. tk* Podpisale. v- illa. ' »PH ** Ot r» br,.7 »kt+H Milwauške vesti Milwaukee. — Dne 31. maja je umrl 63-letni Jos. Brence, rojen v Idriji na Notranjskem. Bolan je bil samo en dan. V A-meriki je živel 36 let — prej v Venoni in W. Frankfortu, IU., zadnjih 15 let pa tu — in zapušča ženo, sina in tri hčere. Član je bil dveh društev. Civilni pogreb iz Ermenčevega zavoda na pokopališče Forest Home je bil v petek, dne 2. junija. — Poročila sta se Victor Hoffman In Štefanija Segedin. — V sosednjem Sheboyganu sta se poročilo Arno Kulow in Josipina Po-ženel ter Melvin Jašinski in Agnes Eršte. Avstrijski zid je upo- sleni pri javnih delih Dunaj, 4. jun.—Nacijske avtoritete so poslale 400 Židov na Štajersko, kjer bodo gradili projekte v krajih, kjer so poplave nedavno povzročile veliko škodo. Dvesto drugih Židov je odpotovalo v Bremen, kjer jih bodo uposlili pri gradnji kanala. Cikaika stanovanjska oblast ustanavlja iole Chicago, 4. jun.—CikaAka stanovanjska oblast, ki obratuje tri k. , . m. ! T i stanovanjske projekte, je nazna-i 'VHi'U,l°|nll., d. bo raztffrnila .voj, .k- , i onimi dri.- i M c»j b,,. ..........• f^ptajo medna-1,1 trgajo pogodim... - Res pek t te.Z^J^^ij je padel bitko. Stara in iz-1 "Jo v mnogih Mi if , tivnosti na vzgojno polje. Prva M šola za otroke pod šolsko ata a * "»rožena sil ' f arrnj in i*rlv.1 w","w Celo i,„hH , gostjo bo ustanovljena na 2000 >o. k(/ L^^,JoiOiversey st. kjer ao stanovanj- fig* aka poslopja, v katerih iivi več Zadnje vesti PARIZ.—Devet fašističnih letal iz Španije je napadlo Francijo! Letala so prodrla 50 milj daleč nad francoako ozemlje in metala bombe na dve mesti in železnico. GIBRALTAR. — V Frankov! fadistični armadi je nastala re-volta proti Italijanom in Nemcem. Mnogo upornikov je bilo že uatreljenih. LONDON. — Angleška vlada apelira na Združene države, naj pomagajo ustaviti pobijanje civilistov v Španiji. BARCELONA. — Fašistična bomba je potopila angleflki oljni parnik v tukajšnji lukl in dva angleika mornarja sta bila ubita. HONGKONG.—Cez 200 ubitih pri sedmem japonakem napadu na Kanton iz zraka; skupaj je bilo čes 1000 ubitih. NBWARK, N. J. — Socialist Norman Thomaa obmetan s klo-potci, ko je hotel govoriti na uličnem shodu. Bivši avstrijski kancelar poročil grofico Dunaj, 4. jun.-^Kurt Schuschnigg, bivši avstrijski kancelar, se je včeraj poročil z grofico Ve ro Fugger von Babenhausen, da-se poročilih ceremonij ni mogel udeležiti. Dr. Arthur Schuschnigg, njegov brat, ga je zastopal pri ceremonijah kot pooblaščenec. Ceremonije so se vršile v privatni kapeli dominikanske cerkve na Dunaju. Bivši kancelar je še vedno pod nadzorstvom nacijske policije, ki ga je aretirala po Hitlerjevi okupaciji Avstrije. Iz svoje palače Belvedere je misterijozno izginil 28. maja, toda nacijske avtoritete trdijo, da je še vedno "nekje na Dunaju." Niti njegova nevesta ne ve, kje se nahaja. Včeraj je pobila od njega pismo z dunajskim poštnim pečatom. Pismo je vsebovalo besede: "V tem momentu bi morala biti mož in žena. Tisoč poljubov.—Kurt." Po »poročnih ceremonijah je nevesta izrazila upanje, da./re bo kmalu sestala s svojim možem v malem stanovanju na Dunaju, ki ga je vzela v najem. Vodja ogrskih nacijev poslan v zapor Budimpešta, Ogrska, 4. jun.-— Bivši major Ferenc Scalasi, "ogrski Hitler", je bil obsojen v zapor na obtožbo nacijskih aktivnosti in prevratne propagande. Wagner jev zakon ne bo revidiran Študija delavske zakonodaje v Angliji f Waahington, D,£.. 