Razstavljajo: Ernest Artič, Elena Churnosova, Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Lučka Falk, Erna Ferjanič, Irena Gajser, Rebeka Golob, Nataša Grandovec, Stojan Grauf, Azita Hedayati, Cvetka Hojnik, Marko Horvat, Natalija Juhart Brglez, Jožef Jurič, Špela Kobal, Zdravko Kokanović - Koki, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Katja Kozjek Varl, Albin Kramberger, Jože Kramberger, Anka Krašna, Blažka Križan, Kaja Lukač, Slađana Matić Trstenjak, Marijan Mirt, Samo Pajek, Marko Pak, Ludvik Pandur, Polona Petek, Vojko Pogačar, Gregor Pratneker, Aljana Primožič Fridauer, Janez Rotman, Zoran Rožič, Lucija Stramec, Maja Šivec, Stojan Špegel, Mira Uršič, Oto Vogrin. DLUM 2022 2 Nagovor kuratorke V pozivu na letošnjo obnovoletno razstavo, ki se ozirala na načela razvrstitve del v skupine glede na je v svoji dolgi zgodovini presnavljala v odzivu na motiviko, tehniko ali slog, čeprav včasih tudi, marveč družbene spremembe, a v tem skušala ohranjati sem bolj sledila intuitivnemu sosledju pripovedi del. svoj smoter in bistvo pregledne društvene razstave, Preden pa se sprehodimo od umetnika do umetnika sem v podani temi – AB HINC »Od zdaj naprej« – tokrat se jih na razstavi predstavlja kar 41 – gre – bila skoraj izključno radovedna. Še preden so zahvala vsem, ki jih je spodbodla misel »Od zdaj začele moj nabiralnik polniti prijave na razstavo, naprej«, in pa tistim, ki ste v zastavljenem izzivu pa sem mnogo razmišljala, o poteh ustvarjanja, preoblikovanega krožnika za dobrodelno avkcijo društvenega delovanja, možnostih izraza, izbirah prispevali svojega. Morda ste bili tudi vi radovedni, tem, o potencialih, izgledu in preživetju umetnosti in morda sta tudi vas – kot mene – motivirala misel in ustvarjanja od zdaj naprej. Brskala sem po teorijah upanje, da poskušamo od zdaj naprej v umetnosti in domnevah, kakšna naj bi bila umetnost čez 100 in v DLUM več ustvariti vsak zase – skupaj – drug za let, ko bo (res upam, da bo) DLUM prešteval že drugega. dvestotice. Doug Aitken (1968–) si recimo zamišlja, da bo umetnost takrat živela enakopravno tako v ________________________________________ hitro bežeči se reki podob in interpretacij, obenem V simpatičnem razmerju do starega logotipa društva pa v počasi premikajočem se hrepenenju po resnični DLUM in kakor v spoštovanju do dolge in pisane in neponovljivi osebni izkušnji. Moji odgovori niso tako zgodovine društva nas v pritličju galerije pozdravi poetični, a tudi le poskusi in hipoteze, nerazdružljivo lesen kolaž Zmaga Kovača z naslovom Zmajevo speti v želji po zaupanju, spoštovanju, sodelovanju oko. Gradijo ga štirje elementi, sorodni mističnosti in iskanju poti – do sebe in do drugega, v umetnosti legend o mogočnih bitjih, v katerih – ne glede na to, in izven nje. katero stran zastopajo – praviloma nastopajo v vlogi Na nek način so vsi prijavljeni umetniki s svojimi deli, varuhov skrivnosti in modrosti. Cena le teh zahteva vsemi tako raznovrstnimi in različnimi – kot v teoriji ogromno žrtev, a nagrada je vedno vrednota, vredna magnetizma – na temo prav tako odgovorili s svojo vsake žrtve. Je ta skrivnost, nagrada – umetnost? intimno in legitimno hipotezo. Zmago Kovač kot drugi pol Zmajevega očesa V besedilu sem skušala predstaviti in opredeliti vsako razstavlja tudi svojo ekspresivno krajino, ki diha toplo izbrano delo avtorjev na razstavi, a se zna zgoditi, da atmosfero v ravnovesnem spletu likovnih gradnikov je od pisanja do