Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XIX avgust 2013 št. 6
n
Izdajatelj:
Občina Ivančna Gorica
Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica
a	etična /^N
Jg	Šentvid
Sobrače
Aktualno dogajanje v občini.
Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si
Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica
ga imamo
Pa ga imamo, bi lahko olajšano rekli te dni, ko smo dočakali prepotrebni dež. Najbrž ga ni človeka, ki ne bi v poletnih tednih pogledoval v nebo in se čudil skoraj nepremagljivi vročini. Suša je dobesedno zdesetkala pridelek in jesen tokrat ne bo tako bogata, kot smo navajeni. Tudi v občinskih logih se te dni večkrat sliši stavek - pa ga imamo. Občinski prostorski načrt namreč. Projekt, ki natančno določa meje zazidljivosti in namembnosti zemljišč, je namreč zorel kar nekaj let in zdaj je povsem jasno, kje se bo v naslednjih letih lahko zidalo in kje ne.
Tudi sicer je bilo poletje precej delavno, saj so se nadaljevale nekatere občinske investicije, v teh dneh so v tla zakopali tudi stroji za izgradnjo kanalizacije na Viru. Neurja pa so zahtevala tudi nekaj urgentnih akcij, ki so zagotovile hitro in učinkovito pomoč. Tudi tokrat se je izkazala solidarnost in opremljenost gasilcev, civilne zaščite ...
Pa ga imamo - novo šolsko leto - tako pravijo tudi šolarji in dijaki, ki so že pošteno zavihali rokave in se lotili svojih nalog. Najbolje bo, da njihovi vnemi in navdušenju sledimo tudi mi, saj se vse življenje učimo, mar ne? Uredništvo vam želi ustvarjalno in veselo jesen.
Matej Šteh, urednik
Sprejet je Občinski prostorski načrt
gÜ7n©
Julijsko neurje pustošilo po občini
^ GPS sledenje vozil
Nifem CP 5	noni Y ^P»fl'jl
J55rl I Ha 12 t/nMK.
AkcijiUfi™»a z ^ujmto nipnn']» !■ 7,B C/mctcc!
I5ÜF-T, Sid i A IZ3D iiprvld pri SlICiU /7] trflf t (t
www.lraek n ■ IntoOUoHil ■ M) 520 365 ^"HMS;!'
str. 2
KOCJANflt
AVTO MOTO CENTER Kocjančič
*	pQPRAVIlffi VOZIL + /wrovLE«*
*	TqcOVI^A 7. iVTOnn.i
01/TB77 333 GSH Ml 777 333, O J I 651 TiS
*ww Anu-tMpflncir ti
no UJS .ivirt 0iri'
AVTOSERVIS BLATNIK d.o.o.
-	avtoservis
-	avtovleka
-	vulkanizerstvo
Vodotučine 7,1295 Ivančna Gorica
Tel.: 01 7878-315,041 688 788,031 568 666
Biološke čistilne naprave - brez elektrike in z elektriko
Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice
ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Ob začetku novega
Drage šolarke, šolarji, dijakinje in dijaki!
Leto 2013 se je že krepko nagnilo v drugo polovico, jesen ponuja svoje sadove, vi pa ste polni svežih moči in zagona spet zasedli šolske klopi. Želim vam, da bi čas šolanja resnično dobro izkoristili in, da bi si nabrali zvrhano mero znanja, izkušenj in modrosti. Ko boste dan za dnem prestopali šolski prag, preizkušajte svoje lastne sposobnosti, opazujte, poslušajte, ustvarite si lastno mnenje. Oskrbite telo in duha s športnimi aktivnostmi in umetnostjo. Veliko paleto možnosti za preživljanje prostega časa vam poleg izbirnih vsebin in krožkov na vaših šolah, ponujajo tudi naša društva. Ne zapirajte se v elektronske svetove, pojdite ven, v naravo, bodite ustvarjalni in z veseljem pokažite svoje dosežke in znanje. S posebnim veseljem nagovarjam letošnje prvošolke in prvošolce. Ostanite vedri, sproščeni in vedoželjni na poti učenosti, ki ste jo pravkar dobro začeli.
Nekaj besed želim nameniti tudi vam - učiteljice, učitelji, profesorji in profesorice.
V časih, ki še zdavnaj niso rožnati, je vaša vloga še toliko bolj pomembna. S svojo strokovnostjo, srčnostjo in predanostjo dajete svojemu poklicu pečat poslanstva. Naj pristne vrednote, s katerimi vsak dan stopate pred svoje učence in dijake prispevajo tudi k boljši prihodnosti naše družbe. Ponosen sem na delo, ki ga opravljate in vam obljubljam svojo podporo pri vašem delu. Dragi starši!
Živimo v času, ki ni naklonjen družinskemu življenju. Vse daljši delavnik, popoldanske aktivnosti otrok in številne obveznosti predstavljajo stres in preizkušnje. Vendar s pogovorom lahko rešimo marsikatero težavo. Zato se nikoli ne prepuščajte malodušju, temveč pogumno in smelo stojte ob strani svojim otrokom. Z vašo pomočjo in s sodelovanjem vseh nas bo njihova prihodnost bolj svetla in še bolj prijazna.
Seveda pa se ob začetku šolskega leta zahvaljujem tudi vsem tistim, ki poskrbite za varnost naših šolarjev na cesti, članom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, članom ZŠAM Ivančna Gorica, Policiji in drugim.
Tudi Občina se bo še naprej trudila zagotavljati kvalitetne pogoje za delovanje naših šol in vrtcev. Pred nami je začetek gradnje nove šole v Za-gradcu, s čimer bomo že prihodnje leto imeli devetletni šolski program v tem delu naše občine. V Višnji Gori bomo s pomočjo pridobljenih sredstev izvedli energetsko sanacijo šole, v Šentvidu je neurje poleti odkrilo streho telovadnice, ki pa že ima novo in boljšo streho, s pomočjo sredstev Fundacije za šport pa je šola uredila tudi prostor za fitnes. Prostorsko stisko naših vrtcev bo še do konca leta omilil nov prizidek vrtca v Višnji Gori. Z izvajalci šolskega prevoza smo letos približali uporabo javnega avtobusnega prometa tudi tistim, ki dnevno odhajate v Ljubljano.
Dušan Strnad, župan
Otrok v avtomobilu
Začetek šolskega leta je tudi čas, ko v vozilih spet zasedejo sedeže naši otroci. Odrasli večkrat vprašajo, kje in kako lahko prevažajo otroke v vozilu. V osebnem avtomobilu svetujemo, da otroci sedijo zadaj v otroških avto-sedežih ali »jahačih«, pripeti z varnostnim pasom, ki pa mora biti nameščen tako, da trak pasu poteka preko ramena. Na sprednjem sedežu lahko sedi otrok, ki je višji od 150 cm, oziroma če sedi zavarovan v primernem avtosedežu ali »jahaču«. Enaka pravila veljajo za prevoz otrok v kombiniranih in tovornih vozilih.
Prevoz otrok je opredeljen v 14. odstavku 88. člena ZPrCP in predpisuje naslednje:
Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V motornem vozilu, ki ni opremljen z zadrževalnim sistemom, ni dovoljeno prevažati otrok mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 150 cm pa se smejo prevažati le na sedežih, ki niso prednji sedeži.
Otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike, zaščitenemu s prednjo zračno blazino, razen če je blazina deaktivirana mehanično.
Starši in ostali vozniki, bodimo zgled svojim otrokom in uporabljajmo varnostni pas. Prav tako poskrbimo, da bodo v vozilu pripeti naši otroci in ostali potniki v vozilu, preden začnemo z vožnjo.
Začelo se je novo šolsko leto
LJ
Letos kar 179 prvošolčkov
Počitnice so se končale, začelo se je novo šolsko leto 2013/2014. 2. septembra je s poukom začelo v občini Ivančna Gorica 1422 učencev, od tega kar 179 takih, ki so šolski prag prestopili prvič. Osnovno šolo Stična (matična šola v Ivančni Gorici in podružnične šole Višnja Gora, Stična, Muljava, Krka, Zagradec in Ambrus) bo letos obiskovalo 1037 učencev od tega 139 prvošolčkov, medtem ko bo na Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični in Podružnični šoli Temenica pouk obiskovalo 385 učencev, med njimi 40 prvošolčkov. Naše šolarje je na prvi šolski dan obiskal tudi župan Dušan Strnad. Zjutraj je pred začetkom pouka nagovoril učence OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Vsem učencem, učiteljem in učiteljicam ter strokovnim delavcem šole je zaželel, da bi jim novo šolsko leto kar se da hitro minilo in seveda, da bi dosegli v novem šolskem letu čim več uspehov. Ob 11. uri se je župan Dušan Strnad udeležil sprejema prvošolčkov na Podružnični šoli v Višnji Gori, kjer so jih s kulturnim programom pozdravili vrstniki višjih razredov. 32 prvošolčkov in njihove starše sta pozdravila župan in ravnatelj OŠ Stična Marjan Poto-kar. Ob tej priložnosti sta povedala, da se bo v septembru začela izvajati tudi energetska sanacija šole, obnovljena bo fasada, stavbno pohištvo ter izolacija podstrešja. Ob 14. uri je prag Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični prvič prestopilo 28 učencev in učenk, za katere so starejši učenci pripravili krajšo prireditev. Prvošolce in njihove starše sta pozdravila ravnatelj Janez Peter-lin in župan. Zaželela sta jim dobro počutje na šoli, ki jo bodo obiskovali skozi celotno šolsko leto. O nevarnostih katerim so izpostavljeni najmlajši udeleženci v prometu pa sta otrokom in njihovim staršem spregovorila predstavnik Policijske postaje Grosuplje Damijan Mišigoj in predstavnik Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Ob 15. uri je sledil še
"V
sprejem prvošolčkov v Podružnični šoli v Temenici, kjer je letos šolski prag prvič prestopilo 18 otrok. Novost v letošnjem šolskem letu pa je za učence Podružnične šole Za-gradec. Letos bodo zagraški učenci namreč pouk obiskovali v prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Še to jesen se bo namreč stara šola v Zagradcu porušila, zaradi gradnje novega šolskega kompleksa, v katerem naj bi v prihodnjem šolskem letu že stekel pouk. Nekaj spodbudnih besed je zagraškim šolarjem namenil podžupan Tomaž Smole. Skrb za varnost najmlajših v prometu Vsako leto se ob začetku novega šolskega leta v naši občini daje velik poudarek k opozarjanju udeležencev v prometu, da so z novim šolskim
letom ponovno na naših cestah številni otroci, ki so najboljogroženi udeleženci v prometu. V ta namen se izvajajo preventivne akcije občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet je s pomočjo Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, Policijo in občinsko upravo tudi letos poskrbel za postavitev opozorilnih tabel in transparentov, ves prvi teden pouka pa so člani ZŠAM Ivančna Gorica ob prometnih cestah v okolici šol opozarjali voznike na strpno in previdno vožnjo, najmlajšim šolarjem pa pomagali pri prehodu čez ceste. Občina je pred začetkom pouka poskrbela tudi za obnovo talnih označb v okolici naših šol.
Matej Šteh in Gašper Stopar
Novo šolsko leto tudi na Srednji šoli Josipa Jurčiča
Novo šolsko leto so začeli tudi dijaki na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Letošnje šolsko leto je zaznamovano z izjemno nizkim vpisom v prve letnike, je pa tudi letos prvi šolski dan minil v šaljivem sprejemu dijakov prvih letnikov.
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je letos sprejela 71 novih dijakov, od tega 60 gimnazijcev in 11 ekonomskih tehnikov. Glede na to, da je letošnja generacija po besedah ravnatelja Milana Jevnikarja ena najmanjših, če ne celo najmanjša v zadnjem desetletju, je vodstvo šole lahko zadovoljno z vpisom, čeprav bi šola zmogla sprejeti vsaj še enkrat toliko novincev.
Starejši dijaki so nove sprejeli z navdušenjem in veseljem. Da bi bili prvo-šolci opazni že od daleč, so jih njihovi predhodniki popisali s flomastri, s črko F, kar pomeni fazan, to pa je sinonim za novince v srednji šoli. In če je prvi dan še minil v bolj sproščenem vzdušju, so se naši srednješolci morali povsem zresniti že naslednji dan, ko se je pouk čisto zares začel.
Matej Šteh
Novo šolsko leto
Obvestilo občanom ob začetku šolskega leta
Zaključile so se počitnice in novo šolsko leto se je začelo. Da bi omogočili učencem, še posebej prvošolčkom, čim varnejšo udeležbo v prometu na poti v šolo in domov, policisti Policijske postaje Grosuplje v sodelovanju z drugimi organizacijami izvajamo številne aktivnosti v ta namen.
Opozoriti želimo, da so otroci kot prometni udeleženci nepredvidljivi. Prometne znake pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi, odrasli udeleženci v cestnem prometu. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! V prvih dneh šolskega leta bomo policisti kot eno najpomembnejših nalog izvajali številne preventivne in represivne aktivnosti s ciljem zagotovitve varnosti
otrok v prometu. V okolici šol bomo v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej v času prihodov učencev v šolo in odhodov domov. Poostreno bomo nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih (otroški sedeži), s katerimi starši vozijo otroke v šolo, pripravili predavanja o prometni varnosti, spremljali učence po šolskih poteh, jim svetovali in jih učili o pravilni udeležbi v prometu ter jih ob tem opozarjali na potencialne nevarnosti. Navedene aktivnosti bomo izvajali tudi med šolskim letom. Za večjo varnost otrok svetujemo: Starši!
Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno varnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo. Ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu.
Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite! Spoštovani starši, zavedajte se, da imate vi pri prometno varnostni vzgoji otrok največjo vlogo in odgovornost, drugi, kot smo policisti, učitelji in člani ZŠAM pa smo vam v pomoč. Brez vašega truda in zgleda pa bomo uspešni le v manjši meri. Vozniki!
Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...).
Damijan Mišigoj in Igor Mahnič, vodji policijskega okoliša
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 27. septembra.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
prejet je Občinski prostorski načrt
27. avgust 2013 se je vpisal v zgodovino naše občine kot eden najpomembnejših datumov.
Kako tudi ne. Na ta dan je potekala 28. seja Občinskega sveta, ki je kot osrednjo točko dnevnega reda obravnaval Dopolnjen osnutek odloka Občinskega prostorskega načrta. Slednji velja za enega pomembnejših in vsebinsko najbolj obsežnih prostorskih dokumentov v zgodovini občine, ki bo omogočal nove pozidave in razvoj posameznih dejavnosti. Slavnostna seja, na kateri so svetniki in svetnice potrdili usklajen predlog, je potekala na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici.
Občina Ivančna Gorica je postala ena od približno sedemdesetih slovenskih občin s sprejetim Občinskim prostorskim načrtom (OPN). S postopkom priprave Strategije prostorskega razvoja občine (SPRO) je začela že v letu 2005, do temeljitih sprememb v postopku sprejemanja pa je prišlo po letu 2007, ko je stopil v veljavo nov Zakon o prostorskem načrtovanju. Občina je v času sprejemanja organizirala dve javni razgrnitvi dokumenta, na katerih so občani in investitorji lahko podali svoje pripombe. Stališča do pripomb je obravnaval tudi Občin-
ski svet, ki se je opredelil tudi do nekaterih večjih predvidenih posegov v prostor. Lani je bil dokument pripravljen do te mere, da se je lahko začelo usklajevanje s posameznimi nosilci urejanja prostora (NUP). Pridobivanje pozitivnih mnenj je bilo postopno, največ pogajanj in usklajevanj pa je bilo potrebno z Ministrstvom za okolje in kmetijstvo ter kulturnim ministrstvom. Župan Dušan Strnad je ustanovil tudi posebno delovno skupino, ki je sodelovala s pripravljavci dokumenta in je pripomogla, da je bil dokument pripravljen do te mere,
da ga je lahko sprejel Občinski svet. Sprejem Usklajenega predloga Odloka o Občinskem prostorskem načrtu na 28. redni seji je bil tako zgolj še uradna potrditev. Predstavniki podjetja Acer iz Novega mesta, ki so pripravljali odlok, so svetnikom predstavili celoten postopek priprave dokumenta, njegovo vsebino in zasnovo prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica. Po krajši razpravi je Občinski svet soglasno sprejel enega najpomembnejših odlokov naše občine do sedaj.
Zadovoljstvo ob sprejetem Občin-
skem prostorskem načrtu je izrazil tudi župan Dušan Strand, ki sprejem tega dokumenta vidi kot pogoj za nadaljnji razvoj občine. V izjavi novinarjem je povedal: »Danes se je pokazalo, kot že mnogokrat, da v občini znamo ideološke delitve postaviti na stran in delati v dobro ljudi. Zelo vesel sem, da smo soglasno potrdili Odlok o OPN. Pokazalo se je, da je bilo vloženega veliko dela, še posebej zadnje dve leti, ko smo se za trdno odločili, da je ta dokument nujen in da so zastonj drugi razvojni akti in programi, če nimaš pogojev, da jih lahko uresničiš. S tem odlokom je dobila možnosti razvoja tako Občina kot tudi njeni sestavni deli, podjetja, zasebniki,... 370 ha zazidljivih površin je dober obed za razvoj občine v prihodnje. Pa vendar nismo zanemarili niti kmetijstva niti okolja, in tako bo naša občina tako še naprej usmerjena v tri glavna področja, in sicer v gospodarstvo, kmetijstvo in turizem«. Član delovne skupine, ki je vodila postopek priprave, je bil tudi podžupan Tomaž Smole. Ob sprejemu OPN-ja je povedal: »Priprava OPN-ja se je začela že v prejšnjih mandatih, pred začetkom tega mandata pa je bila tudi že prva neformalna javna razgrnitev. Sledil je niz obsežnih usklajevanj z nosilci urejanja prostora na državnem nivoju, kjer smo morali uporabljati precej znanja, veščin ter vložiti veliko napora, da smo za nekatere posege posamezne nosilce prostora, predvsem kmetijsko ministrstvo, prepričali o smotrnosti in potrebnosti nekaterih posegov. Prizadevali
smo si, da vsa večja naselja pridobijo potrebna zemljišča za svoj razvoj, tako glede infrastrukture, cest, kot dodatnih zemljišč, potrebnih za stanovanjsko gradnjo. Dodatno smo se opredelili in dosegli spremembe, ki so pomembne tako za razvoj turizma (Marof), kot tudi gospodarstva (tudi podjetje Akrapovič je pridobilo pravico pozidati zemljišče, ki ga potrebuje za svoj razvoj). Seveda so pomembni tudi nekateri drugi projekti, od vzletišča v Šentvidu, kjer bo treba sprejeti še OPPN in preprečiti, da bi prišlo do poslabšanja poplavne varnosti okolice, do možnosti nadaljnjega razvoja dirkališča v Dolini pod Kalom, ureditve naše turistične točke Gradišče in drugo. Z doseženim smo lahko zadovoljni, nismo pa uspeli upoštevati vseh pobud, zato bomo najbolj pereča vprašanja, ki so ostala odprta, poskušali rešiti s spremembami in dodatnimi akti.«
Odlok o občinskem prostorskem načrtu bo stopil v veljavo 15. septembra 2013. Po tem datumu bo Občina lokacijske informacije izdajala že na podlagi novega prostorskega dokumenta. Celoten odlok skupaj z grafikami je objavljen in dostopen javnosti na spletni strani občine, v kratkem pa se Občina namerava vključiti tudi v Prostorski informacijski sistem občin (PISO).
Ogled zgodovinske 28. seje Občinskega sveta je možen na spletni strani www.ivancna-gorica.si, v zavihku Občinski svet.
Matej Šteh
Večji posegi predvideni v Občinskem prostorskem načrtu
Občinski prostorski načrt je sestavljen iz dveh delov, strateškega in izvedbenega dela.
Strateški del je dolgoročen, določa pa izhodišča, cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Sestavljen je iz tekstualnega dela (odlok + priloge) in kartografskega dela v merilu 1:50.000.
Sestavni del strateškega dela so razvojni projekti občine, med katerimi so:
•	nova jugovzhodna obvoznica Ivančne Gorice,
•	nove prometne ureditve v Višnji Gori in Šentvidu,
•	sistem parkirnih hiš »parkiraj in se pelji« (P+R) v Ivančni Gorici in Višnji Gori,
•	omrežje kolesarskih poti, nadgradnja kanalizacijskega vodovodnega in komunikacijskega omrežja,
•	zbirni center za prevzem in predelavo gradbenih odpadkov, sistem varstva starejših občanov,
•	trajnostna eko-soseska Marof s centrom zdravja na območju nekdanje farme Stična,
•	razvoj družbene infrastrukture in gospodarskih dejavnosti,
•	postopna nadgradnja urbanistično - arhitekturne ter krajinske podobe naselij.
V izvedbenem delu so predpisani prostorsko izvedbeni pogoji (PIP).
Sestavlja ga tekstualni del (odlok + priloge) in kartografski del v merilu 1:5.000. Izvedbeni del je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj, razen v območjih, ki so predpisana z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). Za takšna območja je potrebno predhodno izdelati OPPN. OPPN je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve na območjih celovite oz. delne prenove, v primeru širitev naselij na nove površine, na območjih sanacije razpršene gradnje, na območjih pomembnejše gospodarske javne infrastrukture (ceste, železnice, komunalna infrastruktura, ipd.), itd.
Za potrebe širitev stavbnih zemljišč so bili oblikovani kriteriji, na podlagi katerih so bodo lahko novi posegi umeščali v prostor. Tako so v skladu z nadrejenimi dokumenti večje širitve naselij predvidene v večjih lokalnih središčih, v primerih notranjih rezerv naselij, kjer so na razpolago še nezazidana stavbna zemljišča, je bil prednosten razvoj naselja navznoter. Tam so bile dopustne le manjše širitve. V primerih, kjer naselja nimajo zadostnih prostorskih rezerv, pa so bile predlagane večje širitve, če so to omogočale omejitve, kot so npr. naravna in kulturna dediščina, poplavna območja, ipd.
Bilanca stavbnih zemljišč
Vseh obstoječih stavbnih zemljišč v občini je 1.143 ha. Od tega je 1.011 ha ohranjenih stavbnih zemljišč, 132 ha jih je bilo izvzetih iz fonda stavbnih zemljišč in po novem odloku niso več zazidljiva, 170 ha pa ostaja prostih zazidljivih zemljišč, ki niso pozidana. Od tega jih 100 ha samo izven ureditvenih načrtov večjih naselij. Novi fond stavbnih zemljišč z 292 ha se je povečal za 25,6 %. Od tega so se stanovanjske površine (SSs, SSn, SKs, SKk, SKg, SB, SP) povečale za 94,2 ha (največji delež 75,6 ha od tega predstavljajo površine podeželskih naselij), centralne površine (CD, CU, CDz, CDi, CDk, CDo, CDv) so se povečale za 16,5 ha, posebna območja, kot so območja za turizem in športni centri so se povečala za 4,7 ha, zelene površine, ki po spremenjeni zakonodaji sodijo med stavbna zemljišča, so se povečala za 28 ha, območja proizvodnih dejavnosti (IG, IP, IK) so se povečala za 6,8 ha, območja energetske in okoljske infrastrukture so se povečala za 7,1 ha. Z 98 ha obsegajo največji delež širitev stavbnih površin prometne površine, med katere štejemo ceste, železnice, parkirišča, ipd.
Pomembnejši projekti oz. večje širitve
V skladu s Strategijo prostorskega
razvoja Slovenije (SPRS), ki poudarja hierarhično krepitev lokalnih središč vodilnih naselij, so v sklopu OPN-ja opredeljeni pomembnejši projekti po večjih lokalnih središčih: Ivančna Gorica med večje projekte šteje jugozahodno obvoznico z izvennivojskim križanjem z železnico, širitev gospodarske cone Akrapovič, soseska Marof in širitev območja Širokih njiv na sever.
Ključnega pomena za Šentvid pri Stični predstavljajo trije večji projekti: širitev Grbčevega dovca (južnega dela naselja), dom starejših občanov in vzhodna obvoznica, ki bo razbremenila ozko vaško jedro. Prenova vaškega jedra, parkirišče za tovornjake med cesto in železnico na severnem delu, širitev Žabjaka in selitev cestne baze so pomembnejši projekti Višnje Gore. Zaradi velikega števila še nepozidanih stavbnih zemljišč v Stični, ki se ohranjajo, ni predvidenih širitev. Predvidena je le prenova jedra, ki se ureja s podrobnejšim dokumentom. Za Zagradec - Fužino je ključna realizacija štirih projektov: prenova in širitev novega vaškega jedra Zagradec, prenova starega jedra Fužina, širitev Malega Grintavca ter turistični kamp Park Loka.
Za Muljavo je ključnega pomena širitev kulturnega doma s parkiriščem,
prenova vaškega jedra ter redifinira-nje območja Jurčičeve domačije. Na Krki je predvidena prenova jedra ob cerkvi sv. Kozma in Damjana, novo jedro v območju avtobusnega postajališča ter razvoj turizma. Prav tako je prenova vaškega jedra in oblikovanje novega predvidena v Ambrusu. Dokončno pa bo možna širitev mehanične delavnice na severnem vhodu v naselje. Večji posegi oz. projekti pa niso predvideni samo v vodilnih lokalnih središčih, temveč tudi izven njih, v odprtem prostoru. Med večje posege so tako predvideni naslednji projekti: novo travnato vzletišče Šentvid, ureditev dirkališča za motokros v Culkarjevi dolini (Dolina pod Kalom), na novo se bo oblikovalo jedro Temenice z avtobusnim postajališčem, predvidena je sanacija oz. prenova območja Gradišča nad Stično zaradi strogih pogojev varovanja kulturne dediščine, predvidena je širitev območja okoli doma na Polževem, širitev Leskovca-Mlake za potrebe turistične dejavnosti in drugi.
Barbara Mušič, Članica delovne skupine, Občinska svetnica, Predsednica odbora za prostorsko planiranje, varstvo okolja in gospodarjenje z nepremičninami
Kratke občinske
rano streho.
Sicer pa je šentviška šola dočakala novo šolsko leto tudi z drugimi novimi pridobitvami. S pomočjo sredstev Fundacije za šport, ki jih je pridobila občina, je bil nabavljen športni semafor za telovadnico in opremljen prostor za fitnes. • Na javnem razpisu je že izbran izvajalec za gradnjo prizidka pri vrtcu v Višnji Gori.
Matej Šteh Gašper Stopar
• Na regionalni cesti Grosuplje - Ivančna Gorica na območju naselij Podsmreka pri Višnji Gori in Zgornja Draga je v teku dolgo pričakovana in prepotrebna obnova dotrajanega vozišča, ki ga izvaja Direkcija RS za ceste. Občina Ivančna Gorica je že več let opozarjala na slabo stanje te ceste, in veseli smo lahko, da je Direkcija naposled začela z obnovo. Odsek ceste med Ivančno Gorico in Višnjo Goro, ki je predmet obnove, je zaprt za promet, v času popolne zapore pa je promet preusmerjen na vzporedne državne in občinske ceste vključno z avtocesto. V času vodenja obvoza med avtocestnima priključkoma Višnja Gora in Ivančna Gorica uporaba vinjete ni obvezna. Prav tako se naj bi še letos začela obnova regionalne ceste skozi center Ivančne Gorice, od kroži-šča do križišča z Ljubljansko cesto. Pred kratkim je bilo v tem križišču v smeri proti Stični že obnovljeno cestišče, ki bo imelo sedaj boljši oprijem.
•	V teh dneh se je začela gradnja kanalizacijskega sistema na Viru. Izgradnjo glavnega povezovalnega voda bo vodilo podjetje Riko iz Ribnice, medtem, ko je bilo za izgradnjo sekundarnih vodov na javnem razpisu izbrano novomeško podjetje GPI Tehnika. Vrednost pogodbe znaša 1.384.380,17 evrov z DDV. Gradnja kanalizacijskega sistema Stična-Vir je del skupine projektov ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU KRKE - 3. SKLOP, ki je sofinanciran tudi s strani ko-hezijskega sklada Evropske unije. V sklopu projektov je tudi nadgradnja Čistilne naprave v Ivančni Gorici in gradnja kanalizacije Višnja Gora - Ivančna Gorica.
•	Zaključuje se obnova javne razsvetljave po celotni občini. Otvoritev bo v sklopu prireditve Vsi smo ena generacija, 19. septembra pred občinsko stavbo.
•	Občina je bila uspešna na javnem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo
javnih objektov. Tako se bo še v tem mesecu iz tega naslova začela energetska sanacija osnovne šole v Višnji Gori. Odobrenih je nekaj več kot 300.000 evrov.
•	Poleti je bila obnovljena streha na podružnični šoli na Muljavi. V pretekli zimi je bila zaradi obilja snega streha tako poškodovana, da je bilo treba pristopiti k celoviti obnovi.
•	Julijsko neurje je pustilo posledice tudi v naši občini. Med vidnejšimi posledicami je bilo razkritje strehe telovadnice pri OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Hitra akcija domačih gasilcev in bližnjih sosedov ter krajanov je preprečila hujšo škodo na objektu, prizorišče pa si je ogledal tudi župan Dušan Strnad. Že naslednji dan so stekle aktivnosti šole in občine za obnovo strehe, šola je lahko uveljavljala tudi zavarovanje objekta. Teden dni po neurju je imela telovadnica že novo kovinsko in toplotno izoli-
Spremembe linij LPP za občino Ivančna Gorica
Sedaj tudi pri nas kartica Urbana
Z novim šolskim letom bodo potniki v občinah Ivančna Gorica, Škofljica, Grosuplje in Vrhnika na rednih medkrajevnih linijah lahko potovali pogosteje, šolske linije bodo na voljo tudi drugim potnikom, deloma pa se bodo spremenili tudi poteki tras. Od septembra dalje je na šolskih linijah znotraj območnega sistema plačilo prevoza možno samo s kartico Urbana.
Na območju občine Ivančna Gorica so z 2. septembrom vse spodaj navedene šolske linije na razpolago tudi ostalim potnikom - občanom:
•	Metnaj - Dobrava - Mekinje - Ivančna Gorica,
•	Korinj - Krka - Veliko Črnelo - Mleščevo - Ivančna Gorica,
•	Sela - Leskovec - Mlake - Vrh - Višnja Gora,
•	Nova vas - Kriška vas - Spodnje Brezovo - Višnja Gora,
•	Velike Kompolje - Bojanji Vrh - Muljava,
•	Fužina - Gabrovka - Kitni Vrh - Kobiljek - Zagradec,
•	Sobrače - Pusti Javor - Temenica - Bukovica - Šentvid pri Stični,
•	Lučarjev Kal - Hrastov Dol - Rdeči Kal - Sad - Podboršt - Šentvid pri Stični.
Za plačilo prevoza znotraj občine ali vse do Ljubljane, bodo potniki na naštetih šolskih linijah lahko uporabljali kartico Urbana. Kartica, ki je vsem, ki uporabljate mestni ljubljanski potniški promet že dobra znana, omogoča brezplačno prestopanje v roku 90 minut od plačila prve vožnje.
Urnik odhodov avtobusov bo ustrezno prilagojen šolam, na linijah Šentvid pri Stični - Temenica (linija številka 69) in Ivančna Gorica - Zagradec - Ambrus (linija številka 76) pa bo povečano število odhodov v popoldanskem in večernem času, in sicer v smeri Zagradca in Ambrusa. Dodatni odhodi iz Ivančne Gorice do Ambrusa bodo ob 16.18, 17.18, 21.13 ter iz Ivančne Gorice do Zagradca ob 19.31 uri. Potniki bodo lahko potovali iz Ambrusa v Ivančno Gorico ob 15.40, 16.48 in 18.00 uri, ter iz Zagradca ob 20.00 uri.
Poleg tega se bosta v popoldanskem času liniji Ljubljana - Šentvid pri Stični (linija številka 68) in Grosuplje - Šentvid pri Stični (linija številka 69) podaljšali od Šentvida pri Stični do kraja Temenica.
Na območju Ivančne Gorice se kot doslej izvaja medkrajevni linijski prevoz. Cene prevozov se obračunavajo po veljavnem medkrajevnem ceniku.
Potniki terminsko, zeleno kartico Urbana, na katero lahko naložijo mesečno vozovnico, uredijo v Študentskem servisu v Ivančni Gorici (Sokolska ulica 12 - pri Občini).
Nov vozni red na vseh omenjenih linijah je objavljen tudi na spletni strani Občine in na oglasni deski na sedežu Občine.
Gašper Stopar
Občina Ivančna Gorica in Svet župana za starosti prijazno občino vabita na prireditev
VSI SMO ENA GENERACIJA,
v četrtek, 19. septembra 2013, ob 18. uri, na Sokolski ulici v Ivančni Gorici
(na prireditveni ploščadi pred občinsko stavbo)
Sodelujejo:
Godba Stična Vrtec Ivančna Gorica Otroška folklorna skupina Vidovo Plesna šola Guapa,
Gledališka skupina KD Janeza Ciglerja Višnja Gora citrarke Društva upokojencev Ivančna Gorica Gledališka skupina KD Ambrus citrarka Alja Grm
MePZ Sončni Žarek Društva upokojencev Šentvid pri Stični Tamburaška skupina Zagradec Pevski zbor Zborallica recitator Anton Drab Folklorna skupina Stična Godalni orkester KD Stična ŽPZ Harmonija
Ob tej priložnosti, bomo ob sončnem zahodu simbolično predali v uporabo obnovljeno javno razsvetljavo v občini Ivančna Gorica.
Vabljeni!
Na obisku je bila večja skupina gostov Evropska sredstva za
programe s pobrateno
iz pobratene občine Hirschaid
Sredi avgusta se je v naši občini mudila večja skupina gostov iz pobratene občine Hirschaid, ki jo je vodi župnik iz Hirschaida, g. Francis G. Pla-kkil. Obiska so se udeležili tamkajšnji ministranti in njihovi starši. Delegacija je prispela v našo občino v ponedeljek, 19. avgusta. Skupino ministrantov, ki jih je skupaj z njihovimi starši na nagradni obisk po koncu šolskega leta v Slovenijo pripeljal župnik Francis G. Plakkil, sta vodila zakonca Bergmann, nastanjeni pa so bili v samostanu v Stični. Goste je pozdravil tudi župan Dušan Strnad in jih pozval, naj še naprej negujejo prijateljske odnose z znanci in prijatelji iz naše občine. Po njegovih besedah tovrstno povezovanje in medsebojno obiskovanje na vseh ravneh omogoča, da se bo partnerstvo in prijateljstvo med občinama razvijalo in raslo tudi v prihodnje. Tokratnega obiska
občino Hirschaid
se zaradi zdravstvenih razlogov žal nista mogla udeležiti zakonca Patzelt, priložnost za ponovno snidenje pa bo že letos oktobra, ko se bo občina Hirschaid pobratila s poljsko občino.
