LES wood 52 (2000) 12
Raziskave in razvoj
421
UDK: 796.02:674.6
Pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Bumerang - lesena palica, ki se vra~a (1. del)
(Boomerang - wooden stick that comes back (Part 1) Zoran JARNOVI^*, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za {port
Izvle~ek:
Nedvomno je leseni bumerang eno prvih oro`ij (bumerang - metalna palica, ki se ne vra~a) in, morda {e pomembneje, {portnih pripomo~kov (bumerang, ki se vra~a), pri katerih je ~lovek brez teoreti~nega znanja apliciral na les zahtevne in kompleksne fizikalne zakonitosti. Pri tem je izkustveno uporabil tiste vrste lesa, ki so bile glede na zna-~ilnosti lokalnega in {ir{e geografskega okolja najprimer-nej{e. Spontano je za~el uporabljati na~ine obdelave lesa, ki so skozi zgodovino olaj{evale izdelavo, ter hkrati omo-go~ale funkcionalni razvoj letalnih sposobnosti bumeran-gov ter, v sedanjem ~asu, izkoristil lepoto raznih vrst lesa za izdelavo dekorativnih in umetni{kih izdelkov. V ~lanku s posebno pozornostjo obravnavamo antropo-lo{ko - zgodovinski vidik nastanka in razvoja bumerangov po svetu ter nekaterih specifi~nih vidikov uporabe le-teh.
Klju~ne besede: bumerang, metalna palica, les, zgodovinski razvoj, antropologija
Abstract:
Boomerang, as a wooden non-returning throwing stick, is undoubte-bly one of the first weapons used by humans. On the other hand, as a stick that returns, it was probably one of the first sports requisites. In both cases men in the past applied to the wood complex physical laws without actually knowing them. In constructing boomerangs as weapons or toys he used specific woods according to local availability. Different and new techniques of wood treatment were used throughout history and together with development of science enabled easier production and improvement of it's flight characteristics. We aim to deal with historical and anthropological aspects of appearance and development of boomerangs in the world and the particularities of use of this specific wooden object.
Keywords: boomerang, throwing stick, wood, historical development, anthropology
1. UVOD
Pred nekaj desetletji so na{i dedki in babice, morda celo star{i, verjetno z za~udenjem spremljali razvoj letalske tehnologije, njeno {iritev in uporabnost ter nejeverno zmajevali z glavami, ko je ~lovek premagal te`nost in se “nau~il leteti”. Korenine in osnovna uporabna védenja o aerodinamiki krila, ki se danes zdijo sama po sebi umevna, pa ne izhajajo le od Leonarda Da Vincija, temve~ najbr` `e iz spletov naklju~ij in radovednosti ter inovativnosti ~loveka iz kamene dobe, ki je principe, ki jih dandanes tako mno`i~no uporabljamo in jih znamo v ve~jem delu z zapletenimi fizikalnimi
mag., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šolstvo in šport, 1000 Ljubljana, Slovenija
formulami tudi razlo`iti, uporabljal za pre`ivetje in igro.
Bumerang je ~arobna palica, ki v marsikom vzbudi zanimanje in za~u-denje. Kako lahko kos lesa ali umetnega materiala komaj sli{no leti po skoraj magi~ni, nevidni kro`nici, ki jo s svojim znanjem in motori~no spretnostjo stke metalec od izmeta do trenutka, ko se mu v kon~ni fazi leta bumerang med po~asnim lebdenjem ne`no spusti v roke ...?
Ali se res vra~a? Kako ga vr`e{? Iz ~esa je narejen? Najve~ji mojstri so Avstralci. Bumerangi so bili prvotno uporabljeni kot oro`je. Ta vpra{anja in trditve so deloma resni~ne, deloma pa ne!
Bumerang je po verjetni anekdoti dobil svoje ime, ko je kapitan Cook leta
1770, ko je stopil na avstralska tla, poslal svojega prevajalca, da od Abo-riginov izve ime ~udnih lesenih palic, ki se po izmetu vra~ajo. Prevajalec je kapitanu prinesel odgovor: “Boom-arang”.
Kasneje, ko so se osvajalci lahko res-ni~no pogovarjali z Aborigini in dejansko razumeli oba jezika, so lahko videli, da je le-to bil precej logi~en odgovor na vpra{anje v prevajal~evi latov{~ini, ki je seveda Aborigini takrat niso razumeli, in pomeni: “Kaj si rekel?”
Res pa je, da je to ime za palice, ki letijo, uporabljalo pleme Turuwal iz Novega Ju`nega Walesa, vendar ni znano, ~e ga morda niso povzeli po belcih, ki so mnoga imena za palice, ki se vra~ajo, s tem imenom poenotili.