dejanske razstave prišlo do kakšnega slike, v suvereni igrivosti potez in v spontani ter odstopanja, saj postavitev razstave narekuje šele logični rabi komplementarnih barv, predvsem pa v fizičen prostor galerije in mnogoplastni dialog med izjemnem občutku za svetlobo, ki travnik napolnjuje razstavljenimi deli. Pri pisanju pa se praviloma nisem z eteričnostjo. DLUM 2022 3 Paralelno tej svetlobi in naravi sije tudi luč, s katero papirja. Minimalizem krhkosti v opartistističnem je Lučka Falk ožarila in podpisala svoje Sonce na vtisu Blažkinih slik pa paradoksalno zaznamuje tudi hribu. Migotavost intenzivnih in mnogopisanih nasičenost, domala horror vacui kompozicije, v kateri sestavin abstrahirane pokrajine je stopnjevana v se kljub vsemu počutimo varni. mnogoplastnosti slikarkinih vtisov in njih doživljajskih Res se mnogo umetnikov na letošnji razstavi ozira kontrastov, v katerih zmagujeta moč umetniškega navzgor, kot da bi tam – ad lucem – iskali odgovor, izraza in življenjski optimizem. ali vsaj pomiritev. Narava je zares neskončna, neizčrpna in radodarna Ernest Artič se je – tako je videti – ozrl ravno tja, v v deljenju navdihov. Včasih tudi edina. nočno nebo, posuto z zvezdami. Njegova likovna Polona Petek se v iskrenem čudenju vanjo vedno pripoved deluje kot slikarski zapis fotografskega znova rada vrača. V ponižnem pogledu proti posnetka, v katerem se neskončnost odseva v krošnjam v času njihovega zenita se v intimni duhovni kontrastu z drobljivimi zapisi oljnega čopiča, bežen izkušnji odmika od realističnega upodabljanja in slika pollockovski pridih pa je preglašen v preskrbni v suverenih, skoraj neoimpresionističnih potezah gradnji kompozicije. Zdi se, da je umetnik v galerijo čopiča, iz katerih se nam živ prizor vitalnih barv v naselil v okvir ujet primerek delca kozmosa, ki je očesu sestavi v lastno kontemplativno doživetje, simbol celotnega sartrovskega neoprijemljivega v razmerju do slikarke, njenega procesa – katerih mobila. V naslovu dela pa – ekvivalentnem naslovu mrežnih sledi in prosojnosti ne zabriše –, njenih del filma iz leta 1976 – tli želja po miru in povezanosti. in njegovih navdihov. Kam in kako lahko seže svetloba, kako se spremeni na Impresije igre gozdnega podrastja, vej, listov, svoji poti, kako preobraža simbolno prizorišče tišine, vetra in svetlobe je v svojem jeziku, z belim tušem obokane s krošnjami, pod katerimi stopata figuri v na antracitni papir ‘zapisala’ Lucija Stramec. Vtis sicer urbani pokrajini noči, je bistvo raziskovanja na intimnega pogleda v naravo zaznamuje spomin na sliki Gregorja Pratnekerja. Poetika pripovedi neke ledene rože ali brušeno steklo, saj s ponavljajočim osebne zgodbe se lušči v soočanju komplementarnih risanjem drobnih diagonalnih črtic, ki so imanentne in povsem različnih nanosov barve, ki nas v svetlobi, ustvarja obris podob na način, kot da bi s poslednjem pointilističnem posegu plesa snežink peresom in ne z nožkom dolbla v grafično matrico, in odbleskov svetlobe pustijo v atmosferi eteričnega pri odtisu črnine pa bi zasijala svetloba. vzdušja. Intriganten ustvarjalen in likovni kontrast pravkar Oto Vogrin se predstavlja z delom iz svojega predstavljenega dela je umetnost Blažke Križan. najnovejšega ciklusa, v katerem platna naseljuje Domišljijska in organska polja pentelj in krivulj slikarka s krajinami iz različnih koncev Slovenije in Evrope. snuje s kratkimi rezi v papir, ki jih v zadnjem obdobju Panoramsko pokrajino