Vsi smo ena generacija
Razprava Nacionalnega odbora starosti prijaznih mest in občin sredi junija na Inštitutu Antona Trstenjaka v Ljubljani je ponovno pokazala, kako pomembno je sodelovanje in povezovanje posameznih mest in občin pri reševanju problemov starejših. Ga. Ksenija Ramovš je kot udeleženka konference v Dublinu, ki je bila od 12. do 14. junija letos, prisotne seznanila o sprejemu in o ciljih Dublinske deklaracije 2013. Dublinska deklaracija 2013 pomeni dopolnitev in nadaljevanje deklaracije iz leta prej in poudarja pomen podpore izvedbe zaobljub vseh zavezanih k razvoju starosti prijaznih okolij in nenehnemu izboljševanju okolij, v katerem starejši živijo.
Osnovni problem je v tem, da število starih ljudi v Evropi narašča in bo leta 2020 četrtina vseh Evropejcev stara nad 60 let. S tem se bo zmanjševal delež aktivnega prebivalstva. Vse to zahteva strukturne reforme in pa drugačne pristope do oskrbe starejših. Posledično se bodo morali spreminjati odnosi med generacijami in prav tako način življenja v naši družbi. Prijazno mesto - prijazna občina se opredeljuje tako, da se njihovi ponudniki storitev in sploh vsi prebivalci zavedajo raznolikosti med starejšimi osebami in pomena zdravja zanje, spodbujajo njihovo vključevanje in prispevek na vseh področjih življenja v posamezni skupnosti upoštevajoč njihove odločitve in izbiro življenjskega sloga ter predvidevajo s starostjo povezane potrebe in se nanjo prožno odzivajo. Če je neko okolje prijazno za starejšo generacijo, je pravzaprav prijazno tudi za srednjo in mlajšo generacijo - torej je prijazno za vse generacije.
Glede na to, da so starejši ljudje nagrada naše družbe, je pomembno to vrednost prepoznati in zato utrjevati vezi solidarnosti med generacijami, kjer ljudje vseh starosti zavzemajo pozitivna stališča drug do drugega in kjer med njimi obstaja soglasje glede prihodnjih poti. Kaj Dublinska deklaracija sporoča
Zakaj je Dublinska deklaracija 2013 pomembna za Slovenijo, za slovensko mrežo starosti prijaznih mest in občin, katere članica je tudi naša občina? Ker kaže pot ustanovljenim medgeneracijskim odborom, kako v prihodnje delati. V ospredju je izdelava razvojnega programa v občini za starostnike za naslednjih pet let v skladu z načeli deklaracije. To pomeni petletni ciklus kontinuiranega ocenjevanja in izboljševanja materialnih pogojev ter vzgoje na tem področju v lokalnih skupnostih. Ker nagovarja k povezovanju in izmenjavi izkušenj v okviru medgeneracij-skega sožitja, ker spodbuja starejše, naj ostanejo čim dalj doma, čim bolj aktivni in naj ostanejo čim dalj v domačem oskrbnem okolju. Saj so domovi za starostnike čedalje dražji in tudi socialno okolje je doma prijaznejše. In ker nam z deklaracijo predstavljajo primere uspešnega sode-
lovanja, prijaznih odnosov med starejšimi in mlajšimi -torej predstavlja primere uspešnega medgeneracijskega življenja. Gre za vključevanje vseh generacij, ne samo za stare ali mlade. Razmerja med generacijami bodo vse bolj občutljiva. Kriza, s katero se soočamo, narekuje, naj se na prihodnost pripravimo. Zato bo potrebno biti na tem področju vse bolj pozoren, v ospredju je slogan » VSI SMO ENA GENERACIJA«. Kako pomagati drug drugemu? Kako naj se življenje promovira kot celota? Saj je človek celota vsega, kar je v svojem življenju dosegel in naj se spoštuje njegovo dostojanstvo. Tu pa nastopijo dolžnosti oziroma vloga lokalne skupnosti, kjer se lahko konkretno dela z določeno skupino ljudi. Gre tudi za mlajšo generacijo, ki je v stiski, se bori za svoj eksistenčni obstoj in od nas zahteva pomoč. Dejstvo je, da je v naši družbi medčloveški odnos precej odmaknjen. Torej ne bomo gradili več klasičnih domov za starejše občane, pač pa več pozornosti usmerili v materialne pogoje za medgeneracijsko druženje, več skrbi namenili negi na domu in nudili pomoč družinam, ki imajo oskrbovanca doma. V ospredju naj bi bil medgeneracijski dialog, za kar mora poskrbeti vzgoja v vseh društvih, vrtcih, šolah ... Vseživljenjsko izobraževanje ima ponovno svoj pomen, s poudarkom več delati zlasti na zdravstvenem opismenjevanju in to med vsemi generacijami. Dobro bi bilo obuditi prostovoljstvo, torej omogočati čim več sodelovanja, družabništva, delati na preventivi in diagnozah ...
Spoštljiv odnos do starosti in pozitiven odnos do mladosti naj bi bil naš slogan, saj smo vsi zares ena generacija. Dublinsko deklaracijo 2013 je podpisalo že kar nekaj mest in občin in gotovo se bo za to v nekem primernem času odločila tudi naša občina.
Milena Vrenčur, predsednica Sveta za starosti prijazno občino
Dogodka se bo kot prva partnerska občina Hirschaida udeležila tudi delegacija iz naše občine.
Gašper Stopar
Mednarodni projekt Občine Ivančna Gorica edini slovenski projekt, sprejet v drugem krogu izbora programa EU - Evropa za državljane
Občina Ivančna Gorica namerava meseca maja prihodnje leto obeležiti 15. obletnico pobratenja z nemško občino Hirschaid. Župana Dušan Strnad in Andreas Schlund nadaljujeta bogato tradicijo medsebojnega sodelovanja, zato bo v ta namen od 23. do 25. maja 2014 v Ivančni Gorici in okolici potekal sklop dogodkov, prireditev in svečanosti. Dogodke bodo aktivno sooblikovali tudi delegacija gostov iz Hirschaida ter predstavniki različnih organizacij, društev in skupin občanov iz celotne občine Ivančna Gorica. Sklop dogodkov in prireditev je občina Ivančna Gorica prijavila tudi na program Evropske unije, Evropa za državljane 2007 - 2013, ki sta ga sprejela Evropski parlament in Svet, predstavila pa ga je Evropska komisija, ki ga tudi izvaja preko svoje Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo -EACEA.
Program je namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbuditi aktivno evropsko državljanstvo. S povezovanjem prebivalcev lokalnih skupnosti po Evropi ter mreženjem nevladnih in drugih organizacij, ki delujejo v okviru civilne družbe, želi Evropska unija izboljšati sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju Evrope. Med sofinancirane projekte spadajo tudi srečanja državljanov na podlagi pobratenja mest.
V	letu 2013 je EACEA v dveh prijavnih rokih, 1. februarja in 1. junija, ocenjevala prijavljene programe različnih organizacij iz vse Evrope, zadnji sklop projektov, prijavljenih za sofinanciranje iz programa EZD, pa bodo ocenjevali po zadnjem prijavnem roku, 1. septembra 2013. O razsežnosti programa EZD zgovorno pričajo statistični podatki iz leta 2012, ko je bilo za sofinanciranje prijavljenih nekaj več kot 1500 projektov iz 31 evropskih držav, sprejetih pa jih je bilo 391. Podatkov za leto 2013 še ni, znano pa je, da sta bila do 1. februarja letos sprejeta le dva projekta iz Slovenije.
V	drugem prijavnem roku do 1. junija 2013 pa je bil iz Slovenije sprejet le en projekt - projekt Občine Ivančna Gorica. Med več sto prijavljenimi projekti iz 19 držav, je bilo vsega skupaj sprejetih 74, od tega največ, štirinajst, iz Nemčije. Kot je bilo omenjeno že v uvodu, je projekt, ki ga je prijavila Občina Ivančna Gorica namenjen praznovanju 15. obletnice pobratenja z občino Hirschaid in nosi naslov: GEMINAe, SREČANJE DRŽAVLJANOV - Od 15-letnega pobratenja do perspektivnega kulturnega, družbenega in gospodarskega sodelovanja. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da pomembnost partnerstev in mednarodnih odnosov, ki jih gojita tudi občini Ivančna Gorica in Hirschaid, prepoznava celotna Evropska unija in ostale evropske države. To pomeni, da je tovrstna partnerstva treba negovati in razvijati naprej, saj lahko le na ta način tako evropske države kot tudi lokalne skupnosti in njihovi posamezni prebivalci, pridobivajo na širši družbeni, kulturni, ekonomski in ne nazadnje tudi državljanski ravni, ki jo nazorno simbolizira letošnje Evropsko leto aktivnega državljanstva.
Miha Genorio
WWWvVSA^AWvWTvVWVWWAAAAWv'
VW^VvVW^WvVvVVVVVVWA^VWWvV
AKCIJA ZBIRANJA RABLJENEGA TEKSTILA

rastlinica
KDAJ:
V ponedeljek, 16. september 2013 med 15.00 in 17.00 uro.
KJE:
Parkirišče trgovine Bio Raj, Sokolska 6, Ivančna Gorica,
Imate tudi vi v omari kose odvečnih oblačil in ne veste kam z njimi? Vašega rabljenega tekstila bomo zelo veseli na projektu Tekstilnica.
Tekstilnica ima več zbirnih točk po Sloveniji za oddajo tekstila. V mesecu septembru pa se bomo oglasili tudi pri vas v Ivančni Gorici.
KAJ ZBIRAMO:
- OBLAČILA in OBUTEV -MODNE DODATKE
-HIŠNETEKSTILIJE (posteljnino, rjuhe, pregrinjala, prešite odeje, brisače, prte, zavese In metrsko blago)
Prosimo vas, da prinesete čista oblačila, obutev v parih, vse pa zapakirate v večje vreče.
S podporo projekta Tekstilnica naredite nekaj dobrega za naše okolje! Hvala.
"ProjektTekstilnica delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve."
WWWvVVWWWVVVWVVVVWVVVWVWV
Vi/
E-ZD: dobrote.zbo@gmall.com
I \iiiiihf i> nfi' frtiobkvt E-EBM: teksti I nicata>o čistimo, s i www tekstilnica.si
Tudi med poletjem župan Pa ga imamo, Občinski
nadaljeval z obiski
Mariji Erjavec, po domače Kovačeva mama iz Doba pri Šentvidu, je 18. julija praznovala častitljivih 90 let.
Na Sušici je v krogu svojih najbližjih 24. julija, devetdeseti rojstni dan praznovala Ana Sinjur.
2. avgusta je svoj okrogli jubilej v Primči vasi praznovala Jožefa Hočevar. Z vo-ščilom so se županu pridružili tudi pevci moškega pevskega zbora iz Ambrusa in župnik Uroš Švarc.
prostorski načrt namreč
SDS
■	I I	|V||
pri naših najstarejših občanih
Tudi v poletnih mesecih je župan Dušan Strnad nadaljeval z obiski pri naših najstarejših občanih, ki so dopolnili visok življenjski jubilej. Kdo vse je praznoval si preberite spodaj.
Zgodovinske seje Občinskega sveta smo se udeležili svetniki svetniške skupine SDS v sestavi, Janez Mežan, Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, Andreja Miše in Tomaž Smole. Jernej Lampret pa je bil odsoten iz zdravstvenih razlogov. Skupaj z drugimi svetniki SMO SOGLASNO SPREJELI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT.
16. julija se je Karl Vrhovec, po domače Kavčev ata, iz Višnje Gore veselil devetdesetega rojstnega dne.
Tokrat je bila seja občinskega sveta v slikoviti dolini Temenice na turistični kmetiji Fajdiga. Bila je slavnostna seja, saj gre za sprejem izjemno pomembnega dokumenta za našo občino, katerega zametki segajo v leto 2005. Kot nalašč nas je lastnik kmetije seznanil z namero širitve turistične kmetije, za katero je podal vlogo. V tem mandatu je stališča do pripomb že obravnaval Občinski svet, ki se je opredelil tudi do nekaterih večjih predvidenih posegov v prostor. Lani je bil dokument pripravljen do te mere, da se je lahko začelo usklajevanje s posameznimi nosilci urejanja prostora (NUP). Pridobivanje pozitivnih mnenj je bilo postopno, največ pogajanj in usklajevanj pa je bilo potrebno z Ministrstvom za okolje in kmetijstvo ter kulturnim ministrstvom. Župan Dušan Strnad je ustanovil tudi posebno delovno skupino, ki je odločilno pripomogla
h končnemu sprejetju dokumenta. V njej je sodeloval svetnik SDS podžupan Tomaž Smole. Pripravljavec dokumenta je bilo podjetje Acer Novo mesto d. o. o.
S tem dokumentom so številni investitorji pridobili podlago za investicije, ki jih želijo izvesti v naši občini. Med njimi tudi podjetje Akrapovič d. d., ki potrebuje zazidljiva zemljišča za svoj razvoj. Tudi podlaga za posodobitev infrastrukture (ceste, obvoznice, nadvoze ...) in gradnjo šole v Zagradcu je s tem podana. Omogočen je tudi nadaljnji razvoj turizma, motociklizma, letališke dejavnosti, ... Vsega se žal ni dalo rešiti, saj smo morali spoštovati smernice nosilcev urejanja prostorov, ki na določenih območjih niso bili pripravljeni popustiti. Gre predvsem za kmetijska zemljišča, vodovarstvena območja in območja, ki so podvržena varovanju kulturne dediščine. Ponekod pa so se
pojavile težave zaradi bilanc, saj so velike zazidljive površine še nepozidane. V nadaljevanju bomo skušali s spremembami in dopolnitvami aktov omogočiti želeno namembnost tudi tistim, ki niso uspeli s svojimi vlogami zaradi smernic državnih institucij. S sprejemom tega akta smo postali ena izmed 70 občin, ki so to storile. Določili smo temelje za nadaljnji razvoj. Vse priznanje vsem, ki so pripomogli, da je dokument sprejet. Z zaskrbljenostjo pa spremljamo razvoj dogodkov na državnem nivoju, kjer brezidejna in opravilno nesposobna vlada menca in zavlačuje s potrebnimi ukrepi. Istočasno pa se kadruje »pozitivno« in pripravlja podlage za prodajo državne srebrni-
Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS
Neformalno druženje z evropskim poslancem
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
V soboto, 20. 7. 2013, je nepričakovano obiskal predsednika našega občinskega odbora evropski poslanec Lojze Peterle. Pogovori so tekli o aktualnih razmerah ter o prihajajočih evropskih volitvah, kjer je predsednik v imenu OO Ivančna Gorica obljubil kandidatu za evropskega poslanca vso potrebno podporo v kampanji. G. Peterle se je ob tej priložnosti srečal še z nekaterimi člani in sim-patizerji.
Anton Černivec, predsednik OO N.Si Ivančna Gorica
Ana Marija Suštaršič iz Polja pri Višnji Gori je 25. julija dopolnila devetdeset let.
Namig za premik
14. 9. Tržnica Ivančna Gorica: 1. Praznik krompirja 14. 9. Višnja Gora: 5. kmečke igre brez meja
14.	9. Temenica: Turnir v odbojki na mivki in nogometu
15.	9. Šentvid pri Stični: Državno prvenstvo v motokrosu
15.	9. Ivančna Gorica: 8. Županov turnir v ulični košarki
16.	9. Knjižnica Ivančna Gorica: Z igro do branja z Viljenko Jalovec
17.	9. Knjižnica Ivančna Gorica: Otvoritev fotorazstave Tine Rus z naslovom Svet je lep: fotoportreti najmlajših
18.	9. Knjižnica Ivančna Gorica: Nadaljevalni tečaj servietne in decoupage tehnike
19.	9. Ivančna Gorica (ploščad pred občinsko stavbo): »Vsi smo ena generacija« in otvoritev obnovljene javne razsvetljave
20.	9. Knjižnica Ivančna Gorica: Območno srečanje literatov seniorjev s prijateljem Goranom Gluvičem 20. - 21. 9. Srednja šola Josipa Jurčiča: Otroški filmski festival
22.	9. Gradišče nad Stično: 15. Tek po Lavričevi poti
23.	9. Knjižnica Ivančna Gorica: Z igro do branja z Viljenko Jalovec
25. 9. Šolski center Ivančna Gorica: Otvoritev Daljinskega ogrevanja na lesno biomaso 28. 9. Višnja Gora: Pohod po poti dveh slapov
28.	9. Korinj: Otvoritev vodovodnega sistema Kuželjevec - Korinj
29.	9. Muljava: Otvoritev poslovilnega objekta
29.	9. Otvoritev del na otroškem in športnem igrišču Stična in veteranski turnir v rokometu
30.	9. Hrastov Dol: Otvoritev večnamenskega prostora v nekdanji podružnični šoli v Hrastovem Dolu 4., - 6. 10. Otvoritev Krožne pešpoti Prijetno domače
5.	10. Zagradec: Otvoritev info točke in razstava podeželskih žena
6.	10. Lučarjev Kal, Naj pridelki 2013 12. 10., Šentvid pri Stični: Aviratek
Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napove-dniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca Namig za premik ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si.
ne
Pivo iz Hirschaida sedaj tudi v naši občini
Poslovno sodelovanje družinskih podjetij Maver iz Stične in Kraus iz Hirschaida
Več kot 30-letno prijateljstvo med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid iz Nemčije, ki bosta prihodnje leto obeležili že 15. obletnico uradnega pobratenja, je v zadnjih letih privedlo tudi do obetavnega gospodarskega sodelovanja med podjetji iz obeh občin. Čezmejno povezovanje in sodelovanje je še posebej v današnjih časih prepotreben način za premagovanja težkih gospodarskih okoliščin, česar se zavedajo tudi nekateri naši podjetniki.
Pivovarna Kraus je prava znamenitost Hirschaida, njihovo pivo pa bo odslej na voljo tudi v naši občini
S tem namenom je lani tudi Občina Ivančna Gorica začela s pobrateno občino razvijati gospodarski dialog. Organizacija obiska naših podjetnikov v Hirscha-idu spomladi 2012 je sprožil nekaj konkretnih stikov med podjetniki iz obeh strani. Prav obisk gospodarske delegacije je bil tudi povod za ustanovitev Županovega podjetniškega kolegija, ki ga sestavljajo nekateri naši uspešni podjetniki. Priložnost za nove stike pa je bil tudi obisk delegacije podjetnikov iz Hirschaida v sklopu Dneva podjetništva in obrti, lani oktobra v Ivančni Gorici. Jeseni in letos spomladi se je nekaj naših ponudnikov udeležilo tudi sejemskih dogodkov v Hirschaidu, med njimi tudi znano družinsko podjetje Maver iz Stične. Povezovanje med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid je prepoznalo kot poslovno priložnost, zato je začelo sodelovati z lokalnim pivovarjem iz Hirschaida. Pivovarna Kraus je bila ustanovljena 1845 in v skladu z dolgoletno nemško tradicijo varjenja in čistosti proizvaja visoko kvalitetno pivo, ki je na voljo v stekleni povratni embalaži, kar dodatno pripomore k varovanju okolja. Vsak, ki je Hirschaid že obiskal, se je zagotovo prepričal tudi o kvaliteti piva, ki ga varijo pri Krausu. In sedaj bo njihovo pivo na voljo v prodaji tudi v naši občini.
Pivo Kraus bo na voljo na prodajnih mestih: Market in mesarstvo Maver Stična, Prince pub Ivančna Gorica, Dnevni bar Glorija Ivančna Gorica, Viridin hram Stična.
Promocijska predstavitev piva iz pivovarne Kraus bo 14. septembra dopoldne ob Prazniku krompirja, na tržnici v Ivančni Gorici.
Miha Genorio
Iz energetske svetovalne pisarne
Poletna vročina se je poslovila in jutranje temperature nas že spet opominjajo na prihajajoče hladnejše letne čase. Počitniško razpoloženje se je občutilo tudi pri maloštevilnem obisku energetske svetovalne pisarne. Visoke temperature razen požganih polj in marsikje pomanjkanja vode niso pustile na naših stavbah in sistemih toliko energije, da bi lahko mirno čakali na zimo. Tudi sprejemniki sončne energije, ki so nam poleti še premočno ogrevali sanitarno vodo, že po nekaj deževnih dneh nimajo več dovolj zaloge toplote in moramo toploto sonca nadoknaditi z dovajanjem drugih, manj okolju prijaznih in predvsem dražjih energentov.
Je pa marsikdo vroče in suhe mesece izkoristil za prenovo katerega od sistemov, ki bo v mrzlih mesecih predstavljal manjšo porabo energije in s tem nižje stroške ogrevanja. Naj bo to izolacija in prenova fasade, dodatna izolacija podstrehe, zamenjava oken, posodobitev ogrevanja s prehodom na kakšen obnovljiv vir - zelo zanimiva so drva -ali celo več teh ukrepov hkrati, zagotovo se bo učinek pokazal že ob prvem mrazu.
Vsi tisti, ki ste poleti začeli šele razmišljati, katerega ukrepa bi se lotili, pa ste zagotovo že seznanjeni, da je na Eko skladu že zmanjkalo denarja za nepovratne spodbude v »izboljšanje energijske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov«, kar malo bolj po domače pomenijo zgoraj našteti ukrepi.
Vabim vas, da kljub vsem informacijam, ki jih lahko dobite pri trgovcih in na spletu - ali pa prav zato - pridete na posvet. Naša svetovalna pisarna je še vedno odprta vsako sredo med 17.00 in 19.00 uro.
Simon Brlek, energetski svetovalec
P m	"V ■ i
r i p o r o č i l o
kmetijskim gospodarstvom in lastnikom gozdov, da se izkažejo z izpisi iz registrov in odločbami Zavoda za gozdove Slovenije in izpiskom o lastništvu pri prodaji lastnih kmetijskih pridelkov, lesa in drugih gozdnih dobrin
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v juliju 2013 začelo splošno promocijo hrane, ki prihaja iz naše bližine pod naslovom »Sveža hrana iz vaše bližine« z namenom ohranjanja kmetijstva, zdrave in kakovostne hrane pa tudi preprečevanja sive ekonomije.
Davčna uprava Republike Slovenije pa promovira pošteno plačevanje davkov pod naslovom »Bodimo aktivni -zahtevajmo in vzemimo račun, pošljimo MMS« z namenom, da potrošnike seznani z obvezno izdajo računov tudi na kmetijskem in gozdarskem področju.
Potrošniki imajo pravico do poštenega informiranja o tem, kakšno hrano, les in gozdne dobrine kupujejo. Kmetijska gospodarstva in lastniki gozdov lahko na enostaven način seznanite potrošnike z istovetnostjo lastne domače pridelave v primerjavi s preprodajalci kmetijskih pridelkov, lesa in drugih gozdnih dobrin. To izkažete z izpisi registrskih podatkov, ki izkazujejo dejansko rabo kmetijskih površin (RKG), čebelnjakov (CRČ), živali (SIR, Volos ...) ali odločbo Zavoda za gozdove Slovenije o dovoljenem poseku gozdnega drevja, v primeru gozdnih dobrin pa z izpiskom iz zemljiške knjige o lastništvu gozda.
Priporočamo, da dokumente javno izobesite na prodajnih mestih oz. se z njimi izkažete pri prodaji od vrat do vrat.
Poleg teh dokumentov je tudi izdaja računa za vas lahko prednost, saj z njim izkažete poštenost svojega poslovanja do potrošnikov, ki so vedno bolj osveščeni.
Račun se lahko izda tudi takrat, ko izdaja računa ni predpisana obveznost. Zato lahko račun izdajo tudi kmetje in lastniki gozdov, obdavčeni po katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka na panj, ki prodajajo lastne pridelke in les neposredno končnemu potrošniku ter niso vključeni v sistem DDV, saj so edina izjema, za katere izdaja računa ni predpisana obveznost.
Zavezanost za DDV je preverljiva na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije: http://www.durs.gov. si/si/storitve/seznami_davcnih_zavezancev/.
To priporočilo je objavljeno tako na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje, na straneh Davčne uprave Republike Slovenije kot tudi posredovano širši javnosti.
Ljubljana, julij 2013
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Davčna uprava Republike Slovenije
DPM Kalček na regijskih in državnih kmečkih igrah
Kot vsako leto doslej, se je Društvo podeželske mladine Kalček iz Ivanč-ne Gorice tudi letos odpravilo na regijske kmečke igre, ki so potekale na Gradišču pri Dolah v organizaciji DPM Hribci. Osvojili smo odlično 2. mesto in si s tem prislužili vstopnico za nastop na Državnih kmečkih igrah na Slomu na Ponikvi. Na obeh tekmovanjih smo se pomerili v šestih različnih disciplinah, in sicer: košnja, grabljenje, pobiranje krompirja, razbijanje jajc in igro presenečenja. Namen teh iger pa ni le doseči odličen rezultat, ampak predvsem druženje mladih s podeželja iz cele Slovenije. Veseli smo, da se mladi radi udeležujemo takšnih srečanj. S spletanjem medsebojnih odnosov, ki jih povezuje ljubezen do podeželja, se spletajo tudi različne ideje na področju kmetijstva. Te ideje so inovativne in perspektivne kot vsi mladi, ki se za to zanimamo. S tem omogočamo
Tekmovalci z leve: Klemen Zupančič, Matija Sinjur, Jasmina Erjavec, Jaka Man-delj, Anita Erjavec, Jože Gorše
Sloveniji napredovanje tudi v smeri kmetijstva, ki je in bo za družbo v teh kriznih časih čedalje bolj pomembno. Naše delovanje si lahko v sliki ogledate na Facebook profilu: www.face-book.com/dpm.kalcek. V društvo pa
z veseljem sprejemamo nove člane, ki se nam lahko pridružite preko el. pošte: dpmkalcek@gmail.com.
Kosec: Jaka Mandelj
Obrazi iz ivanške tržnice
Kmetija Ostanek s »preveč lepo« papriko
Paprika, ki je za nekatere kar preveč lepa, je prva nekoliko neobičajna zgodba, ki je povezana z družinsko zelenjadarsko kmetijo Ostanek iz Velikih Pec pri Šentvidu pri Stični in ki jo nekateri domačini poznamo predvsem po vedno prešerno razpoloženi Ostankovi Joži iz ivanške tržnice. O preveč lepi papriki in drugi zelenjavi več malo kasneje. Druga neobičajna zgodba pa je povezana s samimi začetki pridelave zelenjave na tej kmetiji, saj je zelenjadarski posel na kmetiji Ostanek začel moški. Jože Ostanek je pred 16 leti, to je bilo leta 1997, zasadil prvih 1.000 sadik paprike. Sam pravi, da bolj tako, »za probo«. Da vidi, če bo sploh rasla in uspevala na njegovi zemlji. In je rasla in je zrasla v okusen in lep pridelek. Naslednje leto je posadil že 10.000 sadik.
Danes na kmetiji, na kateri pomagajo vsi družinski člani, pridelujejo vse najbolj pogoste vrste sveže sezonske zelenjave. Tradicionalno pa so poznani ravno po pridelavi resnično okusne paprike in krompirja. Hči Damjana, danes diplomirana agronominja, ki bo septembra zaključila tudi magistrsko nalogo prav na področju gojenja paprike, je že pri svojih 12-ih letih pomagala očetu pri prodaji zelenjave na tržnici v Trbovljah. Jožetove izkušnje in modrosti družinske zelenja-darske kmetije v obliki strokovnega in specialističnega znanja iz področja agronomije plemeniti tudi zet oziro-
gpfe
ma Damjanin mož Tadej, ki je v družino Ostankovih prišel iz Ljutomera. Časa in možnosti za dolge strokovne diskusije je na kmetiji bolj malo, je pa vsak dan veliko priložnosti, da se novo znanje pri Ostankovih preplete in dopolni z izkušnjami. Vse to se še kako opazi tudi na njihovih pridelkih. Danes zato pridelujejo svežo, hranljivo in zdravo zelenjavo, ki vabi k uživanju tudi s svojim videzom. Pravzaprav je njihova zelenjava še preveč lepa. Nemalokrat se namreč na tržnici najde kakšen »poznavalec« z oceno, da je njihova zelenjava zagotovo uvožena. Ker da tako lepe zelenjave enostavno ne morejo pridelati na svojih njivah in rastlinjakih v osrčju Dolenjske. Vse takšne nejeverne Tomaže Ostankovi z veseljem povabijo na ogled na svojo kmetijo. Vsi, ki bi želeli kupiti svežo sezonsko zelenjavo ali ozimnico, so več kot dobrodošli na kmetiji vsak dan od ponedeljka do sobote v popoldanskih urah. Dodana vrednost nakupa na domu Ostanko-vih je, da kupci dobijo sveže nabrano zelenjavo, morda še kakšen zanimiv recept, lahko pa si tudi ogledajo, kje in kako rastejo pridelki, v katerih bodo kmalu uživali. Vso zelenjavo Ostankovi pridelujejo po smernicah integrirane pridelave že od leta 2001. To pomeni, da poteka pridelava zelenjave na naravi in potrošnikom prijazen način kmetovanja. Osnovni cilji integrirane pridelave so pridelati svežo in oku-
sno zelenjavo, ob kar najmanjšem negativnem vplivu na okolje, s strokovno utemeljeno uporabo gnojil, zmanjšano uporabo pripravkov za varstvo rastlin in prepovedano pridelavo gensko spremenjenih rastlin. Smernice integrirane pridelave spodbujajo uporabo biotičnih pripravkov, gnojenje poteka izključno na podlagi analize tal in potreb rastlin, veliko pozornosti pa se posveča ohranjanju in dvigovanju rodovitnosti tal. Certi-ficirani kmetovalci, kot so Ostankovi, se morajo držati strogih pravil in tehnoloških navodil, ki jih za vsako leto posebej izda pristojno ministrstvo.
Pridelava lepe in kakovostne zelenjave se začne z izbiro kakovostnega semena. Jože nam je na to temo zaupal, da se najkakovostnejše seme prodaja na kos, ne na kilogram. Veliko večino dela na kmetiji, od sajenja do obiranja pridelkov, pri Ostankovih opravijo ročno. Ker roke sledijo glavi in ima vsako opravilo strokovno podlago, vam znajo vedno razložiti vzroke in posledice vsake tehnološke faze pri vzgoji zdrave in okusne zelenjave. Namerno smo zapisali zdrave, čeprav so nas učili, da je vsa zelenjava zdrava. Pa to ni čisto res. Nihče v šolah še ne uči, da ni ravno vsa zelenjava zdrava. Še posebno tista ne, ki je vzgojena v velikih intenzivnih nasadih in rastlinjakih v, nam, daljnih deželah ob pomoči raznih dodatkov za lepšo in hitrejšo rast ter tretira-njem s pripravki, ki naredijo pridelke strupene za škodljivce. Na medmrež-ju in v medijih lahko zasledimo fotografije in video posnetke pridelave zelenjave, katerih korenine nikoli ne začutijo zemlje in katerih liste nikoli ne poboža pravo sonce. Od pobiranja do trgovinskih polic se nabere precej kilometrov in veliko ur (beri tednov). Vemo tudi, da sadje in zelenjave z daljšanjem transportnih poti izgublja koristne snovi (vitamine, minerale, ...). Brez različnih bolj ali manj škodljivih konzervacijskih metod (tudi z radioaktivnim obsevanjem!), bi med transportom izgubila dober videz. Tudi najbolj intenzivno pridelana slo-
Občina Ivančna Gorica, Društvo podeželskih žena Ivanjščice, Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica, Kmetijska zadruga Stična in
Zadruga Jarina
vabijo na
1. PRAZNIK KROMPIRJA V OBČINI IVANČNA GORICA,
v soboto, 14. septembra, od 8. do 12. ure, na Tržnici Ivančna Gorica
PROGRAM:
• Predstavitev značilnih sort krompirja na območju Občine Ivančna Gorica
•	Predstavitev zgodovine pridelovanja krompirja na našem območju • Predstavitev značilnih krompirjevih jedi in izmenjava receptov
•	TEKMOVANJE V PRIPRAVI PRAŽENEGA KROMPIRJA ter degustacija
• Ocenjevanje in degustacija domačih marmelad
•	Razstava starega kmečkega in gospodinjskega orodja,
povezanega s krompirjem
•	Degustacija piva Kraus iz pobratene občine Hirschaid
• Možnost nakupa za ozimnico • Prikaz prve pomoči pri oživljanju, krvavitvi, odstranitvi tujka iz grla pri otroku • Zabavne igre
Kmetje v občini Ivančna Gorica že dolgo slovijo kot dobri pridelovalci krompirja, zato je primerno, da temu živilu namenimo več pozornosti. Na prireditvi 14. septembra si bodo obiskovalci tržnice v Ivančni Gorici lahko ogledali na razstavi različne sorte krompirja, ki so značilne za naše okolje. Z opisom sort, ki bodo na voljo, bodo izvedeli, katera sorta je primerna za določene namene v kulinariki, saj krompir zaseda pomembno mesto v gastronomiji na Slovenskem.
Predstavljene bodo nekatere značilne krompirjeve jedi, ki jih pripravljamo v zadnjem času in tudi že skoraj pozabljene. Gospodinje pa bodo izmenjavale recepte.
Vse dogajanje bo skozi sobotno dopoldne povezano s kulinariko. Gostinci se bodo pomerili v pripravi praženega krompirja. Komisija bo izbrala „Najboljši ivanški tenstan krompir", obiskovalci pa ga bodo lahko ocenjevali z degustacijo in z dodelitvijo točke prispevali k boljši uvrstitvi tekmovalca, ki bo po njihovem mnenju pripravil najboljši praženi krompir. Prav tako bo potekalo ocenjevanje in razstava doma pripravljenih marmelad ter njihova pokušina. Z dobrim domačim kruhom, pečenim v krušni peči, bo marmelada teknila tako mladim kot malo starejšim sladokuscem. Vse zaužite dobrote bomo poplaknili s svežim jabolčnim sokom, domov pa odnesli pridelke, ki jih nudi jesen.