4. jun. — Predsednik Roosevelt je včeraj zanikal poročila, da namerava poslati posebno komisijo v Anglijo, kjer naj bi proučevala angleške delavske lakone in na bazi te študije priporočila a-mendiranje Wagnerjevega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Roosevelt je priznal, da namerava poslati posebno komisijo, v kater) boda reprezentirani delavci, delodajalci in vlada, v Anglijo, toda to nima nobene zveae z Wagner-jevim zakonom. Roosevelt je zanikal poročila o reviziji tega zakona-v momeiu LETALSKI NAPAD NA FRANCOSKA OBMEJNA MESTA Zmag« lojalistov na ta-rueUki fronti N A P A D NA SPAN-SKO PRISTANISCE tu, ko je John L. Lewis, načelnik Odbora za industrijsko organizacijo in predsednik rudarske unije UMWA, objavil pismo, katerega je naslovil federalnemu delavskemu departmentu in v katerem je odklonil povabilo, naj CIO imenuje svojega repre-zentanta, ki ga bo tastopal v komisiji, ki odpotuje v Anglijo. "Po časopisnih poročilih bo komisija iskala v Angliji informacije, na katerih podlagi bi potem priporočila revizijo VVagner-jevega zakona," pravi Levvis v pismu. "Odbor za1 industrijsko organizacijo ne more sankcionirati takega podvzetja in ne bo dovolil, da bi njegtov reprezen-tant sodeloval a ko/misijo. CIO bo vodil odločna opozicijo proti vsaki modifikacij JVVagnerjeve-ga zakona." Roosevelt je dejal v razgovoru z reporterji, dn namerava poslati komisijo v Anglijo, da prouči delavsko zakonodajo, da bo ameriško ljudstvo dobilo točne informacije o tej zakonodaji. Poudaril je, da ameriški tisk prinaša zavajal na poročila o angleških delavskih zakonih v svoji kampanji, katere cilj je uničenje VVagnerjevega zakona. Vodja nacijev obtožen veleizda je PARIZ, 6. jun.—Devet bojnih letal, katerih identiteta še nI bila ugotovljena, a sodijo, da so bila nemška v službi španskih fašistov, ae je včeraj pojavilo nad francoakim teritorijem SO milj daleč od feanake meje. Pri povratku v Španijo ao vrgla vel bomb na francoski mesti Orlu In Orgela v Pirenejskem gorovju In na progo ieleanice, ki vodi la Toiiiosa v Barcelono. Proga je Razgovor z reporter jem ozadje obtožbe Praga, 4. jun. — Vlastislav Klima, član češke narodne stranke in poslanec v parlamentu, jo 'ibtožil Konrada Henleina, voditelja sudetskih Nemcev, veleiz-daje. Tožim je bila vložena pri državnem pravdniku in ■ bazira tia razgovoru, ki ga je Henlein imel s poročevalcem londonskega lista Daily Mail, ko ae je nedavno mudil v Londonu. Henlein je v razgovoru z re- bila poškodovana, toda nihče ni bil ubit ali ranjen. Ilombni na* pad je povzročil silno paniko med prebivalci. Francoaki zunanji minister Je takoj odredil preiskavo in laja* vil, da bo vlada poalala odločen protest eni ali drugi strsnkl, kl sta aavojevani v civilni vojni, kakor hitro bo ugotovljena klen« titeta napadalcev. Hendaye, Francija, 4. jun. — Poročilo španske vlade ae glasi, da je 1200 fašistov padlo v bitki, ki se je vršila na deset milj dolgi fronti med mestoma La Puebla de Valverde in Mora de Rubielos. Slednje mosto je od daljeno od Teruela 18 milj. Lojalisti imajo več vojakov nu tej fronti kakor fašisti, toda slednji razpolago z več to|&v7, ki bombardirajo poaicije vlad nih čet. l/)jalistični letalci so obstreljevali fašistična skladišča živil in municije pri Puebla de Val verdi. Kljub trditvi fašistov, da so zasedli cesto, ki spada Teruel s Sredozemskim morjem, južno od Mora de Rubielosa, se lojalisti še vedno borijo v hribih v bližini tega mesta. Ix>jalistične čete v teh hribih držijo bojno črto, ki se vleče proti jugu. Madrid, 4. jun. — Deset oseb je bilo ubitih. 25 ranjenih in ift poslopij porušenih sinoči, ko so fašistični letalci napadli z bom bami Tarragono, pristaniško mesto španske vlade ob Hredo zemskem morju. letalci so vrgli čez 50 zažigalnlh bomb pred no so Jih krogie iz proti letalskih topov pognale nazaj.l porterjem dejal, "da bo nemško-češka kriza mortja izzvala uni čujočo vojno, če ne I »o kmalu po ravnana." 