LES wood 52 (2000) 12
Metalne palice in bumerange so odkrili oz. za~eli izdelovati, verjetno neodvisno, v razli~nih delih sveta. Izvorna pojavnost obeh pa je logi~no vezana na slabo do zmerno pora{~ena podro~ja, bli`ino rek, jezer, zalivov, ki so omogo~ala metanje, hkrati pa nudila material (praviloma les) za izdelavo. Najverjetneje je, da je predhodnik bumeranga (palice, ki se vra~a) metalna palica (palica, ki leti naravnost).
2. NASTANEK METALNE PALICE ALI BUMERANGA
Glede nastanka obeh je mo`nih ve~ razlag.
2.1. Metalna palica
Za delo, obrambo ali tudi napad na sovra`nika, si je ~lovek v davnini izdelal lesen me~ v obliki palice, ki je imela naravno obliko izvornega lesa (veje), za u~inkovitej{o uporabo pa pri-ostrene robove. Ko je to palico v strahu vrgel proti napadalcu, ki se mu je bli`al, ali pa za divjadjo, ki mu je pobegnila po dolgotrajnem zasledovanju, je videl, da leti mnogo dlje in druga~e od navadnih palic. Pri~el jo je uporabljati za lov in borbo.
Slika 1. Metalna palica, Barrow Creek, Avstralija, l. 1890, razpon kril 76 cm (Jones et al., 1996)
Vsekakor lahko metalne palice primerjamo z drugimi primitivnimi oro`ji (lok, kopje, fra~a, bola, metalni no`i ipd.), po svoji uporabnosti pa jih v nekaterih primerih morda celo pre-ka{ajo. Za metalne palice je zna~ilno, da ve~ji del poti opravijo v premo-~rtnem letu na stalni vi{ini oz. pod konstantnim kotom, pri ~emer se vrtijo okrog svojega konstrukcijskega sre-di{~a v to~ki zemeljske privla~nosti. Premo~rtnost se po dalj{em letu lahko delno odkloni, vendar je ve{~ lovec ali bojevnik to lahko predvidel in popravljal z ustreznim na~inom meta. To pa ni zna~ilno za druga oro`ja, ki do na-
Raziskave in razvoj
merjenega cilja (`ivali) letijo praviloma v paraboli~nem loku, kar nedvomno ote`i ciljanje.
Zaradi ve~je povr{ine, ki jo med letom pokrije vrte~a se metalna palica (v povpre~ju so velike pribli`no pol metra, vendar so lahko dimenzije le-teh lahko zelo razli~ne), je lovec kamene dobe z metalno palico imel tudi ve~ mo`nosti za uspeh v primerjavi z npr. no`em ali pu{~ico.
Tako je metalna palica s svojo smrto-nosnostjo ogrozila, odvisno od na~ina meta, vse na vi{ini od 70 centimetrov ali manj do 1,5 metra (Jones et. al., 1996), v pasu do npr. pol metra {irine in 150 ali ve~ metrov dol`ine (Hawes in Mauro, 1987; Smith 1975).
U~inkovitost tega oro`ja se ka`e dodatno v tem, da ni va`no, s katerim delom je bila divjad zadeta. Tako o~i-vidci lova Aboriginov navajajo, da je bila `ival lahko zadeta s topim delom metalne palice ali pa se je le-ta, ~e je tako naneslo, zapi~ila in celo prebo-dla trup divjadi ali nasprotnika, saj imajo metalne palice ve~inoma en konec ali oba zo`ena ali za{iljena.
2.2. Bumerang
Tudi glede nastanka bumerangov je mo`nih ve~ razlag.
Metalna palica je padla lovcu v vodo, kjer je nekaj ~asa oble`ala in se na-mo~ila. Ko jo je lovec pobral in po-su{il, se je zaradi naravnih procesov, ki se za~nejo ob su{enju lesa, pri~ela zvijati in kriviti, s ~imer so se spremenile njene aerodinami~ne lastnosti. Ko jo je lovec naslednji~ vrgel, je za~u-den opazil, da med letom izraziteje zavija in se - malce tudi s pomo~jo vetra - vra~a proti njemu.
Listi evkaliptusa (gum tree), ki raste v Avstraliji, po metu naravnost zavijejo, in se vrnejo proti metalcu. Manj verjetna mo`nost je, da je ~lovek sku{al obliko lista prenesti na les.