Mari Erjavec
venska zelenjava je za nekaj razredov bolj kakovostna, pravijo naši strokovnjaki, ki nadzirajo kakovost uvožene zelenjave. V primerjavi z zelenjavo iz uvoza pa je slovenska v povprečju 2 do 3-krat manj obremenjena z ostanki pesticidov (podatek kontrolne institucije iz leta 2012). Zato je zelo pomembno za slovenskega potrošnika, da prepozna prednost lokalno pridelane zelenjave, ki je zaradi kratke poti do potrošnika bolj kakovostna, ohrani več vitaminov in manj obremenjuje okolje. Interes potrošnikov za slovensko zelenjavo raste iz leta v leto. Tudi zaradi vse več odmevnih škandalov v dobavnih verigah. Ostankovi gojijo sezonsko zelenjavo na treh hektarih površin, od tega je 20 arov površin pokritih. V lanskem letu so pričeli tudi s predelavo vrtnin. Viške pridelane zelenjave vlagajo in kisajo po tradicionalnih receptih. Prava uspešnica na tržnici v Ivančni Gorici in Domžalah pa sta domači ajvar ter domača začimbna mešanica brez konzervansov, sami ji pravijo kar Ostankova »Vegeta«. Mesarji zelo cenijo njihova sušena zelišča in začimbe, kot je recimo majaron za pripravo okusnih domačih krvavic. V spomladanskem času so letos prvič pričeli tudi s prodajo sadik paprike. Gospe, ki so doma same vzgojile paprike, ki so bile na videz in po okusu primerljive Ostankovi, so bile nad njimi več kot navdušene. Pomembno je
tudi vedeti, da Ostankovi prodajajo samo tisto, kar pridelajo doma. Nekaterim kupcem se morda zdi nenavadno, da lahko pridelka ali izdelka tudi zmanjka. Preveč smo namreč navajeni kupovati po trgovinah, kjer na policah izdelkov pravzaprav nikoli ne zmanjka. Pri Ostankovih, do katerih prihajajo kupci iz vse širše okolice, bo omenjeni »problem« zato in tudi zaradi omejenih proizvodnih virov, iz leta v leto večji. Ostankovi nimajo hladilnice, preizkušajo pa stare načine ohranjanja svežine zelenjave, kot so zasipnice in druge, danes že skoraj pozabljene metode. Ker prihaja čas priprave ozimnice, vam priporočamo, da dopolnite svoje lastne zaloge tudi s kakšno vloženo dobroto s kmetije Ostanek. Zelo priporočamo njihovo surovo vloženo rdečo papriko, ki jo pripravijo brez toplotne obdelave. Jeseni pa bo pri Ostankovih na voljo še precej sveže zelenjave, po kateri so najbolj poznani. Ena od zapovedi vseh nutricistov se namreč glasi, da je vsa zelenjava organizmu najbolj koristna v surovi, presni obliki. Zato vsem, ki Ostanko-vih še ne poznajo, priporočamo obisk na njihovi kmetiji v Velikih Pecah, kjer se boste lahko sami prepričali, da lahko tako lepa, okusna in aroma-tična zelenjava resnično zraste tudi pri nas.
Franc Fritz Murgelj
Ogled poplavnega območja v Podborštu
Člani komisije Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Darinka Zupanc Puš, Ignacij Kastelic, Rado Javornik in Marija Okorn smo si po navodilih župana Dušana Strnada, v mesecu juniju, na terenu ogledali poplavno območje v Podborštu. Ob letošnjih obilnih pomladanskih padavinah je bilo to območje poplavljeno do dveh metrov visoko.
Trenutno teren ni več poplavljen, kmetje pa imajo na istih parcelah vsaj polovico manj pridelka, kot so ga imeli ob običajnih letinah. Tla so glinena in kjer je teren najnižji, je bilo vse poplavljeno. Poplavljen teren obsega po oceni 25 do 30 hektarov. Po vsej verjetnosti so poplave posledica neizpolnjenih obljub ob gradnji avtoceste, saj so požiralniki, ki so namenjeni odtekanju vod, potrebni čiščenja. Mogoče bi bilo potrebno narediti še kakšen požiralnik več. Krajani trdijo, da se na njihova zemljišča steka voda z avtoceste in industrijske cone Bič. Občina Trebnje je sicer rešila odvajanje vod v območju svoje občine, vendar se ta voda zdaj v velikih količinah steka k nam. Na podlagi ogleda sta bila sprejeta naslednja predloga:
•	opraviti je potrebno analizo zemlje, tudi na vsebnost težkih kovin in olj. Vzorce zemlje so pobrale sodelavke Kmetijske svetovalne službe;
•	poiskati je potrebno stik z glavnimi projektanti za avtocesto in vodilnimi strokovnjaki za vode, da povedo, kaj je treba popraviti. Ob gradnji je bil to gospod Parkelj. Z njim se je pogovarjal član komisije Ignacij Kastelic.
Analiza zemlje je bila opravljena in je pokazala, da je v kanalu ob Biču delna prisotnost težkih kovin. Občina Ivančna Gorica je že vzpostavila stik s projektanti za avtocesto in strokovnjaki za vode, da podajo mnenje o požiralnikih, ki so zamašeni in potrebni čiščenja. Dopis je bil poslan tudi na Občino Trebnje. O problemih z vodo in poplavljanju kmetijskih področij je bil obveščen tudi gospod Parkelj, ki je
bil ob gradnji vseskozi navzoč in mu je problematika znana. Ob pogovoru je dejal, da je pripravljen pomagati pri rešitvi težav, ki se pojavljajo, kolikor je le v njegovi moči, saj so bila nekatera dela določena v projektu, kasneje spremenjena.
Ignacij Kastelic, Predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Ivančna Gorica
Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi 18. člena Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 74/07) ter Odloka o rebalansu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2013 (Uradni list RS, št. 15/2013 z dne 18.2.2013) objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva v letu 2013
Vsebina in pogoji razpisa:
1.	Sredstva proračuna za izobraževanje s področja kmetijstva so namenjena dijakom, vpisanim v poklicne in srednješolske izobraževalne programe kmetijskih smeri. Dijaki morajo izpolnjevati razpisne pogoje.
2.	Skupni znesek razpisanih sredstev je 5.000 €. Sredstva se bodo dodelila posamezniku največ v višini minimalne plače v letu 2013. V primeru, da bo prijavljenih več prosilcev, se sredstva razdelijo v okviru proračuna. V kolikor nastopi obveznost za plačilo dohodnine, jo plača občina.
3.	Sredstva so rezervirana na postavki proračuna 1905 -Drugi izobraževalni programi, konto 19020 - Sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva.
4.	Sredstva upravičencem bodo dodeljena do konca leta 2013.
5.	Za sredstva enkratne pomoči lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo stalno bivališče na območju občine Ivančna Gorica,
•	da so vpisani v kmetijski izobraževalni program (poklicni ali srednješolski),
•	da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave lastnika kmetije o nasledstvu oziroma prevzemniku kmetije.
6.	Rok za prijavo na javni razpis za dodelitev sredstev za izobraževanje s področja kmetijstva je 20 dni od dneva objave v občinskem glasilu Klasje.
7.	Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev za sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva z vsemi zahtevanimi prilogami v sprejemni pisarni občine na naslovu: OBČINA IVANČNA GORICA, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, v zaprti kuverti in s pripisom: »Za razpis - izobraževanje s področja kmetijstva«.
8.	K prijavi na javni razpis za dodelitev sredstev mora biti priložena naslednja dokumentacija:
•	Izpolnjen prijavni obrazec;
•	Izjava lastnika kmetije o predvidenem prevzemu kmetije;
•	Zadnje šolsko spričevalo - fotokopija (pozitivno);
•	Potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program;
•	2 izvoda podpisane in dopolnjene pogodbe o koriščenju sredstev proračuna.
Upravičenci predpisane obrazce dobijo v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si.
9.	Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
10.	Komisija, ki jo je imenoval župan, vloge pregleda in pripravi predlog o dodelitvi sredstev, direktor občinske uprave Občine Ivančna Gorica sprejme sklep o dodelitvi sredstev za izobraževanje s področja kmetijstva, ki bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu.
11.	Informacije in navodila za vložitev prošenj dobijo prosilci na Občini Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, Ivančna Gorica ali na telefonski številki: 01/7812-112 (Marija Okorn).
Številka: 430-0023/2013 Datum: 28.8.2013
OBČINA IVANČNA GORICA Župan: Dušan Strnad
SAMOSTANSKA VRTNARIJA
je 4. septembra odprla vrata jesenskemu cvetju
Vroče in suho poletje je zaznamovalo poletne zasaditve. Zahtevni rastni pogoji so poskrbeli, da bomo morali cvetlične posode in gredice kmalu zamenjati z jesenskim cvetjem. Prav jesenske zasaditve z jesenskimi lepoticami, pogosto pritegnejo naše poglede. Pestra izbira jesenskih barv v vseh mogočih odtenkih nas ne pusti ravnodušne, da si tega ne bi privoščili v okolici svojega doma. V naših rastlinjakih na » Marofu » v Stični sami vzgajamo cvetje. Tudi letošnjo jesen boste izbirali; ® MAČEHE velikocvetne, mini, dišeče, parkovne, ® ENDURIO plazeča MAČEHA, že dobro poznana novost preteklih let ® MAČEHA za v obešanke krasno prezimi ® TRAJNICE in TRAVE ® SOBNE RASTLINE ® RESJE, HEBE, KRIZANTEME ....
Delovni čas in ponudbo najdete na naši spletni strani www.sitik.si, ali nam pišete na el. naslov: vrtnarija.sitik@siol.net
ZAPOSLITEV: VRTNAR, PRODAJALEC (m/ž)
Opis del in nalog:
Prodaja, urejanje prodajnega prostora, vzgoja in vzdrževanje rastlin, ostala raznolika vrtnarska dela. Pričakujemo:
•	izobrazba - vrtnar, prodajalec
•	osnovno znanje računalništva
•	veselje do dela z rastlinami, vestnost, odgovornost, želja po znanju, prilagodljivost.
Ponujamo: samostojno in dinamično delo z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
Podjetje: SITIK d. o. o., Stična 17, 1295 IVANČNA GORICA Kontaktna oseba: Branka U. Juvančič, E-pošta: vrtnarija.sitik@siol.net
Obvestilo lastnikom kmetijskih zemljišč
Lovska družina Šentvid pri Stični, kot upravljavka lovišč obvešča vse lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju, ki ga upravlja lovska družina, naj morebitno škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo povzroči divjad, prijavijo upravljavcu lovišča (Upravljanje z loviščem je razvidno iz Odloka o loviščih v RS in njenih mejah, Ur. list št. 128 z dne 30. 11. 2004).
Nastalo škodo je oškodovanec dolžan pisno prijaviti upravljavcu lovišča v treh dneh, in sicer na naslednji naslov: Lovska družina Šentvid pri Stični, Šentpavel 20 a, 1296 Šentvid pri Stični.
LD Šentvid pri Stični
m
V salonu ali doma?
Y Če se sami barvate dama, se vam lahko zgodi marsikaj, predvsem pa opožamo, da rezultat ni vedno tak, kot si ga želimo, porabim(Taöaalen^ čas za čiščenje kopalnice, zaradi premajhnega pakiranja barve ne prekrijemo enakomerno vseh las ali pa si moramo kupiti kar 2 barvi in se zeio težko pobarvamo na zadnjem delu glave... Vse to govori v prid profesionalnega barvanja v salonih.
Preizkusile enobarvno barvanje las Color US® v frizerskem salonu BomaxU
Enobarvno barvanje las
COLOR US*
v frizerskem salonu Cona Bomax
9€
A fouch of professionals
Letošnja žetev pšenice s srpi na Kitnem Vrhu
Na Kitnem Vrhu je v nedeljo, 7. julija, potekala že 13. žetev žita s srpi. Tradicionalno so žanjice in žanjci na tej zanimivi prireditvi vedno želi pšenico, letos pa do žetve ni še dozorela, zato so se lotili ječmena. Tradicionalno vroče je bilo tudi vreme, ki je obiskovalcem še nazorneje prikazalo, kako težko opravilo je bila ročna žetev včasih.
Lepo število žanjic in žanjcev, prijavljenih na tekmovanje, je nestrpno pričakovalo žreb parcel velikih dvanajst kvadratnih metrov. Na tekmovanju je komisija ocenjevala čas, ki so ga tekmovalci porabili za žetev, ocenjena pa je bila tudi trdnost in poravnanost snopa ter čistost požete parcele. Letošnja komisija v sestavi: Milena Vrhovec, Ludvik Zaletelj in Alojz Ferlin, je budno spremljala delo spretnih rok, časomerilec je natančno beležil dosežene čase, kmečke žene pa so poskrbele za ustrezno okrepčilo zadihanih žanjcev. Na koncu je sledila razglasitev zmagovalk in zmagovalcev, ki so bili tudi ustrezno nagrajeni, v posebni kategoriji pa je komisija izbrala tudi naj žanjico in naj žanjca, ki sta tudi prejela lepi nagradi. Naj žanjico in žanjca komisija izbira izven tekmovalnega dela, kar pomeni, da čas njune žetve ne igra odločilne vloge, pač pa sta pomembni izvirnost obleke in opreme ter pravilen in natančen način žetve, ki odražata tradicionalno podobo žanjcev in način njihovega dela. Letošnja naj ža-njica, Marija Erjavec, pa je bila med drugim tudi najstarejša udeleženka tekmovanja in je po mnenju komisije, tako po opravi, kot po načinu dela, najbolj nazorno prikazala, kako
V Škrjančah prikazali žetev skozi zgodovino
Letošnje poletje je v naši občini postreglo s še eno zanimivo prireditvijo. V nedeljo, 28. julija, je bil na njivi ob naselju Škrjanče v organizaciji članov Strojnega krožka Kmetovalec in v sodelovanju s članicami Društva podeželskih žena Ivanjščice, Etnološko zbirko Nose iz Bojanjega Vrha ter Kmetijsko svetovalno službo območne enote Grosuplje uspešno izpeljan prikaz žetve žita skozi zgodovino. Organizatorji so izvedli tudi izbirno tekmovanje v gozdarskih spretnostih.
je treba žeti žito. Naj žanjec je postal Milan Trunkelj.
Po končani žetvi je vse prisotne predsednik Turističnega društva Zagradec Slavko Blatnik, povabil pred Andrej-kotovo domačijo, kjer so Kitnci za obiskovalce poskrbeli s hrano in pijačo, bogatim srečelovom in dobrim razpoloženjem ob zvokih ansambla Trio adijo.
Rezultati 13. žetve na Kitnem Vrhu:
NAJ ŽANJICA:
Marija Erjavec - Kitni Vrh
NAJ ŽANJEC:
Milan Trunkelj - Kitni Vrh, Kobiljek
KATEGORIJA ŽENSKE:
1.	mesto: Angela Trlep - Orlaka
2.	mesto: Tinca Trlep - Bič
3.	mesto: Ivanka Urbančič - Tolčane
KATEGORIJA MOŠKI:
1.	mesto: Jože Črnivec - Kitni Vrh
2.	mesto: Jože Zajc - Mali Korinj
3.	mesto: Milan Trunkelj - Kitni Vrh, Kobiljek
Miha Genorio
julij 1994, »Rathaus Serenade«-1. nastop kvarteta v Hirschaidu julij 2013, »Rathaus Serenade« - 19. nastop kvarteta v
Hirschaidu (enaka zasedba: Lojz, Dušan, Tone, Mare)
Spomini na začetek prijateljstva s pobrateno občino Hirschaid
Stiški kvartet nadaljuje tradicijo nastopanja in gostovanja tako doma in v tujini. Tudi letos smo veliko nastopali po Sloveniji, že šesto leto zapored smo gostovali na festivalu v Subotici, pred kratkim pa smo se vrnili iz Nemčije, točneje iz Hirschaida, tokrat v originalni prvi zasedbi, s Tonetom in Lojzetom. Obiskali smo naše prijatelje, družino Goller in njihovo županstvo, kjer smo pred 19. leti gostovali prvič in postavili temelje za današnje prijateljstvo in pobratenje obeh občin. Dogovorili smo se, da drugo leto ob 20. obletnici prvega gostovanja pripravimo tudi slavnostni koncert. V septembru odhajamo ponovno na Hvar, kjer bomo 15. 9. skupaj s hvarskimi prijatelji pripravili že 26. KONCERT PRIJATELJSTVA (13. leto zapored). Več o tem, o jesenskih nastopih in ostalem dogajanju, pa ob naslednjem javljanju.
Dušan Kamnikar
Prikazu dela s starim orodjem se je pridružil tudi župan Dušan Strnad Uvodoma je o pomenu kmetijstva v naši občini spregovoril župan Dušan Strnad, člane Strojnega krožka Kmetovalec, ki združuje tudi člane iz naše občine, pa je pozdravila tudi direktorica KZ Stična Milena Vrhovec. Žetev s srpi so prikazale članice DPŽ Ivanjščice, za koso je poprijel Jože Dremelj iz Leskovca, Matija Ceglar iz Gornjega Brezovega pa je prikazal delo s snopo-vezalko. Obiskovalci so s pomočjo predmetov iz Etnološke zbirke Nose lahko tudi videli, kako je včasih potekalo delo s cepci, mlatilnico in slamoreznico. Na koncu so se člani krožka pomerili še v gozdarskih spretnostih.
Gašper Stopar
V	Temenici sprejet Občinski prostorski načrt
V	torek, 27. avgusta, je v Temenici, potekala 28. redna seja občinskega sveta, kjer so svetniki in svetnice potrdili usklajen predlog Odloka o Občinskem prostorskem načrtu, ki velja za enega najpomembnejših in vsebinsko najbolj obsežnih prostorskih dokumentov v zgodovini občine.
Slavnostna seja je potekala na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici. Po končani seji je sledil ogled najnovejših pridobitev v zadnjem letu v naši krajevni skupnosti. Župan Dušan Strnad, svetniki in svetnice ter predsedniki ostalih krajevnih skupnosti so si najprej ogledali prenovljen Kulturni dom - v domu je bila lani dokončana dvorana, kjer čez celo leto potekajo različne dejavnosti, gledališke igre, plesne aktivnosti, likovne delavnice ter kulturne prireditve. V zgornjem delu doma so si lahko ogledali tudi prostore, ki so namenjeni članom naših društev, in sicer KD Temenica, ŠD Temenica ter Krajevni organizaciji Rdečega križa. V spodnjih prostorih Kulturnega doma pa je junija letos odprla svoja vrata prenovljena trgovina Mlinarjev hram, ki pa je velika popestritev in zadovoljstvo naših krajanov. Z ogledom so gostje nadaljevali na podružnični šoli Temenica, katero bo letos obiskovalo kar 16 otrok, od tega 12 prvošolcev. Otroci čez celo leto pridno sodelujejo v različnih dejavnostih in prireditvah. Prijetno popoldne smo nadaljevali ob brunarici, kjer so člani ŠD Temenica ter člani gasilskega društva prijetno poskrbeli za pijačo ter pogostitev naših gostov. Tam so si lahko ogledali tudi nogometno igrišče ter novo igrišče za odbojko na mivki.
Želimo si, da bi se z veseljem vračali v našo prelepo dolino.
Lea Prosen
julij 1994, »Rathaus Fest« - 2. obisk kvarteta v Hirschaidu
julij 2913, »Rathaus Fest« - 20. obisk kvarteta v Hirschaidu (skupaj z Renato in Manfredom s katerim prijateljujemo že 20 let)
PD Šentvid pri Stični
organizira
15. jubilejni tek po Lavričevi poti,
nedelja, 22. september 2013.
Start ob 10.30 uri, prijave 1 uro pred začetkom teka.
Tekmovanje poteka v skupini, v (M, Ž) konkurenci oz. v 11 moških in 5. ženskih kategorijah. Dolžina prog:
-	0,3 - 1.0 km otroci
-	3 in 10 km člani oz. članice.
Info: 041 454-097 ali sonja.trlep1@siol.net. Tek šteje za državno prvenstvo skupine Telekom Slovenije!
Vljudno vabljeni!
Državno prvenstvo skupine Telekom Slovenije
Ambrus ima novo sodobno gasilsko vozilo AC 24/60
Minulo soboto je v bilo v Ambrusu še kako veselo, saj se je tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo Ambrus skupaj s krajani veselilo svečanega prevzema novega gasilskega vozila znamke MAN, z gasilsko oznako AC 24/60. V letu, ko društvo obeležuje 105. letnico delovanja, so sploh prvič v zgodovini društva predali v uporabo novo gasilsko vozilo s cisterno.
Slavnostna prireditev ob prevzemu novega vozila se je začela s slovesno povorko gasilcev in gasilskih vozil iz domače in sosednjih občin. Po uvodni himni, ki jo je zapel Moški pevski zbor Ambrus, so o pomenu nove pridobitve spregovorili predsednik gasilskega društva Ambrus Mitja Blatnik, predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojze Ljubič, poveljnik Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica Jože Kozinc in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Župan je vsem ambruškim gasilcem in krajanom čestital in poudaril, da gre za izredno sodobno gasilsko vozilo, ki bo ustrezno nadomestilo dosedanje vozilo. Vsem skupaj je še zaželel uspešno delo z novim vozilom ter dobro sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo, saj bodo z novo pridobitvijo zagotovo pripomogli k dvigu uspešnosti intervencij v občini.
Po nagovorih gostov je sledila predaja ključev avtomobila, ki ga je župan simbolično izročil poveljniku Jožetu Blatniku, nakar ga je ta predal šoferju Antonu Zoranu. Za blagoslov vozila je poskrbel domači župnik Uroš Švarc. Po blagoslovu se je gasilsko društvo Ambrus zahvalilo vsem podjetjem, donatorjem in krajanom, ki so finančno pomagali pri nakupu novega vozila. Plaketo so prejeli tudi botri, ambruški rojaki Tone, Henry in Robert Novak, ki že vrsto let živijo v
Kanadi. S finančno podporo v višini 30.000 CAD (Kanadski dolar) so prijetno presenetili vse in s tem omogočili, da so v začetku lanskega leta sploh lahko kupili novo podvozje. Večji del sredstev za novo vozilo je prispevala tudi Občina Ivančna Gorica oz. Gasilska zveza Ivančna Gorica. Ob tej priložnosti so bila domačim gasilcem podeljena tudi občinska gasilska odlikovanja I., II. In III. stopnje ter državna gasilska odlikovanja, ki jih je podelil predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojze Ljubič. Prejemniki državnih odlikovanj tretje stopnje so bili Jože Blatnik, Mitja Blatnik, Dejan Muhič in Rok Zavrl. Prejemnik državnega odlikovanja druge
Julijsko neurje v Dobu in okolici
V	ponedeljek 29. 7. smo ohladitev po pasji vročini že težko pričakovali, po svoje pa tudi bali, kajti nenadna ohladitev lahko pomeni tudi neurje. Okoli 17. ure se je res razplamtel silovit vihar, ki je povzročil kar nekaj škode tudi našim krajem, saj ni prizanašal drevesom in našim streham. Poleg podrtih dreves, razkritih streh, raztrganega rastlinjaka, je na operativnem področju PGD Dob največ škode povzročil na gospodarskem poslopju na Bregu pri Dobu. Kozolcu z nadstreškom dolžine 30 m je dobesedno odneslo streho tako, da je s pločevino pokrita streha in celotna konstrukcija obležala poleg kozolca, obrnjena s kritino navzdol.
V	organizaciji PGD Dob smo člani in ostali krajani takoj naslednji dan priskočili na pomoč in pomagali pri sanaciji. Konstrukcijo je bilo treba
najprejrazstaviti, še uporaben material pripraviti za ponovno montažo in potem začeti s sestavljanjem ostrešja. Pri samem delu nas je ovirala predvsem neznosna vročina, zato smo delo v času največje vročine pre-
V Hrastovem Dolu nova motorna črpalka
Na zadnjo julijsko soboto je v Hrastovem Dolu s povorko gasilcev in gasilskih vozil potekala svečanost ob prevzemu in blagoslovu gasilske motorne črpalke znamke Ziegler. Za Prostovoljno gasilsko društvo Hrastov Dol je to že druga večja pridobitev v zadnjem letu. Lani je društvo v uporabo predalo novo gasilsko vozilo za prevoz moštev GVM-1.
Nova motorna črpalka v PGD Hrastov Dol, znamke ULTRA POWER ZIEGLER, je opremljena s Volkswagnovim 1,2 litrskim aluminijastim motorjem, z zmogljivostjo 60 konjskih moči in z avtomatskim odzračevanjem ter regulatorjem tlaka, kar olajša delo strojniku. Moč črpalke pri treh metrih geodetske višine sesanja je 1700 litrov na minuto pri desetih barih. Nova motorna črpalka je namenjena za intervencije, kot tudi za tekmovanja in učenje novih generacij gasilcev.
O novi pridobitvi je na slovesnosti ob prevzemu črpalke najprej spregovoril predsednik PGD Hrastov Dol Aleš Kastelic, ki je funkcijo predsednika prevzel v začetku leta, prisotne pa so nagovorili še predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojze Ljubič, ustanovni član domačega društva Alojzij Šraj ter župan Dušan Strnad. Župan je ob prevzemu nove črpalke gasilcem čestital, hkrati pa krajane Hrastovega Dola pohvalil za njihova prizadevanja pri obnovi nekdanje podružnične šole, ki že dobiva novo podobo vaškega doma oziroma središča kulturnega dogajanja v Krajevni skupnosti Dob.
Sledila je simbolična predaja ključa, ki ga je župan Strnad izročil poveljniku društva Andreju Selanu in strojniku Nejcu Gorencu, ki bo zadolžen, da bo nova črpalka vedno brezhibno pripravljena. Črpalko je blagoslovil župnik Jože Grebenc.
stopanje pa Ivan Boben. Po koncu slavnostnega prevzema je sledila pogostitev z golažem ter gasilska veselica z Ansamblom Gadi, ki so v Ambrus privabili rekordno število obiskovalcev in ljubiteljev domače narodno zabavne glasbe. In še nekaj o novem sodobnem vozilu...
Vozilo AC 24/60 s posadko 1+2 ima vgrajen rezervoar za vodo iz umetne mase volumna 6000 litrov in črpalko pretoka 3000l/min pri 10 barih. Opremljeno je z osnovno opremo za gašenje in reševanje po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije in z dodatno opremo in sicer ima 2 dihalna aparata z rezervnimi tlačnimi posodami, nadtlačni prezračevalnik agregat moči 7 kVa, opremo za gašenje s peno in 160 litrov penila, stikalno lestev, vodni monitor, opremo za prvo pomoč, izpihovalnika za gašenje gozdnih požarov, potopno in muljno črpalko za posredovanje ob poplavah, ter še nekaj opreme za različna posredovanja tehnične narave. Vozilo je tudi eno izmed prvih vozil v Sloveniji opremljeno s kompletno razsvetljavo okolice v LED tehnologiji in s tem tudi popolnoma neodvisno od zunanjega vira napajanja. Vrednost novega vozila z vso opremo je ocenjena na približno 230.000 EUR.
Ob tej priložnosti so domači gasilci prejeli odlikovanja Gasilske zveze Ivančna Gorica, in sicer bronasto, srebrno in eno zlato odlikovanje za zasluge in požrtvovalnost. Prejemnica zlatega gasilskega odlikovanja je bila Marinka Selan. Društvo je podelilo pisne zahvale donatorjem in botrom za finančno pomoč pri nakupu nove gasilske črpalke.
Obiskovalci so videli tudi praktični prikaz vaje z novo napravo, ki jo je izvedla domača tekmovalna desetina, ki uspešno zastopa društvo na tekmovanjih po občini in tudi izven nje. Program prireditve so popestrili fantje iz Mešanega pevskega zbora Prijatelji pod vodstvom zborovodje Robija Markoviča, vaški harmonikaši, recitatorji ter mlade gasilke in gasilci z zabavno točko. Tudi tokrat lahko ugotavljamo, da so gasilci iz Hrastovega Dola lahko ponosni na delo in uspehe, ki jih dosegajo, na lep in urejen gasilski dom, sodobno gasilsko opremo in veliko mladih perspektivnih gasilcev, ki nadaljujejo gasilsko tradicijo v kraju. Hrastov Dol pa je bil lansko leto nagrajen tudi s priznanjem za najlepše urejeno vaško jedro, ki ga podeljuje Turistična zveza Slovenije v sklopu natečaja „Moja dežela lepa in gostoljubna".
Gašper Stopar
kinjali. Prostovoljci smo tako opravili preko 300 ur prostovoljnega dela, sodelovali so tudi domači, kar je še vsaj dodatnih 100 ur.
Silvo Škrabec
Ko nam neurje ne prizanaša!
Na hudo neurje, ki je pustošilo in vidne posledice pustilo tudi na našem poslopju in domu, so me opozorili sosedje, saj v tistem času ni bilo nikogar doma. Vihar je v celoti odnesel streho na novo pokritem in povečanem kozolcu.
Ob tej priliki se zahvaljujem predvsem gasilcem PGD Dob, krajanom ter prijateljem, ki so mi pomagali, da je bila streha spet na svojem mestu v manj kot tednu dni in to še v dneh, ko je bila vročina najbolj neznosna. Zavedam se, da je bilo vloženega veliko truda, energije in vašega prostega časa.
Hvala za vso nesebično pomoč. V nesreči spoznaš prijatelja in veliko lažje je, ko se zaveš, da nisi sam.
Miha Omahen z družino, Breg pri Dobu
-1-2
Krajevne skupnosti
avgust 2013
številka 6
Ambrus
objarl^SerrndckJ^
Zanimivosti iz naše občine
V nasi občini imamo tudi »živalski vrt
«
Če se sprehajate v bližini našega šolskega centra v Ivančni Gorici in če po cesti med srednjo šolo in igriščem zavijete po poti v gozd, pridete po nekaj sto metrih do ograde, v kateri je polno živali. Trije ljubitelji živali in narave so stopili skupaj in uredili prijetno domovanje številnim živalim. Uspešni podjetnik z Vira, Borut Finec, je kupil in uredil zemljišče, na katerem so veliki skalni osamelci, imenovani »Orlove glave«, ki dajejo zemljišču še poseben čar. Znani ljubitelj malih in domačih živali, Brane Pajk je prispeval največ živali, Marjan Čebular, prav tako z Vira, pa poleg drugih dveh pridno skrbi za dobro počutje živali.
V ogradi je veliko koz, prašičev pasme Gottinger (imenovani tudi vietnamski prašički), poniji, oslički in konji. Trenutno je ograjeno 1 ha zemljišča, se pa fantje pripravljajo na širitev ograde. Številni mimoidoči sprehajalci in otroci se radi ustavijo ob tej poti, ki istočasno vodi na najbolj priljubljeno sprehajalno točko v naši občini, na Gradišče. Otroci in odrasli uživajo ob prijaznih živalih, posedajo na klopci in jih opazujejo. Živalske zvezde v ogradi so pujsa LU in pujs ČRT, ki se trenutno ponašata s številnim naraščajem, oslici NEŽA in CIGA, koza DIMKA, kobila LINDA in poni žrebec MIŠKO. Lastniki »žival-
Vse živali v ogradi se razumejo in živijo v slogi
Pujsa LU je skrbna mama
Veter tudi Kriški vasi ni prizanesel
Nesebična in brezpogojna pomoč gasilk in gasilcev v Kriški vasi
V ponedeljek, 29. 7. 2013, se je razbesnelo neurje po vsej Sloveniji. Tudi v Kriški vasi je odkrilo precej streh, podrlo kar nekaj dreves in za seboj pustilo pravo razdejanje. Gasilke in gasilci so bili prvi in edini, ki so priskočili na pomoč prav vsakemu, ki jo je potreboval. Še več, gasilke PGD Kriška vas: Irena Virant, Kristina Potokar in Darja Šušteršič takrat niso poznale ne strahu in ne utrujenosti. Napele so vse moči in začele vleči ponjave na razkrite strehe - niso se bale močnega vetra, ne višine - ampak pogumne, kot so, pomagale. Marsikateremu moškemu so vzele sapo, saj so nekateri le ostrmeli. Bilo je slišati le: »Po strehi so šle kot veverice! Vsaka jim čast!«
Marjan lepo skrbi za živali
skega vrta« nimajo nič proti, če obiskovalci prinesejo ustrezne pribolj-ške za živali, prosijo pa, da živali ne vznemirjate in ne onesnažujete lepe narave okrog ograde.
Sploh pa je gozdiček ob vzhodnem delu šole oziroma južnem delu staro-selskega naselja Vir prepleten s številnimi stezicami, kamor bi se odlično podale trimske naprave, kjer bi se ob prijetnem sprehodu lahko še dodatno »razmigali«. Mogoče pa bo nekoč v tem delu tudi trim steza? V naslednji številki Klasja pa o tem, da na Viru nimamo samo enega »živalskega vrta«.
Milena Vrhovec
Pri odpravi posledic so vsi skupaj pomagali kar dva zelo vroča dneva, kar ni kar tako. Temu se reče nesebična pomoč gasilca (gasilke). Gasilkam in gasilcem PGD Kriška vas se iskreno in iz vsega srca zahvaljujem za pomoč, ob enem pa želim čim manj takih prigod, gasilskim ekipam pa obilo uspehov na tekmovanjih.
Janja Germ Jaklič
Zahvala
Zahvaljujeva se PGD Kriška vas za pomoč po julijskem neurju. Posebna zahvala Darji, Tini, Ireni, Marku, Gregorju, Ivanu in njegovemu sinu, kakor tudi družini Štefe.
Vsem in vsakemu posebej hvala!
Štefka in Slavko Ponikvar
Društvo gobarjev "Storovke" Sentrumar-Hočevje
Jakličev dom Videm 34, 1312 VIDEM- Dobrepolje
8. Razstava gob v Hočevju
Društvo gobarjev »ŠTOROVKE« Šentrumar iz Hočevja prireja 8. razstavo gob, ki bo v času od 14. - 16. septembra 2013 v Štentovem kozolcu v Hočevju.
Otvoritev razstave gob bo v soboto, 14. 9. 2013, ob 10. uri. Pred otvoritvijo razstave bo kratek kulturni program.
Člani društva bomo poskrbeli za pester izbor najrazličnejših primerkov (vrst) gob. Oba dneva razstave bomo poskrbeli za raznovrstno hrano in pijačo ter seveda gobji golaž.
V	nedeljo, 15. 09. 2013, gobarji pripravljamo tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najbolj izvirne-domi-selne gobje jedi. Za to se nam ljubitelji gobjih jedi, kotlička in kuhalnice pridružite!
Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, ob 14. uri pa sledi ocenjevanje strokovne komisije.
Kuha se poljubno v kotličku ali loncu na plinski gorilec pred Gasilskim domom v Hočevju.
Najbolj izvirno in domiselno gobjo jed pa lahko prinesete tudi od doma. Ocenjevanje teh jedi bo predvidoma ob 14.30.
Prvi trije v vsaki skupini prejmejo pokale, vsaka ekipa oziroma udeleženec kuhanja pa prejme spominsko darilo.
Prijave sprejemamo na tel.: 051 240 247 in na dan prireditve do 11. ure.
Oba dneva prireditve bomo gobarji pripravili tudi bogat srečelov!