1 * Visoki vladni krogi ne pripi sujejo velike važnosti tožbi. Smatrajo Jo za volilno pro pagando narodne stranke, katero Klima predstavlja. Od leve proti deaai: Albert Mann. slaviti ptestelj. ki je pob. Mvetov iU Is Nevčlje MfoMjak. rsMaee HImpken Wlae la Relifni načrt i sprejet v senatu Administracija dobila proste roke Waahington, D. C., 4. jun. — Predlog, da se relifni načrt revidira in tako onemogoči trošenje denarja ia relifnega sklada v druge svrhe, je bil poražen v" senatu, nakar je bil načrt sprejet v obliki kot jo je priporočila Rooseveltova administracija. Prej se je senat uklonil predsednikovi želji, ko je odklonil vae omejitve v načrtu glede federalnega financiranja gradnje mestnih elektrarn, ki bi konkurirale a privatnimi. Te omejitve je priporočal senatni apro-priacijski odaek. Senator Cari Hatch, demokrat is Nove Mehike, je podpiral pn|MUanakega fašističnoga glavarja Franclsca Franka. Franko baje težko gleda, kako Italijani In Nemci pobijajo ftpanske civiliste, ki so v veliki večini katoliki — dočim on nastopa kot katoliški "oavoboditalj" španskega naroda! Ampak Muaaolinl in Hitler ae nič ne zmenita za te Fran-kove kaprice In nadalje terorizirata ter kolieta špansko prebivalstvo v mestih lojaliatične Španije. Katoliški avet moli za Frankovo zmago pod lažnjlvo pretvezo, da je bila rovolta v Španiji potrebna zaradi maaakrov duhovščine. Zaradi tiatih/ dvomljivih maaakrov ja torej bilo potrebno raztrgali do smrti in pohabiti čas 30,000 Spancev, večinoma žensk in otrok, kl ao naj* manj odgovorni sa kakšne masa k rt! Pred dvajsetimi Glasovi iz naselbin flfefclj.r.1* » 2- «trWlU ^ AliquiPP«. Burgetts- ^ Bridgevilla, Broughtona, IL . ^ Cheswicka, SJ^Mine, Canonsburga, Cov-W ■T.-.uta Imperiala, h^rvilla, Utroba, Library-^avja, Morgana, Presta, ^burgha, Shsrona, Utuver-TinWillockater iz drugih na-5in katerih imena ai niaem zZn\\ Je na že to dokaz, da in velika ude na tej slavnosti društva št. Jgjjpj v Moon Runu. Pogodi smo se o tem in onem, Jje v navadi, kadar se pri j a-dji srečajo. B^rbičev orkester je spretno „jobro igral razne komade "za ^ in mlade" in tudi jaz sem . narkrat zavrtel na plesišču •kor je moja stara navada, da »nepočutim, da bi bil na vese-cj ako vsaj malo ne zaplešem likoda. da je plesišče za teko Bliko množico ljudstva bilo pre-njhrio, da bi zadovoljilo vse »alce hkrati. Naglo je prišla , v torek zjutraj in orkester t zaigral Home Sweet Home ikir smo se razšli z veseljem »tu, da je vsa stvar fino u-eli. Upam, da bo društvo in mi, ki so pridno delali, dobili rfovoljivo poročilo o slavju, da i nekaj preostanka za društve-) blagajno. Zmanjkalo je je-inpijače; vse so prodali pred-i ge je veselica zaključila. Sli smo na dom Jakoba Am-nJiča, spili par skodelic kave 11 Jakobom sva se pogovar-k o preteklosti in sedaj nosti fctrte ure zjutraj. Nato sva i k počitku in ob 7.30 vstala, B. Ambrožič je napravila zaj-i in nato smo se poslovili. Ja-b je napregel avto in šel na io, spotoma pa mene vzel se-ij do Craftona. Od tam sem peljal s poulično v Pittsburgh i postajo. Ob 8.40 z vlakom gi Chicagu in ob 7. zvečer ikaški čas) sem bil že doma. Iskrena hvala vsem skupaj! ton, da ostanete zvesti in akni člani SNPJ še naprej! Philip Godina. 7 _ Poročilo in zahvala Bbine, 0. — V imenu društva 833 SNPJ se iskreno zahva-ijem vsem posetnikom, ki so udeležili našega piknika dne maja. Prišli so iz bližnjih in daljenih naselbin, še celo iz »rgantowna, W. Va., zakar n JTe hvala. Zal, da jim ne wm obljubiti, da jim poset kmo, ker je malo predaleč, ^ 1». da nas spet obiščejo. |hovi Hinovi so si namreč tu-i izbrali cvetke in zato bodo tovo večkrat prišli sem in jih ^ah. U korajžo, fantje! nas je sezona klobas pri ju. zato bo Prosvetin "oče" MAek moral počakati prihod-'•kko seveda tudi Barbič. ■J*, k Maj redim malega »tka. ki sem mu naročila, 1 * le pripravi, da nam bo in pristne kranjske Zidanška in Barbiča pa vabimo, da jih prideta Oba, Barbič in Zidan-dobro j>ostavita s svojimi in že več sem jih sli-l™80 da njune dopise "J '»»Jprej prečitajo. Zidanem, da bi živel še 27 let, In dočakal 100 let. Bar-Wovo ni mogel upoštevati , "V(*a nasveta, da se bi l^V Moon Kun ustavil «wnu, ker je dokaj odročno. I. smo ae apomnili ■ *l*li s Potnikovimi iz rri,,va,a »o- br V« "mo tudi »>alincali L fKk jf Prvo Zl^ v jcLtak0 ^ dJ - HJ še pride, g* n* Piknik društva 155 Umiri Vt jUnlja' P» ™ ^hI T ,K>do dobm Ka la>do prekosili. ^ Ujudno ate vabljeni h,™ . kakop duš- da bi bilo zanimivo zvedeti, če znajo ohijske ali pennske ženske bolj vroče poljubljati. Well, to je pa kočljivo vprašanje, zato pa ga vabim, da pride k nam na piknik dne 12. junija, na katerem bomo lahko obdržali tak kontest, sabo pa naj pripelje tudi svojo ženo, da ne bo huda. Pa saj se lahko tudi po pošti poljube pošilja in te vrste poljubi ga bodo tako pomladili, da bo zlahka dočakal sto let. Naš član Vincent Gerchar je rekel, da rad čita Prosveto in da vse prečita. Dopadejo se mu Barbičevi in Zidanškovi dopisi. Dobro bi bilo, da bi Vinc opisal, kako je v Parizu 'čikne' kupoval, ko je bil v starem kraju na obisku. H koncu se zahvaljujem vsem domačinom za poset na pikniku in vsem, ki so delali za baro in v kuhinji. Paula Glogovšek, 333. hvala Tjdi mi « denar, ps * zahvalju- V*™ I* tudi vabimo. '•»vrinikovim, Skoffo- poset. Vse 1(0 i* Krank Koran *u J** hsrmoniko, za-/ tako tudi iku t J. . niuzikantu ■ I| -M*>rn1ku. z, njih gospodarskih in socialnih argumentov pač ugodile njihovim upravičenim zahtevam. Drobiž Tolmin. — V tolminskih gorah so običajni miličniki, kakor poroča "Oassettlno", pred dnevi v dramatičnih okoličlnah aretirali Vi let starsge Ivana Grovca, doma nekje na Hrvatskem. Prišel Je čec mejo po skrivnih potih. Ko je opazil miličnike, Jim Je poskušal ubežati. Vendar so ga dohiteli, aretirali in odpravili v tolminske zapore. Gori ca. — Dne 24. maja ao na Sveti Gori slovesno odkrili a pomen i k padlim vojakom. Sloves* nosti Je prisostvoval plstojskt knez v sprtmstvu ministra zs propagando Alferija. Nanos. — V visoki starosti 96 let j« umrl lovski čuvaj f ram Jež, ki jo alušboval pri vipavskem grofu LanthierlJu. Več kakor po pravem imenu jo bil znan po domačem nadimkom Blažo-nov Francok. Zaradi poštenosti, vestnosti, spretnosti v lovu je bil snan daleč naokrog. Renče. — Umrl je Stanislav ViŽintin, zidarski mojster, star 68 let. Na Reki je umrla 27 letna Ge-novofa Arčon por. Zlgon, Temenica. — Gabrijel Arčon, star 30 let, je našel na polju granato, ki je zaradi neprevidnosti eksplodirala in mu (Klnosla tri prste s desne roke. Trst. — Tržaščanl ao popili v januarju t. I. 1,586,450 litrov vi-na, t, j. povprečno 6.2 1. na vsakega prebivalca. Po tom računu bi prišlo 74 litrov na leto za vsakega TržaČana, Trst.Umrli so: Vesel Vik-tor 90 let, Tavčar Josip 47, Te-ja vd. Karamanlč Ana 06, Hudo-rovlč Ivan 30, Dujec Ivan 06, Klun por. Strukel Tereza 60, Bl-vollč Jurij 31, Kaganel Ana Marija 53, Fillplč German U, Košu. ta Dominik 58, Vlaljak Marlju A nu 80, CernetiČ por. Slama Uršula 91, Vidmar Matej 80, Ma telič Ana 19, llvulič vd. Kuster lina Roza 78, Gomezel vd. Koče-var Tereza 78, Zabric Ivan 74, Stikllč vd. Gregorin Marija 69, M ah nič Ix>vrenc 69, V marcu Je bilo v Trstu 326 rojstev, v Istem času Je umrlo 371 oseb, število prebivalstva se Je zmanjšalo za 45, V aprilu ae Je rodilo »20 otrok, smrtnih slučajev je bilo 352, a število probi valcev se Je zmanjšalo za 32. Nasprotno pa se je v ostali trž. provinci prebivalstvo povečalo v marcu za 74, a v aprilu za 87 o-sob. Pred sodiščem v Trstu sta bila obsojena Oblak Silvester star 19 let In Marij Luln, star 19, let radi kraje vsak na 4 leta zapora in 1800 lir denarne kazni, Na ceati v Barkovljah so našli nezavestnega Ferdinanda Valentinčiča, starega 36 let. Prepeljali so ga v bolnišnico. V aprilu Je bilo v Trstu prodanih oz. kupljenih 68 nepremičnin (hiše, posestva itd.) v skupnem znesku 3,050.00 lir. V istem času so banke izdale 32 posojil na nepremičnine v znesku 2,44)5,104 lir. Trst. — V Španiji so Mil na Francovl strani Henrik Čattar!