VSE O TOPLARNI Večna tema pogovorov med Moščani, pa tudi v skupščini občine Moste-Polje, je brez dvoma sanacija Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana. Pri Naši skupnosti smo se odločili, da se homo <> sanaciji termoelektrarne pogovorili z odgovornimi. Pogovarjali smo se z Miklavžem Kržanom, mestnim ministrom za energetiko, Janezom Debeljakom, direktorjem TE-TO ter Jorgom Hodaličem, predsednikom Zelenih Ljubljane in članoni moščanskega izvršnega sveta, ki je odgovoren za ekologijo. Miklavž Kržan je dejai. da je ob prevzemu sekretariata za energetiko pregledal dokumemacijo v zvezi s sa-nacijo moščanske termoelektrarne in ugotovil. da so njegovi predhodniki dobro načrtovali njeno sanacijo. De-jal je, da je republika ustavila sanacijo TE-TO in predlagala kratkotrajne. začasne rešitve. predvsem uvoz kako-vostnejšega premoga. Mesto jc TE-TO posodilo denar za nakup amcri-škega premoga za kotel in kakovost-nega premoga za kotel iz rudnika Sta-nari v BiH. Mestni minister za energetiko je povedal. da za denar od obveznic nie-sta Ljubljane. namenjen za sanacijo TE-TO. skrbi Stanovanjsko-komu-nalna banka in ga ni mogoče upora-biti za druge namene. Denar so za- časno posodili TE-TO pod enakimi pogoji. kot ga hrani banka. Skoraj ves denar. približno 6 milijonov dolarjev. je šel za nakup ene ladje ameriškega prcmoga. Ta premog bodo kurili ob inverznih dnevih. po potrebi pa tudi povečali delovanjc šišenske toplarne. ki ima zmogljivosti za ogrevanje polo-vice Ljubljane. Miklavž Kržan je dejal. da se mesto zavzema za tak način zmanjševanja onesnaženosii. ki ne bi zahteval več-jih viaganj. To je mogoče doseči z ameriškim premogom. Sicer pa naj bi v TE-TO še letos en kotel zaprli. drugega pa bi čez nekaj let temeljito obnovili in ga preuredili s tehnologijo kurjenja premoga na vrtinčno plast. (nadaljevanje na 3. strani) (nadaljevanje s 1. strani) Termoelektrarna-1 oplarna Ljuhljana je eden največjih onesnaževalcev zraka v mestu. Največ strupenih plinnv verjetno vdihnejo Moščani. Sanacija tega energetskega objekta je že več let večna tema moščanske ter mestne skupščine. V TE-TO so vse pripravili za sanaeijo. le denarja ni. Mesto in republika se bosta morala odločiti, čigava je toplarna in kako se bo financirala njena sanacija. Kako to poteka, oziroma ali sploh poteka, smo se pogovarjali z odgovornimi. Direktor TE-TO o sanaciji - l.ahko na kratko predstavite Ter-moelektrarno-Topiarno? JANEZ DEBELJAK. direktor TE-TO Ljubljana: TE-TO Ljubljana je energctski objekt. ki proizvaja predvsem električno energijo in toplo vodo ter industrijsko paro. Termo-elektrarna je bila grajena v dveh fa-zah. V prvi fazi sta bila lcta 1967 zgrajena dva kotla. v drugi fazi pa še tretji. V prvih dveh kurimo lignit. v tretjem pa rjavj premog. Oba imata veliko pepela in žvepla. Lani jc TE-TO proizvedla približno 340 GWh električne energije. približno 900 GWh ogrevne toplote in 173.000 ton industrijske pare. Tako pokrivamo približno polovico potreb mesta po električni energiji. prek 80 odstotkov potreb po topli vodi in skoraj sto od-stotkov dobave industrijske pare v si-stemu daljinskega ogrevanja. Zato pa je bilo trcba pokuriti 750.000 ton pre-moga in 6.700 ton tekočih goriv. V procesu izgorevanja je tako nastalo približno 200.000 ton pepela. Na naš sistem ogrevanja je priključcnih pri-bližno 43.500 stanovanj. Vloga