Naslednja teorija postavlja izvor bumeranga v podro~je Evfrata in Tigrisa, kjer rastejo datljevci. Oblika njihovih stebel spominja na bumerang, trdna
422
in vlaknasta struktura lesa pa omo-go~a zvijanje stebel, ne da bi se po-{kodovala, {e posebno po namakanju in su{enju na vro~ini.
Z migracijami in menjavami naj bi se po De Fontenayu ~ude`ne palice {irile v druge dele sveta, kjer pa so jih, ob pomanjkanju datljevcev, posnemali v lesu.
V Avstralijo bi po tak{nih poteh bume-rangi lahko pri{li prek nekdanje Zemeljske povezave z Azijo, vendar je z zgodovinskega vidika ta teza lahko zelo sporna oziroma je mo~no vpra{-ljiva (Ruhe, 1982).
2.3. Bumerangi po svetu skozi zgodovino
Palice za lov (v nadaljevanju metalne palice) so imenovali najve~krat kylie, kasneje killing stick, v drugih podro~-jih sveta pa so se ohranila imena kot: rabbit stick (Arizona, ZDA - Hopi Indijanci), throwing stick ipd. (Mason, 1974).
Najdi{~a bumerangov so tudi v Egiptu (faraonu Tutankamonu so v grobnico polo`ili celo zbirko bumerangov, od katerih imajo nekateri pozla~ene konice kril), na Novih Hibridih, v Indiji.
Izdelava najstarej{ega bumeranga datira v ~as pribli`no 20300 let pred na{im {tetjem. Izdelan je bil iz mamu-tovega okla in najden leta 1987 v kraju Oblazowa na Poljskem (Sagert,
Slika 2. Prvi bumerangi. Bumerangi, ki se ne vra~ajo - metalne palice iz celega sveta (od zgoraj navzdol):
* iz Egipta 12. dinastija (2000-1788 BC);
* rabbit stick Hopi Indijancev iz Severne Arizone;
* iz Santa, Novi Hibridi;
* iz Madrasa, Indija (Jones et al., 1996).
LES wood 52 (2000) 12
1996). Zelo verjetno je, da so `e v ~asu izdelave te najdbe bumerangi bili izdelani tudi iz lesa, vendar se, upo{tevajo~ zna~ilnosti in obstojnost lesa, zaradi klimatskih in drugih okolj-skih vplivov niso ohranili. Najstarej{i bumerang, najden v Avstraliji, pa je bil izdelan pred pribli`no 10000 leti. Izdelan je bil iz lesa (Jones et. al., 1996).
Zanimivo je, da je Angle` sir Thomas Mitchell leta 1846 izumil vrsto vija~-nega propelerja na osnovi opazovanj zvitih delov na aboriginskih bumeran-gih.
3. UPORABA BUMERANGOV IN METALNIH PALIC V AVSTRALIJI
Na osnovi najdb bumerangov po vsem svetu lahko zanesljivo sklepamo, da bumerangi niso izklju~na domena avstralskih Aboriginov, res pa je, da so se prav pri njih skozi tiso~letja do dana{njih dni ohranili tako v svoji uporabnosti kot tudi v kulturno - zgodovinski sporo~ilnosti.
Bumerangi in metalne palice imajo po trditvah nekaterih avtorjev v Avstraliji ve~ tiso~ imen, zagotovo pa ve~ sto. Pogosto nastopajo imena kot: A-Ngal, Balkkan, Bibooroo, Karli, Kali, Kial, Kaylee, Lanjee, Nanjal, Tootgun-dy, Wangal, Wongul, Yulyanji itd. (Jones et. al., 1996). Ta in druga imena so dali Aborigini vsem palicam, ki so jih metali - tako tistim, ki so se vra~ale, kot tistim, ki se niso, in so jih uporabljali le za lov.
Vsa aboriginska plemena niso imela bumerangov, le nekatera pa so imela bumerang, ki se vra~a. Zelo verjetno je, da je bil pribli`no eden od stotih tak, ki se vra~a.
Pomembno je vedeti, da se bumerang kot palica, ki se vra~a - kakor bumerange poznamo danes - (v nadaljevanju: bumerang), ni nikdar uporabljal kot oro`je, temve~ praviloma kot rekvizit za igro in zabavo.
Ve~ino metalnih palic in bumerangov je mogo~e lo~iti `e na prvi pogled, saj ima bumerang izraziteje zaprt kot med krili, metalne palice pa imajo pravilo-
Raziskave in razvoj
ma ta kot bolj odprt, ali pa so le rahlo zvite, najve~krat v obliki splo{~ene ~rke S, pri ~emer imajo eno krilo oz. zaklju~ek, ki je lahko tudi malce ode-beljen, izrazito kraj{e. Manj opazna, a z vidika aerodinamike pomembna razlika med obema, je vidna tudi pri pre~nem preseku krila. Bumerangovo je zelo podobno letalskemu, medtem ko imajo metalne palice ve~inoma bolj elipsast, le rahlo asimetri~en profil (Hanns, 1986).