žgočega poletja, ki jo je ne zaključi in raje privzdigne v prostor, da ob prehodu ‘povozil’ avtocestni odsek, je pokril z meglico, z svetlobe skozi reže skoznje zasije rdeča barva, ki jo znamenjem zastrtega ali pozabi podvrženega je predhodno nanesla na zadnjo stran sicer belega pogleda. Svojo prisotnost v naslikanem prizorišču DLUM 2022 4 je v maniri Banksyjevega podpisa zabeležil v konturi prepoznamo kot simbol prepričanja, da ”biti varen grafičnega odtisa avtoportreta. pomeni biti tiho in biti ‘slep’”. Vizualno popolnoma drugačen sprehod po urbani S simbolom maske se na svojih tokratnih delih srečuje krajini Slomškovega trga je barvni sitotisk Natalije tudi Samo Pajek. V asemblažu združuje različne Juhart Brglez. Svet, ki ga poznamo, namreč ne materiale, njihove teksture in odseve, kombinira podaja kot kanon, ampak ga razume le kot eno različne tehnike in prijeme, od risbe, vpadljivega izmed možnosti. V preprosti, izjemno natančni, akrilnega kolorita, fotografije, podobe gledalca v arhitekturni in prostoročni risbi sopostavlja mnoge, zrcalu. Kot kosi spomina se združujejo uporabljeni tudi spregledane podrobnosti mikrovedute v različne gradniki v nove zgodbe ohranjenih, pogosto perspektive in odnose, s čimer opominja, da je vsako polomljenih, popačenih drobcev, ki naj nosijo življenje situacijo mogoče videti tudi drugače. Modrina naprej. Pri tem pa se nam neprenehoma vsiljuje elementa vode mehča kompozicijo, hkrati pa kaže vprašanje: ali je res samo prihodnost neznanka? na pogosto prezrto nujnost naravnega za urbano. Jasna Kozar se na letošnji razstavi ukvarja ravno Na razstavi se letos prvič predstavljata dva nova s tem vprašanjem in stopa tako v motiviki kot v člana DLUM, a začnimo z njo, karikaturistko Aljano koloritu stran od temno ekspresivnih koronskih Primožič Fridauer, ki nas bo popeljala v drugačen upodobitev v racionalnejše raziskovanje zgodb prvih motivni in vsebinski svet. Pronicljiva opazovalka visokih civilizacij. V bleščeče poudarjeni svetlobi in dogajanja v družbi neguje svoj prepoznaven vehementnih potezah nosi njena risba posebno slogovni podpis v značilnih figurah, nazornih izrazih vlogo in moč, ki jo še podkrepi slikarkino zanimanje in gestah, nenazadnje v zvestobi tehnike tuša in za evolucijo arhetipov in piktogramsko hieroglifno barvnih svinčnikov. Njena domišljija in izbrani likovni pisavo. stil, neposreden v podajanju družbene kritike, sta Tudi Angelska sodba mlade slikarke Rebeke Golob več kot dobrodošla pomladitev društva, poleg tega nam razodeva drugačno ustvarjalno smer od pa nujen in humoren odziv na sodobne in aktualne njene prejšnje, saj gre za portret v značilni maniri društvene zadrege. in drži starih mojstrov. Podoba močne, stroge, Nedvomno je od zdaj naprej ena takšnih travmatična emancipirane ženske, ki z vzvišenim pogledom zre v izkušnja pandemije, z njo povezani ukrepi in njihove gledalca, v njej pa prepoznamo – morda nenamerno posledice. – avtoportretne poteze, tako deluje kot likovno- tehnična študija, a tudi kot analiza jungovskih Fotografija Maje Šivec na razstavi – kot tudi velik del nezavednih plasti duše. opusa fotografinje v zadnjih letih – opominja ravno na to temo. Golo, frontalno žensko telo, apolinično Čeprav je ustvarjalno zanimanje Kaje Lukač osvetljeno pred temo nevtralnega ozadja, stoji v osrediščeno v slikanju portretov, v katerih jo najbolj samozavestni drži, v zavedanju svoje človeškosti zanimajo ravno notranje, očem skrite plasti