Razstava gob bo odprta v soboto od 10.00 do 18.00 in v nedeljo od 9.00 do 18.00
V	ponedeljek, 16. 09. 2013, si bodo razstavo ogledali tudi učenci osnovnih šol.
Društvo gobarjev »ŠTOROVKE« Šentrumar - Hočevje
Zahvala
Iskrena hvala vsem gasilcem PGD MULJAVA, PGD STIČNA, PGD IVANČNA GORICA, PGD KRIŠKA VAS in PGD KRKA, ki so se s tako hitro in v tako velikem številu odzvali na pomoč pri gašenju gospodarskega objekta. S svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo so preprečili, da nismo ostali brez vsega.
Posebej pa se zahvaljujemo za takojšnjo sanacijo pogorišča in tudi muljavskim gasilcem, ki so se hitro organizirali za zbiranje prostovoljnih prispevkov in lesa, ki so ga tudi posekali. Radi bi se zahvalili vsem in vsakemu posebej za ponujeno pomoč. Zahvaljujemo se tudi Občini Ivančna Gorica in gospodu županu Dušanu Strnadu.
Iskreno se zahvaljujemo svojim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam kakor koli pomagali, da smo tako hitro prišli nazaj do gospodarskega objekta.
Vam vsem sva iz vsega srca hvaležna Dragica in Jože Gorjanc z Muljave 50
Laična misijonarka Tina Zajec se je vrnila iz Angole
Tina Zajec iz Podboršta se je oktobra 2010 odpravila na triletno misijonsko pot v Angolo. O slovesni podelitvi misijonskega križa in prisrčnem slovesu, ki smo ji ga pripravili tako šentviški farani kot tudi njeni sovaščani iz soseske svetega Petra v Dobu, smo poročali tudi na straneh občinskega časopisa. Po skoraj treh letih se Tina vrača polna vtisov, spominov in novih izkušenj.
Odločitvi za odhod v misijone je botrovala predvsem želja narediti nekaj dobrega za druge. Potrebno pa je bilo kar nekaj časa, preden je Tina sedla na letalo, ki jo je odpeljal v Luando, glavno mesto Angole, ki leži na jugozahodni afriški obali. Poleg duhovne priprave je bilo treba osvojiti tudi nov jezik. Tina je živela in delovala na misijonu v Luandi dobre tri mesece, kjer je glavna hiša sester salezijank. Po treh mesecih je odšla na misijon v mesto Calulo, ki je oddaljeno od glavnega mesta skoraj 300 km. Tam je vodila slaščičarske tečaje, na katerih je fante in dekleta učila peke in krašenja tort ter peciva. Kmalu pa se je izkazalo, da na drugem koncu sveta, kjer revščina in pomanjkanje še vedno krojita vsakdan, pride prav čisto vsaka sposobnost in vsak par rok. Tina se je poleg peke in priprave šolske malice za otroke na misijonski šoli tako lotila še marsičesa. Zbrala je ob sebi tiste otroke in mlade, ki jih je zanimalo risanje in skupaj z njimi je poslikala kar nekaj
Medvaški turnir za pokal KS Dob
Tako kot že vsa leta se je tudi v soboto, 24. avgusta, v Hrastovem Dolu na igrišču, odigral sedmi medvaški turnir v nogometu. Turnir v malem nogometu, kjer se pomerijo posamezne vasi in zaselki v KS Dob, poteka v soorganizaciji obeh gasilskih društev iz Krajevne skupnosti Dob (PGD Dob in PGD Hrastov Dol), seveda pa brez finančne podpore KS Dob tudi ne gre.
šolskih sten, kapel in poslopij. Prevladovali so svetopisemski motivi in motivi iz življenja svetnikov. Še posebej pa so navduševali risani junaki na stenah vrtcev. Kot sama pravi je pri risarjih pustila srce. Prav je, da omenimo tudi podporo, ki so jo Tini ves čas njenega delovanja
v Angoli, izkazovali njeni sovaščani in sofarani. V Šentvidu je bilo tako blagoslovljeno vozilo, ki ga je kupila slovenska MIVA in ga je Tina vozila na podružnično šolo skupaj z učitelji. Soseska svetega Petra je sredstva za Tinin misijon zbirala s koledovanjem. Z zbranim denarjem so nakupili glasbene inštrumente za šolo na misijonu. Denar iz nabirke v župniji in tistega, ki so ga dobri ljudje dali Tini na roko pa je bil porabljen za vodnjak na misijonu v Calulu. Na ta način imajo sestre, dekleta v internatu in otroci na misijonu zagotovljeno pitno vodo in urejene sanitarne prostore. 25. avgusta je bil v župniji Šentvid pri Stični Tinin sprejem. Po maši je Tina ob fotografijah predstavila tudi svoje delo v misijonih in župljanom v zahvalo za njihovo podporo podarila tipičen angolski križ. Tinine besede ob povratku izražajo veliko hvaležnost Šentviškim faranom in upanje, da bojo skupaj še marsikaj dobrega naredili (nacimprali)!
Dragica Šteh
Na turnirju se je letos pomerilo šest ekip. Kot najboljša oz. z največ športne sreče, se je že drugič zapored, najbolje izkazala domača ekipa iz Hrastovega Dola. V velikem finalu se je pomerila z ekipo Breg - Boga vas. Sodelovale pa so še naslednje ekipe: Lučarjev Kal, Podboršt, Dob in Škoflje. Omenjeni dogodek je predvsem družabnega značaja, s športnim navijanjem in prijateljskim druženjem. Hvala vsem organizatorjem, ki se trudijo, da pripravijo srečanje.
Silvo Škrabec
12. višnjanski oratorij
»Glej, Bog je z nami, nismo sami, ko je jutro in zvečer ...«
Tako smo vsako jutro ob dvigu orato-rijske zastave peli himno letošnjega oratorija. Ta je bil v Višnji Gori za vse otroke organiziran zapovrstjo že 12. leto. Počitniški teden smo animatorji in domači gospod župnik Janez Mi-helčič, pripravili od ponedeljka 29. julija do petka 2. avgusta. Na oratoriju, katerega je letos obiskalo 52 otrok, je 18 animatorjev poskrbelo za čudovit teden, poln prijetnih presenečenj. Ponedeljek je bil dan spoznavanja in prvih oratorijskih korakov. Enotne vijolične majice so nakazovale razigrano oratorijsko skupnost, željno novih spoznanj. V torek so med nas prišli grosupeljski skavti, ki so za nas pripravili popoldansko veliko igro. Sredo so obogatile že tradicionalne vodne igre z gasilci PGD Višnja Gora, piko na i pa je zagotovo naredilo pravo blatno jezero. Četrtkov dan je bil z vidika dejavnosti najbolj bogat, saj smo se zvečer vrnili nazaj in skupaj obhajali oratorijsko sveto mašo, pri kateri so sodelovali vsi otroci. Po maši je sle-
dila viteška večerja, po njej pa pot preživetja, katera nas je vodila vse do starega gradu in nazaj. Ko smo se vr-
nili, smo prižgali tri velike kresove, se ob njih še poveselili in potem zaspali. Petkov dan smo začeli z zajtrkom in
Nova asfaltna prevleka
Na začetku najlepšega meseca v letu, meseca maja, so krajani dela Marinče vasi dobili čez zaprašeni makadam asfaltno prevleko.
Vročina je pritiskala zgoraj, vročina spodaj, asfalt je kar zacvrčal, delavci pa hitro, »mašina« gre naprej, kamion je že tu, na hitro kozarec vode pa že spet lopata, poravnavanje asfalta, 340 m dolžine je treba dokončati. Jutri gremo na drugo cesto ... (Biljana Gartner, KS Zagradec)
zaključili z razstavo oratorijskih izdelkov, ki so skozi cel teden nastajali v 11 različnih delavnicah. Oratorijski dan, ki se je začel ob 9. uri zjutraj, je bil sestavljen iz uvodnih bansov, pri katerih so otroci s plesom in petjem pregnali jutranjo zaspanost. Banse so kasneje zamenjale mladinske pesmi in za njimi petje oratorijske himne. Himni je sledil dvig unikatne oratorijske zastave, molitev in ogled filma orato-rijske zgodbe. Po vsem tem so otroci v katehezah, razdeljeni po starostnih skupinah, spoznavali junake zgodbe in njihova plemenita dejanja prenašali v naša vsakdanja življenja. Katehezi so sledile uro in pol dolge delavnice, v katerih so otroci lahko pokazali in odkrivali svoje skrite talente. Ob 13.00 smo vsak dan nasitili svoje lačne želodčke s kosilom, katerega je čez ves oratorijski teden, ob
pomoči gospoda župnika, pripravljala ga. Lučka Škufca. Po kosilu smo bili vsi željni igranja, sledile so namreč velike igre, ki so bile vsak dan tekmovalne narave po skupinah barv. Otroci o oratoriju ... Anže Erjavec: »Oratorij mi je bil super, zelo sem se zabaval, hrana je bila slastna, vodne igre so bile kul.« David Palčič Peterc: »Letošnji oratorij je bil najboljši do sedaj, še posebej vodne igre!«
Enej Pevc: »Nočni pohod je bil carski, vodne igre, kresovi in blato je bilo super.«
Katja Sivka: »Oratorij bi moral naslednje leto trajati dva tedna.« Martina Ceglar: »Oratorijbom pogrešala.«
Lep oratorijski pozdrav do naslednjega poletja, ko se oglasimo ponovno.
Miha Slapničar, voditelj oratorija
Grosses Reiseck, 2985 m
Planinsko društvo Polž ima za vsako leto zelo dobro pripravljen načrt izletov. Tako je bil za nedeljo, 21. julija 2013, načrtovan vzpon na najvišji vrh v gorskem masivu vzhodne Visoke Ture, Grosses Reiseck, 2985 m nadmorske višine.
VABILO
Kar 31 članov PD Polž se je zbralo že ob 5. uri in 15 min v Višnji Gori. Ta pohod je vodil g. Janez Čebular s še tremi vodniki: Alešem Erjavcem, Tadejem Hočevarjem in Milanom Sir-kom, tako da je bilo za vse pohodni-ke dobro poskrbljeno. Z avtobusom smo se odpeljali čez predor Karavanke, mimo Beljaka in Spittala v dolino reke Moll, do kraja Kolbnitz. Zelene oznake so nas usmerjale do spodnje postaje gorske železnice. Zelo strma železnica, vmes smo dvakrat prestopili na drugo progo, nas je po 23 minutah pripeljala do višine 2245 m.
Tu smo vstopili še na vlak ozkotirne železnice, ki nas je po 12 min vožnje skozi predor in po robu gore pripeljal do gorskega hotela. Od tu smo se podali proti vrhu.
Pot je delno zahtevna, označena, višinske razlike je 750 m. Hodili smo 6 ur po zelo dobro speljani poti preko velikih kamnov, ki so ponekod zloženi v pragove in stopnice. Ni bilo večje strmine, prepadov in jeklenih varoval. Prečkali smo številne potočke, videli zajezitveno jezero, nekaj snežišč, in ko smo prišli do sedla, se nam je odprl pogled na široko dolino z jezeri
in okoliškimi številnimi vrhovi. Vsi smo bili zelo navdušeni nad gorsko železnico. Vagone vleče jeklena vrv, nekje tudi do 82 % naklona. Ko so gradili akumulacijska jezera na gori, so uporabljali gradbeno železnico, sedaj pa je to ena od največjih turističnih znamenitosti tega dela Avstrije.
Veseli in polni nepozabnih, visokogorskih vtisov, smo se v poznih večernih urah srečno vrnili domov.
Ana Turk
Blagoslov konj na Kamnem Vrhu
Leto je prišlo na okoli in god Petra in Pavla. Ja, to je čas, ko se v Ambrusu prebudimo konjeniki in okoliški ljubitelji konj. Naše plemenite živalce nas takrat popeljejo po žegen na Kamni Vrh nad Ambrusom.
tem prijetnem dogodku.
30. junija, ko so prebivalci Kamnega Vrha praznovali žegnanje, smo se jim že drugič pridružili tudi konjeniki. Tam, kjer stoji cerkvica sveta Petra, je res pravi kraj, kjer se človek počuti, da je blizu Boga.
Letos se nam je pridružilo kar nekaj konjenikov iz sosednjih župnij: Hinje, Krka, Struge in Šmihel. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj ni bilo prevroče, tako, da so se naše živali počutile dobro in umirjeno. Po končanem blagoslovu so nas Kamenci postregli s slastnimi štruklji, ki spadajo na takšno prireditev in ravno prav hladno kapljico domačega. Pot nas je vodila na »Branetov ranč« kjer nas je čakalo kosilo. Nedeljsko popoldne smo nadaljevali ob klepetu, pesmi in res prijetnem druženju. Hvala vsem, ki ste po svojih močeh
prispevali, da je bila ta nedelja še lepša. Upamo, da nam Bog nakloni srečo in se čez leto spet snidemo na
Radio Zeleni val praznoval polnoletnost
Med 23. in 25. avgustom j'e na letališču v Šentvidu pri Stični potekal tradicionalni tridnevni Zeleni vikend, na katerem j'e Radio Zeleni val letos obeležil 18. obletnico delovanj'a. Na športnem letališču v Šentvidu pri Stični, ki je bilo napolnjeno skoraj do zadnjega kotička, so se temperature dvigovale vse do vrelišča. Od petka pa vse do nedelje so se na odru zvrstili različni slovenski in tuji izvajalci, ki so zadovoljili okus še tako zahtevnega poslušalca. Za nepozabno tridnevno vzdušje so poskrbeli Alja Krušič, Fredi Miller, Rebeka Dremelj, Dejan Vunjak in Brendijeve barabe, April, Calypso, Brigita Šuler, Saša Lendero, Werner, Manca Špik, Atomik Harmonik in še mnogi drugi.
Še posebej je bilo slovesno v soboto na slavnostni večer, ki je bil namenjen praznovanju njihove obletnice, na katerem se je občinstvu predstavila tudi ekipa Radia Zeleni val, ki je vse prisotne pogostila z rojstnodnev-
no torto. Še pred tem je vse zbrane nagovoril tudi župan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad, ki je radijcem zaželel vse dobro ob polnoletnosti. Poudaril je pomen in vlogo, ki jo radio ima v javnem življenju in izpostavil tudi obe njihovi tradicionalni prireditvi, ki potekata v naši občini; poleg Zelenega vikenda še koncert Pesem preprostih ljudi. Prisotne je
Planinsko društvo Polž vas v soboto 28.9.2013 vljudno vabi na Pohod dveh slapov.
Štart je pri cerkvi sv.Tilna,ob 7.45, kjer je prijavnina 8,00 eur (golaž, čaj in majica). Pohod je dolg 15 km.
Vljudno vabljeni!
Upravni odbor PD Polž Višnja Gora
Andreja Blatnik
nagovoril tudi župan Škofljice Ivan Jordan.
Nedeljsko jutro se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval šentviški župnik Jože Grebenc in pri kateri so sodelovali Šentviški slavčki, popoldan pa se je nadaljeval z otroškim in narodno--zabavnim programom.
Gašper Stopar
Kako smo videli Kozjansko
Člani Društva upokojencev Ivančna Gorica smo bili 17. avgusta na letošnji zadnji enodnevni ekskurziji. Pot nas je vodila na Kozjansko, v kraje, ki niso tako splošno znani, zato pa toliko bolj zanimivi in tudi presenetljivi. Podsreda, Kozje, Pilštajn in Zagorje so bili kraji, ki smo jih podrobneje spoznali.
Na Kozjansko smo prišli iz Brežic, mimo Krškega, Brestanice in Senovega. Po ozki cesti, ki se vzpenja gori in doli, smo prispeli do gradu Podsreda. Tam nas je prevzel »v obdelavo« lokalni vodnik Andrej Kolar. Da grad živi, smo ugotovili po mladih fantih in dekletih, ki smo jih videli v jedilnici. Kasneje smo izvedeli, da imajo glasbeno delavnico za saksofon in da bodo zvečer imeli koncert na grajskem dvorišču.
Videli smo kratek animacijski film o Kozjanskem parku, ki slovi po svojem rastlinstvu in živalstvu. Na gradu je stalna razstava steklarstva in slik slikarja Franceta Slane. Vodnik Andrej nam je z grajskega dvorišča razkazal širšo panoramo doline Bistrice in Sotle, nato pa nas je šofer Rok po zaviti in ozki cesti spretno odpeljal v Podsredo. Tu smo za jutranjo kavo okupirali edini bife, nato pa smo se odpeljali v Pilštajn.
»Čez Pilštajn voda teče, drnule peremo ...«
Največji znamenitosti Pilštajna sta graščakinja (sveta) Ema in drnule. Drenovi grmi so pred vsako hišo, saj je njihova uporabnost vsestranska: listi so za čaj, plodovi za sokove, marmelade, likerje, les pa zaradi svoje trdote za zobe, v lesenih grabljah seveda. Prebivalci so jih svoj čas tako cenili, da so se drnule znašle v pilštajnski himni. Sredi trga smo jo celo družno zapeli, saj je vodnik Andrej poznal besedilo, mi pa smo pritegnili z melodijo, tako da se je daleč razlegalo: »Čez Pilštajn voda teče, drnule peremo, če eno nam odnese, se vsi zaderemo. Kak škoda je drnule, po Pilštajn jamramo ...« in tako naprej.
Iz Pilštajna izvira edina slovenska svetnica Ema, kneginja in znana dobrotnica. Živela je od leta 983 do 1045, za svetnico pa so jo razglasili šele leta 1938, čeprav segajo prizadevanja za njeno svetništvo že v 13. stoletje. Njej je posvečenih več nekaj cerkva in drugih obeležij.
Na pilštajnskem trgu je sramotilni steber »pranger« iz 17. stoletja. Nanj se je prostovoljno privezal naš vodnik, vendar smo ga oprostili, ker je o svojem rodnem Pilštajnu govoril s takim žarom in seveda poznavanjem zgodovine. Sedanjost je malo manj rožnata. Nekoč obrtniško razvit trg sedaj propada, saj je pol hiš praznih. Žal propadajo tudi krasni portali na njih. Smo pa videli malo varno hišo, kjer ob koncih tedna najdejo zatočišče otroci iz neurejenih družin.
V	Zagorje po zdravje
Naslednji kraj, ki smo ga obiskali, je romarsko Zagorje. Sredi vasi stoji mogočna cerkev Zagorske Matere Božje iz 17. stoletja, kamor romarji prihajajo dvakrat letno. Znamenita je po svojih poslikavah. Malo nižje od cerkve je Lurška jama, 19 m visok naravni skalni previs. V njej je Marijin oltar in vodni izvir, ki naj bi bil zdravilen. Poročilo naših članov o tem še čakamo ...
Kozje - od kod njegovo ime?
Zadnji postanek smo naredili v Kozjem, središču istoimenske občine. O tem kako je kraj dobil svoje ime, govori naslednja legenda. Imeli so hudobnega zmaja, ki so mu morali vsako leto žrtvovati mlado lepotico. Zmaj pa se je staral in tako ni opazil, da so mu začeli dajati čedalje starejše ženske. Nazadnje so kar v kozjo kožo natlačili apno. Zmaj je tudi to požrl, se napil vode, udaril od bolečin z repom in izginil v breznu.
V	Kozjem smo si ogledali učilnico iz leta 1930. Gre za muzej »Šola moje mame«, v katerem so mnoge dragocenosti. Te so obudile marsikakšen spomin. Tudi mi smo še imeli lesene puščice, pa črno šolsko tablo na nogah, pa lončene peči. Sesti v stare klopi je bilo posebno doživetje.
Nič ni več, kot je bilo
V	občini so sicer izgubili nekoč znamenito tovarno puhovk Metko in brusilnico stekla. Zato pa imajo čist zrak in idealne pogoje za turizem in ekološko kmetovanje, s katerim se že ukvarja 20 kmetij. S pomočjo evropskega denarja so v kraju prenovili vodovodno napeljavo in kanalizacijo, gradijo novo telovadnico in toplotno sanirajo šolo.
Življenje gre torej dalje! Tudi mi smo po ogledu odšli na turistično kmetijo Pirš v Zdole, kjer so napolnili naše želodce. Vodnik Andrej je prevzel vlogo dirigenta in pod njegovim vodstvom smo za slovo zapeli nekaj slovenskih narodnih.
Kaj smo spoznali o Kozjanskem?
Če je bilo včasih Kozjansko sinonim za revne kraje, to danes ne velja več. Seveda smo na strmih vzpetinah videli tudi razdrapane kmetije, v Gorjanah pa smo videli, da ima vsaka druga hiša na strehi sončne celice. Njihovemu turizmu najbrž kakšna širša cesta ne bi škodila, imajo pa ljudi, ki znajo in zmorejo za turizem narediti več kot vsak asfalt. Eden takih je bil naš vodnik Andrej, aktivni upokojenec z leksikografskim poznavanjem krajevnih znamenitosti, ki je pri stvari s telesom, predvsem pa s srcem.
Pogovor je nanesel tudi na možnosti, ki jih ima naša občina. Saj imamo tudi mi kaj pokazati, vendar vsak kraj nastopa nekako zase, nepovezano z drugimi. Naravnih in kulturnih znamenitosti imamo vsaj toliko kot Kozjansko! Morda pa nam manjka samo nekaj takih vodnikov Andrejev, ljudi, ki bi bili s telesom in srcem pri stvari.
Joža Železnikar
Praznovali smo 46. obletnico mature
Čas beži hitro, zelo hitro. Minilo je že 46 let, odkar je naša generacija (36 dijakov) maturi-rala na stiski gimnaziji. Večina smo bili sošolci kar osem let, saj smo skupaj sedli v šolske klopi že v 5. razredu OŠ Stična. Dobro smo se spoznali in postali pravi prijatelji, zato ni čudno, da se še sedaj tako radi družimo.
Veliko obletnic smo že praznovali skupaj. Največkrat je srečanja pripravil odlični organizator sošolec Milan Vrhovec, ki je prav vsakokrat organiziral tudi skupni prevoz z avtobusom. Redno se obletnic udeležuje tudi sošolka Marija (Hribar) Sila, dipl. soc. delavka, ki nas vedno pogosti z nekaj kilogrami sladkih rdečih jagod iz domačega nasada.
Zadnja leta, ko smo že vsi upokojeni, srečanjem namenimo kar cel dan in združimo prijetno s koristnim. Naj omenim le tri zadnja srečanja. Predlani nas je »častil« naš sošolec Franc Kadunc, župnik v Planini pri Rakeku. Skupaj smo si ogledali znamenitosti tega kraja in bližnje okolice, prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval za pokojni sošolki in razredničarko, nato pa se poveselili ob bogato obloženi mizi pri njem v župnišču. Lansko leto nam je sošolec Peter Miklavčič (dipl. ing. strojništva in pomočnik direktorja tovarne Krka v Novem mestu) razkazal delovni utrip v tem farmacevtskem podjetju, nato pa nas je razvajal ob živi glasbi, dobri hrani in pijači v njihovi zidanici na Trški Gori. Letos pa sta srečanje organizirala sošolca in zakonca Marija (Erjavec) Cankar, prof. športne vzgoje, in Slavko Cankar, dipl. ing. kemije, ki živita v bližini Celja. Vsa družina je predana športu. Znano je, da sta njuni hčer-
ki Lučka (zdravnica kirurginja) in Živa (prof. športne vzgoje) zelo uspešno zastopali Slovenijo na tekmovanjih v kajakih na divjih vodah. Manj pa je znano, da se je njun oče Slavko, poleg službe v Cinkarni Celje, aktivno ukvarjal z alpinizmom in gorništvom. Bil je vodja več odprav PD Celje v Himalajo. Pod njegovim vodstvom so se tako 1. 10. 1983 trije (S. Cankar, S. Smodiš in B. Šrot) od desetih v odpravi, povzpeli na 6983 m visoki južni vrh Gaurišankar, prvenstvena smer prek južne stene. 15. 6. 1987 pa se je 3-članska odprava pod njegovim vodstvom povzpela na Brezimni stolp (Trango Nameless Tower 6238 m), prvenstvena smer prek vzhodne stene.
V Celju smo si najprej z zanimanjem ogledali Pokrajinski muzej oz. arhe-
ološko razstavišče Celeia, največjo predstavitev rimske Celeie v kleti knežjega dvora, muzej kneževine Celjskih grofov ter se povzpeli na Stari grad. Nato pa nas je čakalo pravo presenečenje na njunem ljubkem domu z vzorno urejenim vrtom. Gostoljubno sta nas razvajala z vso mogočo dobro hrano in pijačo. Posebej moram omeniti slastnega pujsa, ki ga je Slavko mojstrsko začinil in vrtel na ražnju celih osem ur. Tudi vso ostalo hrano (med drugim kar šest vrst izvrstnih solat, več specialnih vrst kruha in peciva) sta vrhunsko pripravila doma. V čudovitem naravnem ambi-entu smo ob prijetnem klepetu obujali lepe spomine na minula leta in tudi že načrtovali prihodnja srečanja.
Jožica Šimic
Drugič na Barjanki
V	torek, 11. junija, smo se še z eno skupino varovancev VDC Želva odpravili na vožnjo po Ljubljanici z ladjico Barjanka. Odzvali smo se povabilu osebja, ki je vožnjo in predstavitev poti opravilo brezplačno. Po prijetni vožnji smo postali lačni in za okusne sendviče so poskrbele prijazne prostovoljke KORK Ivančna Gorica Renata, Irena, Nada, Mara in Špela. S tem izletom smo izpolnili obljubo, da omogočimo vsem varovancem malo drugače preživeti dan. Še enkrat hvala gospodu Vojku Bašiču in prostovoljkam. Gospod Vojko nam je obljubil, če bodo vremenske razmere dopuščale, da nas v decembru še enkrat popelje po Ljubljanici.
Četrto srečanje KORK Ivančna Gorica
V	soboto,, 24. avgusta, smo se zopet zbrali že na četrtem srečanju starejših bolnih in invalidnih članov Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica. Tudi letos smo z odzivom zelo zadovoljni, saj se je naše-
mu vabilu odzvalo več kot štirideset povabljencev.
V kratkem kulturnem nastopu so pevci ljudskih pesmi Studenček zapeli nekaj ljudskih pesmi, gospa Darinka Kavšek, pa nam je v recitaciji prikazala za kaj vse se ljudje ženemo, vendar je sreča na dosegu roke, če jo le hočemo videti in deliti s sočlovekom. Po kulturnem programu je goste pozdravila gospa Renata Laznik predsednica KORK Ivančna Gorica in v nagovoru pozdravila goste in se jim zahvalila, da so se vabilu na srečanje odzvali, ter poudarila pomembnost druženja, prijateljstva in medsebojnega razumevanja še posebej v teh časih krize, ki starejših, bolnih in invalidov ni obšla. Našemu vabilu se je prijazno odzval tudi gospod Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica, ki si je kljub obilici obveznosti vzel čas za druženje s povabljenci, jih v kratkem nagovoru pozdravil in poudaril projekt Starejšim prijazna
občina.
Navzoče je v imenu OZRK Grosuplje pozdravila podpredsednica gospa Majda Verbič in se zahvalila za povabilo in navzočim želela prijetno druženje. Našemu vabilu so se odzvale tudi odbornice KORK Grosuplje gospa Milena in Darinka, tako, da smo si v pogovoru izmenjali tudi izkušnje na področju humanitarnega dela in težave, s katerimi se ukvarjamo, saj je v tem času krize čedalje več potrebnih pomoči med starejšimi, nezaposlenimi in tudi v družinah z nizkimi dohodki.
Da ne bomo samo o krizi in težkih časih govorili, bomo omenili tudi lepe stvari. Vabilu na srečanje se je po smrti žene Vike odzval tudi naš občan Tone Koščak, ki jesen življenja preživlja v DSO Fužine in ga je hči Darja Potrebuješ z velikim veseljem pripeljala na naše srečanje. Povedala je, da je bil oče vabila zelo vesel, saj mu ohranja stik z domačim okolje, kjer vidi stare prijatelje, znance in tudi sestre in brata. Vabilu sta se že četrto leto zapored odzvali tudi de-vetinosemdesetletna vedno nasmejana gospa Marija Pušljar in osemi-nosemdesetletna Albina Kastrevc, ki je kot vedno brez dlake na jeziku in smo jih vedno veseli, ker popestrita naše srečanje.
Ob koncu tega prispevka bi se najprej zahvalili vsem svojcem naših gostov, saj kljub temu, da smo na vabilu napisali, če vabljeni nimajo prevoza za srečanje, naj pokličejo in jih bomo prišli iskat, ni bilo nobenega klica. Zato se vam iskreno zahvaljujemo v
Mi gremo pa na morje!
Od 22. do 31. 7. so se tudi letos otroci iz občin Dobre-polje, Ivančna Gorica in Grosuplje, že 17. zapored, pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Grosuplje, odpravili na zdravstveno letovanje v Mladinsko zdravilišče Rdečega križa Slovenija na Debelem rtiču. Letos se jih je na letovanje prijavilo 254, letovalo pa jih je 192, kar je 12 otrok več kot lansko leto.
Vročino so, tako otroci kot tudi 16 njihovih vzgojiteljev, preganjali z ohlajanjem v bazenu in skoki v morje. Po kosilu, v času najhujše vročine, smo imeli počitek in za tem delavnice, različnih tematik. Na prostem smo se v senci borovcev igrali igre z vodnimi balončki, risali s kredami, se igrali ristanc, na ustvarjalnih delavnicah pa izdelali akvarij z ribicami, oblikovali slike z različnimi semeni, izdelali kolaže z morskimi motivi in unikatne razglednice, ki smo jih nato pošiljali staršem in prijateljem. Občasno smo dopoldne ali zvečer igrali odbojko in nogomet, kar je otrokom odvzelo nekaj energije, da so zvečer lažje zaspali. Ob 8. uri zvečer pa smo se vsi zbrali v t. i. »amfiteatru« ob obali, kjer smo prvi večer gledali risanko, v četrtek nas je obiskal Ribič Pepe, ob drugih večerih pa smo se zabavali s plesom, poslušanjem glasbe, sladoledom in posedanjem na klopcah ob obali. Otrokom in njihovim vzgojiteljem je letovanje ostalo v nepozabnem spominu, z novimi prijateljstvi in neprecenljivimi izkušnjami. Vsi skupaj že komaj čakamo naslednje leto, da spet »odrinemo« na morje.
Jana Habjanič in Nina Bevc, vodji letovanja
Dobri gospod Vojko na Barjanki in naš vodič na desni strani
imenu KORK Ivančna Gorica za pozornost do svojih domačih. Za pomoč se zahvaljujemo gospodoma Ljubu in Janezu, ter strelski družini in balinarski sekciji Sonja Vesel za prostor in pečene dobrote. Odbornicam in mladi prostovoljki Špeli Koščak za pripravo in strežbo na srečanju ter gospe Dragici Jereb za izvrstne sladke dobrote. Ne smemo pa pozabiti naših ponudnikov na ivanški tržnici, ki so prispevali svoje izdelke, to pa so družinska kmetija Ostanek, vinogradništvo Kokot in Gorenec in gospa Lili Žagar. Pri postrežbi se nam je zgodila manjša napaka, za kar se vsem opravičujemo. Naslednje leto se spet srečamo, upamo, da še v večjem številu. Za KORK Ivančna Gorica Stanka Pajk
Pomoč ob začetku šolskega leta
Tudi letos, smo se odbornice KORK Ivančna Gorica odločile, da pomagamo pri nakupu šolskih potrebščin za socialno najbolj ogrožene. Razdelile smo 400 evrov pomoči. Zahvaljujemo se vsem, ki prispevate članarino in prostovoljne prispevke, kajti brez vas to ne bi bilo mogoče, hvala. Šolarjem in staršem, pa želimo uspešno in doživetij polno novo šolsko leto 2013/14.
za KORK Ivančna Gorica Stanka Pajk
Krožna pot Prijetno domače vab
Letošnje lepo vreme, čeprav vroče, je kar vabilo na potep, izlet, kolesarjenje. V ta namen smo v naši občini uredili krožno pot Prijetno domače, ki povezuje vseh 12 krajevnih skupnosti.
sicer zgoditi, da kdaj žiga ne moremo uporabiti, bodisi zaradi vandalov, bodisi zaradi drugih razlogov. Zato velja tudi fotografija (lahko jo naredite kar s telefonom) ob turistični točki. Ne glede na to kako boste obiskali posamezno turistično točko, peš ali s kolesom, s konjsko vprego ali avtodomom, boste lahko uživali v prijetnem valovanju naše krajine, spoznavali naše znamenitosti in se mogoče vendarle prepustili skoraj že pozabljenim občutkom domačnosti iz časa vašega otroštva. Celotne poti tudi ni potrebno opraviti naenkrat ali v določenem vrstnem redu.
Več informacij o sami poti lahko dobite na http://www.prje-tnodomace.si/ in seveda v turistični info pisarni na Sokolski 5, kjer se je tudi začela naša pot skupaj s Tino in Jano. Prikupni dekleti smo namreč povabili, da preizkusita kolesarsko krožno pot Prijetno domače, saj ju pogosto srečujemo na poteh okoli Ivančne Gorice, ko pridno nabirata kilometre. Njuna pot se je začela z zbiranjem informacij in zato sta se napotili do turistične pisarne, kjer je na razpolago Miha, ki z veseljem vsakemu obiskovalcu poda osnovne informacije in napotke o Krožni poti in o krajih, skozi katere se vije. Na razpolago pa je tudi nekaj promocijskega materiala v obliki zloženk posameznih krajevnih skupnosti in nekaterih turističnih oziroma gostinskih ponudnikov. Vsekakor ima naša občina kaj pokazati in čas je, da se počasi naučimo te naravne, kulturne in zgodovinske danosti tudi tržiti. Med gradivi je tudi kartonček za zbiranje žigov na Krožni poti Prijetno domače, na katerem so vpisane tudi GPS koordinate dvanajstih turističnih info točk, ki se nahajajo na poti.
Vzemite si čas in dobro voljo kot nasmejani kolesarki Tina in Jana in obiščite turistične točke in tudi vse kar ponuja posamezna krajevna skupnost.
Pridno nabirajte žige na takšen ali drugačen način. Ko napolnite kartonček z žigi pa lahko na Občini Ivančna Gorica prejmete praktično nagrado. Če nas obiščete s kolesom, lahko parkirate kolo pred občinsko stavbo v posebej za to namenjena stojala, ki smo jih uredili ob prenovi zunanjosti stavbe.