to-plarne v Ljubljani je jasna. To je da-Ijinski sistem ogrevanja v katerega sta vključeni TE-TO in kotlarna v Siški. ki v ogrevalni sistem prispeva pri-bližno dvajset odstotkov tople vode. Princip delovanja daljinskega ogre-valncga sistemn v Ljubl|'ani je bil !ak. da naj bi b»li porabmki ogtevani v vsa-kem primeru. - Katera goriva uporabljate pri ogrcvanju Ljubljane? JANEZ DEBELJAK: Za pridobi-vanje elektrike in ogrevanje uporab-Ijamo tri vrste goriv - premog, plin in tekoča goriva - in sicer zato, da lahko izbiramo goriva glede na ceno in raz-položljivost. Ljubljanski sistem ogre-vanja je tak. da lahko v napravah TE-TO kurimo premog in tekoča goriva. kotlarna v Šiški pa plin in tckoča go-riva. - Pri vas sta ekološko še najbolj problematična kotel 1 in 2? JANEZ DEBELJAK: Tako je. Prva dva kotla sta stara prek dvajset let. in sta tehnološko in ekološko za-starela in potrebna temcljite obnove. Tudi stroški vzdrževanja postajajo razmeroma visoki. Če bo mogočc. ju bomo čez leto dni zaprli. - Kakšen je koncept sanacije Ijub-Ijanske TE-TO? JANEZ DEBELJAK: Koncept sa-nacije predvideva napravo za odžvep-Ijevanje dimnih plinov za kotel 3. bloka 1 in 2 pa naj bi dobila novo tehnologijo. ki bo okolju primernejša. Sedanjo tehnologijo na teh dveh kot-lih bi zamenjali s tehnologijo izgore-vanja premoga na vrtinčno plast. Ta proces omogoča odstranjevanje žvc-pla že med izgorevanjem premoga. Pozneje je treba z električnimi ali vre-častimi filtri pobrati še trde delce iz dimnih plinov. Ta projekt je bil nare-jen do faze izvedbe že lani septembra. Takrat bi tudi morali začeti s sanacijo. Vendar pa ima republika drugačne poglede na uporabo goriv. Uporaba premoga je postala vprašljiva. V ter-moelektrarni nikoli ne bi gradili na-prave. ki ne bi bila okolju primcrna. Tudi drugje v svetu so termoelek-trarne v mestu. vendar so primerno ekološke in tehnološko obdelane. Ši-šenska kotlarna. kjer večinoma kurijo plin, prispeva le približno dvajset od-stotkov toplotne energije. z*ato tudi nikogar ne moti. Pri tem je seveda pomembno poudariti. da je TE-TO v začetku gradnje stala na obrobju mesta. Več variant sanacije - Ali ste v termoclcktrarni razmi-šljali o plinskih različicah sanacije TE-TO? JANEZ DEBELJAK: Seveda. Ko smo lani videli. da ja sanacija z vr-tinčno kurjavo premoga zaustavljeria. smo razmišljali tudi o možnostih za plinsko kurjenje. Plin |c skoraj ide-alno gorivo in v termoelektrarni ni-mamo nič proti plinu. Vendar sta pri plinu vedno vprašljivi razpoložljivost in cena. Družba oziroma mesto in repulika se bosta morala odločiti. kako zanesljivo oskrbo želimo imeti. Dogodki minulih mesecev so poka-zali. da se lahko zgodi marsikaj nepri-čakovanega. Mi menimo. da je takšna politika. kot smo jo imeli že do sedaj. to je naslonitev na tri vrste goriv, še najbolj zanesljiva. V republiki pa bo treba izdelati dolgoročne strateške usmeritve glede stopnje zanesljivosti oskrbe. Po naSem mnenju, ki je na-stalo na osnovi analiz. bi bilo še naj-bolje. če bi v TE-TO vsaj deloma ostali na premogovi tehnologiji. ki pa bi bila tako ekološka obdelana, da ne bi pretirano škodovala okolju. kar za-deva pepel in žvcplo. Imamo pa izde-lan tucli projekt, po katerem bi lahko en kotel v celoti napajali s plinom. - Kakn lahko na zmanjšanje ones-naževanja vplivate z izbiro premoga? JANEZ DEBELJAK: Razlike med vrstami premoga so velike. Ra-zlike