Tako bumerangi kot metalne palice so se uporabljali pri plemenskih ritualih, s slikarijami na krilih so ozna~evali plemensko ali teritorialno pripadnost. Uporabljali pa so jih celo kot glasbene instrumente (tol~enje ali drgnjenje) ter kot pripomo~ke za kopánje peska, zemlje (za dostop do u`itnih korenin, do vode ali mravelj) itd. Prav tako jih je avstralski domorodec uporabljal kot pripomo~ek, s katerim je postrgal vro~ pepel in ostanke `erjavice iz emuja ali druge divja~ine, ki jo je pravkar spe-kel na ognju, ki ga je morda prav tako zanetil s pomo~jo metalne palice ali bumeranga z drgnjenjem ob meh-kej{i les.
Bumerang so izjemoma uporabili kot lovski pripomo~ek pri lovu na ptice -predvsem race, ki so po dokaj stalnih poteh letale nad avstralskimi vodami in planjavami. Ko se je lovcu pribli-`ala jata, je vrgel bumerang ter hkrati opona{al krik ptice roparice. Bumerang se je dvignil nad jato, prestra{e-ne ptice pa je lovec s tem, da so preusmerile let in se pribli`ale tlom, ujel v mre`e, napete med drevesi ali grmi-~evjem. Redkeje je lovec (ali dva lovca hkrati) vrgel bumerang ali metalno palico v jato npr. papig ali drugih ptic, da bi jih naklju~no zadel (Ruhe in Darnell, 1985).
Slika 3. Aborigin me~e metalno palico (leto 1931, Coockatoo Creek, Avstralija) (Jones et. al., 1996)
423
Kot oro`je so uporabljali ljudje od kamene dobe do Aboriginov v dana{-njem ~asu posebno oblikovane metalne palice, ki so bile smrtonosne tudi na razdaljo ve~ kot 150 metrov, vendar se niso vra~ale.
Z njimi so lovili majhno in srednjo divjad, viri pa navajajo njihovo uporabo tudi pri lovljenju rib. Nedvomno je pri tem, da se je Aborigin odlo~il, da ne bo ribe zadel s kamnom, ampak z metalno palico, imela odlo~ilno vlogo s svojimi aerodinami~nimi (in hkrati tudi hidrodinami~nimi) lastnostmi oblika krila ter specifi~na te`a relativno gostega lesa, iz katerega je bila izdelana. Kot tak{na je la`e in hitreje predrla vodno povr{ino plitke vode v bli-`ini lovca, kjer so se zadr`evale ribe, in jih hkrati zaradi razmeroma velikega (v~asih tudi ve~ kot pol metra) razpona kril ogro`ala na ve~ji povr{ini.
V naslednji {tevilki revije Les bomo predstavili {iroko paleto lesov, ki so se predvsem v Avstraliji uporabljali za izdelavo bumerangov, ter grobe osnove zgradbe bumerangov. Prav tako bomo predstavili nekatere na~ine sodobne obdelave in vrst lesa, predvsem dekorativnih, ki se dandanes uporablja za bumerange, ter posebnosti, ki jih mora izdelovalec upo{tevati pri praviloma vedno ro~ni izdelavi in izboru lesa.
4. Viri
1.    Barlow, A. (1994). Boomerangs and throwing sticks. Macmillan Education Australia.
2.    Dimantchev, G. (1998). Boomerang Puzzle, Part I., Boomerang sport, Organizations, Competitions, Records. Sofia, Bulgaria.
3.    Cassidy, J. (1985). The Boomerang Book. Palo Alto, California USA: Klutz Press.
4.    Hanns, P. (1986). Wissen und Bedeutung des Bumerangs. Wien Österreich: NE Achiv für Volkerkunde/Veröffentlichtungen, Kommissionsverlag W. Braumüller.
5.    Hawes, L. L., Mauro J. B. (1987). All about Boomerangs. Queensland Australia: Hawes Boomerangs.
6.    Jones, P. et. al. (1996). Boomerangs - Echoes of Australia CD rom. South Australian Museum: The
LES wood 52 (2000) 12
Alternative Publishing Co Pty Ltd, Dynamic Computer Solutions.