-nl, Kihard Andrettl, Bruno Hal-vi, Ivan Hagani, K. Penko In Dui-lio Morstti. Pred sodiščem v Trstu Je bil obsojen sidar Josip Kovač na 9 mesecev zapora in 900 lir denarne kazni, ker je poakušai iasilitl večjo zavarovalnino od bolniške blagajne. Trat. — Po uradnih podatkih je bilo v Julijski Krajini v mesecu marcu razglašenih 6 velikih in 7 malih stečajev, pri katerih je znašalo skupno kritje primanjkljaja 80%. Meničnih protestov je bilo v tem mesecu prijavljenih 1372 na skupni1 snosek 749,000 lir. Izpuščeni Trst, maj. —• Roman Pahor, (z Trsta, Andrej 2erjal Is Bor-šta In Skerij ia Vrhpolja, kl so bili pred Hitlerjevim prihodom v Italijo saprti, so bili 10. maja zvečer zopet izpuščeni. Nove odredbe sa prijavo tujcev Trst, maja, — Od sačetka a, l»rila so vsi hišni lastniki odgovorni, da najposneje do 11, zvečer vsakega dne javijo policijski oblasti imena vseh oseb, ki nimajo stalnega bivališča v dotični hiši In nameravajo tam prf kaki stranki prenočiti. Značilno je, da o tej novi odredbi ni bilo niti besede ne v državnem u-radnem listu* ne v pokrajinskih uradnih listih. Rima In po vsa) Italiji so s velikimi svečanostmi ln paradami proslsvill 19-letnleo ustanovitve fašističnih bojevnikov (faa-cio di combattlmento). Ob t«J priliki je Imel Muaaolini i bal-kona beneške palače nagovor na zbrano množico. Med drugim Je dejal tudi tole: "Danes Je dan slave za črne srajce in ves Italijanski narod. Pred 10 leti se se pojavili fašistični bojevniki. V tem imenu je bil osnačen program. Italijanski narod ve —> ki svet mora vedeti — da amo mi vedno Isti, pripravljeni na mir, toda Če bo potrebno ae bomo bojevali, če se bomo bojevali bomo zmagovali sa sedanje in bodošo veličino Itaiijel" Moderna kuhinje Odkar so pri Mošgančkovih u-vsdli v jedilni list tudi prasne je-di, kliče gospa Mošgančkova svojo družino k mizi: "Otroci, jesti, sicer bo jed ovenelal" • Nihče nI varen "Ah, Mirko, kar dobro Je In prav, ds nisi bogat. PogieJ, milijonarji dobivajo vsak dan grozilna plsms z grožnjami, da se bo kaj strsšnega zgodilo, še ne bedo takoj poslali denarja na določen kraj." "Avšica, pred takšnimi ali podobnimi pismi nI pač nihče varen. HaJ tudi jaz |»ogo«to dobivam takšna pisma, samo da ao ss spremembo od krojsčs sli šivilje, namesto od izsiljevalcev." Naznanilo In zahvala £al«Mla»Ka »rra aafnaajamu va»n M»rodntkwai. «aaar»n ia prt|at« l|*M Imirno vmS, da ar mila »mri viala *!»IJ»a|» l|ub»ais auprsta, mirnim ia IkiIn _ FRANKU KOS1Č I'mrl I. aprila ISIS. Vmgrmh m )» »rtti aprila, I. I. »M*« !• Ml II. st*»ml»ra isas v Olj« v J«c«aiavijt. IUI |« /la« drsitva ŠL »M SNI*J Hi VVurkmra'« Siri, S I>«■•(>. MmiWli Kund. 4'»Mslk «a|»«Ma laka| Aal«M« M»pr««« llarbar« la bmmi mituk, nmmrmi Kr. S««W lt« VirUria is Paalla«. l»r *mml*mm Mra. 0«»r|«> Walt«a v Ta>l«rrllU, III., i« Ko«J/ v iMroit. Miril., ler Mr*. J«* ll«r»llla, lit M 08VETA F. M. DO»TOJ*V8«3J: Bratje Karamazovi O, mi smo neposredni, mi smo ilo in najčudovitejša zmes zlega in dobrega, z ene strani ljubimo prosveto in Schillerja, z druge strani pa hkratu razsajamo po krčmah in rujemo svojim pijanim sopivcem brade. O, mi lepi in dobri, a le tedaj, kadar je nam samim dobro in lepo. Narobe, v nas kar vre, baš vre od samih naj-plemenitejših idealov, a samo s pogojem, da se izpolnijo sami od sebe, da nam padejo