mcd ekološko najbolj in najmanj primernimi vrstami so lahko tudi de-setkratne. To pomeni, da imajo neka-tere vrste desetkrat manj pepela in žvepla kot druge. Premog, ki smo ga uvozili iz ZDA, sc je pri uporabi izka-zal izredno dobro. tako v ekološkem kot v tehnološkem smislu. Ravno ameriški premog je desetkrat boljši od domačih vrst premoga. Vendar je treba vedeti. da ga je treba plačati vnaprej in da je financiranje nakupa precejšen strošek. Ta premog jc v luki Koper sicer bistveno cenejši od na-šega zasavskega, po plačilu uvoznih stroškov in carin pa je domačemu pre-mogu le konkurenčen. ne pa tudi ce-nejši. - Katero gorivo bi bilo najbolj pri-merno za TE-TO? JANEZ DEBELJAK: V termo-elektrarni imamo pripravljene vafi-ante za vsa goriva in se posebej ne zavzemamo za nobeno. Iz izkušenj vemo. da se ni dobro odločiti za eno samo. Sicer pa mislimo. da je idealen plin. čc ga je mogoče dobiti po pri-merni ceni. Primeren je lahko tudi premog. če je kakovosten ter pri-merno tehnološko in ekološko obde-lan. Sanacija kot politični ________problem________ - Kot kaže, jc sanacija TE-TO bolj političen kot pa ekološki problem? JANEZ DEBELJAK: V obdobju uvajanja demokracije in večstrankar-skcga sistema si vsaka stranka žcli pridobiti popularnost. Tako mogoCe nesanirana toplarna komu koristi vc-liko bolj. kot pa čc bi bila sanirana. V TE-TO si srčno želimo. da bi tcr-moelektrarno sanirali. Vendar pa po-tem ne bi bila več predmet politike. ker za stranke ne bi bila več zanimiva. Nesanirano toplarno pa je mogoče s pridom uporabiti v predvolilnem boju. Tehnično gledano mi sanacijo lahko opravimo. - Vendar pa ste v TE-TO že marsi-kaj storili za čistejše okolje? JANEZ DEBELJAK: Rcs je. Kljub temu. da se generalna sanacija toplarne še ni začela. pripravljamo postavitcv odžvepljevalne naprave na tretjem kotlu. Polcg tega pa smo med letošnjim remontom opravili dve zelo pomembni rekonstrukciji. Zaradi zmanjšane potrebe po elcktrični enor-giji v Slovcniji smo predelnli iurbo agrcgai 2 iz odjcmno-kondenzacij-skcga v protitlaeni agregat. To po-nicni. da lahko zdaj pridobimo iz enega kotla toliko toplote za ogreva-nje mesta. kot smo jc do sedaj iz dveh. To tudi ponieni. da ne bomo vcč greli Ljubljanice in da bomo pro-izvcdli za maicnkost manj elekirične cncrgijc. Ce bo tako drugi kotcl delal namesto prvega in drugega bomo po-kurili približno za polovico manj pre-moga. kar bo imclo pozitivcn cko-noniski in ekološki učinek. Kcr se ni začela obnova in revitalizacija prvega in drugega kotla po prejšnjem sanacij-skem programu. smo sami začeli pre-delavo dimnih kanalov. Tako bomo zdaj dimne pline iz enega kotla peljali skozi dva elektrofiltra. S tem bomo dosegli. da bodo dimni plini bistveno boljc očiščeni trdih dclccv. Uspelo pa nam je uvoziti tudi nekaj ameriškega premoga. ki jc dcvet clo desetkrat boljši od domačih. Kcr jc ta prcmog ekološko bolj sprejemljiv. ga bomo v Ljubljani kurili. ko bo najbolj kri-tično. Zaradi finančnih težav pa nc morcmo nabaviti vcčjih količin tega premoga. (Nc smemo tudi) pozabiti. da imamo doeovor. da bomo pokurili 400.000 ton trboveljskega in 100.000 ton velenjskega premoga. V nasprot-nem primeru bi morali la rudnika za-preti. Če iz kakrSncga koli razloga. ne bi mogli dobiti premoga iz tujine. bi tako Ljubljana pozimi bila neogre-vana. O vsem tem je potrebno razmi-šljati. Prihodnje leto