človeške in ranljivosti. Njena usta, njene oči pa prekrivata duše in osebnosti, se na razstavi – v logičnem dve maski, simbol tega, kar lahko prepogosto nadaljevanju omenjenega motiva – predstavlja z DLUM 2022 5 delnim aktom, pol zakrito žensko figuro. Primarnemu med analognim in digitalnim ter možnosti njunega raziskovanju čustvenih premis in čutnih not je pripisati sodelovanja, je Bogdan Čobal, ki se letos na stopnjo večjega realizma na obrazu portretiranke, razstavi predstavlja z delom, ki je vzklilo ravno iz medtem ko poteze prostorske umestitve in prosojni tega raziskovanja. Torzo s procesualnega vidika sledovi razlitih barvnih kapelj pridodajajo atmosferi nastanka zrcali princip klasične grafične tehnike, in doživljanju. ki pa je z intervencijami novih digitalnih grafičnih Elena Churnosova se v portretu ženske s črnimi postopkov lahko reproducirana v neštetih variacijah lasmi ravno tako navezuje na tradicijo realistično in alternativah, pri tem pa lahko – ali pa ne – ohranja zaznamovanega portretnega slikarstva ruskih vizualno podobnost originalne zamisli. Repeticije korenin. Upodobitev ima pridih minulega sveta, v istega motiva so načini, opcije, celota pa narekuje pogledu ženske golih ramen pa nemo odkrivamo poskus odgovora na vprašanje: kam od zdaj naprej? intimno premišljevanje, ki korenini morda ravno tam S surrealistično pokrajino v mešani tehniki z v preteklosti. Ali pa nasprotno, ‘od zdaj naprej’ gleda izstopajočim lotosom vstopamo v izrazni svet v prihodnost. Stojana Špegla. Številčnost slojev, ki jih umetnik Vprašanje, ali bo ta prihodnost svetla, se razkriva na razvija v več likovnih medijih, je v razmerju z izvirno delu Azite Hedayati. Dve ploskoviti figuri v značilnih idejo nastanka slike, ki korenini iz nanotehnologije. avtoričinih potezah, naslikani v arhitekturi in z atributi V njej je lotosov fizični cvet – kot edini, ki se nikoli ne vzhodnjaškega sveta in prav takim zemeljskim in umaže – model za raziskovanje in kreiranje novih azurnim koloritom, sobivata v tihem intimnem materialov, ki ohranjajo učinek lotosa. Tudi tukaj je dialogu. Njun pogled, ki je usmerjen v obiskovalca, pogovor med raznorodnimi elementi slike bistven iz intime prehaja v povabilo v zgodbo in hkrati skrb, za razumevanje sporočila vezi med preteklostjo in da v hitrosti sprememb in želja izginjajo kulture, prihodnostjo, med naravo in umetno ustvarjenim. vrednote, običaji. Vojko Pogačar na današnji razstavi v ponavljajočem Totema novega člana DLUM, ilustratorja in se vzorcu barvno gramatično artikulirane podobe oblikovalca Marka Horvata, grafični ilustraciji, kakor da preverja svojo likovno sposobnost v merilu ki v odločnih barvah in krepkih linijskih obrisih točnosti čustvenega izraza. Preigrava namreč spominjata na enostaven in vpadljiv slog Wade potencial barv in možnosti načel kompozicije, ki naj and Leta, predstavljata v izboru motiva in v vsebini v sozvenenju govorijo natančen jezik čustev. Detajl nekakšen vezni člen med preteklostjo, sedanjostjo in iteracije in celoti delujejo kot simbol intimnih postaj prihodnostjo. Sta simbola zaupanja in dušna vodnika, v ciklu življenjskih izkustev. ki naj spajata staro z novim in se presnavljata v višji, Avtentična likovna govorica Katje Kozjek Varl nesmrtni namen – kot alegorija umetnosti same. je zaznamovana z živopisano paleto barv Dobrodošel, Marko! pravokotnih polj, ki nastajajo v odmišljanju oblik in Eden izmed prvih, ki ga je na našem prostoru