Za zdaj je pisarna odprta med delovniki, od 7. do 15. ure, če pa se izkaže za potrebno, bo odprta tudi v popoldanskih urah in ob vikendih. V strategiji za razvoj občine Ivančna Gorica je namreč turizem eno izmed področij, ki mu kaže v prihodnje namenjati več pozornosti in tudi sredstev. Zato so vsa prizadevanja in tudi blagovna znamka Prijetno domače ciljno usmerjena, z namenom promocije naše občine in 12 destina-cij, ki jih lahko popotniki obiščejo in se ob tem naužijejo lepot naših krajev in dobrot naših ljudi.
V neposredni bližini turistične pisarne je tudi prva turistična info točka, ki jo lahko obiščemo na krožni poti. Samo cesto prečkamo in malo naprej od fontane je sredi zelenja umeščena točka s številnimi informacijami in tudi klopca, na kateri se lahko za hipec odpočijemo, čeprav na začetku še ni hude potrebe za to. Na voljo so tudi telefonske številke za tiste, ki bi želeli še več informacij o znamenitostih in ponudbi v posamezni krajevni skupnosti. Ob vsaki turistični točki pa je tudi žig s podobo posamezne krajevne skupnosti. Zna se
Na koncu pa seveda zaslužena nagrada, ki je lahko blazina, dežnik, kapa ali pa v posameznih primerih kar kolesarska majica. Tina in Jana sta si tokrat prislužili blazino, a sta obe mnenja, da je pot že sama po sebi nagrada, saj uživata v kolesarjenju po prelepi naravi naše občine, po krožni poti Prijetno domače.
In še kratek počitek na lični klopci pred občinsko stavbo potem pa v nove podvige. Morda po peš poti Prijetno domače, ki se pripravlja in bo na voljo to jesen.
Prijetno domače na Dirl
Naša občana Tomaž Oven in Darko Perko sta dosegla dober rezultat na letošnjem tekmovanju Dirka okoli Slovenije. S časom 1 dan 18 ur in 36 min sta dosegla 6. mesto med moškimi dvojicami. V tem času sta prevozila 1229 km dolgo pot okoli Slovenije. Start je bil v Postojni, nato pa preko Črnega Kala v Koper, od tam v Ajdovščino in naprej v Idrijo, Bovec in preko Vršiča v Kranjsko Goro, Tržič, Šoštanj, Kamnica, Moravske Toplice, Šmarje pri Jelšah, Krško, Črnomelj, Nova vas in spet nazaj v Postojno. 56 ekip na startu in 14 manj v cilju. Udeleženci, tudi tisti s smolo in zdravstvenimi težavami po dolgih urah v sedlu, ki so morali preizkušnjo predčasno zaključiti, so pohvalili trud prirediteljev. Tujci seveda tudi lepoto in pestrost pokrajine, čeprav ta pomeni tudi klanec za klancem. Še enkrat se je potrdila ljubezen do kolesarstva, zdrav športni duh in spoštovanje tekmecev, odlična pripravljenost najhitrejših in nepopustljivost tistih, ki so kolesarili na repu. Z vsem tem DOS utrjuje sloves ene najpomembnejših ultrakolesarskih preizkušenj v Evropi.
Del poti sta Tomaž in Darko prevozila tudi v dresu Prijetno domače in sotekmovalcem razdelila promocijsko gradivo naše občine.
S2_
4. - 6. okt
Start: petek 4. oktobra ob 7. uri (p
Potek poti po krajevnih središčih: 1. DAN: Ivančna
2. DAN: Krka-A 3. DAN: Zagradec Pot lahko prehodite v celoti (100km) ali pa Na pohod se je treba predhodno prijaviti na tel. št.: 041 437-382 potrebne informacije v zvezi s pohodom. Več informacij o trasi
(i
!0
po
9 do
ober 2013
red stavbo Občine Ivančna Gorica)
Gorica-Stična-Metnaj-Višnja Gora-Muljava-Krka mbrus-Zagradec
-Dob pri Šentvidu-Temenica-Sobrače-Šentvid pri Stični
se nam pridružite na posameznih odsekih.
ali na el. naslov: turizem@ivancna-gorica.si, kjer dobite tudi vse
pohoda na www.ivancna-gorica.si in www.prijetnodomace.si
Prijetno domače v Londonu in Edinburghu
Slavko Bučar je prevozil 1400 km v 100 urah in promoviral blagovno znamko Prijetno domače v glavnem mestu Anglije in Škotske.
Od nedelje 28. julija do petka 2. avgusta je potekal najdaljši brevet (randonneur) v letu 2013 med mestoma London in Edinburg na Škotskem, ki je organiziran vsake štiri leta. 1200 kolesarjev iz 33 držav se je udeležilo ultra kolesarske prireditve v dolžini 1418 km in maksimalnem skupnem času 116 ur za uvrstitev med »finisherje« te prireditve. Pot je večinoma potekala po stranskih cestah Anglije in Južne Škotske preko gričev na jugu in nekaj prelazov na prehodu na Škotsko. Kolesarjenje je potekalo brez spremstva in s pomočjo potne knjige ali GPS naprave za navigacijo. Na poti je moral vsak udeleženec skozi predvidene kontrolne točke znotraj časovnega limita za posamezno kontrolno točko in izpolniti kontrolno knjižico z vsemi žigi 21. kontrolnih točk. Letošnjo prireditev je zaznamovalo slabo vreme v severnem delu trase in precej močan zahodni veter. Kolesarji ne tekmujejo z drugimi kolesarji, brevet je test vzdržljivosti, kolesarskih sposobnosti in samozadostnosti posameznika. Kolesarji imajo s seboj oblačila za različne vremenske pogoje, rezervne dele, orodje in opremo za nočno vožnjo, kar vključuje luči, baterije in odsevna oblačila. Kolesa so običajno specialke ali hitra treking kolesa s prtljažniki in blatniki. Iz Slovenije se je prireditve udeležilo 6 kolesarjev in ena kolesarka. Na prireditvi je bil viden tudi dres občine Ivančna Gorica, ki ga je nosil naš občan, Slavko Bučar z Vira pri Stični in že večkratni udeleženec podobnih ultra preizkušenj. Preizkušnjo je zaključil v dobrih 99 urah in se uvrstil med » finisherje« prireditve. Čestitamo!
Tudi Radovan Skubic Prijetno doma
|| n
arij v dresu
Trdoživi Zagorjan, dolgoletni planinec ter nekdanji izjemni gorski in ultramaratonski tekač Radovan Skubic - Hilarij, ki je pred skoraj desetimi leti tekaške copate zamenjal za kolo, je letos, 23. julija s kolesom ponovno krenil na pot »211 lipovih listov za zeleno Slovenijo - iz srca Slovenije v vse slovenske občine«.
Edinstveni podvig, ki so ga lansko leto prekinile poškodbe po padcu, se je letos nadaljeval. Cilj ultramaratonskega kolesarja Hilarija je bil v dveh tednih prekolesariti 211 slovenskih občin (2.137 km) in njihovim županom predati „zeleno sporočilo" s katerim želi opozoriti na pomen medsebojnega povezovanja in varovanja okolja. V soboto, 27. julija, nekaj čez 18. uro popoldan, je Hilarij prikolesaril tudi v Ivančno Gorico, kjer ga je sprejel podžupan Tomaž Smole. Vzdržljivi kolesar, ki kljub svojim 60 letom in neznosni vročini ni kazal znakov utrujenosti, je z veseljem oblekel kolesarski dres s sloganom »Prijetno domače«, ki mu ga je podaril podžupan. Po nekajminutnem živahnem pogovoru in po predanem zelenem sporočilu, se je urno odpravil naprej po svoji kolesarski poti, vse do cilja 3. avgusta, v domačem Zagorju.
Dom sv. Terezije na Vidmu gostil ljudske pevce »Studenček«
V slikoviti Dobrepoljski dolini je svoj prostor pod nebom našel tudi »Ka-ritasov« dom starejših občanov, Zavod sv. Terezije. Obdan z gozdovi in polji je postal dom več kot 70- tim osebam, ki svojo jesen življenja preživljajo pri nas. Zaposleni v domu se vsak na svojem področju trudimo, da smo prijazni, strokovni, dosledni, predvsem pa, da pomagamo stanovalcem začutiti domačnost in mehkobo doma, ki je tukaj vsekakor doma. Tako se v naši hiši čez vse leto dogaja veliko stvari. Od zdravstvene oskrbe, nege, prehrane, skrbi za čisto perilo in urejene prostore, do prireditev za praznike, ustvarjalnih delavnic, bralnih uric, vsakodnevne telovadbe in skrbi za čudovit domski park in cvetje. V adventnem času izdelamo adventne venčke, za cvetno nedeljo butarice, ob veliki noči barvamo pir-he, ob božiču postavimo jaslice v naši kapeli. Popoldneve si radi krajšamo tako, da zapojemo, odigramo partijo kart, Človek ne jezi se ali pa enostavno poklepetamo ob kavi. Vsakodnevno imajo naši stanovalci možnost obiska svete maše, nekateri pa se tudi čez dan ustavijo v domski kapeli. Na začetku poletja, ko ni bilo še tako vroče, so prišli v goste tudi iz Ivančne Gorice. Prišli so ljudski pevci, z imenom Studenček, da nam polepšajo popoldne in da skupaj zapojemo. To pa ni bil njihov prvi obisk pri nas. Dve leti nazaj so stanovalce navdušili z nastopom in tega se nekateri še prav dobro spominjajo. In prav tako letošnje poletje. Pesem in glas harmonike se je širil po vsej hiši. Pesmi, ki so jih zapeli pevci, so bile hudomušne in zabavne. To so bile tiste, ki so stanovalcem zarisale nasmeh na obrazu in prebudile čustva, solze v očeh. Te pesmi so stanovalci že skoraj pozabili, saj so jih njihove mame pele, ko so bili še majhni. Vsaka mala malenkost vpliva na to, da stanovalcem zares polepšaš dan. Na koncu prireditve so nekateri poslušalci lepo strnili občutke o nastopu in izrekli vse po-
hvale pevcem, tako na izbiro pesmi, njihovem glasu, glasu harmonike kot tudi njihovim oblekam, ki so bila nekaj posebnega. Vse to jih je popeljalo v čase, ko so ob kmečkem delu drug drugemu pomagali in prepevali pesmi. Ali pa se zbirali pri vaški lipi in poslušali glas harmonike. Naša stanovalka ga. Marija Lavš, rojena Jerlah, tudi prihaja iz občine Ivančne Gorice. Kot otrok je živela v Dobu in ko sem ji omenila, da pričakujemo goste iz njenega kraja, se ji je nasmeh narisal prav do ušes. Pri vseh pesmih, ki so jih pevci zapeli, je zraven pela, njen obraz pa je kar žarel, saj je pevce tudi »na videz« poznala. Marija se rada udeleži vsake prireditve, srečanja ali praznovanja, ki jih pripravimo v našem domu. In čeprav za mobilnost potrebuje voziček, je to ne ovira in gre z veseljem ven za zrak, se pridruži telovadbi ali pa le popije kavo ali sok v domskem baru. Najbolj zadovoljna pa je, ko jo obiščeta sin ali hči.
Gospa Marija je, preden je prišla v naš dom, živela v Ljubljani s svojim sinom. Prišel je dan, ko je zaradi padca izgubila zavest in morala v bolnišnico, kjer je bila kar precej časa. Domači so se odločili, da jo pripeljejo v naš dom,
kjer bo zanjo najbolje poskrbljeno. Gospa rada pove, da se tukaj dobro počuti, pohvali lepe odnose med stanovalci in zaposlenimi, včasih pa pride tudi dan, ko pogreša družbo oz. se ne počuti najbolje. Sama se zaveda, da ima v domu zdravstveno oskrbo vedno v bližini in s tem se tudi tolaži. Rada govori o svoji družini, najbolj pa je ponosna na svoje tri vnuke. Dom na Vidmu, Zavod svete Terezije je iz Ivančne Gorice oddaljen približno 20 minut vožnje, iz Grosupljega 15 minut, kar v današnjem času ni tako daleč. V letih jeseni, ko se človek nekoliko umiri in upočasni, pa sta mu najpomembnejša lepa beseda, pozornost, spoštovanje, družba in seveda tolažba tako v dobrih, kot manj dobrih dnevih.
Gostom iz Ivančne Gorice, ljudskim pevcem Studenček se prav lepo zahvaljujemo za njihov obisk. Dobrodošli spet pri nas na Vidmu. Prav tako vabljeni tudi vsi drugi, pridite pogledat, kako lep in »domač« je naš dom, Dom sv. Terezije na Vidmu. Malo bomo poklepetali, vam razkazali našo okolico in dom, popili kakšno kavico, sok in drug drugemu polepšali dan. Dobrepoljska dolina vabi.
Marinka Merzel
Pridružite se
korporativnemu
prostovoljstvu
Korporativno prostovoljstvo ponuja vsem vključenim pozitivne koristi in predstavlja eno izmed sodobnih oblik družbene odgovornosti podjetij. V razvitem svetu ima že dolgo tradicijo, saj zagotavlja trdne vezi podjetja z lokalno skupnostjo in prinaša koristi vsem stranem: zaposlenim, podjetju, neprofitnim prostovoljskim organizacijam in lokalni skupnosti. Podjetja oz. delodajalci svoje zaposlene vedno bolj spodbujajo, da izvajajo prostovoljsko neplačano delo za dobrobit širše skupnosti. Zanje v večini primerov organiziramo enkratne prostovoljske akcije, kot so npr. urejanje parka, razdeljevanje oblek in hrane brezdomcem, pleskanje prostorov humanitarnega društva, pobiranje jabolk, druženje s starejšimi, pomoč invalidom ...
Na spletni strani www.mojadruzba.si je vpisnik ponudb korporativnih prostovoljskih akcij, ki jih lahko predlagajo nevladne organizacije in z njimi povabijo zaposlene v podjetjih, da s prostovoljnim delom opravijo neko neplačano delo v njihovi organizaciji za dobrobit širše skupnosti. S tem so podjetjem na enem mestu na voljo ponudbe korporativnih akcij, tako da lahko podjetja enostavno najdejo nevladne organizacije, katerim lahko s svojimi zaposlenimi priskočijo na pomoč.
Koordinator korporativnih akcij za Osrednjeslovensko regijo je Stičišče NVO osrednje Slovenije: klara@srce-me-povezuje.si, 040 365 850.
Klara Kržišnik, Stičišče NVO osrednje Slovenije
V noči na nedeljo 11. 8. so bili v naši občini zopet na delu vandali, ki so uničevali občinsko lastnino. Tokrat je bil uničevalni pohod v bližini šolskega centra v Ivančni Gorici ter na lokalni cesti Stična-Vir, kjer so vandali izpulili ter nalomili več prometnih znakov. Spravili so se tudi na eno od telefonskih omaric in javno razsvetljavo. Škoda da odvečne energije ne znajo sproščati v zato namenjenih objektih ali z delom. (gs)
©
RAZVOJNI CENTER SRCA SLOVENIJE
DEVELOPMENT CENTRE OF THE HEART OF SLOVENIA
SRCE SLOVENIJE INFO WWW.RAZVOJ.SI WWW.SRCE-SLOVENIJE.SI INFO@RAZVOJ.SI
Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij tudi v Ivančni Gorici
Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij se je okviru svojega projekta 211 lipovih listov za zeleno Slovenije ustavil tudi v Ivančni Gorici. Pred občinsko stavbo ga je v soboto, 27. julija 2013, sprejel podžupan Tomaž Smole in mu podaril kolesarski dres Ivančne Gorice. Hilarij je s kolesom obiskal vseh 211 slovenskih občin in ponesel zeleno sporočilo iz Srca Slovenije. Hilarij, ki je letos praznoval svoj 60. rojstni dan, je projekt izvedel po načrtih, kljub izredno visokim poletnim temperaturam, ki so ga spremljale. V 12 dneh je prevozil okrog 2.800 kilometrov.
Kolesariti je začel v torek, 23. julija 2013, v Cerknem, in sicer na točki, kjer se mu je lansko leto med kolesarjenjem pripetila nesreča, zaradi česar je takrat moral projekt po štirih dneh prekiniti. Kolesarski podvig je Hilarij končal v Zagorju ob Savi, v soboto, 3. avgusta.
Jesenski dan kolesarjenja po Srcu Slovenije
V soboto, 21. septembra 2013, bodo po Srcu Slovenije potekali organizirani kolesarski izleti po štirih krožnih poteh različnih težavnostnih stopenj, s startom in zaključkom v Dolskem. Poti so prilagojene za družinske, gorske, treking in cestne kolesarje. Kolesarjenje se bo zaključilo do 15.30 ure s skupnim druženjem na prireditvi Jesenski sejem. Ob
tej priložnosti bodo podeljene praktične nagrade tistim, ki bodo v okviru poletne kolesarske akcije prekolesarili vsaj eno od treh izbranih kolesarskih tur po Srcu Slovenije (za družinske, cestne in gorske kolesarje) in zbrali nalepke pri turističnih ponudnikih. To bo hkrati tudi zaključek kolesarske sezone po Srcu Slovenije.
Trasa za CESTNO KOLESARJENJE (start ob 9. uri):
Dolsko - Litija - Šmartno pri Litiji - Bo-genšperk - Radohova vas - Ivančna Gorica - Muljava - Krka (reka oz. izvir) -Žužemberk - Bič - Radohova vas - Ježce - Velika Kostrevnica - Šmartno pri Litiji -Malo Trebeljevo - Besnica - Dolsko (130 km, 6,5 ur)
Trasa za TREKING KOLESARJENJE (start ob 11.30):
Dolsko - Laze - Jevnica - Kresnice - Litija - Zavrstnik - Gozd Reka - Malo Trebeljevo - Besnica - Podgrad - Laze - Dolsko (50 km, 4 ure)
Trasa za GORSKO KOLESARJENJE (start ob 13. uri):
Dolsko - Jevnica - Mala Štanga - Tuji Grm - Janče - Laze - Dolsko (22 km, 2 uri)
Trasa za DRUŽINSKO KOLESARJENJE (start ob 14.30):
Dolsko - Kleče - Dol pri Ljubljani - Videm (krožna vožnja mimo OŠ Dol in Juba) - Zaboršt - Zajelše - Podgora -
Petelinje - Kamnica - Dolsko (8 km, 1 uro)
Registracija: od 8.30. ure dalje pri vhodu v podružnično OŠ Dolsko, Dolsko 85. Organizator prireditve je Razvojni center Srca Slovenije s partnerji. Več informacij: www.srce-slovenije.si, turizem. litija@razvoj.si, 051 312 739 (Mojca Hauptman)
Oblikujte svojo zgodbo o uspehu
Pri vstopu na trg in razvoju poslovanja je pomembno, da svoj izdelek ali storitev naredimo prepoznaven, ločljiv od ostalih, z ustrezno podobo in izvirnim sporočilom.
Razvojni center Srca Slovenije vam stoji ob strani pri snovanju vaše edinstvene zgodbe s celovito komunikacijsko podporo, ki zajema: oblikovanje celostne grafične podobe, izdelavo promocijskih materialov (spletne strani, embalaža, vizitke, zloženke, letaki, table, brošure, promocijske objave), pripravo napovedi za medije in sporočil za javnost. Vašo ponudbo želimo čim bolj približati kupcem, vam zagotoviti večjo prepoznavnost na trgu in odpirati nove prodajne poti ter s tem krepiti tudi znamko Srca Slovenije.
Razvojni center Srca Slovenije vam na osnovi 15-letnih izkušenj nudi tudi dru-
ge storitve:
•	promocija in trženje na turističnih sejmih in drugih dogodkih
•	vključevanje v obstoječe turistične produkte (kolesarske poti, počivališča za avtodome, mobilne aplikacije)
•	prijave na razpise in natečaje
•	usposabljanja in izobraževanja s področja podjetništva in inovativnosti, turizma, dediščine ter kmetijstva
•	organizacijo in izvedbo dogodkov (koordinacija, promocijske ter PR aktivnosti)
•	prevajanje promocijskih materialov in besedil v angleški jezik
•	oglaševanje na spletni strani Srca Slovenije in v elektronskem časopisu »Srce Slovenije Info«
•	pripravo komunikacijskih in poslovnih načrtov (vsebinski in finančni del)
•	izdelavo vlog za vpis v Register žive dediščine
•	izvajanje postopkov registracij in statusnih sprememb za s. p. in d. o. o.
•	svetovanje za registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
•	oblikovanje izhodiščnih poslovnih listin: računi, ponudbe, naročilnice, potni nalogi
Več informacij: mojca.stepic@razvoj.si;
01 896 62 719
Jurčičeva priznanja in nagrade 2013 na Srednji šoli Josipa Jurčiča
Mladost, navdušenje, talenti in znanje - pa trdo delo, spremstvo mentorjev in podpora staršev so najbrž tista prava formula za vsakoletne uspehe dijakov naše srednje šole. Komisija za Jurčičeva priznanja in nagrade se tako vsako leto veseli številnih predlogov nagrajencev, ki so s svojimi šolskimi in izvenšolskimi uspehi dosegli zavidljive rezultate v regijskem in državnem merilu ter s tem ponesli ime Srednje šole Josipa Jurčiča v svet. Njihovih res izjemnih dosežkov je preveč za podrobnejši opis, a tisti najopaznejši zaslužijo pozornost in priznanje.
Osem dijakov oz. skupin je letos prejelo Jurčičevo priznanje: Špela Zupančič, dijakinja 3. b je v zbirko dosežkov letos vštela tekmovanja iz biologije in kemije tudi na državnem tekmovanju, prejela pa je tudi zlato Cankarjevo priznanje. Z Jurčičevim priznanjem sta bila nagrajena tudi Nika Kavšek, 2. a in Jaka Trilar, 3. b, ki sta na državnem plesnem festivalu osvojila drugo mesto in tako ponesla ime o odličnih plesalcih naše šole na vse konce države. Špela Zupančič, 2. b, je letos osvojila bronasto priznanje na tekmovanju iz kemije, nagrado natečaja ''Trajnostno ravnovesje v gozdu'', sodelovala pa je tudi na državnem tekmovanju v debaterstvu saj je izjemno aktivna, učno uspešna dijakinja, ki skupaj s sošolko vodi plesno skupino, sodeluje pri šolskem glasilu in je dejavna na kulturnem področju v šoli in izven nje. Prav tako si ga je z delom na kulturnem področju, novinarskem krožku in debaterstvu, pa tudi s 6. mestom na regijskem tekmovanju v metu krogle prislužila Barbara Tekavec, dijakinja 2. b. Aktivna in uspešna je tudi njena sošolka Bernarda Gabrijel, 2. b, ki v prostem času obiskuje glasbeno šolo in trenira badminton. Njen najvejči letošnji uspeh pa je prva nagrada na natečaju ''Evropa v šoli''. To je dosegla s svojo enkratno fotografijo in prejele edino
1. nagrado s tega področja na državnem nivoju. Tri sošolke, letošnje maturantke Anja Glavan, Janja Tomažič in Ida Hribar, dijakinje 4. f, so se v štirih letih šolanja na naši šoli izkazle na mnogih področjih. Njihov letošnji skupni dosežek pa jim je prinesel Jurčičevo priznanje - to je bronasto priznanje na državnem tekmovanju 'Turizem - turistična tržnica, 'Aktivni teden na Polževem', za izvedeno turistično tržnico v aprilu letos v Novi Gorici. Izkazala se je tudi marljiva in odlična Mojca Adamlje, 3. d, ki je letos dosegla prvo mesto na šolskem tekmovanju iz znanja računovodstva in drugo mesto na državnem tekmovanju iz znanja računovodsta. Z izje-
mnimi uspehi na naravoslovnem oz. računalniškem področju pa se je izkazal tudi Miloš Ljubotina, 3. a - osvojil je bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz razvedrilne matematike, srebrno priznanje na regijskem tekmovanju iz matematike, bronasto priznanje na tekmovanju mednarodni matematični kenguru in se udeležil državnega tekmovanja ACM iz računalništva, kjer je prejel srebrno priznanje.
Bronaste Jurčičeve nagrade so še korak pred Jurčičevimi priznanji. Prvo je prejela skupina dijakov Matjaž Her-nec, 3. b, Simon Jančar, 4. b in Erik Rojec, 4. a. Na državnem tekmovanju iz zgodovine sta Matjaž Hernec in Simon Jančar dosegla srebrno priznanje, Erik Rojec pa zlato. Skupno so dosegli za Srednjo šolo Josipa Jurčiča 1. mesto v državi in s tem zlato priznanje v tekmovanju mladih zgodovinarjev. Za izjemen uspeh v državnem merilu sta bila z bronasto Jurčičevo nagrado nagrajena tudi sošolca Eva Levstek in Matej Pekolj, 3. b. Vesten in aktiven Matej, ki s svojim talentom in harmoniko obogati praktično vsako šolsko prireditev, je aktiven povsod - v šolskih in obšolskih dejavnostih, pa tudi v domačem kraju. Tudi Eva je zanesljiva in vestna dijakinja z mnogimi interesi. Njun skupni uspeh pa je letos dvakrat prvo mesto na državnem tekmovanju v standardnih in latinsko - ameriških plesih. Z visoko nagrado se upravičeno ponaša tudi Katarina Petra van Midden, dijakinja 2. a. Katarina je odlična dijakinja v vseh pogledih s številnimi uspehi na različnih področjih. Naj naštejem le največje: prvo mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike, zlato in srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, prvo mesto na regijskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, prvo mesto na šolskem tekmovanju iz angleščine, pa prvo mesto na šolskem tekmovanju iz ke-
Na Srednji šoli Josipa
■	V	I	V ■ M	■ ■ ■
Jurčiča v Ivancni Gorici je bilo spet slavje!
Ponedeljek, 15. 7 2013, je bil za našo šolo izjemen dan. Ob prisotnosti številnih učiteljev, staršev in večine maturantov smo slovesno razglasili odlične rezultate letošnje splošne mature.
Po 100 % uspehu ekonomskih tehnikov na splošni maturi, so se prav tako s 100 % uspehom izkazali naši gimnazijci na splošni maturi. Navdušenje ob tem res upravičeno, iskreno in veliko! Maturanti so veseli in s ponosom prevzeli zrelostna spričevala, ki so jim jih na slovesni prireditvi podelili ravnatelj Milan Jevnikar s pomočnico in razredniki.
mije in bronasto priznanje na državnem tekmovanju. Sodelovala je na pripravah za lingvistično olimpijado in svoje uspehe ponesla v svet tudi z udeležbo na Mednarodni debatni akademiji na Tajskem. Na ta način je pokazala svetu svoje izredne sposobnosti ter ime Srednje šole Josipa Jurčiča ponesla s seboj. Uspehi so se lepo zaokrožili s podelitvijo spričeval poklicne mature, saj sta bila dva dijaka zlata maturanta - in po pravilniku o Jurčičevih priznanjih in nagradah s tem prejela tudi srebrno Jurčičevo nagrado za letošnje šolsko leto. Mateja Zaman, 4. d, je bila odlična dijakinja naše šole, s prav takimi rezultati pri pouku in izven njega. Veliko truda je vložila v priprave na tekmovanja in to se je obrestovalo tudi letos, saj je dosegla 2. mesto na državnem tekmovanju iz ekonomije, izjemen uspeh pa je seveda opravljena matura z odliko. Srebrno Jurčičevo nagrado je prejel tudi Marko Koleša, dijak 4. f. Zadržan in skromen Marko je z izjemnim uspehom na poklicni maturi dokazal, da je pot do uspeha tlakovana s pridnostjo in marljivim delom. Pa tudi s talenti, ki jih pri Marku ne manjka! In piko na i je postavila splošna matura - prinesla je letošnjega zlatega maturanta in s tem tistega, ki si je prislužil najvišjo nagrado Srednje šole Josipa Jurčiča, zlato Jurčičevo nagrado. To je dijak 4. a - Andraž Papež. Trdo delo, vsa leta šolanja, treznost in preudarnost in veliki talenti v skromnem Andražu so bili pričakovano dejstvo za zlat uspeh na maturi. Veseli smo uspeha dijaka naše šole, hvaležni pa za Andražev zgled odličnega sošolca in prijatelja, pravega gimnazijca in delovnega mladega človeka. Naj bo uspeh na maturi samo odskočna deska za mnoge zlate trenutke v osebnem in poklicnem življenju mladega bodočega študenta. Tako - bera nagrad je lepa in velika. In prav je, da posebej izpostavimo in nagradimo vse, ki se s svojim delom v posameznem šolskem letu še posebej izkažejo. Kako lepo zaokrožijo letošnje Jurčičeve nagrade in priznanja dosežke prav vseh nagrajencev naše šole - pozlatijo stoodstoten uspeh maturantov poklicne in splošne mature! Priznanje vodstvu šole, delavnosti in strokovnosti mentorjev ter neverjetni moči, znanju in energije vas - mladi, ki plemenitite življenje naše šole in kraja. Iskrene čestitke!
Maja Zajc Kalar, prof. predsednica Komisije za Jurčičeva
priznanja in nagrade
SPLOSNA MATURA 2013
j s
'B
V	priložnostnem nagovoru se je ravnatelj maturantom zahvalil za prizadevno delo, ki je bilo okronano s tako velikim uspehom. V nadaljnji študij in življenje pa jih je pospremil z iskrenimi željami, da bi se jim vse izteklo po najboljših željah in pričakovanjih. Iskrena zahvala ravnatelja in nato tudi maturantov pa je veljala vsem učiteljem, ki očitno vedo, znajo in hočejo delati tako, da je njihovo delo okronano s 100 % uspehom na maturi.
Splošno maturo 2013 je na šoli vodila Šolska maturitetna komisija, predsednik Milan Jevnikar, namestnica predsednika Marija Strnad, članica Bernarda Radoš ter tajnik Franci Grlica. Matura v spomladanskem roku 2013 je potekala po maturitetnem koledarju od začetka do 22. junija, brez vsakršnih zapletov in težav.
K splošni maturi v spomladanskem roku je pristopilo 65 naših gimnazijcev. In prav vsi so bili na maturi uspešni. Letos imamo tako že drugo leto zapored 100 % uspeh, kar je izjemen dosežek. Slovensko povprečje je letos 93,50 %. Kar pri devetih predmetih (slovenščina, nemščina OR, francoščina, španščina, matematika na obeh nivojih, fizika, zgodovina, psihologija in sociologija) smo na šoli dosegli višjo povprečno oceno kot je državno povprečje. Slovensko povprečje doseženih točk vseh kandidatov, ki so prvič opravljali splošno maturo po končanem četrtem letniku gimnazije in jo opravili je 20,04 točke (julija lani 20,2), poprečno število doseženih točk naših gimnazijcev pa je letos 19,83 (lani 22,64).
Tudi letos imamo na šoli zlatega maturanta Andraža Papeža iz 4. a (lani smo jih imeli največ doslej, kar 9). Letos je takšnih maturantov v Sloveniji 318 (julija lani 378), med njimi je 211 deklet in 107 fantov.
Andraž, ki je z izjemnim uspehom potrdil ugled naše šole, je prejel knjižno nagrado s posvetilom šolskega ministra in tudi ministrov podpis na spričevalu. V šoli pa je prejel še Zlato Jurčičevo nagrado, najvišjo šolsko nagrado za letošnje leto.
V	prijetnem in sproščenem vzdušju smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica po uradnem delu in podelitvi spričeval nadaljevali druženje ob zvoku harmonik, hladni limonadi in prijateljskem klepetu.
Veseli in ponosni smo, da smo še eno šolsko leto zaključili z nadpovprečnim uspehom nove, letos že 59. generacije splošnih maturantov naše gimnazije. Potrudili se bomo, da se bo ta žlahtna tradicija nadaljevala tudi v prihodnje!
Milan Jevnikar, ravnatelj
ZOBIM ORDinnCIJfl
Hribar Hostnik Andreja
dr.deiit.med.
*
FSff1
II
R
4, R
Pod hribom cesta 1124a, Grosuplje
telefon: 041 7SO 741
*	splošno zobozfcrAvstvo
*	profctikA, kirurgi] a
*	miplAvttologijA
*	estetsko zobozbrAvstvo *1ASCTS1<A stomAtologijA
*	beljenje zob, zobtii MAkit

100 % uspeh poklicne mature na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
V ponedeljek, 8. 7. 2013, se je šolanje za 35 dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica v programu ekonomski tehnik dokončno in zelo uspešno zaključilo. Vseh 35 dijakov, ki so v junijskem roku pristopili k opravljanju poklicne mature, je uspešno opravilo zrelostni izpit. Torej je uspeh šole zavidljivo visok, 100 %.
Na slovesni prireditvi, ki jo na šoli tradicionalno organizirajo ob tem dogodku, jim je ravnatelj šole Milan Jevnikar ob prisotnosti učiteljev in staršev podelil zrelostna spričevala. Poklicna matura je v junijskem roku potekala od 1. do 22. junija 2013. Pisni in ustni izpiti so potekali brez vsakršnih zapletov. Poklicno maturo v celoti je opravljalo 35 rednih dijakov in vsi so bili uspešni (lani je bil uspeh 97,8%). Tudi drugi številski podatki kažejo, da smo izšolali izjemno generacijo. Maturo je moč opraviti že z 8 točkami, najvišje možno število točk pa je 23. Noben naš letošnji maturant ni dosegel manj kot 10 točk (1), velika večina pa nad 16 in dva 22. Povprečno število doseženih točk ivanških poklicnih maturantov je letos najboljše doslej, kar 16,8 točk (lani 16,7 predlani 15,6). Z veseljem sporočamo, da imamo letos spet dva zlata maturanta (lani smo imeli prav tako dva). Izjemen uspeh na poklicni maturi 2013, torej
m i
■Mi
Maturanti poklice mature 2013
spričevalo s pohvalo sta dosegla: MATEJA ZAMAN iz 4. D, ki je dosegla 22 točk in
MARKO KOLEŠA iz 4. f, ki je dosegel 22 točk.
S tem sta potrdila ugled naše šole in sta zato prejela visoko šolsko nagrado, Srebrno Jurčičevo nagrado za
leto 2013. Hvala in res iskrene čestitke še enkrat obema! Iskrene čestitke za izjemno lep uspeh vsem maturantom in njihovim profesorjem!
Milan Jevnikar, ravnatelj
Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2013 (Uradni list RS, št. 106/2011 in 15/2013) in Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/2007, 46/2012 in 47/2013)
JAVNI RAZPIS
za pridobitev štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko leto 2013/2014
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica
2.	Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij dijakom in študentom iz Občine Ivančna Gorica v skladu s Pravilnikom o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/2007, 46/2012 in 47/2013)
3.	Okvirna višina sredstev, ki so predmet razpisa je 35.000,00 EUR.
4.	Pravico do štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica lahko uveljavijo redni dijaki in študenti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo status rednega dijaka oz. študenta,
•	so državljani Republike Slovenije,
•	imajo stalno prebivališče v občini Ivančna Gorica najmanj eno leto od datuma prijave na javni razpis,
•	ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso bili starejši od 18 let oz. ob vpisu v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje niso bili starejši od 26 let,
•	niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika,
•	ne prejemajo štipendije iz drugega naslova za šolsko leto, za katerega je razpisana štipendija iz proračuna Občine Ivančna Gorica.