pa nameravamo predelati kotel 1 in 2. tako da bomo lahko v njiju kurili premoge z večjo kurilno vrednostjo. ČIGAVA JE TE-TO? - Nc ve se še, ali je TE-TO skrb mesta ali republike. Mesto je denar za sanacijo zbiralo z obveznicami, repu-blika pa naj bi denar, namenjen za sanacijo, namenila za sanacijo šo-štanjskih tcrnioelcktrarn. JANEZ DEBELJAK: Koliko mi je znano. tudi sanacija v Šoštanju zaradi pomanjkanja dcnarja ne napreduje. Denar od mestnih obveznic smo do-bili kot posojilo za nakup uvoženega prcmoga. To pomeni. da je bil upo-rabljen za ekološke namene. čeprav je bil kot posojilo zelo drag. Treba je vedeti, da je ladja premoga vredna od 3.5 do 5 milijonov dolarjev. To pa je ogromno denarja in prevelik zalogaj za nas. Predvideno pa je. da bo do sanacije TE-TO prišlo ob sodelovanju repubiike in mesta. Vendar je lani prišlo do reorganizacije slovenskega elektrogospodarstva. mesto in repu-blika pa se še nista dogovorila kako bo s TE-TO. Najbolj ugodno bi ver-jetno bilo. če bi oba kot solastnika sodelovala pri uporabljanju in sofi-nanciranju sanacije. Seveda pa se lahko naša proizvodnja usmeri bolj na pridobivanje elektrike ali pa toplote. To bo odvisno od interesov obeh last-nikov in od potrebe po elektriki in toploti. Če zaradi upada proizvodnje ne bomo potrebovali toliko elektrike. bomo niorali spremeniti tehnologijo za proizvodnjo toplotne energije. Mo-goče je tudi. da postanemo mestna elektrarna. O vsem se bo potrebno dogovoriti. - Kakšen je vaš trenutni status? JANEZ DEBELJAK: Trenutno smo popolnoma samostojno druž-beno podjetje. Lastništvo še ni jasno. je pa povezano z zakoni o lastninje-nju. Verjetno se bo oblikoval upravni odbor. ki bo sestavljen iz predstavni-kov lastnikov. in bo termoelektrarni moral določiti tudi prihodnji razvoj. - Ali bo stanje v TE-TO do končne sanatije zelo kritično? JANEZ DEBELJAK: Menimo. da bi z vsemi izboljšavami. ki smo jih že naredili in jih še bomo. do končne sanacije še nekaj let lahko obratovali v zadovoljstvo naših porabnikov. Ve-lika sanacija se Se ni začela. in ni še odločeno. kakšna bo. vendar pa so vse podlage strokovno pripravljene. problem je le denar. Ker smo pred\ i-devali. da bo končna sanacija prestav-Ijena še za nekaj let. smo že letos izvedli te ekološke akcije. da bi kon-kurenčnost termoelektrarne povečali. ZELENI0 SANACIJI - Kako je s sanatijo TE-TO in ko-likn občina Moste-Polje pri njej sode- luje, saj verjetno Moščani vdihnejo največ žvepla? JORG HODALlC. predsednik Ze-lenih Ljubljane in član moščanskega izvršnega svcta. ki je odgovoren za področje ekologije: Po uradnih infor-macijah Moščani ne vdihnejo največ tega žvepla. čeprav jaz osebno nisem tega mnenja. Po uradnih meritvah. ki jih je opravil Hidrometeorološki za-vod gre največ žvepla v širšo okolico. Moste niso toliko obremenjene s tcr-moelcktrarno. čeprav sem že večkrat opazil. da pozimi okoli TE-TO sneži. medtem ko v drugih delih Ljubljane ne. To pomeni. da morajo obstajati kondenzacijska jedra. okrog katerih se zbira vlaga. Čeprav je res. da so to verjetno fini delci in ne toliko žveplo. Meritve pa so bilc opravljene za žve-plove okside. ki gredo verjetno res v širšo okolico. Po drugi strani pa analize zdravstvenega stanja otrok. ki jih je opravil moščanski zdravstveni zavod. kažejo. da so otroci. ki žive v bližini termoelektrarne. bolj nag-njeni k pljučnim boleznim kot njihovi