Vprašanje uradniške pragtnatike in učiteljstvo. 27. pret. m. je bil v Kočevju sestanek iavnih nameščencev, na katerein Je pcrocal g. ppshuiec jirofesor Reisner o nr.id.iiŠKem vprašanju 1/.' niegovcga stvarneva in zanimiveura poročila podajem sledcče: Pri nys je uradniško vprašanje. \' prvi vrsti s.itiotno vprašanjc. v drugih pokrajinali države pa pragmatično. da odstrani ne zJržne koruptnc razmere. 1'r.T.lniškn vprašanje je državno vpra- šanje. Prvotni • načrt avtonmtike, po kate- rem b? uradništvo napredovalo zgolj po lctin avtoinatiino. je propadei in uveljavil s. lio dni<.,ri, v katorem bodo plače avtom.ičiino položajiic. to sc nra\i. ;i\t'iurit_."iK' / oziroin na kat.viic"iio. v.\¦n-c.\ ali čin. \ katerem se kdo nahaja. položajne •y.\ \ loliko, '!:i npoštevajc nj-jirov soci:aI'M" ]v ¦lo^ai, oziroma iiredšttidijc. Upa. dii bo načrt prcdlo/eii nekako okoli Božiča vladi in upanje je, da pride ii zakon kot eden prvili v javnost. Pri tem pa bodo un.\ieii. tucli po<k ¦:!iine. ?evoda je to sc dol.^a pot in ui inini t: >h>'\ biti preveč optiinističniin. Prevod na dinarske plačj. Nato je orešcl ".. poslanec na ra/.:u .ivo o dra,.fiiij.ski!i dokladah oziroma iP'ed:tvi vprašanja dnevnic. ki jc nuiii) / (;..:ro)]i na naš gniotni položaj. Ob tej |jriliki pa se je dotaknil pcici:»a vprašanja. izboljšanja gmotnega poloraju posameziiim kategorijam urad- i.ištva )n'enja razburjenje, ki ie zavladalo med uradništvoin, ko ju bil del istega delcžen trenotnega izboljšanja. Sploh je bilo v^e prevajanje v dinarske plače krparei.jc. !_i je moylo le polagoma zbrisati razlike nied ra/.iiinii kateeorijami namesr-encev Pripoininjam pa, kot «. poslaiiec, da inisli pod inieiiom uradnik državne uslužbence vseh vrst. (Hčiteljstvo. uradništ\ o. poduradništvc itd.). Tako je prislo do tega, da je bil eden prvih stanov držnve. katere^a plača je bila prevedena v 'Jinarje, učiteljski stan. iiienn! je sledil stan sodnikov. Razbiirjei!.;e. ki jc ledaj nastalo meu iir:!(liii>.tvom I" i!'bilo duška celn v odi.lo/nili polemikah po listih. jc nastalo lc vslfj liemi.evanja |)oložaja. Po poslaiič.vcm iiinenju. ki so liui lpora prldrn/it.i vsak misleč človek. je vs:iko izholjšanje gmotno^a položaja po..'¦.m.e_tii:li staMovskil1. katcgorij, le toplo !i"7drav!jati, kcr nas vsaka taka regulac«ia približuje idealu končne popolne ureii-tve tiradniškega gmotnega položaja. ! >;¦ siiio bili mi in sodniki prvi (razen -ai-;:iikv)v in uradnikov agrarne refornie), k! •; 10 biti delcrni dinarskili plač. jc vzrok o.llno ta. da sta ta dva stanova edina, v kait»ra ima v Srbiii vstop le kvalificir,.n uradnik. Povsod dnii-vod vstopajo v Srbiji — ¦i s'.1 bolj so vstopali posebtio neposredno pc> provratu vsakovrstni nekvalificirani — (.'lementi pod protekcijo strank. Seveda so to ponajveč posledice vojue in ne- urcjenili povojnili razmer. Tu tiči jedro kornpcije in edina stanova, ki tvorita tu jez splošni pok\ arjenosti, tvorita učitelj in scdnik. Zato jc država dvignila uči- teljstvo in za njim sodnike in tu so prvič padlc pokrajinske \nck. sad stoletne Uii\\ vt1. !'ako je i.;oralo hiti — a mi uisnio ttsca mneli! Nikomn ni prišlo na um, da  bi se bil obrnil na kako inforinativno  m.sro in tako ustvaril cnotno fronto du- ševnepa nrolefarijata. Lstariovitcv Saveza drž. nameščencev. Zato je pozdravljati 1. okt. t. I. usta- novljeni Savez vseh nameščencev dr- žave. Toda (.dločilen korak je storjen —  zato le naprej v enottio falango vsi. ki delujeino s svojim intelektom za državo. norod in soločnosti v korist. Tako je prišlo. da so bili profesorji irenačeni selc z 1 januarjem t. I. in tako je daljc zanimivo razpravljal, g. profe- sor, o borbi za izeiiačcnje plač slim in poduradnikov. Mnogo zaniinivosti je podal o trnevi Doti borbe za izenačenje draginjskih d.klad. Opozarja nu to. cla bi marsikaj do- se.di prej in hrez posebnih