5.	Vsi prosilci morajo izpolniti vlogo za pridobitev štipendije, ki ji morajo priložiti vsa v razpisni dokumentaciji navedena dokazila:
•	potrdilo o vpisu za tekoče šolsko oziroma študijsko leto (dobite ga na šoli ali fakulteti),
•	dohodninsko odločbo staršev oz. skrbnikov ter drugih članov iz skupnega gospodinjstva za leto 2013, ki so po zakonu o dohodnini dolžni oddati dohodninsko napoved,
•	zadnjo pravnomočno odločbo ali odločbe o otroškem dodatku za vse otroke, ki so člani družine,
•	dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazilo o uspehu v preteklem šolskem letu (dobite ga ali ste ga dobili na šoli ali fakulteti)
•	dokazila o uspehih in priznanjih (v kolikor jih imate),
•	fotokopija osebne izkaznice ali potnega lista (kar potrjuje državljanstvo vlagatelja),
•	fotokopijo potrdila o družinski skupnosti naslovljenega na ime in priimek vlagatelja (dobite ga na Krajevnem uradu, Sokolska 8, Ivančna Gorica),
•	izjavo, da vlagatelj ne prejema štipendije iz drugega naslova za tekoče šolsko leto, za katerega je razpisana štipendija iz proračuna Občine Ivančna Gorica oziroma bo Občino Ivančna Gorica nemudoma obvestil o morebitni pozitivno rešeni vlogi za štipendijo za tekoče šolsko leto iz drugega naslova.
Občinski svet Občine Ivančna Gorica bo za šolsko leto 2013/2014, na eni izmed naslednjih sej, s sklepom izdanim na podlagi 5. člena Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/2007, 46/2012 in 47/2013), sprejel število ter višino štipendij.
6.	Merila za vrednotenje prijav bodo v skladu s zgoraj navedenim pravilnikom sledeča:
a) DOHODEK Dohodkovni
Povprečni mesečni dohodek
Št. točk
razred	na osebo v % od neto povprečne plače	
1	do 18 %	90
2	nad 18 % do 30 %	80
3	nad 30 % do 36 %	70
4	nad 36 % do 42 %	60
5	nad 42 % do 53 %	50
6	nad 53 % do 64 %	40
7	nad 64 % do 82 %	30
8	nad 82 % do 99 %	20
9	nad 99 %	10
GROŠ-evcem tudi jeseni ne bo dolgčas!
Poletje se izteka in za Groševce je čas poln novih dogodivščin. Ker pa vsako doživetje potrebuje svoj »grand finale«, se bo le ta zgodil v soboto, 21. 9. 2013, ko bomo skupaj doživeli prireditev Groš na ulici.
Za Groševci je čas poln novih dogodivščin. Tako so se privrženci hitrosti že z začetkom poletnih dni lahko odpravili na Češko, kjer so v hitrih avtomobilih preizkusili, kaj pomeni adrenalin. Ker pa vsak študent oziroma dijak Študentskega kluba Groš ni pristaš hitrosti, vendar pa je zagotovo
velik ljubitelj zabave, smo Groševci pripravili nekaj dogodkov, tudi za to zvrst ljudi. Tako smo se za ogrevanje zabavali kar v naših prostorih na Summer opening partyu, tisti, ki pa radi kdaj pa kdaj zaidejo iz domače Slovenije, pa so se lahko takoj za tem udeležili tudi tradicionalnega ATP festivala, ki se je odvijal v Umagu. Ker pa je bilo letošnje poletje zelo vroče, smo se v enem izmed vikendov ohlajali tudi v Termah Čatež. Vendar čas hitro teče in pred nami je že skoraj jesen. Toda brez skrbi - Groševci vas tudi tokrat ne bomo pustili na cedilu. Tako bomo že na začetku septembra zopet prebudili otroka v sebi ter se podali k sosedom Italijanom v zabaviščni park Gardaland, vikend za tem pa bomo obujali spomine na Spring break v priljubljeni Kanegri.
Ker pa vsako doživetje potrebuje svoj »grand finale«, se bo le ta zgodil tudi pri Študentskem klubu Groš. V sodelovanju z Občino Grosuplje se bomo letos skupaj podali že na tradicionalno prireditev Grosuplje v jeseni, ki bo 21. 9. 2013 na Kolodvorski ulici v Grosupljem. Po ogleda vrednemu dnevnemu programu, pridemo na vrsto še Groševci, kateri bomo poskrbeli za zabavo, ki bo trajala do poznih večernih ur. Začeli bomo z nastopi za zdaj še neuveljavljenih skupin, katere so se na dogodek prijavile z razpisom, ko pa bomo že dobro ogreti ter pripravljeni na zabavo, se nam bosta pridružili še lokalna skupina Napellus ter stari mački dobre zabave Mambo Kings. Po vsaki zabavi se vrne kruta resničnost. Da bi Groševci le to malce omilili, vas že v oktobru vabimo na ''Mesec tečajev'', kjer boste lahko tudi sami razširili obzorja na področjih, katera vas zanimajo (jeziki, računalništvo, itd.). Pa brez skrbi, saj veste, da gresta v Grošu izobrazba in zabava z roko v roki!
Ker pa se bliža novo šolsko leto, bo Groš ponovno včlanjeval nove člane. Torej, če se želiš še naprej udeleževati naših projektov, oziroma znova ali prvič postati naš član, si vljudno vabljen v Študentski servis v Grosupljem, kjer boš od septembra naprej lahko našel člana Groš ekipe, kateri te bo v zameno za študentsko (ali dijaško) potrdilo včlanil v klub. Za kakršne koli informacije se le oglasi v Grošu na uradnih urah (ponedeljek: 17.00 - 19.00, sreda: 18.00 - 20.00), ali pa si oglej našo Facebook stran (Študentski klub Groš) oziroma poklikaj http://www.klub-gros.com/. Se vidimo, če ne prej, v soboto, 21. 9. 2013, ko bomo skupaj doživeli Groš na ulici!
Ambrož Volek
Dokazilo: odločba o otroškem dodatku in dohodninske odločbe za v razpisu zahtevano leto. Za družinske člane vlagatelja se po tem pravilniku štejejo osebe opredeljene v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS 62/2010, 40/2011, 40/2012 - ZUJF 57/2012-ZPCP-2D, 14/2013 in 56/2013-ZŠtip)
b)	ŠTEVILO VZDRŽEVANIH OTROK V DRUŽINI št. otrok	št. točk
1 - 2 otroka	2
3 - 5 otrok	4
nad 5 otrok	6
Dokazilo: izjava o številu vzdrževanih otrok (predšolski, šolski, študentje, brezposelni) v družini ter njihovem statusu, potrdilo o družinski skupnosti naslovljenega na ime vlagatelja.
c)	USPEH V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU uspeh/povprečna ocena	št. točk
dijaki: 2,00-2,50; študentje: 6,00-6,50	2
dijaki: 2,51-3,50; študentje: 6,51-7,50	4
dijaki: 3,51-4,50; študentje: 7,51-9,50	6 dijaki: 4,51-5,00; študentje: 9,51-10,00 8 Dokazilo: kopija spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih.
d)	PRIZNANJA
Višina štipendije se poviša ob doseženih uspehih na izven šolskih dejavnostih, kot so izobraževanje, kultura, umetnost, šport, itd., na naslednji način (upošteva se samo preteklo šolsko ali študijsko leto in samo najvišje doseženo priznanje):
doseženo priznanje	št. točk
1.	mesto oz. zlato priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo
do 12 točk
2.	mesto oz. srebrno priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo
do 9 točk
3.	mesto oz. bronasto priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju do 6 točk
4.	nagrade, priznanja ali drugi javni dosežki in primerljivo
do 3 točke
Dokazilo: Kopija priznanj ali druga dokazila o doseženih uspehih v preteklem šolskem oziroma študijskem letu.
e) ODDALJENOST DEJANSKEGA KRAJA BIVANJA OD KRAJA IZOBRAŽEVANJA razdalja v km (v eno smer)
manj kot 10 km (<9,99 km) 10 km - 29,99 km 30 - 49,99 km 50 - 99,99 km 100 in več km
št. točk
3
6 9 15 18
Dokazilo: Izjava z navedbo dejanskega naslova kraja bivanja (stalno prebivališče, začasno prebivališče, kraj dijaškega oz. študentskega doma) ter naslova šole oz. fakultete. možnost javnega prevoza (avtobus, vlak) št. točk manj kot 3 - krat na dan v eno smer	9
od 3 - krat do 5 - krat na dan v eno smer 6 več kot 5 - krat na dan v eno smer	3
Dokazilo: Navedba prevoznikov (LPP, Slovenske železnice, ...).
f) LETNIK
letnik
1 2
3
4
5,6
št. točk
2 4 6
8
9
absolvent 10 Dokazilo: Potrdilo o vpisu.
7.	Vloge za dodelitev štipendij morajo biti dostavljene do 10. 10. 2013 do 15. ure na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica ali istega dne oddane na pošto). Na tem naslovu lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Razpisana dokumentacija se lahko dvigne v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali pa na spletni strani občine http://www.ivancna-gorica.si/.
8.	Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti, na kuverti pa mora biti OBVEZNO:
•	»IME, PRIIMEK IN NASLOV PROSILCA«, ter
•	oznaka »JAVNI RAZPIS, ŠTIPENDIJE 2013/2014, NE ODPIRAJ!«.
9.	Odpiranje prijav bo 11. 10. 2013 ob 10.00 uri v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8 v Ivančni Gorici. Odpiranje bo nejavno.
10.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 15. dneh PO SEJI KOMISIJE ZA VREDNOTENJE VLOG.
11.	Medsebojna razmerja med Občino Ivančno Gorico in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo.
Številka razpisa: 430-0022/2013-1 OBČINA IVANČNA GORICA Ivančna Gorica, 20. 8. 2013
ž u p a n Dušan Strnad

BRATJE HUDOVERNIK
Ludvik, Aleksander in Janez
Na pokopališki kapeli v Stični je vzidanih več nagrobnikov. Na njih so podatki o ljudeh, ki so bili pomembnejši ali zaslužnejši od drugih pokojnih iz stiške fare. Med najlepšimi je spomenik z napisom: »Tu počiva častiti gospod Janez Hinek, župnik v pokoju v Zatičini, porojen dne 20. decemb. v Metliki, zamrl v 90. letu svoje starosti 1. oktobra 1886 v Zatičini.« Spodaj je pripis, da so spominsko ploščo postavili »hvaležna nečakinja in njeni sinovi.« Pa si oglejmo to družino, ki v njenem času ni bila pomembna samo za Stično, ampak za širši slovenski prostor.
Stric Janez Hinek
Janez Hinek se je rodil v Metliki v zelo skromnih razmerah. Ker se je že zgodaj pokazala njegova nadarjenost, ga je župnik poslal v šolo v hrvaški Karlovec. Prvih šest let je zastonj dobival hrano pri frančiškanih, pozneje si je pomagal z inštrukcijami. Bil je tako skromen, da je nekaj denarja celo pošiljal domov staršem. Po novi maši je služboval v več krajih po Beli krajini in na Dolenjskem, leta 1864 pa je prišel za župnika v Stično. Tedaj je minilo že 80 let, odkar je bil samostan razpuščen in novi župnik se je pošteno ustrašil, ko je videl zanemarjeno cerkev in župni-šče. Oboje je skrbno popravil, saj je preživel v Stični kar štiri desetletja. Leta 1850 so oblasti za propadajoče samostanske zgradbe našle novo namembnost. V samostanskih prostorih so se naselili uradniki davkarije in sodni-je. Tako se je v Stični znašel tudi sodni pristav Janez Hudovernik. Doma je bil iz premožne radovljiške rodbine s petnajstimi otroki. Najuspešnejši od njih so se ukvarjali s trgovino, drugi so študirali, nekateri so se zapisali umetnosti. Janezu je bilo 34 let, ko se je poročil z dvajsetletno Leopoldino Merher, hčerko Hinekove sestre Marije, za katero ne vemo, ali je prihajala k stricu župniku samo na obisk ali pa mu je morda celo gospodinjila. Gotovo pa je bil stric tisti, ki je poskrbel za prihodnost svoje nečakinje. Mlada zakonca sta stanovala pri stricu v župnišču. Tu so se jima v naslednjih letih rodili trije sinovi: Ludvik, Aleksander in Janez. Njihova otroška leta so morala biti zelo
lepa, saj se je stric veliko ukvarjal z njimi in jih navduševal za glasbo. Ta je očarala predvsem Ludvika. Ko je bil v prvem letniku gimnazije v Ljubljani, je bil oče nenadoma premeščen k sodniji v Novo mesto. Družina je zapustila Stično, a počitnice so fantje še vedno preživljali pri stricu. O tem, kako je družina živela v Novem mestu, ne vemo veliko. Še največ o Aleksandru, ki se je spoprijateljil z Janezom Trdino, ki mu je, kakor je zapisal v spominih nanj, »vžgal prvi ogenj domovinske ljubezni.«
Ludvik (15. 8. 1859 - 16. 5. 1901), skladatelj cerkvenih pesmi
Prvorojenec Ludvik je v Stični preživel največ časa. Zelo nežen in občutljiv fant rahlega zdravja je bil stričev ljubljenec. Navdušil ga je za glasbo, najbrž pa ga je tudi usmeril v duhovniški poklic. Prve razrede osnovne šole je obiskoval v Stični, potem so ga poslali v Ljubljano, da bi se pripravil za gimnazijo. Ker se je družina preselila v Novo mesto, je nadaljeval šolanje v dolenjski metropoli, a kadar je le mogel, se je pripeljal v Stično. Stric Hinek je »premogel izboren glasovir, dva harmonija in več simphonikov«, predvsem pa iskreno ljubezen do glasbe, ki jo je prenašal na nečaka. Ludvik je že v gimnazijskih letih orglal pri mašah v Novem mestu, pa tudi skladal. Po maturi se je vpisal na ljubljansko semenišče, a se je že po končanem prvem letniku prepisal na mariborsko. Leta 1882 je bil posvečen v duhovnika. Njegova nova maša je bila nekaj posebnega. Obhajal jo je v stiški cerkvi, hkrati z biserno mašo strica Hineka. Takole so jo opisali v Slovencu:«Danes se tukaj obhaja dvojna redka slovesnost. Prečastiti gospod Janez Hinek, župnik v pokoji, so obhajali že pred desetimi leti zlato mašo in danes obhajajo biserno. Že včeraj je naznanjal pok možnarjev, da bo drugi dan kaj nenavadnega, in na večer se je vas zatiška blesketala v razsvitljavi. Davi ob šestih smo jih peljali v slovesnem sprevodu v praznično opravljeno cerkev, vdeležili so se gospodje sobratje iz okolice in ljudstva se je zbralo na tisoče. Ganljiv prizor! 86-letni starček, ki je imel že 61 let duhovskega življenja, na palico opiraje se, blagoslavlja prepolno cerkev. Ob deseti uri je pel g. Hudovernik novo mašo. Župnik Hinek je povabil del novomeške godbe in za ta dan zložil slavnostno koračnico, ktero so svirali godci na potu v cerkev in iz cerkve«.
Ludvik je šel v Celje za mestnega vikarja. Tu ni imel lahkega dela, saj je veljalo Celje za težavno mesto. Posvetil se je predvsem vzgoji šolske mladine na deški in nato še na dekliški šoli. Bil je tako uspešen, da so ga imenovali za častnega občana. Medtem je umrl stari stric Hinek, umrl je tudi oče, brata sta končala študije in šla vsak po svoje. Ko je izpolnila vse
dolžnosti do svoje družine, se je mati podala v Celje, da bi preživela zadnja leta v bližini svojega najstarejšega sina. Toda kmalu sta se morala preseliti v Maribor, kamor je bil Ludvik premeščen za stolnega vikarja. V Mariboru je bil zelo srečen. Spet se je posvečal šolstvu, predvsem pa glasbi, tako da brez njegovega sodelovanja ni minila nobena večja slovesnost v mestu. Navdušil je tudi nekaj dam in gospodov, da so ustanovili pevski zbor, ki je prepeval na koru stolnice. Vsako leto je s tem zborom priredil tudi koncert v grajski dvorani. Nato ga je škof imenoval še za stolnega kapelnika, učitelja gregorijanskega korala v semenišču in kolavdatorja orgel po vsej škofiji. Živel je tako rekoč samo za glasbo. Igral je instrumente, ki jih je podedoval po stricu, prebiral glasbene časopise in preučeval cerkveno glasbeno literaturo. Bil je zavzet član Cecilijinega društva, ki je skušalo uveljaviti določena glasbena načela pri bogoslužju. Revija Cerkveni glasbenik je s članki o glasbeni zgodovini, teoriji, pedagogiki, izvajalski praksi in orglarstvu pomembno dvigala izobrazbeno in izvajalsko raven slovenskih glasbenikov. Za njegova prizadevanja so se mu ob smrti oddolžili z izčrpnim nekrologom in poudarili, da je bil kljub bolehnosti duhovit in zelo priljubljen. Ludvik je bil namreč vse življenje šibkega zdravja in ker si ni nikoli privoščil oddiha, je pogosto zbolel. Pravzaprav sta bolehala oba z materjo, trepetala drug za drugega in se tolažila. Ko je mati leta 1900 umrla, se je njenega pogreba udeležilo »3000 Mariborčanov iz najboljših krogov in stolni zbor je zapel blagi pokojni milo nagrobnico, pri kateri je omagalo tudi Ljudevitovo srce in iskalo utehe v bridkih solzah«. Ludvik je umrl kmalu za materjo, vendar je poprej obiskal še oba brata, ki sta takrat službovala v Kostanjevici in pa stričev grob v Stični.
Ludvik Hudovernik je bil v svojem času zelo priljubljen skladatelj. Njegove uglasbitve pesmi Naša zvezda, Nazaj v planinski raj, Mojo srčno kri škropite, pa tudi druge, so šle od ust do ust. Skomponiral je veliko maš in priložnostnih pesmi, pisal pa je tudi strokovne članke.
Aleksander (21. 2. 1861- 20. 8. 1931), pravnik
V enciklopediji Slovenije je ob njegovem imenu zapisano: slovenski pravnik, publicist in prevajalec. V času, ko je bil spomin nanj še živ, so zapisali še narodnoobrambni delavec. Gledano z današnjimi očmi, je bilo morda najpomembnejše njegovo prizadevanje za slovensko pravno terminologijo. Aleksander, drugorojeni Hudovernikov sin, ni bil toliko navezan na Stično kot Ludvik. Najlepša mlada leta je preživel v Novem mestu. Tu je končal gimnazijo in potem do konca življenja ni nikoli manjkal na nobenem sestanku, ki so jih prirejali novomeški dijaki v Ljubljani. 1882 je končal pravo na Dunaju, potem pa služboval po raznih slovenskih krajih. Bil je notar v Kranjski Gori, Kostanjevici na Dolenjskem in Ljubljani, kjer ga je leta 1919 notarska zbornica kot »odličnega pravnika in dobrega kolego« izvolila za predsednika. Že kot študent in pozneje kot notar je pisal v
Slovenski narod o pravnih zadevah in razmerah na sodiščih. V strokovnem glasilu Slovenski pravnik je objavljal sestavke o slovenski pravni etnologiji in pravni zgodovini, npr. Črnogorska zakonodajstva, Pravni običaji v Slovencih, Prisege ljubljanskega mesta, O pravni terminologiji ipd. S svojimi spisi se je uspešno boril za pravice slovenskega jezika na sodiščih. Takole je zapisal: «Kadar pišemo knjige ali spise pravne vsebine za ljudstvo, moramo gotovo gledati na to, da pišemo domač, lahko umljiv jezik, inače je to naše delo brez koristi, ogibati se nam je tujk, posebno germaniz-mov, kolikor je le mogoče. Opravičeno je, da rabimo tudi mi tam latinske termine, kjer jih rabi Namec; pa v kako spakedrani obliki rabi jih često narod naš! Baš prav za pravne termine ima narod naš največ tacih spakedranih besed, kakor obfolenga (za nemško abhandlung), šačilo(schatzung), rihta itd.« Na začetku svoje pravniške kariere je nekaj časa služboval v Stični kot notarski koncipient. Zbiral ni le pravniške terminologije, ampak je ustvaril celo svojo rokopisno zbirko narodnih pesmi in pripovedk in tako ohranil precej legend, pravljic in zanimivosti iz naše okolice. Pomembno je bilo njegovo prijateljevanje z Janezom Trdino, ki ga je še kot dijaka navdušil za slovanstvo in za rusko književnost. Rahločutni Hudovernikovi duši je še posebej ugajal Turgenjev. Pripravil je prevode njegovih del Pesmi zmagonosne ljubezni (1882), Poezije v prozi (1883), Senilia (1885) in več drugih. Tudi pozneje, ko ni imel več časa za prevajanje, je bral rusko literaturo in z njo zalagal še Trdino, ki je zapisal, da mu je Aleksandra »podarila usoda. Bil je odličen rodoljub in me je zalagal z ruskimi knjigami in časopisi in z dobrimi nemškimi pisatelji, ki poročajo o razmerah ruske države. On mi je posodil pravi izvirnik »Voskresenija« Leva Tolstoja, ki se je natisnil zunaj Rusije brez tistih izpuščenj, ki so v ruski izdaji«.Dragoceni so tudi Hudovernikovi Spomini na Trdino, ki jih je po pisateljevi smrti objavil v Ljubljanskem zvonu.
Valči Ravbar
Kam le čas beži
»Čas nima moči, da bi me postaral. Naše življenje se ne ravna po času, temveč po ustvarjalni življenjski energiji v nas«.
Tako meni avtor te misli Russel. A. Kemp. Tako menijo tudi pevke ženskega pevskega zbora Harmonija, ki se pod taktirko zborovodkinje g. Mojce Intihar trudijo s svojim delovanjem na kulturnem področju prispevati k večji pestrosti kulturnega dogajanja v občini. Nastopajo na različnih prireditvah in proslavah. Največji dogodek pa je prav gotovo vsakoletni celovečerni koncert, za katerega skrbno naštudirajo izbor pesmi. »Kam le čas beži«.. Je bil moto letošnjega koncerta, ki je bil 15. junija v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Koncert so popestrili tudi gostje, mlada harmonikarja Tjaša in Matjaž, dekliška vokalna skupina Nimfe in citrarka Eva, ki je z milimi zvoki citer pospremila tudi recitacije. Koncertni program je povezovala Ana Lampret.
Dvorano so krasile slike, ki so jih prispevale Mimi Tratar, Adela Petan, ki
je recitirala tudi dve svoji pesmi in mala likovna šola.
Pesnik T. Pavček pravi: Nekaj je v zraku.
Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku....
Tisti sobotni večer smo res čutili prav vsi, tako nastopajoči kot tudi zvesti obiskovalci naših koncertov, da je
KULTURNO DRUŠTVO AMBRUS www.kd-ambrus.si
vas obvešča, da se s 1. oktobrom 2013 začenja nova sezona
USTVARJALNIH DELAVNIC Z GLINO.
Delavnice so namenjene odraslim vseh generacij in ne zahtevajo predznanja. Že 8. leto bodo potekale 4-krat mesečno po 2 uri, v zgornjih prostorih Kulturnega doma v Ambrusu, od oktobra do junija. Sezono bomo zaključili s skupinsko razstavo. Število udeležencev je omejeno. Prijave so možne pri mentorici, Marjeti Baša (kiparki in unikatni oblikovalki) na tel. 041/938-558 ali el. naslov: marjeta.basa@gmail.com. Na tem kontaktu in na spletni strani društva, dobite tudi vse ostale informacije. Urnik izvajanja se bo oblikoval v dogovoru s prijavljenimi kandidati.
OKVIRNI TERMINI
Ponedeljek, torek, sreda, četrtek Ponedeljek, torek, četrtek
od 9:00 do 11:00 ure od 20:00 do 22:00 ure
Vabljeni vsi ljubitelji gline in keramike, ročnih spretnosti, raziskovanj in prijetnih druženj, kjer bomo ustvarjali izdelke zase, družino, prijatelje ...
DOBRODOŠLI!
Ivančna Gorica v naročju Dolenjske
Ivančna Gorica je občina naša, izrečem z veseljem kdor zanjo me vpraša. Spokojna v naročju Dolenjske leži, krajevnih jo skupnosti dvanajst krasi.
In vsaka je skupnost enkratna milina, prelepa razgrnjena nam domovina. Ko koplje se v soncu sem znova prevzet, saj zame ni lepšega kraja na svet.
Veliko ljudi, ki so nas obiskali, je reklo: Najrajši bi tukaj ostali. Ponosen sem nate in zmeraj priznam, oj, občina naša, da rad te imam.
Darinka Vidic
Pesem Ivančna Gorica v naročju Dolenjske je napisala ga. Darinka Vidic iz Šentvida pri Stični. Zborovodja Pevskega zbora Sončni žarek Društva upokojencev Šentvid pri Stični g. Stane Fux, je pesem uglasbil in zbor jo redno izvaja ob različnih priložnostih.
Zaplešimo v Stični
Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. Kljub modernemu svetu pa ples ostaja še danes zelo priljubljen in vsak dober plesalec je občudovan.
Plesna sezona je ponovno pred vra- še kako pomembno. Ciljvsakega priči prav na veselicah in zabavah. ti, učitelji Plesne šole ART pa so že plesnega učitelja je, da bi se plesni V višjih stopnjah, ko se plesni pari
v nestrpnem pričakovanju, da ponovno začnejo z učenjem plesnih korakov. Plesni tečaji poleg učenja plesa ponujajo udeležencem tudi sprostitev, saj plesni tečaji potekajo na zabaven in sproščen način. Drži tudi, da je vedno več zanimanja za to dejavnost, saj je ples postal del splošne izobrazbe. Najpogostejši razlog za vpis na začetne plesne tečaje je spoznanje, da bi na raznih prireditvah in zabavah radi zaplesali, pa ne znate. V kasnejših stopnjah pa pridejo v ospredje tudi drugi dejavniki: ljubezen do plesa, spoznavanje novih ljudi, druženje, rekreacija. Kakovost učenja je v Plesni šoli ART
par po opravljenem začetnem tečaju dobil toliko znanja in samozavesti, da bi se upal zaplesti na veselici in zabavi. Vsekakor pa je hitrost učenja odvisna od para do para. Pri skupinskem učenju je izrednega pomena, da se plesni učitelj ukvarja s plesnim parom, ga spodbuja, popravlja. Poleg kvalitete učenja je pomembno poudariti tudi obseg plesnega programa na začetni stopnji. Z dolgoletnimi izkušnjami smo v Plesni šoli ART ugotovili, da plesni pari hitro pomešajo plesne korake, tako da so plesne stopnje oblikovali glede na uporabnost. Tako v začetni stopnji učijo samo plese, ki vam bodo
udeležujejo tudi plesnih prireditev, pa vključimo tudi ostale plese. V Plesni šoli ART so dejavni tudi na drugih področjih; dvakrat letno prirejajo plesni vikend na morju. Tokrat bodo plesalci brusili pete od 18. - 20. oktobra.
S tečaji začnemo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 19.15 uri, v Kulturnem domu Stična. Vse dodatne informacije najdete na www.plesniklub-art.com ali 041 244-244 (Matevž).
Matevž Jerman
Razstava amaterske slikarke Anice Škoda iz Zagradca v prostorih Ministrstva za obrambo
Spet smo letos doživeli vroče poletje, ko nam je žgoče sonce požgalo pridelke in cvetlice. Pa vendar, v tem vročem poletnem času letijo prečudoviti metulji, cvetijo raznobarvne dehteče cvetlice in zaveje prijeten hlad od gozdnega potočka .... Vse to in še več sem začutila ob pogledu na slike, ki jih je v avli Ministrstva za obrambo RS razstavila naša krajanka, ga. Anica Škoda.
povezanost v kulturi dragocen dar, ki nas povezuje in bogati. Resnica je, da je resnično naš samo ta trenutek, nič več in nič manj, a vendar dovolj, da se zavemo življenja. Skupaj z obiskovalci smo užili trenutke tega večera, ki se je ob klepetu in skromnih prigrizkih zavlekel v noč. Bilo je res lepo.
Jožica Lampret
Sposobna, delovna in prizadevna, taka je naša slikarka. Kot tako jo poznamo mi, njeni sokrajani. Enako jo čutijo tudi njeni nadrejeni in sodelavci. Namestnik načelnika generalštaba SV, brigadir g. Andrej Osterman je ob otvoritvenem nagovoru s ponosom opisoval svojo sodelavko in poudaril vse vrline, ki jih ima njihova in naša Anica.
Ob pogledu na njene slike se človek zave, da jih je ustvarila izjemna oseba, ki
zaznava vso lepoto narave, ki nas obdaja, oseba, ki vidi trenutek, si ga vtisne
v spomin in prenese na platno.
Za svojo dušo, za našo dušo, za naš neizmerni užitek.
Anica, hvala za te barvite, žive trenutke.
Biljana Gartner in Peter Teichmeister
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IVANČNA GORICA
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IVANČNA GORICA
prijazno vabi
vse starejše, ki želite zvedeti kaj novega o vrtnarjenju in življenju v naravi, kako ostati zdravi in pri močeh, o medsebojnih odnosih ali pa se naučiti oz. osvežiti znanje tujih jezikov, računalništva, likovnega ustvarjanja, klekljanja, novinarskih veščin in ustvarjalnega pisanja, raziskovati naravno in kulturno dediščino, razgibavati svoje telo in duha, potovati in si najti prijetno družbo,
na uvodno srečanje 10. študijskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica,
ki bo
v torek, 8. oktobra 2013, ob 10. uri, v sejni dvorani Občine Ivančna Gorica.
Seznanili se boste s programom za leto 2013/2014 ter se vpisovali v študijske krožke in delavnice in se že prijavili na prvo ekskurzijo, ki bo v drugi polovici oktobra. Dejavnosti so primerne za vse, stopnja izobrazbe ni pomembna, le radovedni in odprti bodite! Pridružite se radoživi množici!
Za dejavna leta tretjega življenjskega obdobja!
Kulturno društvo Vidovo
vabi
nove pevce, pevke, plesalce in plesalke ter ljubitelje gledališča, da se nam pridružijo na začetku nove sezone,
Informacije ob torkih, ob 19. uri, v Domu kulture Šentvid pri Stični.
Dobrodošli v naši sredini!
Ts k d
J JAVNI SKLAD REPUBLIKE
SLOVENIJE
ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel.: 01 786 90 70, faks: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivančna.goricaOjskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV
Mala likovna kolonija za udeležence malih likovnih šol, ki delujejo v okviru občin Do-brepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica
7. 9. 2013, 9.00 - Jurčičeva domačija na Muljavi
Na malo likovno kolonijo, ki jo bodo vodile Judita Rajnar, Svetlana Jakimvska Rodic in Joanna Zajac Slapničar, so brezplačno vabljeni udeleženci malih likovnih šol, vendar je kolonija namenjena tudi za izven, kar pa pomeni plačilo kotizacije za vodenje in malico zunanjim udeležencem.
Vpis v Otroški abonma Ivančna Gorica 2013/2014
9. 9. - 4. 10. 2013, Ivančna Gorica
Napovedujem novo sezono Otroškega abonmaja Ivančna Gorica 2013/2014 V soorganizaciji z Občino Ivančna Gorica pripravljamo vpis v abonma. Na ogled bodo štiri predstave, in sicer: Medveda in hruška, Najboljši ciganski muzikant, Nekdo te ima vedno rad in Pojte, pojte drobne ptice.
Območno srečanje literatov seniorjev
20. 9. 2013, 17.00, Knjižnica Ivančna Gorica
Kot je že tradicionalno, imajo literati seniorji (v starosti nad 40. let) priložnost, da javno predstavijo svoja dela, da se medsebojno družijo in se pogovorijo z uveljavljenim, strokovnim spremljevalcem. Letošnji mentor srečanja in delavnice bo Goran Gluvic, pisatelj in dramatik.
Dnevi evropske kulturne dediščine
27. 9. 2013, 18.00 - Muzej krščanstva na Slovenskem
V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine bo, v soorganizaciji z Muzejem krščanstva na Slovenskem, odprta
razstava Amuleti volje in sreče, na kateri sodeluje več kot 100 ustvarjalcev iz različnih slovenskih krajev. Na ogled bodo izdelki, ki so nastali na letošnjem natečaju Amuleti volje in sreče, ki ga je pripravila mag. Barbara Rigler. Hkrati bomo odprli razstavo likovnih del prispelih na tematski razpis JSKD RS z naslovom Parafraza, citat in prisvojitev. Na razstavi bodo poleg domačih likovnih ustvarjalcev sodelovali tudi likovniki, ki delujejo na področju ljubljanske izpostave. Tematske območne razstave potekajo po celi Sloveniji in pomenijo predizbor za udeležbo na regijskih tematskih razstavah. Letošnja strokovna spremljevalka za koordinacijo Osrednja Slovenija je mag. Ana Sluga.
Obe razstavi skupaj bosta obiskovalcem na ogled v prostorih Humekove galerije in v Špičju. Z razstavo bomo predvidoma gostovali v oktobru tudi v Ljubljani.
OTROŠKI ABONMA
Ivančna Gorica 2013/2014
petek, ob 17.30, v Kulturnem domu Ivančna Gorica
4. OKTOBRA 2013, Teden otroka
6.	DECEMBRA 2013, Veseli december
7.	FEBRUARJA 2014, Kulturni praznik
7. MARCA 2014, Pomlad je tu
c e m e n t n j
ROJEČ
7 Z D e L K J
CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p.
www.rojec.net
DOBRA MERA ZA POŠTENO CENO
PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV
Z DOSTAVO IN ČRPANJEM
BETONSKO IZDELKI ZA GRADNJO PO TRAJNO NIZKIH CENAH
O BETONSKE BLOKE; širine 12-20-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cm O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20-30 cm O OPAŽNIKE - SKARPNIKE S POLOVICARJI širine 20-30 cm

ELEMENTI
DIMNIK
Knjižnica Ivančna Gorica
Enota Ivančna Gorica
Cesta II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si
PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČETRTEK od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure
KRAJEVNE KNJIŽNICE
Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436)
JESENSKE PRIREDITVE IN DELAVNICE V KNJIŽNICI
Nekaj dejavnosti je že vpisanih v naš koledar in za njih tudi že zbiramo prijave.