vrstniki. ki žive drugje. Žveplo pa se vrača v obliki kislega dežja. ki ško-duje Ijudem in gozdovom v okolici Ljublj«ine. - Medtcm ko je moščanska ternto-elektrarna sporna že več let, pa šišen-ske toplarnc nihče niti ne opazi. JORG HODALIČ: To je res. in tudi so razlogi za to. Termoelek-trarna-Toplarna Ljubljana je pred-vsem termoelektrarna in šele potem toplarna. Za spor med mestom. repu-bliko in slovenskim elektrogospodar-stvom v TE-TO niso nič krivi. Se zdaj namreč še ni jesen status termoelek-trarne. Med moščansko termoclek-trarno in šišensko toplarno je razlika tudi v kurjavi. saj v Mostah kurijo premog. v Šiški pa plin. Moščanski izvršni svet. je pri celotni zadevj pre-cej nemočen. Občina nima nobenega dcnarja za sanacijo. Lahko le priti-skamo na odgovorne. koliko pa lahko s tcm dosežemo. pa je vprašanje. Dej-stvo je. da neposrednega vpliva na sanacije občine Moste-Polje nima. - Odločitev o tehnologiji sanacije še ni padla? JORG HODALlC: Za tchnologijo se še niso odločili. saj sta oba lobija. plinski in premogovni. zclo močna in imata vsak svoje argumcnte. svoje do-bre in slabe strani. Mnenje Zelenih Ljubljane. ki smo ga dlje časa stro-kovno pripravljali. pa je. da je plinska varianta tista. ki je ekoloSko in eko-nomsko v končni fazi najbolj sprejem-Ijiva. Ce gledamo širše. od kislcga dežja do stranskih vplivov, pa je zane-sljivo cenejSa. Seveda ima svoje slabe strani. To pomcni. da bi bilo treba tcrminal dodatno povečati. to tudi pomeni celoletni odvzem plina. Polcg tega pa tudi plin ni ekološko neškod-ljiv. Vendar če uporabljamo domače vrste premoga. ki so zelo nekako-vostne in imajo tri ali več odstotkov žvepla. jc to katastrofa. - Kako pa se je obnesel ameriški prem<»f>? JORG HODALlC: Zelo dobro. V termoelektrarni so bili sprva precej skeptični. ker so ga poskusno pokurili le nekaj. vendar sc je dobro obnesel. kcr ima skoraj desctkrat manj žvepla in manj je tudi pepela. - Ali je pepel iz TE-TO radioakti-ven in nevaren? JORG HODALIČ: Radioaktivno je vsc. Tudi mi smo radioaktivni. Vendar pa jc po podatkih termoelek-trarne radioaktivnost pepela Se naj-manj problematična. Z meritvami so dokazali. in ni razloga. da jim ne bi verjeli. da je to sevanje skoraj manjše kot ozadje. Radioaktivnost je še naj-manjši problem. Bistveno nevarnejši so žveplovi in dušikovi oksidi. PLIN KOT PRIMARNO GORIVO - V katero smer naj bi se razvijala tehnologija v TE-TO glede na lo. da ste Zvleni predvscm za plinsko kur-javo? JORG HODALJC: Kotcl 1 in 2 sta že po vseh merilih in standardih do-trajana. V programu je bilo. da bi ju s prihodnjo kurilno sezono izključili. Kotel 3 pa bi lahko dodatno čistil dimne pline. Namesto kotla 1 in 2 naj bi urcdili en kotel po tchnologiji vr-tinčnega sloja. in bi bilo mogoče dimne pline dobro nadzorovati. tudi če bi kurili premog ali uporabili kakšno drugo tehnologijo. Za plin pa to kuriščc ni primcrno. V vrtinčncm sloju je moč nadzorovati nastajanje dušikovih in žveplovih oksidov in izločati elektrofillrski pepel. Ce bodo morali kuriti na premog. potem je to zanesljivo najbolj sodobna tehnolo-gija. Še vedno pa menim. da mora biti plin poglavitna varianta. premog pa le rezerva za pokrivanje povečane po-rabe in če ne bi bila mogoča dobava plina. - Kako pa kaže z ekološkimi poso-jili? JORG HODALIČ: TE-TO je vključena v slovenski ekološki pro-jekt. ki je vreden približno od 