v igri preigravanja izbranih elementov abstraktne začela zanimati računalniška grafika, razmerje slike. Barvna ploskovitost, struktura posameznih DLUM 2022 6 nanosov, uporaba različnih tehnik in odtisov gradijo vezane na zaskrbljenost s človeškim odnosom do perspektivo v globinah stičnih razpok in iščejo narave. V zemeljskih pastelnih odtenkih abstraktne alternativne prostore. kompozicije – v katerih prepoznamo odvod tudi Od globokih razpok in pestrosti barv, od katere se njegovih starejših linorezov z enakim naslovom je obrnil tudi sam, stopamo na pot dvokrilnega in pri katerih se nam prikrade misel na vse večjo kriptograma Janeza Rotmana. Ravnino slikarskega onesnaženost planeta – malone strogo opominja polja je avtor razgibal s pomečkanimi grafitnimi na našo minljivost, večnost pa – narave. zaplatami in naselil z narisanimi krakelirami, da Sled narave je prisotna tudi na delih Irene Gajser. plošči v informelovski gestikulaciji delujeta kot Slikarka v monokromatskem prestopanju preigrava preprogi, prepredeni z nitmi, v katerih v konotaciji osnovne geometrijske forme, na katere s svojih rok na zgodovinsko vsebino diptihov zaslišimo liričen vsipa pesek kot dialog s kreatorko Zemljo, v katerem jezik materialnosti in tekstur. se rojeva posebej pripovedna granulacija ploskve, Sijoča belina prav tako diptiha Cvetke Hojnik sije ki se na drugih mestih razlije v lazurno gladkost v posebni svečanosti, ki jo zaznamujeta skoraj modrine. Umetničin pogled je navdahnjen od zgoraj, suprematistična abstrakcija in kompozicijska Ex supra, in ustvarja v slikarskem delu specifične harmonija. V reliefni teksturi stičnih platen, ki entitete, ki pripovedujejo zgodbo človekovega motivirajo percepcijo v prostor in pa v decentnih poseganja v naravo. zgoščeninah sivine se zrcalita umetničino Fotografija Marka Paka prav tako razkriva avtorjevo razumevanje nujnosti polarnosti, hkrati pa ekološko zavest o pospešeni degradaciji naravnega nenehnega prehajanja od kaosa k redu in obratno. okolja. Ta je vzpostavljena v soočenju na eni Ravno zato od optimizma prehajamo na drugo stran, strani abstraktnega vzorca na betonski steni – k drugačnemu diptihu. ustvarjenega iz sledi potrošništva in žrtev dreves, ki vendar asociirajo na naravno zaraščenost gozda Ponavljajoči se motiv črnih vreč za smeti v ciklih – na drugi debla še živega drevesa breze. Absurd Anke Krašna – v jukstapoziciji s kakor rentgensko človeških posegov v naravo, ki alegorično išče pot podobo vsebine na drugi strani – vse bolj jača spet k sebi. njegov paradoksalen pomen: manjvrednosti in še zmeraj (seveda navidezne) enakopravnosti (ženske). V navezavi na iskanje svojega prostora in vračanje Globoko intimna izpoved dela, ki nosi naslov Od se obračamo k prvemu kiparskemu delu na razstavi. zdaj naprej tako priča o kanonu vrednot družbe, v Po lanskem paru hibridnih zverinskih figur je Marijan katerem je določene stvari potrebno zavreči, tako Mirt letos v galerijo povabil dvojico v črnino odetih, fizično kot iz spomina. Vsaj navidezno. bledoličnih zajcev atletskih človeških postav in prav Delo krožne oblike, vpeto na kot podpis prepoznavne tako človeških, modrih oči. Njuno telo ni več tako veje Stojana Graufa v pregovornem naslovu giacomettijevsko mršavo kot na prejšnjih figurah opozarja na sorodne, a druge vrednote človeštva, in je še bližje flanaganskim zajcem. Pa vendar sta Mirtova zajca – človeka: negibnih udov in bleda od DLUM 2022 7 strahu, nemirnih, velikih