z neba na mizo in pred vsem, da so zastonj, da ni treba ničesar plačati zanje. Plačujemo strašno neradi, zato pa tem rajši jemljemo in to v vsem. 0, dajte, dajte nam vse mogoče blagre žlv-lenja, (baš vse mogoče, ceneje se ne pobotamo) in zlasti, ne nasprotujte naši naturi v ničemer— tedaj vam dokažemo, da * umemo biti lepi in dobri. Pohlepni nismo, o ne, a vendar, dajte nam denarja, in videli boste, kako velikodušno, s kolikšnim preziranjem do te zavržene kovine ga bomo razmetali v eni sami noči nebrzdanega pijančenja. In če nam ne dado denarja, tedaj pokažemo, kako ga umemo dobiti, kadar se nam ga zelo zahoče. Toda o tem pozneje, držimo se reda. Pred vsem sedi pred nami 'ubogi zapuščeni deček na zadnjem dvorišču in bos,' kakor se je prejle izrazil naš častiti In čislani someščan, le škoda, da je tujega porekla 1 Tožitelj sem, a tudi branitelj. Da, tudi mi smo ljudje, tudi mi znamo pretehtati, kolikanj utegnejo vplivati na značaj prvi dojmi otroških let iz rodnega gnezdeča. Toda evo, deček je že mladenič, mlad Človek, oficir; zaradi samopaš-nega vedenja in poziva na dvoboj ga pošljejo v neko oddaljeno obmejno mestece naše blago-elovljene Rusije. Tam služI, tam tudi veseljači in, kakopak—za veliko ladjo je treba tudi velike vode. Sredstev potrebujemo, pred vsem sredstev, In evo, po dolgih prepirih se z očetom domenita za poslednjih šest tisoč rubljev In pošljejo mu Jih. Imejte na umu, da je podpisal priznanico in da se hrani njegovo pismo, v katerem toliko da ne izjavlja, da se odreče ostanka in da Je s temi šestimi tisoči njegov spor z očetom zastran dediščine končan. ,To je trenutek njegovega srečanja z mlado devojko visokega značaja in razvite duše. O, ne drznem se ponavljati podrobnosti, saj ste jih pravkar slišali: tu gre za čast, za žrtvovanje samega sebe, in jaz molčim. Podoba mladega človeka, ki se, čeprsv lahkomiseln in razuzdan, pokloni resnični plemenitosti in višji ideji, ki je za trenutek izredno simpatično vstala pred nami. A takoj nato smo prav v tej sodni dvorani povsem iznensda zagledali tudi drugo plat medalje. Spet se ne drznem spuščati v domnevanja ln se vzdržim analize, zakaj se je tako zgodilo. Prav tista oseba nam je vsa v solzah dolgo zatajevanega ogorčenja razodela, da Jo je baš on, on prvi preziral zaradi njenega neoprcznega) morda celo neobrzdanega, a vzllc temu vzvišenega ln velikodušnega dejanja. Baš pri njem, pri ženinu te devojke, se Je najprej pokazal U porogljivi naameh, ki ga ona satpo od nJega edinega nI mogla prenesti. Vedoč, da se ji je že Izneveril (izneveril v prepričanju, da mora poelej prenašati od njega vse, tudi njegovo nezvestobo), vedoč to, da mu ona nalašč ponudi tri. tisoč rubljev in mu pri tem jasno, še preveč jasno namigne, da mu ponuja ta denar prav zato, da se jI lahko izneveri. čel: 'da vidim, ali vzameš ali ne, ali boš tako ciničen,' mu govori s svojim sodniškim, izkuša-jočim pogledom. On jo gleda, docela razume njeno misel (saj je vpričo vas sam priznal, da je vse razumel) in si vendar brezpogojno prisvoji te tri tisoč ter jih v dveh dneh za veseljači s svojo novo vzljubljenko! Cemu naj zdaj verujemo? Ali prvi legendi: navalu visoke plemenitosti, ki žrtvuje svoja poslednja sredstva za življenje in se pokloni kreposti — ali toli odurni drugi plati medalje? Navadno je v Življenju tako, da je treba, če si dve možnosti nasprotujeta, iskati resnice v sredini: a v našem primeru ni čisto tako. Najbolj verjetno je, da je bil v prvem primeru lskrenq plemenit, v drugem primeru |ia prav tako iskreno nizek. Zakaj? Prav zato, ker smo široke, karamazovske nature —• baš to hočem pokazati — zmožne, da združujemo v sebi vsa mogoča nasprotstva in hkratu upirsmo oči v obe brezdni, v brezdno nad seboj, brezdno najvišjih