Prijavljati se je mogoče do zasedbe mest pri izposojevalnem pultu ali na tel. št. 031 707 978.
Fotorazstava: Sezono začnemo 17. septembra ob 18. uri z otvoritvijo fotorazstave Tine Rus z naslovom Svet je lep: fotoportreti najmlajših. Ob otvoritvi, na katero so vabljene predvsem mlade družinice, bo tudi ura pravljic oz. organizirano varstvo s prebiranjem knjig.
Bralni klub za tretje življenjsko obdobje: vsak prvi torek: 8. oktober, 5. november, 3. december ob 17. uri (in do maja). Sprejemamo nove članice in člane. Za oktober veljata prebrani knjigi La Cuccina ali Hotel Pastis.
Zgodbe naših popotnikov - potopisna predavanja:
17. oktobra ob 19. uri bo Islandijo predstavil Slavko Zaletelj. Še druge resnejše lokalne popotnike vabimo, da se v knjižnici predstavijo s kake zanimive dežele. O tem se lahko dogovorimo na tel. št. 031 707 978.
Cikel predavanj na temo boljših odnosov z naslovom »Midva« s psihoterapevtko Jano Lavtižar se nadaljuje: 15. 10., 12. 11., 10.12. ob 19. uri.
Delavnice ročnih del: 18. september, 21. november (22. januarja in 19. marca) ob 17. uri. 18. septembra bo nadaljevalni tečaj servietne in decoupage tehnike. Prijave že zbiramo do zasedbe mest pri izposojeval-nem pultu ali na tel. št. 031 707 978.
Simbioza, projekt učenja uporabe računalnikov za starejše, bo potekal od 21. do 25. oktobra ob popoldnevih, prijavljanje že poteka.
Z igro do branja: Predšolski otroci preko igre usvajajo branje s strokovnjakinjo s tega področja: Viljenko Jalovec - vsak ponedeljek, 16.9., 23.9., 30.9., 7. 10. in 14. 10. ob 17. 30. uri.
Ure pravljic vodita knjižničarki Anita Globokar in Maruša Erjavec: 16. oktobra, 13. novembra, 4. decembra so vabljeni otroci od 6. do 10. leta starosti ob 18. uri.
Območno srečanje literatov seniorjev s pisateljem Gora-nom Gluvičem: 20. septembra ob 17. uri.
3. FESTIVAL OTROŠKEGA FILMA
PETEK 20.9.
18.00 / FILMSKA PROJEKCIJA / CIKCAK MULC SOBOTA 21.9.
9.30 - 11.00 / GUSARSKA DELAVNICA
11.00 / FILMSKA PROJEKCIJA / ERNEST IN CELESTINA
16.30 / OTROŠKA PREDSTAVA / PIKA IN GUSAR
18.00 / FILMSKA PROJEKCIJA / MALI VOLKODLAK DOLFI
NEDELJA 22.9.
9.00 - 10.30 / ČAROVNIŠKA DELAVNICA
10.30 / FILMSKA PROJEKCIJA / TAD JONES IN ISKANJE IZGUBLJENEGA MESTA
16.30 / ČAROVNIK GREGA
18.00 / FILMSKA PROJEKCIJA / LEDENI ZMAJ
Vsi filmi in risanke so podnaslovljeni ali sinhronizirani v slovenščino. Festival bo potekal v avli Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici! VSE DELAVNICE IN PROJEKCIJE SO BREZPLAČNE!
VABI OBČINA IVANČNA GORICA
SOLA SANKUKAI KARATEJA
Šola SANKUKAI KARATEJA je šola, kjer se spoprimemo s svojimi omejitvami, strahom, trmo, jezo, agresivnostjo, nesamozavestjo, kompleksi, s slabo samopodobo in jo spreminjamo v vero v uspeh in samozavest. Samozavestni ljudje širijo meje znanega in odkrivajo razsežnosti neznanega, izstopajo v službi in žarijo v družbi. Vse je torej odvisno le od tega, kako bomo gledali nase in sprejemali okolico. Da lahko uresničimo svoje želje in poslanstvo, potrebujemo samozavest. Samozavesti se lahko nauči vsak, ki sprejme odločitev, da bo življenje vzel v svoje roke, začnite s konkretnim dejanjem. Pričnite s treningom, saj že sama vadba izboljšuje cirkulacijo krvi, ter povečuje moč, vzdržljivost in krepi imunski sistem.
Koristi srcu, pljučem, pomembna je za učinkovito prebavo, ter pomaga telesu očistiti strupov skozi potenje. Istočasno pa naredi um buden in oster ter razvija bistroumno opažanje.
CICIBANI (5 - 7 let):
Treningi karateja za najmlajše so seveda prilagojeni njihovi starosti. S treningom želimo povečati prožnost in gibčnost njihovega telesa, izboljšati njihovo koordinacijo in zbranost. Skozi gibanje in igro povečuje kognitivne (miselne) sposobnosti, ki pripomorejo k učinkovitejšemu učenju, skozi trening pa se naučijo dela v skupini, pozitivne discipline ter se že začnejo seznanjati z osnovnimi tehnikami karateja. Treningi potekajo 1x tedensko v Ivančni Gorici.
OTROCI (7 - 14 let):
Šport je za otroke razvedrilo, protiutež sedečemu življenju, pa tudi igrivost, zadovoljstvo in veselje. Tistim, ki so bolj mirne narave, bodo treningi prinesli več samozavesti in odločnosti, živahnejšim otrokom pa bosta disciplina in delo pomagala k lažjemu ter mirnejšem vključevanju v okolico. Velik poudarek je na razvoju motorike, saj višja kot je raven motorične sposobnosti, uspešnejše bo učenje. Na področju vzgoje pa se posameznik nauči spoštovati pravila, nauči obzirnosti do sotekmovalcev, ter obvladati agresivnost in strah.
Treningi potekajo 2-3x tedensko v Ivančni Gorici in Šentvidu pri Stični.
ČLANI (od 18 let dalje):
Trening SANKUKAI KARATEJA je potovanje, kjer poskušamo odkrivati samega sebe oziroma svoje notranje moči. Odkrivaš ideje in prihajaš do spoznanj. Karate je poln izzivov, saj je umetnost med seboj uskladiti gibanje celega telesa, dihanje s trebušno prepono, globoko zbranost, relaksacijo, umirjenost in doseči neko psihofizično popolnost. Samo od nas je odvisno, koliko bomo vložili v tehniko in kakšna bo ta tehnika. V vsako tehniko je treba vložiti sebe, da se začutiti čarobnost in harmonijo giba, ter se maksimalno osredotočiti, kajti vsak gib mora biti popoln, kar pa ni enostavno. Pridružite se na tem čudovitem potovanju tudi vi. Treningi potekajo 2-4x tedensko v Ivančni Gorici.
MLADINCI (14 - 18 let):
Primerna športna aktivnost v času pubertete pozitivno vpliva tako na telesni kot čustveni razvoj mladostnika. Agresivni otroci in mladostniki se naučijo obvladovanja samega sebe in samokontrole, tisti plašni pa si utrdijo samozavest. Najbolj pomembno pa je, da se mladi zavejo, da se je treba potruditi za uspeh in zmago, ter na treningih spoznavajo, kako premagati težave na svoji življenjski poti. Pri treniranju skozi vadbo z nasprotnikom oziroma partnerjem poskušajo spoznati samega sebe, velik poudarek je na meditaciji in dihalnih vajah. Vadba vsakega posameznika skozi čas raste, saj se skozi vadbo spreminjata tudi osebnost posameznika in njegovo gledanje na svet. Gibanje, zavest, natančnost, distanca ter časovna usklajenost so pomembni dejavniki pri izvedbi tehnik in napredovanju učenca od toge »telovadbe« do tekočega in uporabnega znanja. Skozi trening se seznanijo s korekcijskimi vajami za lepšo in pravilno držo, naučijo sprejemati in preboleti poraze in neuspehe, razvijati strpnost do soljudi, pozitivne samopodobe in samospoštovanja.
Treningi potekajo 2-4x tedensko v Ivančni Gorici.
DVOMESEČNI TEČAJ SAMOOBRAMBE (nad 18 let):
Primeren je za vse tiste, ki želite spoznati borilno veščino skozi učenja samoobrambe in se naučiti reševati iz neželenih situacij oziroma prijemov in udarcev. Nudimo vam dvomesečni tečaj samoobrambe, ki poteka enkrat tedensko, pri tem pa se boste še seznanili z osnovnimi udarci, padci in pravilnim dihanjem. Samoobramba, se izvaja po tematskih sklopih od pasivnih do aktivnih obramb, ter glede na psihofizično sposobnost tečajnikov (moški, ženske, starostniki). Z vadbo izbranih tehnik jiujitsa in Sankukai karateja v kratkem času tečajniki pridobijo znanje veščine samoobrambe, ter tako tudi sami prispevajo k povečanju osebne varnosti in boljšemu počutju.
Treningi potekajo 1x tedensko v Ivančni Gorici.
VETERANI (nad 40 let):
Karate je edina veščina, ki jo lahko človek trenira v vseh življenjskih obdobjih. Obenem je tudi veščina, kjer ni nikoli prepozno za začetek treniranja. S pričetkom treningov karateja v poznejših letih se ohranjata predvsem vitalnost in zdravje. To je skupina, ki nima več visokoletečih tekmovalnih ciljev, temveč želi narediti nekaj za notranjo umirjenost, povečati psihično moč in samozavest, ter aktivno vplivati na zdravje in gibčnost telesa tudi v zrelejših letih. Odrasli ljudje v borilnih veščinah navadno ne iščejo samo različnih tehnik in metod, ki bi jim pomagale obvarovati pred napadalci, ali načina za ukvarjanje z zanimivim tekmovalnim športom, ampak v njih iščejo metodo, ki bi jim pomagala pri soočanju z vsakdanjimi težavami.
Treningi potekajo 2x tedensko v Ivančni Gorici.
K vpisu v začetniške in nadaljevalne tečaje vabimo vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev. Potreben je le začeten pogum, želja in veselje do gibanja, kajti SANKUKAI KARATE treningi so prilagojeni posamezni starostni kategoriji, ki so primerni za moški in seveda tudi ženski del populacije. Za drzne in radovedne pa je še poseben izziv. Naredite prvi korak, mi pa vam bomo pri tem pomagali.
Karate klub Ivančna Gorica ima 36 letne izkušnje na področju treniranja karateja. Vsi treningi se odvijajo pod vodstvom izkušenih trenerjev z licenco SKZS, pod vodstvom tehničnega mentorja g. Vlado Paradižnik - 5 dan.
Vpis poteka v novi telovadnici: - OŠ Stična, vsak torek in četrtek ob 18.00
- OŠ Ferda Vesela Šentvid, vsak ponedeljek in četrtek ob 18.00
Vse dodatne informacije dobite na naši internetni strani http://www.sankukai-karate.info
Trener KARATE KLUBA Jože Kastelic 2. DAN
RK SVIS Ivančna Gorica
V SVIŠ-u pripravljeni na novo sezono Čas počitnic se nezadržno izteka, kar nas hkrati opozarja, da je tu tudi nova rokometna sezona. V lanski sezoni so rokometaši Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica nanizali vrsto uspehov v vseh starostnih kategorijah, pri najmlajših so bili celo državni prvaki, članski igralci pa so dosegli zgodovinsko 8. mesto med prvoligaškimi klubi in se uvrstili med štiri najboljše ekipe v Pokalu Slovenije, kjer so delali družbo trojici iz Celja, Velenja in žal že pokojnega Kopra. Z željo, da bi te uspehe ponovili ali jih celo presegli, so že začeli s treningi v domači dvorani OŠ Stična. Najmlajši trenirajo od 12. avgusta, in sicer pod vodstvom Aleksandra Polaka ter ob strokovni pomoči Nikole Radiča. Z začetkom šolskega leta bodo imeli mlajši dečki A in B treninge ob 14:30, starejši dečki pa ob 15:30. Trenerski štab bosta dopolnila še Simon Stopar in Gašper Slapničar, ki bo v mlajših kategorijah skrbel za vratarski podmladek. Tekmovalna sezona za mlajše dečke se začne šele v oktobru, do takrat pa bodo fantje merili moči z vrstniki najmočnejših slovenskih ekip na več pripravljalnih tekmah in turnirjih. Vse zainteresirane mlade fante letnika 2001 in mlajše, vljudno vabimo na ogled treningov oziroma k vpisu. Kadeti in mladinci so se, pod vodstvom lani uspešnega trenerja članske vrste Gorazda Potočnika, zbrali že 5. avgusta. Letos bodo fantje obeh kategorij trenirali skupaj z izjemo nekaterih sta-
rejših mladincev, ki se že uveljavljajo pri članih. Prve prvenstvene tekme bodo odigrali že 14. septembra in sicer kadeti v Trebnjem, mladinci pa doma proti Brežicam. Osnovni cilj kadetov je uvrstitev v naslednjo fazo tekmovanja, mladinci pa si bodo skušali zagotoviti najmanj igranje v končnici 2. mladinske lige.
Članski igralci so z napornimi pripravami in treningi začeli že 30. julija. Na prvem treningu se je zbralo 18 igralcev, nekaj dni kasneje pa se je priključil še Blaž Sendelbah, ki je s strani trenerja dobil nekoliko več počitka, saj je s slovensko reprezentanco nastopal na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Bosni in Hercegovini. Ekipa se glede na lansko sezono ni veliko spreminjala. Miha Murčehajič je po enoletni posoji odšel nazaj v Trebnje, domov se je iz Dobove vrnil Aljaž Bučar, Roku Rotar-ju pa z vodstvom kluba ni uspelo najti
dogovora. Je pa vodenje ekipe po lanski uspešni sezoni prevzel stari znanec Sviša in v letih 2005 do 2007 že trener članskega moštva, Roman Zarabec. Trenutno se člani uigravajo na številnih prijateljskih tekmah, večinoma v domači Dvorani OŠ Stična. V prvem krogu 1. NLB Leasing Lige, ki se letos začne že 7. septembra, bodo Sviševi rokometaši doma gostili Ormožane. V lanski sezoni ste bili navijači nepogrešljiv člen pri kovanju zmag, brez vas tudi letos ne bo šlo. Na vseh pripravljalnih tekmah in ob začetku lige, bo možno kupiti sezonsko vstopnico za ogled vseh domačih tekem RK SVIŠ Ivančna Gorica v sezoni 2013/2014. Lepo vabljeni!
Spremljajte nas tudi na spletni strani RK SVIŠ (http://www.svis-klub.si/) in Facebook profilu (https://www.face-book.com/RKSVIS).
Roman Tratar in Maja Ceglar
AMD Šentvid pri Stični
Blato, ki se bo trajno vtisnilo v zgodovino motokrosa v Šentvidu
Po poletnem premoru je karavana slovenskega motokrosa na zadnjo avgustovsko nedeljo dočakala nadaljevanje sezone. Na vrsti je bila dirka za Pokalno tekmovanje Slovenije v Šentvidu pri Stični. Organizatorji iz AMD Sentvid pri Stični so potem, ko so maja zaradi slabih vremenskih razmer odpovedali načrtovano dirko, sedaj upali na nekaj več sreče z vremenom. Žal se je tudi po treh mesecih nedeljsko jutro prebudilo v dežju, kar je botrovalo blatni progi in eni najtežjih dirk v zgodovini tekmovanj v Dolini pod Kalom. Člani AMD Šentvid pri Stični so kljub slabi vremenski napovedi storili vse, da bi dirko uspešno izpeljali. To jim je tudi uspelo, pa čeprav je bila na trenutke dirka že povsem na meji regularnosti. Zato vse pohvale in čestitke tistim voznikom, ki jih težke razmere niso odvrnile od starta in so kljub težavam uspešno zaključili dirko. Priznanje si zaslužijo tudi številni obiskovalci, ki so prišli ta dan, kljub ne preveč prijaznemu vremenu na ogled dirke.
Nekaj več kot sto voznikov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije se je kljub težkim pogojem na progi, pogumno podalo na jutranji uradni trening, nekaj manj pa jih je bilo na startu prvih voženj, osip je bil še večji v drugih vožnjah. Najmlajši vozniki v kategoriji MX 65 in MX 85 in obe skupini veteranov so sploh nastopili samo v prvi vožnji, katere rezultati so tudi obveljali kot končni. Prav v omenjenih kategorijah najdemo tudi tri zmagovalce, ki prihajajo iz vrst domačega kluba. Jan Pancar je bil najboljši v kategoriji MX 85, njegov oče Igor Pancar v kategoriji MX veterani R1, pri veteranih R2 pa je bil najbolj spreten v težkih razmerah, Stane Pečjak.
V	kategoriji MX 65 so nastopili tudi trije perspektivni vozniki MK Fire group iz Ivančne Gorice, ki pa ta dan niso imeli najboljšega dne in so se razvrstili na končni lestvici od 5. do 7. mesta, v zaporedju Matevž Robek, Gašper Polajžar in Jure Perpar. Dobro borbo na težavni domači progi je v kategoriji MX 85 prikazal Jan Hribar, ki je končal na 4. mestu.
V	ostalih kategorijah je organizatorjem uspelo izpeljati obe vožnji. Številne težave, s katerimi so se spopadali vozniki, so v posameznih kategorijah uprizarjale pravo dramo in občinstvo je tudi tokrat lahko uživalo v spremljanju razburljivih voženj. V najštevilčnejši kategoriji MX R3, ki velja za skupino, v kateri nastopajo številni začetniki, je imelo domače društvo kar nekaj zastopnikov, na koncu pa je izmed njih dirko najbolje končal Igor Zupančič na drugem mestu. Kazalo je, da bo blizu vrha dirko končal tudi Rok Miklič, a se je na koncu moral zadovoljiti z 8. mestom. Do nekaj točk so privo-
Nogometna šola Ivančna Gorica
Nogometni kamp, priprave na Pohorju in vpis novih članov
Pred novo tekmovalno sezono smo že vsi v Nogometni šoli v polnem pogonu. Starejše selekcije vadijo že od konca julija, mlajše so se vadbi in pripravljalnim tekmam pridružile malo pozneje. Da bi začetno vadbo malo popestrili, smo selekcije od U-9 do U-15 popeljali na dvodnevne tekmovalne priprave na Pohorje, ki so se ga med drugim udeležile še ekipe NK Maribor, NK Bravo, NK Krško, NK Jarenina, NK Trebnje in druge. Priprave bodo igralcem ostale v lepem spominu, kljub ne najbolj poletnemu vremenu. Razen snega so se preizkusili v vseh vremenskih pogojih. Za igralce je bilo lepo poskrbljeno, poleg primerne nastanitve in prehrane je bilo večerno sproščanje v bazenu največji užitek. V spominu bo ostala tudi vožnja z gondolo in obisk igrišč ŠC Pohorje ter smučarske arene pod Pohorjem. Še pomembneje kot tekme je bilo celodnevno druženje, ki navadno postavi temelje za dobro vzdušje v ekipi, ki bo na prihajajočih tekmah in vadbi še kako pomembno. Naše ekipe se niso odrezale samo v družabnem delu, temveč tudi v vzgojenosti in obnašanju na igriščih, poleg tega pa so bile brez izjeme tudi tekmovalno uspešne. Zahvala za uspešno izpeljavo projekta gre tako organizatorjem kot vodstvu Nogometne šole, ki se je zelo angažiralo pri izvedbi teh priprav ter predvsem trenerjem, ki so vzorno skrbeli za svoje varovance. Ekipni duh ter naporne in uspešne priprave se bodo morale pokazati tudi v jesenskem delu na igriščih, o čemer ni dvoma. Vsi naši otroci so se zdravi in zadovoljni vrnili domov. Zahvala tudi vsem staršem, ki so otroke zaupali NŠ in trenerjem.
zili še naslednji vozniki domačega društva: Darko Tomažin, Jure Ahčin, Boštjan Tomažin in Anže Svetek, sploh prvič pa je nastopil Peter Trnovšek.
V kategoriji MX Open R2 je bil domačin Jure Pečjak na dobri poti do uspeha kariere, a je na koncu tudi on postal žrtev lepljive blatne brozge in je dirko končal tik za stopničkami. Na šestem mestu je končal Rok Pečjak. Odličen podvig pa je uspel še enemu domačinu Borutu Koščaku, ki je v elitni kategoriji MX Open R1 držal v rokah celo zmago, na koncu pa jo je moral predati Hrvatu Danijelu Božiču, sam pa je z drugim mestom na domači progi, lepo proslavil osebni jubilej -25 let aktivne športne poti. Za še ene domače stopničke, je v MX 125 R1 poskrbel s tretjim mestom Rok Virant, medtem, ko je Luka Kutnar iz ŠD Kegeljček nastopil le v prvo in dirko končal na 6. mestu.
Organizatorji iz AMD Šentvid pri Stični pa se že ozirajo naprej, saj jih 15. septembra čaka še organizacija dirke za državno prvenstvo, ko bo Šentvid gostil vse najboljše slovenske voznike. Med njimi bosta tudi novopečeni svetovni prvak v kategoriji MX3, Klemen Gerčar in pa letošnji redni udeleženec dirk svetovnega prvenstva MX2, lanskoletni mladinski svetovni prvak Tim Gajser. Seveda tudi domači vozniki ne bodo manjkali, oči vseh pa se že ozirajo proti nebu, ki bo tudi tokrat odločilo o poteku dirke.
Matej Šteh
Naši nogometaši na zelenem Pohorju
Aktivni pa smo bili že prej, saj smo od 12. -14. avgusta za otroke med. 5. in 11. letom starosti organizirali 3-dnevni športni kamp.
V ponedeljek in torek smo visoke temperature blažili z raznimi štafetnimi igrami, vodnimi balončki, z drsanjem po PVC foliji in »špricanjem« z vodo. Zadnji dan, ki je bil deževno obarvan, pa smo izkoristili urejene klubske prostore NŠ za umetniško ustvarjanje, kartanje »enke«, igranje »twisterja«, ogled risanega filma in podobno. Noben dan ni minil brez sprehoda do dobrega kosila, ki so nam ga pripravili v gostilni na Sokolski in pa sladoleda v slaščičarni Center. Ob koncu smo otrokom razdelili še priložnostne majice in s tem zaključili 3-dnevno nepozabno druženje z željo, da se spet družimo prihodnje leto. Tisti, ki ste letos manjkali, se nam pridružite naslednje leto, ne bo vam žal!
Vabljeni novi člani
Seveda pa moram ob tej priliki omeniti, da je začetek sezone še posebej primeren čas, da se nam PRIDRUŽITE NOVI ČLANI. Če ste kdaj razmišljali o tem, da bi se nam pridružili, lahko to storite sedaj. Prepričani smo, da vam ne bo žal. Če pa ugotovite, da nogomet ni za vas pa tudi dobro. Si vsaj ne boste očitali, da niste poskusili. Če ne veste, kako vzpostaviti kontakt lahko preprosto pridete na stadion v ponedeljek, sredo ali petek med 16.30 in 18.00 in si oglejte katerega od treningov.
Predhodno lahko pokličete katerega od naših trenerjev oziroma na 041 559 712 - Aleš Potokar in se dogovorite, da vašega nogometaša pričakamo na stadionu. Lahko pa nam napišete sporočilo na nsivancnagorica@gmail.com in bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Vpisujemo otoke od 5. do 14. leta starosti, med njimi tudi dekleta. Najprej nogometašu damo priložnost, da se spozna s sovrstniki in načinom dela, ta pa se potem sam odloči ali se bo pridružil kateri od ekip. Od opreme potrebujete le primerno športno obutev, za vse ostalo bomo poskrbeli mi. Še več informacij lahko dobite na www.ns--ivancnagorica.si.
Za NŠ Ivančna Gorica: Simon Bregar
V	Ivančni Gorici imamo kar dva slovenska košarkarska reprezentanta
Janez Erčulj z reprezentanco drugi na svetu
Redki so klubi, ki se lahko pohvalijo, da v njihovih vrstah nastopata kar dva igralca, ki na največjih tekmovanjih zastopata barve Slovenije. To sta Janez Erčulj, ki je letos nastopil na svetovnem veteranskem prvenstvu v košarki ter Luka Žabot, ki brani slovenske barve v košarkarski reprezentanci gluhih in se je letos udeležil Olimpijskih iger gluhih.
V	drugem največjem grškem mestu Solunu je od 12. do 21. julija potekalo 12. svetovno veteransko prvenstvo v košarki. To tekmovanje pod okriljem mednarodne organizacije za veteransko košarko (FIMBA) poteka od leta 1991, ko je bilo v Argentini prvo svetovno prvenstvo. Letošnjega prvenstva se je udeležilo 171 ekip v različnih starostnih kategorijah. Od tega je bilo 120 ekip moških in 51 ženskih, vse skupaj je nastopilo več kot 2500 igralcev in igralk. Tudi slovenske barve so bile številčno zastopane, v različnih kategorijah je nastopilo 7 moških in 1 ženska selekcija. Za nas najbolj zanimiva pa je bila vsekakor kategorija M50+, v kateri je reprezentančni dres oblekel Janez Erčulj, sicer še vedno aktiven igralec KK Ivančna Gorica in dolgoletni športni delavec. Ravno Janezova selekcija je bila daleč najbolj uspešna od vseh slovenskih ekip, saj je po napetem finalu osvojila končno 2. mesto. Edini poraz je reprezentanca doživela ravno v velikem finalu, kjer so bili z rezultatom 79:73 boljši Italijani. V Košarkarskem klubu Ivančna Gorica smo na Janeza zelo ponosni ter mu čestitamo za odlične predstave, obenem pa se mu zahvaljujemo za odlično promocijo našega mladega kluba.
V	krajšem pogovoru nam je Janez zaupal svoje
Janez Erčulj je z veteransko reprezentanco Slovenije osvojil 2. mesto na svetovnem prvenstvu občutke:
Kakšni so tvoji občutki po osvojenem 2. mestu na svetovnem prvenstvu, ki je prav gotovo velik uspeh zate in slovensko košarko?
Tega uspeha sem zelo vesel, saj v dosedanji karieri nisem imel priložnosti za osvajanje lovorik, kaj šele igranja na svetovnem prvenstvu. Dogodka ne bom nikoli pozabil. V lepem spominu mi bo ostalo druženje z Dušanom Hauptmanom in ostalimi soigralci.
Kako si bil vpoklican v reprezentanco in kako so potekale priprave na prvenstvo?
Nekega lepega dneva me je kot strela z jasnega presenetil klic selektorja veteranske repreze-tance, ki me je povabil k sodelovanju v reprezentanco veteranov Slovenije. Povabilo sem prejel, ker sem še vedno aktiven igralec slovenske lige. Priprave na prvenstvo so se začele dva meseca pred prvenstvom. To niso bile klasične priprave kot jih poznamo pri članski reprezentanci. Dobivali smo se dvakrat tedensko na treningih, kjer smo uigravali akcije in izboljševali fizično pripravljenost.
Kakšna je bila tvoja vloga v reprezentanci?
Bil sem zadolžen za pokrivanje najbolj nevarnih nasprotnikov, na nekaterih tekmah pa sem prispeval pomemben delež košev tudi v napadu. V oktobru boš začel že svojo 6. sezono v ivan-škem dresu. Kakšna so tvoja pričakovanja letos?
Želim prenesti še več znanja in izkušenj na svoje mlajše soigralce in seveda si želim, da se uvrstimo v višjo ligo.
Na koncu pa vabim vse mlade nadobudne ko-
Veteranska reprezentanca Slovenije 50+
Bolgarska prestolnica Sofija pa je med 26.7. in 4. 8. 2013 gostila 22. poletne olimpijske igre gluhih, ki velja za največji športni dogodek gluhih. Olimpijskih iger se je udeležila tudi slovenska košarkarska reprezentanca, ki je osvojila končno sedmo mesto. Član reprezentance, katere prvi zvezdnik je prav gotovo vsem poznani Miha Zupan, je bil tudi Luka Ža-bot, sicer mladinec iz Grosu-plja, ki članske tekme igra v Ivančni Gorici. Luka je s svojimi soigralci na igrah prikazal odlične predstave, za kar mu iskreno čestitamo!
šarkarje, da se vpišejo v košarkarsko šolo KK Ivančna Gorica in začnejo z nabiranjem košarkarskega znanja. Trenige vodi mojmlajši sin Žiga, ki igra v prvi slovenski košarkarski ligi. Evropsko košarkarsko prvenstvo je prava priložnost za začetek košarkarske poti!
Jernej Strnad, KK Ivančna Gorica
Vpis v šolo košarke
Košarkarski klub Ivančna Gorica v šolskem 2013/2014 ponovno organizira vadbo košarke na OŠ Šentvid pri Stični.
Vpis v ŠOLO KOŠARKE od 9. 9. 2013 naprej v dvorani OŠ Šentvid pri Stični: PONEDELJEK 14.30 - 17.30 SREDA	15.30 - 17.30
V koliko bomo pridobili prosti termin v telovadnici OŠ Stična, bo obvestilo o vpisu v šolo košarke za učence OŠ Stična objavljeno na spletni strani kluba www.kkivancna.si.
Simon Kastelic, KK Ivančna Gorica
C
fiRoi LinEH«
• Projektiranje stanovanjskih, poslovnih, gospodarskih in drugih objektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja
• Urbanizem • Notranja oprema ' Tehnično svetovanje
Arch Linea, Novo mesto, d. o. o. Ljubljanska cesta 26 (poslovna stavba Hedera, Bršljin) Novo mesto Tel: 07/30 79 811 Mobi: 041/671 321
Uradne ure za stranke Pon 8:30 - 14:30 Tor zaprto Sre-Čet 8:30 - 14:30 Pet 8:30 - 13:30
Informacije in prijave:
CIK TREBNJE, Kidričeva ulica 2 T: 07 / 34 82 100, 34 82 103, 34-82-108 I: www.ciktrebnje.si, E: info@ciktrebnje.si
Na strehi Evrope ali na pragu Azije
Elbrus, 5642 n.m.v.
Naš soobčan Silvo Vrhovec iz Višnje Gore je znan športni navdušenec, zlasti pa ljubitelj gora in alpinizma. Ker je po duši pravi avanturist, ga pot velikokrat zanese tudi onkraj meja človeških zmogljivosti. Letos je za njim eden največjih podvigov do sedaj, spomladi je stopil na vrh 5642 metrov visokega Elbrusa, ki velja za najvišji vrh Evrope. Zaradi svoje odmaknjenosti od osrednje Evrope in bližine azijske celine je Elbrus potreboval kar veliko časa, da se je uveljavil kot najvišji vrh Evrope. Tako za mnoge še vedno ta znamka pripada mnogo bolj znanemu in če hočete tudi mondenemu Mont Blan-cu v Franciji. Ugasli vulkan Elbrus je najvišja gora Rusije in se nahaja v zahodnem delu gorovja Kavkaz, ob meji z Gruzijo, torej na stiku evropske in azijske celine. Ker tehnično vzpon na Elbrus ni tako zahtevan, je gora vsako leto dobro obiskana, a razmere na takšni nadmorski višini so tiste, zaradi katerih vzpon na vrh še zdaleč ni lahek in zahteva od posameznika poleg fizične in psihične kondicije tudi veliko priprav. Temu botruje tudi večni led, ki prekriva vrh. Odprava, v kateri je sodeloval Silvo, se je gore lotila načrtovano, predvsem pa upoštevajoč zakonitosti, ki v takšnih razmerah veljajo. Aklima-
tizacija in postopno dvigovanje proti vrhu je edini ključ do uspeha, saj sta visoka nadmorska višina in hud mraz (tudi do minus 30 stopinj Celzija), pravi šok za človeški organizem. Uspešnemu vzponu na vrh, je sledila še nekajurna turna smuka do baznega tabora, kar pa je bil skoraj enako zahteven podvig kot vzpon. Silvu ta življenjski podvig hujših posledic ni pustil, seveda pa se ozeblinam in zmanjšani telesni teži ni dalo izogniti. Silvo se je na strehi Evrope lahko oziral tudi po veliki azijski celini, seveda vsaj v mislih tudi po vsemogočni Himalaji, ki je postala njegov naslednji veliki cilj. Zaveda se, da je pot do tja možna samo ob temeljitih pripravah. V veliki meri pa je takšna odprava od-
Spominski posnetek na vrhu Evrope Sestop na smučeh je bil enako naporen kot vzpon na vrh
visna tudi od finančnih sredstev, zato mu bo vsakršna pomoč pokroviteljev še kako prav prišla. Prepričani smo, da mu bo z dolenjsko klenostjo in vztrajnostjo uspelo.
Matej Šteh
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Hrastov Dol ali Ambrus? Kdo bo prvak med drugoligaši?
Začel se je jesenski del občinske lige in sicer le za ekipe iz druge lige. Pa še te so imele v nedeljo, 25. avgusta, smolo z dežjem in je bilo izpeljanih le polovico tekem. Kako nenavadno, saj skoraj 3 mesece ni bilo poštenega dežja, na prvi jesenski krog pa je lilo kot iz škafa. Kakorkoli že, en krog od dveh predvidenih je bil odigran in če ne drugega je teh nekaj tekem dalo par odgovorov: kandidatki za prvo mesto v 2. ligi sta praktično ostali le še dve ekipi: Fortuna No1 iz Hrastovega Dola in ŠD Ambrus mladi. Ti dve ekipi bosta skoraj zagotovo drugo leto nastopali v 1. ligi. Zelo pa bo zanimiv tudi boj za 3. mesto, za katerega se realno lahko poteguje še kar 7 ekip. Več o ligi, seveda tudi 1. pa v naslednji številki Klasja, ko bo mogoče že znan tudi občinski prvak. 1. LIGA:
Ekipa:		T	Z	R	P		DG	PG	GR	TO.
1	Tyson team Gačnik Šport	12	9	3	0		37	8	+29	30
2	Dolinox	12	8	3	1		46	22	+24	27
3	Bar pr'Livarni	11	7	1	3		34	22	+ 12	22
4	Mixfix.si FSK Mafijozi	12	6	2	4		35	26	+ 9	20
5	ŠDM Krka	12	5	4	3		23	14	+ 9	19
6	Niko tours	12	4	1	7		24	38	-14	13
7	Mizarstvo Rogelj	12	3	3	6		13	14	- 1	12
8	ŠD Ambrus (-1)	11	3	1	7		16	33	- 17	9
9	Bencinski Servis ŠD Zagradec	12	3	0	9		15	45	- 20	9
10	Flirt Bar	12	2	0	10		20	41	-21	6
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - dosežen
2. LIGA :
, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke
Ekipa:		T	Z	R	P		DG	PG	GR	TO.