preplašenih oči. Figuri ne se zlijejo čez omagane kapljice v mavrico, govori opominjata samo na krčenje naravnega habitata, jasno in velikopotezno, ustrezno formatu slike. ampak na stisko beguncev, migrantov …, in vseh, ki Umetnost Albina Krambergerja prav tako prevevajo iščejo svoje mesto pod soncem. spomini – na morje. Zgneteni so v svojevrstnem Druga plastika je tudi zadnja te vrste na letošnji abstraktnem soočanju posameznih umetnikovih razstavi. miselnih spominkov na morje in zapečateni s V epoksi smolo ujeta in ožgana lesena skulptura fauvističnim pridihom ter barvnimi štihi potez, ki se Špele Kobal z naslovom Neprebrana knjiga daje valoma preobrazijo v oblačne in sončne pastele. vtis duchampovskega ready-made in funkcionira Krambergerjeve meduze plavajo v temperi, a kot večsimbolni artefakt. Živimo v skrajnostih: po posedujejo vzdušje grafičnega odtisa, stabilnega v eni strani zbiranja, kopičenja (tako materialnih kompoziciji magičnih števil. kot nematerialnih) stvari, po drugi občasnega Na tem mestu si morda lahko dovolimo prestopiti ‘kondovskega’ razsvetljenja. Instant, brez premisleka, velik korak od neskončnosti morja do le Malo vode. brez ravnotežja. Tako je ‘knjiga’ šele na razstavi našla Delo Jožeta Krambergerja biva kakor v prostoru eno izmed svojih poslanstev. večnosti in v nizkem in mehkem padanju svetlobe Reminiscenca na liste nikoli zares odprte knjige, s strani, v izrazito preciznem slikanju materialov, v ki kar kličejo, da bi se jih dotaknili, je slika Nataše zemeljskem koloritu lazurnih nanosov barve, v čemer Grandovec. Ritem vertikalno zgibanih, lepljenih in so avtorjeva tihožitja zagotovo blizu severnjaškemu v prostor segajočih kosov papirja, počasi barvno baročnemu slikarstvu. Njih preobloženost pa je stopnjevanih Iz teme v pomlad, kot spore gob ali vendar zreducirana zgolj na simbole slikarjeve venčnih listov, je avtorica s čopičem naselila s intimne izpovedi, ki v svetlejšem ozadju kot poprej sledmi svetov, ki kakor da šepetajo drobna vabila v pričarajo tudi priokus prazničnosti. meso orjaške knjige – v navdih narave in domišljijo S takšnim občutjem stopamo v pozdrav umetnice. obnovoletnemu času, ki je na tak ali drugačen Lepljenje listov in njihovo seganje čez rob platna – kontemplativen način – in ne naključno – zaznamoval vendar v popolnoma drugačni maniri – je bistven več prijavljenih del na letošnjo razstavo. del izraznega jezika Slađane Matić Trstenjak. Tako je Zoran Rožič v kreativnem in neprestanem Ekspresionističen vtis podobe nekega spomina, iskanju svoje likovne izraznosti za tokratno razstavo grozeče temen kolorit nevihtnih oblakov, s katerega ustvaril monokromatsko delo, pogled v zimsko se trgajo kolažirani zublji strel, dežja in sunki vetra, pokrajino skozi okno. Na njem se v hladnem koloritu zgoraj pa počasi, v umerjenem ravnovesju likovnih srebrne prosojnosti slikajo prepletene gole veje in prvin čez temino pleza sonce in potrpežljivo miri iz kristalnih sledi razraščajo ledene rože, v globini svoje nestrpne žarke, da kmalu pridejo na vrsto in poslikanega roba slike pa lahko ozremo upanje, da DLUM 2022 8 to Inverno pokrije kakšna debelejša snežna odeja. slikarka predelila z žarečo ognjeno – tam je prehod V evoluciji izredno številčnega in intenzivnega iz posvetnega v sveto, a je hkrati vse ujeto v enosti. ustvarjalnega poglabljanja v snopaste figuralne Tudi misteriozne, z nadrealizmom zaznamovane kompozicije se Zdravko Kokanović - Koki