idealov, in v brezdno pod seboj, brezdno najnižjega in najbolj gnusnega padca. Spomnite se sijajne misli, katero je prejle izrekel mladi opazovalec, gospod Rakitin, ki je globoko in od blizu spoznal vso rodbino Karamazovih: 'Občutek niz-kotnosti padca je tem razbrzdanim, neudržnim naturam enako potreben kakor občutek najvišje plemenitosti.' lir to je resnica: prav U nenaravna zmes jim je stalno in neprestano potrebna. Dve brezdni, gospoda, dve brezdni v istem trenutku — brez tega smo nesrečni in neutešeni, naše bitje ln žitje je brez tega nepopolno. Široki smo, široki kakor vsa naša matuška Rusija, v nas je prostora za vse in z vsem se sprijaznimo 1 Pri tej priliki, gospoda porotniki, smo se dotaknili teh treh tisoč rubljev in dovolim si, da posežem malce naprej. Predstavite si samo, da je on, ta značaj, ko je takrat dobil tisti denar in to na tak sramoten način, s skrajnim ponižanjem — predstavite si, da Je bil, kakor on pravi, zmožen še tisti dan oddeliti polovico ter jo zašiti v škapulir, in potlej ves mesec dni dovolj stanoviten, da jo je vzlic vsem izkušnjavam in silnim potrebam nedotaknjeno nosil okoli vratu! Niti v pijanem veseljačenju po krčmah, niti takrat, ko je moral drveti iz mesta, da bi Bog si ga vedi od koga dobil prepotrebnl denar, s katerim jle hotel odpeljati ljubljenko Iz dosega zapeljevanj svojega sopernika in očeta — niti takrat se ne upa dotakniti tega škapulirja. Ce za nič drugega, vsaj zato, da ne bi pustil svoje ljubljenke v zapeljivem dosegu starca, na katerega je bil tolikanj ljubosumen, bi bil moral odpečatiti svoj škapulir ln ostati doma kot neumoren stražar svoje vzljubljenke, pričakujoč minute, ko mu vendar že poreče: 'Tvoja sem!' da odhiti z njo v kak oddaljen kraj, proč iz sedanjih usodnih prilik. Toda ne, on se ne dotakne svojega talismana, in s kakšno pretvezo? Rekli smo že, prvotna pretveza je bila prav ta, da bi jo Imel s čim odpeljati, kadar bi mu rekla: 'Tvoja sem, odpelji me kamor hočeš.' A ta prvotna pretveza je po obtoženčevih lastnih besedah obledela pred drugo, češ, dokler nosim ta denar pri sebi, sem podlež, toda ne tat, ker še vedno lahko grem k nevesti, ki sem jo raz-žalil, in Še vedno lahko položim pred njo to polovico poneverjenega denarja ter ji rečem: 'Vidiš, zaveseljačil sem polovico tvojega denarja in s tem dokazal, da sem šibak breznraven človek, ln če hočeš, tudi podlež (izražam se v jeziku obtoženca samega) — a dasi sem podlež, tat vendarle nisem, zakaj če bi bil tat, tl ne bi bil prinesel te polovice, ki mi Je ostala, ampak bi si jo bil prav tako prisvojil kakor prvo polovico.' Res čudovito pojasnilo dejstva 1 Prav U besni, a šibki človek, ki se ni mogel upreti izkušnjavi, da sprejme tri tisoč rubljev na toli sramoten način — prav ta člbvek začuti v sebi mahoma tako stoično trdnost ln nosi okoli vratu tisoče rubljev, ne da bi bs jih upal dotakniti 1 Ali se to le količkaj ujema z značajem, ki ga pretresamo? Ne, ln dovoliti si hočem, da vam povem, kako bi v takem primeru ravnal pravi Dmitrij Karamazov, tudi če bi se bil res odločil za to, da zašije svoj denar v škapulir. Pri prvi izkušnjavi — nu, Čeprav samo, da zopet s čim razveseli to svojo novo vzljubljenko, s katero je pognal prvo polovico denarja, bi bil odparal svoj škapulir in vzel iz nJega — nu, recimo, za prvo silo vsaj sto rubljev — zakaj, kje pa je zapisano, da bi moral neizogibno vrniti baš polovico, to je poldrugi tisoč, tudi štirinajst sto rubljev bo več ko dovolj, kajti stvar ostane itak ista: 'podlež sem, a ne Ut, zakaj, tisoč štiri sto rubljev sem vendarle prinesel nazaj, med tem ko bi bil Ut vse vzel, nazaj pa ne bi prinesel ničesar.' In nato bi bil Čez nekaj časa spet odparal škapulir in vzel spet drugi stotak Iz njega, nato tretjega, nato