težav. če bi s\ oj(> težnje prav naslavljali, tako pa romajo razne prošnjo in lamentacije na nekompetentne uradc in leže tam zapra- šene in nerešene. Opozarja na zakonodajni odbor skup- ščine. Vse težnje je adresirati nanj. Ostra. a opravičena je bila kritika organizacii, ki ne delajo ničesar v ijozI- tivnem sm.islu. V kritiziranju nedosežni, v delu zad- nji. Podaja dokaze. ki osvetle marsikaj. kar nam je neuinljivo, če beremo samo dušcvne proizvode pokiicanili in ncpo- klleanili kritikov. Dr:.gin..ske doklade. Nato nam ie podal izčrpuo poročilo i,- stanjti vpra^anja draginjskib doklad, k.itero bo p<> njcs.ovem zatrdiln rešeno nkoli novcga leta \92>. Šlevilk nc liavajain. ker nlanejo nalije kot t.la.ii_ volkovi razni paraziti. ki i/.rabljajo vsako napovedano povišanje v svoje spekiilativne - nečediie uainene. Lt> snlošro rečem. da po n.ieirovem n.^črtu pridobimo iv obremeniino državiii proračim z znatno svoto, katcro tudi zamolčim. ker - nočem razburjaii razne krsčenc in uekrsčcie .!ude, ki žive le od bs-esavanja ljudstva. Toliko o povišanju dnevnic in drtižinskih doklaci. Ueotavlju prcveliko število nameščencev in o^roinen naval na državne sJužbe. Ha se to odpravi je treba teme- ljiK- reioru1.. •.prav.-, !¦.: obieiiieiijuje sedruijo nanic.čciioc z o^roninim a mnogokrat ncplodnini — nopotrebnim delom. Po gcslu da. kdor je zdrav, pa ni Kvalificiran za državno službo, mora na delo. sc v dogledneni času položaj izlv<ljša 0 šestniese.nih bolezenskih dopustlh. Pcreče vprašanje ukinitve drakon- skc naredbe srlede tistavitve drag. doklad, (dnevni.) dopustnikom po šcstih mesecili dopusta. (Služb. Nov. št. 129 od 11. VI. l. 1. člen 23.) poroča g. poslanec, da bo vsakdo. ki bo na dopustu, užival polne dvevnice eno leto in po preteku leta tnu brdo avtoniatično teklc pokojuinske dnevtiice. č^ bo do tedaj resena ali pa ne iv-ošnja za vpokojitcv (ali pa za niorebiteu nadaljni dopust). Dncvnicti poročenih uradnic. Glede priznanja celotnih dnevui. poročenirn uradnicam (meni g. poslanec),da bo tcžko kaj uspeha z ozirom na od-por oremnogih faktorjcv. Še nekaj o pragmatiki. Zanima nas nadalje dejstvo, da pridc v pra..matiko tudi aktivitetna dpkladapod imenom stanarine. Učiteljstvo bo sprojeto v pragmatiko, ki pride šele v nbravnavo pred skupŠvino. PRIZNANJE NAŠE MATURE OGROŽENO! Toda dvomliivo je, če bo že zdaj matnra učiteljišč izenačena in priznana cnakovrednim z maturo gimnazii in realk. Zato .ičiteLiska centrala in pokra.Jinska poverjenK:tva na krov. Do dtmes ni še našega zastopnika v ouschH, ki dela na novi službeni pragmatiki. Zganite se, da ne bo prepozno, ker Je ortjanizacija v prvi vrsti tu, da nas zistopa odločno in z uspehom povsod, kier se Rte za naše gmotne interese. Naše težnje so v celoti premalo zna- nc drugim faktorjem. Govorimo ninogo. a to bolj nied seboj! Zato vnovič- Pozor1 Bili smo in ntegnemo še biti razočaraiii, ko zaglcdamo svojt; po drugih od- kazano natn mesto v vrsti nameščencev .Tn»oslavije. Potrošačke zadruge. Tudi vprašanja potrošačkih zadrug se je dotaknil in ugotpvil, da nc prpspevajp in ne bodo prospevale največ po na>i krivdi. Ugotovi, da se mnpgo preveč govori o tetn in navaja številke, ki ne dosezajo ogromtiih številk, navedenih v Casoplsnih kritikah. Naredba o teh zadrugah bo ukinjena tiajbrž in vplačane svote vrnjene. Begunsko vprašanje. Tovariši in tovarišice — begunci pa upajtc. rajbrž boste deležni — ako bo to tudi v ^rb.ji za po vojni oškpdovane sprejeto, gtnotnih podpor. Toda gotovega Vam pc morem poročati ničesar — kakor ni n<ti g. poslanec operiral z demaJioškimi frazami. Konštatiral jc dejstvo, da mislijo tudi na sirote. ki so bežali in izgubili pri ttm svoje prctničnine. G. poslanec je koncem govpra apcliral na naš idealizem in vlil je.v nas upanje, da i_'srao takp zapuščeni, kakršne se č'itimp. zrpč po naših ppkrajinah. A. M.