300 do 650 milijonov dolarjev. Vanj so vklju-čene vse slovenske termoelektrarne oziroma toplarne. Za tehnologijo se še ne ve. - Vendar je, kot kaže, sanacija TE-TO ustavljena? JORG HODALIC: Mislim. da je to bolj republiška odločitev. Mestni izvršni svet pa sanacijo termoelek-trarne zavira. čeprav je deklarativno za sanacije. dejansko pa zavira slo-venski ekološki projekt. ki se je v res-nici začel kot Ijubljanski ekološki pro-jekt. Predsednik mestnega izvršnega sveta Marjan Vidmar tega še vedno noče podpisati. čeprav gre v tej fazi - samo za načelen sporazum. V njem ni ničesar o tem. kakšna bo tehnologija v posameznem primcru, ne o načinu odplačevanja dolgov. Gre semo za načelen pristanek. mestna vlada pa še tega ne da. Nujno je treba poudariti, da se tu kaže nasprotovanje ekološki sanaciji Ljubljane. Vendar mislim, da gre pri tem za osebnc interese, osebne zamere, ki s tako zadevo ne bi smele imeti nič skupnega. - Tako postaja sanacija TE-TO bolj politično kot pa ekološko vpraša- JORG HODALIČ: Res je. O tem je treba doscči politični konsenz in potem ta zalogaj tudi pogoltniti. Mi-slim. da bi bilo najlažje, če bi dobili posojilo Svetovne banke pod rela-tivno ugodnimi pogoji. Svetovna banka ima tudi skupine strokovnja-kov. ki nadzorujejo tehnološko-fi-nančni del uporabe teh sredstcv. Po-trebujejo pa zagotovilo. da bomo po-sojeni denar tudi vračali. Če bo Sve-tovna banka ugotovila. da denarja ne bomo mogli vračati ali pa da je tehno-logija zgrešena, potem najbrž tudi ne bo dala denarja. Zato morajo biti re-šitve prave. Ta posojila pa so ugodna. ker,so manj obrestovana kot običajna razvojna posojila. - Ali nameravajo Zeleni Ljubljane poiskali politične zaveznike v zvezi s sanacijo TE-TO, ne samo v De-mosu, temveč tudi v opoziciji? JORG HODALlC: Bojim se. da ima Demos zgolj polna usta tega. da je treba termoelektrarno sanirati, saj mestna vlada. ki je Demosova vlada. zavira sanacijo. Tudi podpredsednik mestne vlade Peter Jamnikar. član Zelenih. je odstopil zaradi nerazumc-vanja v mestni viadi za ekološke pro-jekte. - Ali je v Ljubljani sploh mogočc dnseči politični konsenz o sanaciji TE-TO? JORG HODALlC: Mislim. da je to nujno. Demos nam sicer deklara-tivno ponuja sodelovanje pri ekolo-ških projektih, vendar ne vem. če se bo kaj premaknilo. Verjetno bomo morali iskati zaveznike drugje, pred-vsem v LDS in SDP. saj imajo oni v svojih programih zelo močno izra-ženo ckološko komponento in ekolo-ške frakcije v stranki. Če so strokov-njaki. ne vidim razJoga, zakaj ne bi z njimi sodelovali, saj gre za dobro nas vseh. Če mestna vlada zavira eko-loško sanacijo Ljubljane. se o tem z njo nimamo več kaj pogovarjati. - Skoraj vsaka stranka v Ljubljani je v svoji predvolilni boj kot eno pred-nostnih ekoloških nalog vključila sa-nacijo TE-TO. JORG HODALIČ: Tako je. To so vsi govorili. ko pa je treba kaj nare-diti. ne storijo ničesar. Če mestna vlada ni dovolj agresivna. da bi prido-bila denar iz republiškega proračuna. je to njena napaka. Sicer pa o stro-kovnosti Ijudi v TE-TO ne dvomim. Oni imajo zvezane roke po politiCni in ne strokovni strani. Lahko predlagajo strokovne rešftve. ki so prave. potem pa bo kak lobi odločil drugače. VTE-TO imajo sičer pripravljenih več vari-ant sanacije. ja? pa mislim. da je vedno najbolje. da je plirr piimarno gorivo, kurišče premoga z vrtinčntm slojem pa v rezervi. ZDENKO MATOZ