predstavlja kulise fantazijskih obzidij ali gradov, v naslovu s kompleksnim delom, v katerem sopostavlja označene z imenom Portali, podtikajo razmišljanja o akvarelni triptih in glinasti kipec iste motivike. Figure simbolu prehodov. Matjaž Duh tokratne domišljijske majhne skulpture rastejo kakor iz ene korenine, vedute ni ukoreninil, marveč ta lebdi v nedoločljivi enega vira, njihova telesa pa se postopoma atmosferi in v uravnovešeni igri kontrastov in razmikajo drugo od drugega, sicer sklonjene glave repeticij likovnih gradnikov. Tudi sama sem se ujela pa kot v iskreni skrbnosti obračajo druga proti drugi. v nastavljeno past in misel: je le en naslikan portal Zdi se tudi, da bodo k postavam vsak hip pristopile priložnost ali omejitev (lastnega uma)? nove in stopile na ramena tistih, ki gradijo temelj Enigmatična dvojnost je prav tako prisotna v mistični skupine. Akvareli triptiha nizajo šopke postav, ki so podobi Ecce homo Ludvika Pandurja. Zadržanost jih preplavile azurne barve, mestoma pa so med ekspresivne demonske figure je hkrati obličje v samoti njimi vzklili rdeči listi kot simbol vezi, ki poživlja Drevo utesnjenega in vztrajnega človeka, ki v prevladujoči življenja. temni sivini nosi težo degradacije vrednot in z njimi Pred impresijo neke imaginarne pokrajine, kot vsega, kar mu predstavlja tla pod nogami. Kljub v lebdenju postavljena križna forma, Razpelo, temu pa je v človeku tudi klica vsakršne možnosti sestavljena iz oknic, kakor da bi pogledovali v spremembe, je neusahljiva ustvarjalnost, ki figuro izolirane prizore srednjeveškega slikarstva, je delo preobraža v močno prispodobo (lastne) odrešitve. Jožefa Juriča. Pripovedni, shematizirani prizori Po vseh poteh, ki smo jih prehodili, je zdaj čas samo učinkujejo kot moderni ikonostas ali pa – v oziru še za Praznovanje. Vanj nas popelje Erna Ferjanič v na nedoločljivost krajine v ozadju in na barvno kandinskijevi modri, v kateri se vžigajo luči in v srcih slikovitost figuralnih prizorov – na ljudsko tradicijo bleščijo dobre želje, ki so prepredene kot roke in z nitjo poslikav panjskih končnic. v barvo platna. V plesu iskrenih in toplih besed ter Mira Uršič je za obnovoletno razstavo izbrala večjo v vse večji povezanosti zbrane množice se barvajo sliko v vesoljni univerzum ujetega adventnega pogledi in dvigajo kvišku, prepuščajo se upanju, ki venca, zaznamovanega v simboliki števil 3 in 4, kroga bodri domišljijo in ki tudi od zdaj naprej brezšivno in kvadrata, kolažiranega s številno in mnogoplastno kroji umetnost. ikonografijo cvetlic in z večpomenskimi podobami Kristina Prah krščanskega in posvetnega adventa, predvsem kuratorka pa je kompozicijo naselila s simboli ženskosti, ženstvenosti in z atributi materinstva. Duhovno ozračje nadrealističnega odra kompozicije je DLUM 2022 9 Artič Ernest (1957, Celje) Likovno izobrazbo iz slikarstva je pridobil leta 2012 na Šoli zadnjem obdobju tudi kipari. Namesto skicirke uporablja za risanje in slikanje v Ljubljani pri prof. dr. E. Ženku in mag. fotoaparat in sodeluje tudi na fotografskih razstavah in M. Jernejcu. Sodeloval je na več razstavah v Sloveniji z ekstemporih. S ciklom slik in pet kipov o Donački gori je neformalno skupino Dvanajst. Nekaj let je poučeval likovno z razstavami širše predstavil goro in svoj domači kraj umetnost na osnovni šoli. Predstavlja se na samostojnih Rogatec, kjer živi in ustvarja. Je član DLUM in Likovnega in skupinskih razstavah s slikami v tehniki akril in olje, v društva Rogatec. 