1	Fortuna no.1	13	8	3	2		34	18	+ 16	27
2	ŠD Ambrus mladi	14	8	3	3		43	31	+ 12	27
3	Gostišče Krka	14	6	3	5		46	27	+ 19	21
4	Carpe Diem Krka	14	6	3	5		29	29	0	21
5	Ekipa Kip Slovenski Dimnik (-1)	14	6	3	5		36	34	+2	20
6	Gradbeništvo Glavan Muljava	14	6	1	7		23	28	- 5	19
7	ŠD Temenica	13	6	0	7		37	34	+ 3	18
8	Raja	13	4	6	3		31	29	+ 2	18
9	MSU team	13	4	4	5		30	39	- 9	16
10	TD Grča	14	3	4	7		19	35	-16	13
11	Pekarna Dobrot	14	2	2	10		17	41	-24	8
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi g
, PG - prejeti goli, GR - g
l razlika, TOČ - točke
Simon Bregar
MIZARSKE STORITVE
JOŽEF KAVSEK s.p.
Mala Kostrevnica 11, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 051 639 416
VHODNA ARAŽNA IN NOTRANJA VRATA, MASIVNI PODBOJI BALKONSKE, NOTRANJE IN VRTNE OGRAJE (macesen, hrast, smreka) ZASTEKLITEV BALKONOV, VRTNE UTE KUHINJE, DNEVNE SOBE (masiven les)
Športno društvo
trinke
VPISUJE PREDŠOLSKE OTROKE ZA ŠPORTNO TELOVADBO!
PROGRAM VADBE: raznovrstne športne aktivnosti, kot so gimnastika, atletika, igre z žogo, plezanje, rolanje, športne igre, smučanje,...
KDAJ IN KJE: telovadnica SŠ Josipa Jurčiča, ponedeljek in sreda ob 17. uri
ZAČETEK IZVAJANJA VADBE: ponedeljek, 16. 9. 2013
INFORMACIJE O PRIJAVI:
•	041 392 790 (Roman)
•	041 571 597 (Marko)
•	sd.trimko@gmail.com
•	www.trimko.si
Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babi
amalije zadraznik, rojene STRMEC
z Ježnega Vrha (1930 - 2013)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vsem, ki ste bili v teh težkih in bolečih trenutkih z nami, nam pomagali, darovali in pospremili našo mami na zadnje počivališče na Prim-skovo.
Posebno lepo se zahvaljujemo osebju UKC Ljubljana, osebju doma Tisje, kateri so materinsko skrbeli za našo bolno mamo, patronažni sestri Tini Berčon za skrb in nego na domu, župniku prof. Pavlu Špornu, pevcem, pogrebni službi Perpar ter Marinki Vidgaj in Tatjani Selan za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za stisk rok, izrečeno sožalje, sv. maše in sveče.
mož Vinko, hči Amalija ter sin Vinko z družino
Življenje ni to kar se zdi, je le pot do večnosti...
ZAHVALA
tilka grivec
iz Ivančne Gorice (18. 6. 1962 - 28. 7. 2013)
Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ji v njenem življenju z mislimi, molitvijo in pomočjo stali ob strani.
Hvala vsem za izrečene besede sočutja in izkazano spoštovanje ob njenem slovesu. Iskrena hvala gospodu župniku Juriju Zadniku in msgr. Jožetu Kastelicu za darovano sveto mašo in zborovodkinji ter pevcem cerkvenega pevskega zbora za lepo odpete pesmi na njeni zadnji poti. Hvala tudi ga. Ani Arbiter za vse molitve in besede slovesa.
Žalujoči njeni hčerki
Ni res da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak korak spremljal v tišini!
ZAHVALA
V lepem, sončnem sobotnem popoldnevu, 3. avgusta 2013, nas je močno pretresla nedoumljiva in nepričakovana žalostna vest, da je v 36. letu življenja končal svojo življenjsko pot naš dragi mož, oči, sin, brat, ...
damijan čebular
iz Medvedjeka 27, Veliki Gaber
Ob boleči izgubi našega dragega Damijana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, delili z nami žalost in bolečino in nam kakorkoli pomagali.
Najlepša hvala za vsa izrečena sožalja, besede sočutja in tolažbe, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše in dober namen, molitve ter denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste se z ljubeznijo in spoštovanjem poslovili od njega in ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Prisrčno zahvalo izrekamo kolektivu Mercator d. d., še posebej zaposlenim v MO6 Dolenjske, učencem 4. in 6. razreda, njihovim staršem ter zaposlenim v vrtcu in OŠ Veliki Gaber, kolektivu CZBO Šentvid pri Stični, sosedoma Stojanu in Andreji za vsestransko pomoč in družini Polanc iz Laknic.
Hvala tudi gospodu župniku Janezu Jeromnu za lepo opravljen pogreb s sveto mašo in molitve, somaševalcem g. Antonu Pahuljetu, g. Florjanu Božnarju in g. Janezu Zaletelju.
Hvala moškemu pevskemu zboru Prijatelji in cvetličarni Zvonček iz Šentvida pri Stični, trobentaču ter pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč in skrbno organizacijo pogreba.
Še enkrat hvala vsem, ki ste z našim Damijanom delili radost življenja, se veselili z njim, ga imeli radi in ga skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Damijan, nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spomin nam večno bo živel!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
alojzij hočevar
iz Trebnje Gorice 5
Ob boleči in tragični izgubi moža, očeta in ata Alojzija Hočevarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Marku Burgerju za lep in svečan obred. Zahvala pa gre tudi pevcem, Pogrebnem zavodu Perpar in vsem, ki ste nam namenili sožalje, darovali cvetje in darovali za njegove maše. Iskreno se vsem zahvaljujemo
Vsi žalujoči njegovi
Ko se moraš posloviti, te objame neznosna bolečina. A ko pustiš, da te preplavijo vsi lepi, skupaj preživeti trenutki, se zaveš, da si vendar za vedno povezan - le drugače ... in bolečina popusti.
^ičilk iiii
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in babica
marija končar,
po domače Erjavčeva Mimi s Kamnega Brda 4 nad Višnjo Goro (1936 - 2013)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, pomoč pri domačih opravilih in svete maše. Hvala gospodu župniku za poslovilni obred, pevskemu zboru in pogrebnemu zavodu Perpar za vso organizacijo pogreba. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Ko pošle so ti moči zaprl trudne si oči in čeprav pokojno spiš, z nami še naprej živiš.
1
^ i
Iffl ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
janeza kastelica
Vališanovega Janeza iz Šentvida pri Stični 89b (21. 6. 1940 - 12. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za obiske in spodbudne besede v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, tolažilnimi besedami, z molitvijo, darovanim cvetjem, svečami in mašnimi darovi pomagali v težkih trenutkih slovesa.
Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Grebencu za opravljeno pogrebno slovesnost, pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organiziran pogreb, gasilcem, ki ste ga častno pospremili na njegovi poti slovesa, vsem pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano tišino in cvetličarni Zvonček za lepe cvetlične aranžmaje.
Za izrečene sočutne ganljive besede slovesa hvala govorcem: ga. Dragici Kastelic iz društva upokojencev ter turističnega društva, organistki ga. Tanji Tomažič Kastelic v imenu cerkvenega pevskega zbora, g. Mateju Štehu iz AMD Šentvid, g. Lovru Markoviču iz PGD Šentvid, g. Lojzetu Ljubiču iz Gasilske zveze Ivančna Gorica ter g. Pavlu Grozniku iz Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. Zahvala vsem, ki ste nam ob tako težkem trenutku stali ob strani in kakorkoli pomagali.
Žalujoči vsi njegovi
»Z večno ljubeznijo se te usmilim, govori Gospod, tvoj odkupitelj.« (Iz 54, 8)
ZAHVALA
joŽe kalar
Krška vas
(20. 2. 1926 - 6. 8. 2013)
Ob slovesu od našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čutili in nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter mašne darove.
Hvala pogrebnemu zavodu Perpar za vso skrb ob pogrebu in župnikoma gospodu Burgerju in gospodu Pahuljetu za spoštljiv pogrebni obred, ki ga je dopolnilo občuteno petje krških pevcev.
Predvsem pa iskrena hvala strokovnim delavcem ZD Ivančna Gorica, ki so v mesecih bolezni s svojim znanjem in človeško toplino skrbeli za našega očeta. Hvala tudi vsem sosedom in sorodnikom za pozornost, sočutje in pomoč, ki ste jo nesebično podarjali atu v njegovih zadnjih dneh in se na ta način najlepše poslovili od njega.
Vsi njegovi
To ni slovo,
je le pozdrav,
smrt ne more nas ločiti,
le za hip nas loči čas.
Spomini ne morejo oditi,
večno zdaj so živi v nas.
ZAHVALA
V 75. letu starosti se je od nas poslovila draga sestra
jožica ihan
Štancarjeva iz Muljave 13 (živela je v Kopru)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, žalost, nam izrekali sožalje, darovali sveče, prispevali za svete maše in dober namen, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Tonetu Pahulji za lepo darovano pogrebno mašo.
Hvala korskim pevcem za lepo odpete pesmi, kakor tudi Anici Bregar za lep poslovilni govor. Posebna hvala tudi cvetličarki Jani Žurga, trobentaču, ter pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal .
ZAHVALA
Utrujena od bolezni je za vedno zaspala naša draga žena, mami in mama
katarina gomboc
iz Stranske vasi 2a, Ivančna Gorica (23. 4.1938 - 7. 8. 2013)
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, gasilcem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se župniku Juriju Zadniku in msgr. Jožetu Kastelicu za izredno lep obred, pevcem, pogrebnemu zavodu Perpar, prostovoljnim gasilskim društvom Ivančna Gorica, Stična, Muljava in Metnaj ter Društvu upokojencev Ivančna Gorica.
Posebna hvala Rafku in Julki Radelj za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov Grosuplje.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni
Bil je lep poletni dan, ko srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
antonija skubec
iz Debeč (23. 3. 1923 - 17. 7. 2013)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se ZD Ivančna Gorica. Hvala g. župniku Janezu Kvaterniku, pogrebnemu zavodu Perpar in pevcem. Posebna zahvala pa sosedom Korenovim in Šmicovim za pomoč. Zahvala tudi Stanetu Berčonu iz Lučarjevega Kala.
Vsi njeni
Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke, zaprite se utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič)
ZAHVALA
V Bogu je mirno zaspala naša draga
ani kastelic
Mačkova mama iz Dednega Dola (20. 1. 1930 - 19. 8. 2013)
a njen odhod vseeno pušča v nas veliko praznino in bolečino.
Hvala duhovnikom: župniku Janezu Mihelčiču, msgr. Jožetu Kastelicu in gospodu Juriju Zadniku za lep obred, za besede tolažbe in spodbude. Hvala višnjegorskim cerkvenim pevcem za občuteno petje pri poslovilnem obredu in sveti maši. Hvala pogrebni službi Perpar.
Hvala zdravniku Janezu Zupančiču, dr. med. in patronažni službi ZD Ivančna Gorica za prijazno oskrbo v času njene bolezni.
Besede pa so premalo tudi za iskreno zahvalo vsem, ki ste ji osmišljali življenje, jo bodrili v času bolezni ter poskrbeli za ganljivo slovo in jo tako množično spremili na njeni zadnji poti; vsem, ki ste nam nesebično pomagali in sočustvovali z nami.
Vaših plemenitih dejanj ne bomo pozabili.
Hvaležni otroci z družinami

Leto se tiho sklanja v jesen tebe pa ni več med nami, čeprav so povsod tvoje zlate sledi,
brez tebe brezmejno smo sami.
Odšla si kot ptica, ki v hipu vzleti, spomine za sabo pustila, ljubljena mami, hvala za vse, zdaj v Bogu si boš odpočila.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je nenadoma zapustila
frančiška nograšek
po domače Jurjeva Francka iz Bukovice
Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče, darove za dobre namene in svete maše. Posebna zahvala duhovnikom g. Janezu Petku, g. Jožetu Koželju in g. Jožetu Kastelicu za molitve in g. Jožetu Greben-cu, g. Marjanu Lampretu in g. Petku za darovano pogrebno mašo. Hvala tudi moškemu pevskemu zboru Prijatelji in pogrebni službi Perpar.
Ohranimo jo v večnem spominu!
Njeni domači
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Nasledila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček)
Ob boleči izgubi drage mame, babice, ...
roze zaletel
z Malega Hudega 20 (25. 9. 1923 - 21. 7. 2013)
Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala za vsak stisk roke in tolažilne besede, prineseno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste nam nudili pomoč, žrtvovali svoj čas in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri žalni sveti maši, še posebej duhovniku g. msgr. Jožetu Kastelicu za lepo opravljeno sveto mašo in poslovilni obred, pevcem za sočutno odpete pesmi, PGD Ivančna Gorica, Društvu upokojencev Ivančna Gorica, Rdečemu križu in Župnijski Karitas, pogreb-cem in govorki Ljubi Štrubelj. Posebna hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo. Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar.
(L. Slak)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče, brat, dedek in pradedek, stric ter tast
slavko nared
iz Šentvida pri Stični (1928 - 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, sveče, cvetje in vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se PGD Šentvid pri Stični, gasilcu Lovru Markoviču, Alojzu Ljubiču iz Gasilske zveze Ivančna Gorica, Čebelarskemu društvu Stična, predsedniku Alojzu Janežiču, vsem prapo-rašem, duhovnikom Petku, Lampretu in Novaku, pevskemu zboru Prijatelji ter pogrebni službi Perpar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na pot v večno življenje.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, bo večno ostal.
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
angelca medved, roj. Strmole
po domače Mandkova mama iz Vira pri Stični (29. 5. 1929 - 1. 8. 2013)
Ob izgubi naše drage mame bi se želeli zahvaliti vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Maksimiljanu in pogrebnem zavodu Perpar za lepo opravljen pogreb in moškemu pevskemu zboru Prijatelji za zapete pesmi.
Za poslovilne besede se zahvaljujemo Lojzki Cilenšek, DU Stična in Krajevni organizaciji ZB Stična.
Za nego v času njene bolezni se zahvaljujemo osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej doktorju Janezu Zupančiču in osebju DSO Grosuplje. Iskrena hvala vsem!
Žalujoči vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
28. maja 2013 se je v 96. letu starosti poslovil od nas naš dragi oče, tast, dedek in pradedek
anton borštnar
iz Velikih Češnjic 36
Hvaležni smo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili k večnemu počitku, za darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Kastelčevi in zdravstvenem osebju iz ZD Ivančna Gorica, gospodu župniku Jožetu Grebencu za lepo pogrebno slovesnost, Pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organizacijo pogreba, gospe Tatjani iz Društva upokojencev Šentvid za tople besede slovesa, Robiju in njegovim pevcem za ganljive pesmi ob slovesu in cvetličarki Jani za lepe cvetlične aranžmaje. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in se ga spomnili v molitvi.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
sonja pušlar
Draga mami,
minila so tri leta, odkar si se prenehala boriti s svojo težko boleznijo, tvoja bližina pa je vedno močno prisotna pri vseh nas.
Hvala vsem, ki jo obiščete na njenem drugem domu in jo nosite v svojih srcih.
Vsi njeni
Ptice na nebu vedo ... In rosa na travi... Temni gozdovi vedo... In oblaki sanjavi . Da si tukaj, čeprav te več ni, ostale so zlate sledi in spomin, ki nikdar ne zbledi.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi
feliks klemenčič
po domače Zamančkov Fele (»Koko«) iz Glogovice 30
Vsako življenje ima svoj začetek in konec, svoje veselje in žalost, svojo pot in svoj cilj. Vsako življenje ima svoje poslanstvo in odmerjeno število let, v katerem lahko človek to poslanstvo izpolni. A vrednost človeka in njegovega dela se največkrat izkaže šele potem, ko ga ni več na svetu.
Tudi mi smo v tem letu z iskreno hvaležnostjo spoznavali, kako močan, pristen, topel in veder človek je bil naš ati. Vsak košček naše domačije je prekrit s spominom nanj. Na njegov prijazni pogled, hudomušno besedo; na roke, ki so pridno delale in ustvarjale, na čas, ki smo ga preživeli skupaj. V naših pogovorih se zrcalijo njegovi nasveti in ljubeča navodila, ki nam tolikokrat olajšajo delo in preženejo marsikatero skrb. Ne mine dan brez bolečine, spominov in njegove tihe prisotnosti. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
KAMLES PERPAR
•	izdelava notranjih in zunanjih okenskih polic
•	novi nagrobni spomeniki
•	klesanje in obnova črk
STANKO PERPAR, Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični, GSM: 041/43 66 64, www.kamles.si

/
P i k
a* nje v regrat love juctce
str«,; ÄÜ
G V G r A G
NAGRADNA KRIŽANKA
Kdo pravi, da ne vem!
ž
o p
v a d u
o
»H a,
cri a,
cd a,
K b,
10 b,
a, g
e n e
fn d,
(Ni
o v
o g
d O
Pokrovitelj nagradne križanke:
MESNICA IN TRGOVINA PIKL, IVANČNA GORICA
Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke najkasneje do 1. oktobra 2013. Izžrebali bomo tri nagrade pokrovitelja Mesnica in trgovina Pikl, Sokolska ulica 16, Ivančna Gorica: 3x vrednostni bon za nakup.
Pravilni gesli pošljite po elektronski pošti na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica.
Pravilni gesli iz zadnje številke sta: »ZAPOJ SLOVENKA« in #VOJAŠKI BAS«. Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado pokrovitelja Picerija Kegeljček, Robert Kutnar s.p. Radohova vas 17a, Šentvid pri Stični so: 1. nagrado (3x pica) prejme Bri-gita Kralj, Ivančna Gorica; 2. nagrado (2x pica) prejme Janja Trontelj, Ivančna Gorica; 3. nagrado (1x pica) prejme Stanka Sadar, Šentvid pri Stični. Čestitamo!
Rešitev (sudoku):
s	P	l	Z	8	9	L	6	£
l	£	9	6	S	I	Z	8	t
z	6	8	L	€	P	9	l	S
9	l	P	S	6	8	£	Z	L
8	S	Z	P	L	£	I	9	6
£	L	6	9	J	Z	S	P	8
6	9	L	8	Z	S	P	£	l
P	8	£	I	9	L	6	S	Z
l	Z	S	£	P	6	8	L	9
(NEKOLIKO ŠALJIV KVIZ)
1.	Katera zemljina je najbolj vitka?
a)	Avstralija
b)	Evropa
c)	Južna Amerika
2.	Katerega nepridiprava je vztrajno lovil butalski policaj?
a)	Brdavsa
b)	Guzelja
c)	Haceta
d)	Cefizlja
3.	Kakšno voljo mora imeti človek, da pričujoča vprašanja uspešno reši?
a)	Cu
b)	Pb
c)	Fe
d)	Ag
7.	Kje so si naši predniki iz starejše železne dobe našli zavetišče?
a)	na gradiščih
b)	v gradovih
c)	v taborih
8.	Kaj je glavno dogajanje v Darwino-vem nauku o evoluciji:
a)	izbor najprimernejših osebkov
b)	čezmerno razmnoževanje
c)	spreminjanje dednega materiala
9.	Kako so naši predniki zaničljivo imenovali roparske Turke?
a)	rdečekapeži
b)	širokohlačneži
c)	krivonosci
4. Koliko kazalcev ima sončna ura? 10. Kaj kaže podoba?
5.	Morska voda je slana; poleg tega pa še:
a)	sladka
b)	grenka
c)	kisla
6.	Zmaj je dobil svoje ime po:
a)	bruhanju ognja
b)	zevanju
c)	opletanju z repom
Odgovore najdete v bližnji okolici.
SUDOKU
Rešujemo tako, da v vsak stolpec in vsako vrstico vnesemo številke od 1 do 9. V nobeni vrstici, stolpcu ali v očrtanem kvadratu se številka ne sme ponoviti.
		8		4	3		2	
2	5			6	1			4
	3		5					
8								3
9	6			7			5	8
7								6
					7		9	
4			1	5			3	7
	9		6	8		1		
Lahka križanka z geslom
Geslo govori o padavini. Vendar to ni sladka mana, dež, sneg ali toča. Gre za padavino, ki je posledica našega relativno razkošnega življenja. Če se vam še ni utrnilo, rešite križanko in na mah bo vse jasno. Skrivnost se bo razodela v četrtem navpičnem stolpcu.
1		K		S				J
2		P				K		
3			P		N			
4			A			C		
5			O			O		
6	v s		R					
7				R		K		
8		J				C		
Vodoravno:
1. drevo z okusnimi plodovi, 2. lekarna, 3. to, kar umrje zadnje, 4. strma pot, 5. razmerje, 6. palčki, 7. postopek pri sklenitvi zakonske zveze, 8. orehova vsebina.

ms
Ntfptsttm z domaČo roko
France Ceglar
Spomini na 2. svetovno vojno (XXV. nadaljevanje)
Nekega dopoldneva me spet nepričakovano pokličejo na zaslišanje. Iz prejšnjih izkušenj sem vedel, da ne more biti nič dobrega, zato sem po poti molil, da bi me bog rešil še hujšega trpljenja. V zasliševalni sobi je za mizo sedel oficir, ob njem pa še več drugih partizanov. Tedaj nekdo stopi izza vrat in mi grobo natakne lisice, rekoč: »Glej naprej, samo naprej!« Oficir me nekaj časa gleda, potem pa pravi. »Končno smo dobili tička, ki ga iščemo.« in brska po nekih papirjih. Name ta izjava ni napravila posebnega vtisa, ker sem se že vnaprej vdal v usodo in pričakoval najhujše. Potem me zasliševalec vprašuje za vsako leto posebej, kje sem bil in kaj sem počel. Odgovarjal sem mu vse tako, kot je bilo: internacija na Rabu, skrivanje doma, odhod v partizane, spet skrivanje doma, ujetništvo, odhod k domobrancem, Koroška in Škofovi zavodi v Šentvidu. Vmes so padala še posamezna vprašanja: kdo od mojih je bil še pri domobrancih, če smo farška družina in če sem kaj streljal. Odgovarjal sem tako, kot je bilo res. Dejal sem, da sem imel starejšega brata pri domobrancih, da nismo far-ški, pač pa smo vsak večer doma molili rožni venec. Glede bojevanja sem rekel, da sem streljal, kadar je druga stran streljala name. Oficir je gledal v papirje in ni komentiral mojih odgovorov. Imel sem vtis, da ima od doma natančne podatke, ki so se ujemali z mojo izpovedjo.
Utrinek o mami
MARIJA KOVAČIČ
Draga mama, že dolgo nisi več med nami vendar spomin na tvoje skrbne roke me še vedno drami. Šest otrok si nas na svet spremila. In po poteh življenja varno nas vodila.
Trije s teboj že v večnosti živijo, ostali čakamo na snidenje, adijo, e adijo.
Izkaz o prestajanju med drugo svetovno vojno. Zajema le bivanje v italijanskem taborišču. Trpljenje na vseh drugih koncih in krajih v tem groznem času ni zapisano nikjer, razen v pričujočem nadaljevanju, ki se počasi izteka.
Po tistem sem bil še nekaj dni na betonu, potem pa so me premestili v I. nadstropje, kjer je bil v sobah parket. Zgoraj je bil za spoznanje milejši režim. Pod seboj smo imeli les in vsak večer smo molili rožni venec. Imeli smo prost dostop do stranišča in stražarji so bili z nami manj surovi. Eden je celo namignil, da bomo v doglednem času celo oproščeni. Po pogovoru z ostalimi, sem prišel do zaključka, da so v gornji prostor dali tiste, ki so na zaslišanju povedali, da doma molijo.
Tu smo, podobno kot na Rabu, imeli sobne starešine iz jetniških vrst, ki
so skrbeli za red in disciplino. Kadar je prišel med nas kak partizanski častnik, je moral ukazati »mirno« in stali smo v pozoru, dokler ni odšel. Moj starešina je bil neki Doltar iz Metlike.
Desetega avgusta so nas spet po-strojili na dvorišču zavoda in nas fotografirali z vseh strani za kartoteko. Potem pride oficir in nas nagovori: »Zdaj greste na svobodo, ki pa si jo niste zaslužili, ker ste se bojevali proti lastnemu narodu. Toda naša ljudska oblast ... In tako dalje in tako dalje. Na koncu nam je razdelil še odpu-stnice in smo šli proti domu. Ob cesti so stali napol odrasli otroci in nas žalili z vse mogočimi izrazi. Bili smo seveda tiho in smo si mislili: »Bodite srečni, da se niste rodili nekaj let prej pa bi poskusili vso krutost, ki jo prinese vojna povsem nedolžnim ljudem. V uteho nam je bilo, da so poleg žaljivih kričačev ob cesti stali tudi ljudje, ki so s sočutjem in žalostjo zrli za nami.
Hodil sem skupaj s Ščinkovčevim iz Les. Najprej sva se oglasila na Rudniku pri mamini prijateljici. Najprej se naju je prestrašila, potem pa naju je povabila v kuhinjo in postregla z zabeljenim rižem in kavo. Potem da vsakemu še kos kruha in reče: »Sedaj pa se hitro skrijta v drvarnico, da vaju ne vidi moj mož, ki se bo vsak čas vrnil z nekega sestanka. Bil je v nemškem taborišču Dachau in je hudo nastrojen proti domobrancem.« V drvarnici je bilo nekaj otave, na kateri sva prenočila in se naslednji dan še pred dnem napotila naprej.
□z aakOadfflBcs mašBh dom^
Če smo vztrajni, v zakladnici naših domov vedno najdemo kaj zanimivega in vrednega pozornosti.
Pred tri četrt stoletja so bili ti izdelki še veliko v rabi, kasneje so se preselili pod strešne kapi, danes pa so skoraj povsem izginili v topilnicah. Zapišite, kaj bi to bilo, da se bodo pestra poimenovanja lahko ohranila kasnejšim rodovom.
Klasjev Polde
Beseda o besedi
9
V
Zagotovo je malo slovenskih besed s tako jasnim izvorom kot je pridevnik turoben in njegove pregibne oblike. Izhaja namreč neposredno iz glasu divjega goveda imenovanega tur. Današnji rod, kot tudi številne generacije pred njim, tega glasu ne morejo slišati, ker je žival izumrla že pred več stoletji, nekako v Trubarjevem času. Zvočnost in pomen tega glasu, recimo kar besede, lahko ugotavljamo le posredno: nekaj iz oglašanja domačega goveda, nekaj pa iz pomena izraza turoben.
Beseda ima široko čutno paleto in je dejansko mešanica več pomensko sorodnih izrazov : žalosten, strašljiv, otožen, grozeč in opominjajoč. Zato skušamo s turobnim glasom govoriti ob pretresljivih dogodkih, na primer ob težkem slovesu ali na pogrebu. Dandanes besedo uporabljamo v izbranem govoru ali v pisani obliki, pri vsakdanjih pomenkih pa jo skoraj ne slišimo. Tur imenujemo tudi bulasto izboklino v koži ali v podkožju. V tem primeru gre verjetno za primerjavo s turovo grbo, ki je bila posebej izrazita pri odraslih samcih; vidimo jo tudi pri ameriških bizonih.
Tur je prispeval tudi naselbinsko ime za Turjake, ki ji je več v slovanskem svetu. V srednjem veku so prastaro slovansko plemiško ime Turjaški potujčili v Auersperg.
Na ozemlju fevdalnega gospostva Turjaških (Auerspergov) še danes zasledimo njihove grbe z upodobljenim divjim govedom turom.
O nagradni uganki Muljava-
V prejšnji številki Klasja smo vam zastavili slikovno nagradno vprašanje Na Muljavo ali Pristavo? Nad številom pravilnih odgovorov smo bili kar presenečeni. Veliko bralcev Klasja je pravilno ugotovilo, da je bila fotografija posneta v Mengšu.
Izžrebali smo tri dobitnike praktične nagrade - Pomnilniške kartice SD San-Disk Extreme 30 MB/s, 200x 4GB, ki jih podarja avtor fotografije Franc Fritz Murgelj. Dobitniki so:
1.	Helena Omahen
2.	Nataša Novak
3.	Marjana Hočevar
Nagrajence prosimo, da nam pišejo na urednistvo@klasje.net, da se dogovorimo za prevzem nagrad.
avgust 2013 - številka 6
Dob^SentoH?)
nbrus
OTetnoj
»Hina

ZAGRADEC
Kako so babe koruzo varvale
Tisto leto je polje jako dobro kazalo, zlasti koruza je obetala nenavadno lep pridelek. Kmetje so se kajpak bali za obetajočo letino, zato so k večerni molitvi vselej dodali prošnjo za božje varstvo njihovega polja. Najbrž je bila molitev premalo goreča, ali pa so pri naštevanju ujm pozabili omeniti divje prašiče. Ti so ravno tisto leto množično udirali na polja. Prvi je načeto koruzo opazil Puhov Lojz in na njivo postavil sedem strašil. Možje v ponošenih oblekah, s strganimi klobuki in grozljivimi mustačami so mrko gledali proti gozdu od koder je imela priti prašičja svojat. Zgledu so množično sledili tudi drugi gospodarji iz vasi. Le Lužarjeva mati je bila vsa obupana. Težava je bila v tem, da so po gospodarjevi smrti v hiši živela same ženske, zato Lužarica ni imela ponošenih moških oblačil, potrebnih za izdelavo slamnatih mož. »Nič, bom pa babe naredila,« se je odločila v stiski in postavila v koruzo lepo število ženskih strašil v kiklah in z rutami na glavah. Sedaj pa poglejte čudo: od tistega časa je ostala Lužarjeva
koruza nedotaknjena, njive z »moško stražo« pa so bile take, kot bi preko njih divjala turška konjenica. Vse naokoli je hodilo gledat to čudo in ugibat, kaj je odvrnilo škodljivce. Eni so menili, da je to golo naključje, drugi pa so dejali da so svinjad odganjala ženska krila, ki so frfotala v vetru. Modrovanje je zaključil Glažar-jev Fronc, ki je vselej zadel pravo: »I
kaj boste gruntali, odgovor je kot na dlani - veliko žensk je bilo skupaj, pa vse tiho. To se je še prašičem zdelo sumljivo, po so je podurhali.« Bodi tako ali drugače. Natlačene punce Lužarjeve mame so dokazale, da so ženske boljša strašila od moških, pa recite kar hočete.
Klasjev Polde
Naselbinska imena na podlagi vodovja so povečini zelo stara in pogosta. Ljudje so se pač radi ustavljali in naseljevali v bližini vode. Pogosti dajalci naselbinskih imen so bili kali. Ti so med vodnimi pojavi po kvaliteti nižjega ranga. Večinoma so to kotanje na neprepustnih tleh, ki zbirajo meteorno vodo in nekaj izcedkov iz vrhnjih hribin. Le redki imajo nekaj dotoka iz večjih globin.
V naši občini imamo pet selišč s tem imenom. Na skrajnem jugu leži sorazmerno velika vas Kal, ki nima pridevniškega dodatka, kot ostali kali. Kadar jo hočemo natančno opredeliti rečemo Kal pri Ambrusu. Vodnega pojava, ki je dala kraju ime danes ni več. Pred dvema desetletjema sem v kraju še našel nekaj ljudi , ki so se ga spominjali. Ležal je v dolu na vzhodnem robu vasi. V posebnih vremenskih razmerah še dandanes tam vstaja meglica. Jugovzhodno od občinskega središča leži Lučarjev Kal. Vodni pojav je še dobro sledljiv v globeli jugovzhodno od vasi. Do njega vodi utrta pot po kateri so nekdaj vodili napajat živino in hodili po vodo. Nekaj kilometrov severno od tod, prav tako v šent-
Lučarjev Kal nas pred vhodom v vas pozdravi z dobrodošlico.
viški krajevni skupnosti, najdemo Rdeči Kal. Ime je več kot upravičeno, saj kal daleč naokoli obdaja rdeča glinena prst. Šentviški del naše občine ima na severovzhodu še dve naselji s takim imenom: Veliki in Mali Kal. Slednjemu so včasih rekli tudi Farški Kal Obe selišči imata še danes vidne vodne pojave, ki so seliščema dali imeni. Poleg seliščnih imamo tudi ledinske kale z zgovornimi pridevniškimi dodatki. Na primer: Blatni kal, Suhi kal, Zeleni kal in podobno. Med ledinskimi kali sem izven naše občine zasledil poleg drugih še Lepi kal in Grdi kal. Na žalost dandanes mnogi kali zaradi neuporabe usihajo; včasih tudi s človeško pomočjo.
Zemljepisna skica z naselbinskimi Kali.
Vodni pojav kalskega tipa na Malem Kalu.
170. rekord:
Najbolj živa slika, kar jih je
Kadar je motiv naslikan tako stvarno, da upodobitev lahko zamenjaš za resnično stvar, pravimo, da je slika živa. Tale, ki jo ima v posesti Ditka Lju-bič Strmole iz Stične, pa je v resnici živa. V lepem in starodavnem hrastovem okviru je namreč nameščena podlaga, ki zadržuje vlažnost. Na njej pa domujejo pravcate vodoljubne rastline iz tropskih krajev. Le-te se ondi tako dobro počutijo, da zelenijo in cvetijo; v tistem času je živa slika najlepša. Lepotni ekosistem je kajpak zelo občutljiv na zunanje vplive, zlasti na vlažnost, na svetlobo in na toploto. Ker domači vzdrževalci ne morejo biti vedno poleg, je sliki dodano več aparatur, ki poskrbijo za optimalno okolje. Aparature morajo biti redno nadzorovane, tako da je vzdrževanje slike najmanj tako zahtevno kot je skrb za hišnega ljubljenčka iz mačjega ali pasjega rodu. Stalna skrb za stensko lepotico je kajpak poplačana s čudovito dekorativnostjo stvaritve. Nosilka novega rekorda je glavna skrbnica slike gospa Judita, ki ji zategadelj gredo vse časti in čestitke. Čisto na koncu naj izdamo še ime avtorice te vseslovenske posebnosti; to je Danijela Jermol z bližnjega Vira, ki je hišna prijateljica Strmoletovih; čestitke gredo tudi njej. Gospa Danijela ima še več drugih dekorativnih izdelkov, ki kažejo njeno nadarjenost za oblikovanje.
Leopold Sever
Kdor ne dela, naj ne je, sicer se bo zredil!
Letošnje leto je bilo čudaško: najprej veliko snega, potem sama moča, nato neznanska suša, da je vse porjavelo, kar ni bilo pogosto zalivano. Kljub vsemu je moj fižol ob dodani mokroti lepo uspel. Še več; pokazal je precejšno mero hudomušnosti. Ko je navihanec zagledal mojo lopato, jo je - meni nič, tebi nič, tesno ovil, ko kačji udav. Če sem bom kdaj hvalil, kakšen garač sem, mi nič ne verjemite; komu pa se fižol ovije okoli lopate vas vprašam - tistemu, ki bolj malo dela pa pika.