četrtega, ln najkaaneje na koncu meseca bi bil naposled izvlekel predzadnji stoUk, češ. tudi če prinesem samo en stoUk, bo stvar vendarle isU: 'Devet in dvajset sto sem zapravil, en sto pa sem vendarle vrnil; tat ne bi bil vrnil niti tega/ In naposled, ko bi bil pognal U predzadnji stotak, bi bil pogledal na zadnjega in bi si bil rekel: 'Saj res nI vredno vračati enega stotaka — dajmo, zapravimo še tega!' Evo tako bi bil ravnal pravi Dmitrij Karamazov, ki ga mi poznamo! Legenda o škapulir ju jc v takem protislovju z resničnostjo, da si večjega niti predstaviti ne moremo. Vse si lahko mislimo, samo ne tega. A k temu se še vrne- TisU, ki Je bila v blagoslovljenem sUoJu, je vprašala: "Kaj bo moj otrpk, deček ali deklica?" "Deček," je odgovoril vedeže* valeč po prelisUnju korana. Gospe sta mu plačali in odšli. I Ko je prva prišla domov, je doma že našla svojega moža. Misiji je, da jo bo presenetil, a ie-na mu je povedala, kaj je na trgu doživela. In druga je v resnici rodila dečka. , ■Po mestu ae je tedaj razneslo: na trgu sedi učen vedeževalec. Ljudje so kar drli k njemu. Po enem tednu je že lahko odložil stare cape in oblekel obleko iz finega zelenega sukna, kakršnega nosijo vedeževalcK Celo na dvoru je bilo veliko govorjenja o njegovi modrosti. In ko je suli Unu nekega dne zmanjkal prstan, so šli po slavnega vedeže^ valca. 4 Prišel je, nič dobrega ne sluteč. "Človek!", se je zadri sultan, "kje je moj prstan?" "Daj mi časa, gospod, da ga poiščem." "Dobro. Dam ti sedem dni časa — nfti minute več!" Vedeževalec tedaj ni več listal po koranu, kajti vedel je, kaj se mu v sedmih dneh obeta: gila-va se mu bo skotalila v pesek. Ves nesrečen se je opotekel domov. Cemu bi si vendar belil glavo in iskal pomoči, ki je ne bo? Boljše je uživati ta skopo odmerjeni ostanek življenja in veselo iti v smrt. žena, to si mi ti skuhala s svojo pametjo. Zato mi boš pa odslej vsak dan kuhala mojo naj ljubšo jed — medene kolače. Leti naj mi olajšajo poslednje u- __M re. Zavedajoča se svoje krivde, je žena možu potrto obljubila. Zvečer mu je prinesla prvi kolač. Tatova, klsU prstan ukradla, sta tedaj prestrašena zvedela, da je sulUn poklical k sebi slavnega vedeževalca. Enemu to ni dalo miru; zvečer se je splazil pod vedeževalČevo okno, da bi poslušal, ali jima je že za petami. "Tako. Prvi je že tu!" jo vzkliknil vedeževalec, misleč na medeni kolač. Tat si pa ni mislil drugega ko: vedeževalec ga je skozi okno opazil. Potuhnil se je in jo ves v straihu ucvrl proč.' "Prijatelj," je šepnik svojemu pajdašu, "izgubljena sva. Vedeževalec že vse ve." DrugI nato: "Ali si ti zajec! Kako neki more vedeti?" "Pa pojdi drevi z menoj, da se na lastna ušesa prepričaš." Zvečer sta res prišla oba pod vedeževalČevo okno, baš, ko mu je žena prinesla drugi medeni kolač, in tako sta slišala, ko je mož rekel: "Tako, drugi je tudi že tu!" Tedaj sta bila oba za trdno prepričana, da ju imajo. Kaj naj storita? Samo eno jima ostane: vedeževalca podkupiti. Vstopila sU in rekla: "Gospod, nič ni skrito pred teboj. Tvoje učene knjige ne lažejo: prstan je res pri nama. A prosiva te, prizanesi najinemu bednemu življenju!" Segla sta za pas in sta vsula na mizo cel kup zlatnikov. Vedeževalec je tedaj dejal: "Dobro. Priianesel vama bom, a le, če bosta ravnala naUnko po mojih besedah. Pojdita v sultanovo palačo, zlomita eni izmed gosi nogo in ji stlaČlU prsUn v goltanec." Zjutraj, po drugi molitvi, je krenil vedeževalec na dvor. Stopil je pred sultana in vzkliknil: "Gospod, našel sem prsUn! Ukaži, naj pripeljejo tvoje gosi!" Ena med njimi je šepala. Vedeževalec je dejal, naj jo zako-ljejo, in glej: v njenem goltan-cu je tičal prstan. Sultan je osupnil. Vedeževal-čeva umetnost ga je zmedla, kazal je: Vedeževalec mora