7.    Mason, B. S. (1974). Boomerangs: how to make and throw them. New York USA: Dover Publications INC.
8.    Ruhe, B. (1982). Boomerang. Washington D.C USA: Minner Press.
9.    Ruhe, B., Darnell, E. (1985). Boomerang: how to throw, catch and make it. New York USA: Workman Publishing.
10. Sager, B. K. (1996). About Boomerangs, America's Silent Sport. Ohio USA: A Plant Speak Publication.
11. Siems, M. (1996). The Ultimate Boomerang Book.
Inovativnost je eden redkih tvorcev dodane vrednosti, ki ni neposredno odvisen od vlo`enega denarja. Zato si lahko gospodarsko {ibkej{e dr`ave ravno z inovativnostjo utirajo pot v vse ostrej{i globalni konkurenci. Ta pot se za~ne pri mladih. Pokazati jim je potrebno primeren odnos do inovativnosti. To podro~je je tudi pri nas sorazmerno neizkori{~eno, zato je nastal projekt Inovacije za mlade, ki ga je vodil docent dr. Borut LIKAR v okviru PHARE MOCCA programa. Pri projektu so sodelovali Korona, Visoka {ola za management iz Kopra ter Zveza prijateljev mladine Slovenije. Cilj projekta je bil vzpodbuditi ustvarjalno in inovacijsko dejavnost predvsem na srednjih in poklicnih {olah ter vzpostaviti informacijsko podporo za vse vrste aktivnosti med mladimi ter u~itelji. V sklopu projekta je bil organiziran seminar za inovativno dejavnost, katerega gostitelj in pokrovitelj je bila farmacevtska dru`ba LEK. Seminar je potekal v prostorih tovarne LEK v Ljub-
Raziskave in razvoj
Portland OR.
12. Smith, H. A. (1975). Boomerangs. Littlehampton, Sussex, Great Britain: Gemstar Publications.
13. Veit, G. (1987). Bumerangs. München: Hugendubel Verlag.
Zahvala
Avtor se `eli posebej zahvaliti za dovoljenje uporabe pisnega in slikovnega materiala iz CD - roma Boomerangs - Echoes of Australia©, ki sta ga dala avtor dr. Philip Jones iz South Australian Museum, North Terrace, Adelaide ter Graham Coates, Production Director MindVision Interactive Pty
ljani, poskrbeli pa so tudi za prijetno vzdu{je udele`encev seminarja.
Kljub sorazmerno majhni udele`bi na seminarju pa je to seme, ki bo vzklilo
Predavatelji na seminarju (spodaj)
424
Ltd, in knjige Wiessen und Bedeutung des Bumerangs, avtor Petra Hanns, Museum für Völkerkunde Wien, zanj dr. Gabriele Weiss.
Special thanks for permission to use written and graphic material, that was given by dr. Philip Jones from South Australian Museum, North Terrace, Adelaide and Graham Coates, Production Director MindVision Interactive Pty Ltd from CD-Rom Boomerangs - Echoes of Australia©, and dr. Gabriele Weiss, Museum für Völkerkunde Wien for book Wissen und Bedeutung des Bumerangs written by Peter Hanns.
in se razraslo v vse pore na{ega `iv-ljenja. Na sklepni konferenci PHARE MOCCA programa v Portoro`u se je `e pokazal napredek v tej smeri, saj Slovenija `e pripravlja predlog oz. program, ki naj bi vklju~eval inovacijske dejavnosti v {olstvo. V okviru projekta Inovacije za mlade je iz{la tudi knjiga INOVATIVNOST ZA MLADE, ki slu`i predvsem izobra`evanju u~iteljev pri delu z u~enci in delno tudi ustvarjalnim in inovativno usmerjenim u~encem. Knjiga je plod razli~nih avtorjev, kot so prof. dr. Vid PE^JAK, Jo`ica DEM[AR, univ. dipl. pedag. in soc., Peter Fatur, univ. dipl. in`., doc. dr. Borut LIKAR, univ. dipl. in`., in drugi strokovnjaki. Skratka lep pripomo~ek za vzpodbujanje inovacij, ki niso usmerjene le teh-ni~no, ampak omogo~ajo razmi{lja-nje o uvajanju novosti v {oli in v vsakodnevnem `ivljenju nasploh. Pozitiven pristop je tudi postavitev spletne strani, ki nudi informacijsko podporo u~iteljem pri pedago{kem delu, dejavnostim mladih inventorjev ter njihovim mentorjem na strokovnih {o-lah.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je v okviru projekta "VIP - V IMENU PRIHODNOSTI" razpisala nate~aj MLADI INOVATORJI, katerega rok za prijavo je 30.6.2001.
Mirjam ZALO@NIK, univ. dipl. in`.
Inovacije za u~itelje in u~ence srednjih in poklicnih šol