1. Črno-belo v barvi, 2021, olje, platno, 80 × 100 cm DLUM 2022 10 Churnosova Elena (1975, Sankt-Peterburg, Rusija) Obiskovala je Višjo šolo za likovno umetnost N. K. Reriha. likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. mag. Šolo je zaključila z diplomo iz tematike gledališča in Bojanu Gorencu. Opravljen ima strokovni izpit s področja gledališke scenografije. V Sloveniji živi od leta 1999. Tukaj vzgoje in izobraževanja Ministrstva za šolstvo in šport. je leta 2007 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za Od leta 2009 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. 2. Portret ženske s črnimi lasmi, 2020, akril, platno, 50 × 40 cm DLUM 2022 11 Čobal Bogdan (1942, Zrenjanin, Srbija) Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost in v tujini ter prejel več nagrad, med njimi leta 2002 v Ljubljani, kjer je leta 1967 diplomiral pri prof. M. Sedeju. Glazerjevo listino, leta 2019 pa Glazerjevo nagrado za Zaposlen je bil kot pedagog likovne umetnosti ter kot življenjsko delo. V umetnikovem opusu se enakovredno in izredni profesor slikanja in likovne teorije na Oddelku za soodvisno prepletata slikarstvo in grafika, celoten opus slikarstvo Pedagoške fakultete v Mariboru. Imel je več pa ustvarja skoraj izključno v tehnikah olja, akrila in v kot dvesto samostojnih in skupinskih razstav doma grafičnih tehnikah globokega in ploskega tiska. 3. Torzo, 2022, digitalni tisk, 100 × 100 cm DLUM 2022 12 Duh Matjaž (1957, Maribor) Doktor likovno-pedagoških znanosti, zaposlen kot redni unikatnih grafik in računalniške grafike. V zadnjih letih se profesor za specialno didaktiko na področju likovne več ukvarja s slikarstvom. Za svoje umetniško delo je prejel umetnosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. več nagrad. Sodeloval je na več likovnih srečanjih doma Njegovi zgodnejši ustvarjalni cikli so predstavljali opuse in v tujini. Je član ZDSLU in DLUM. Živi in dela v Mariboru. 4. Iz cikla Portali, 2021, mešana tehnika, platno, 60 × 80 cm DLUM 2022 13 Falk Lučka (1945, Maribor) Diplomirala je na Oddelku za likovno pedagogiko razstavah. Sodelovala je na številnih likovnih kolonijah in Pedagoške fakultete v Mariboru. Zaposlena je bila ekstemporih, prav tako je prejela že več nagrad za svoje kot restavratorka. Je članica DLUM, ZDSLU in RULIK. delo. Nagrado DLUM je prejela trikrat (2005, 2011, 2014). Živi Predstavila se je na mnogih skupinskih in samostojnih in ustvarja v Mariboru. 5. Sonce na hribu, 2022, akril, platno, 70 × 80 cm DLUM 2022 14 Ferjanič Erna (1955, Celje) Diplomirala je iz likovne umetnosti. Je likovna pedagoginja, kustos-galerist Grafičnega muzeja v Rogaški Slatini, organizatorka umetniških srečanj, ustvarjalna na je mentorica in literarna ustvarjalka. Predstavila se je področjih slikarstva, grafike, občasnega raziskovanja na več kot 130 samostojnih in na preko 400 skupinskih gline, lesa in drugih materialov. Deset let je delovala kot razstavah, prejela je več priznanj in nagrad. Je članica DLUM in ZDSLU. Živi in ustvarja v Rogaški Slatini. 6. Praznovanje, 2022, mešana tehnika, akril, platno, 80 × 80 × 3 cm DLUM 2022 15 Gajser Irena (1960, Maribor) Diplomirala (mag. prof. D. Slavec) in magistrirala (doc. M. Slovenj Gradec ter članica IO ZDSLU. Za seboj ima preko Kos, mag. lik umet.) je na Arthouse College for Visual Arts 30 samostojnih in preko 100 skupinskih razstav doma in v v Ljubljani. Vrsto let je bila organizatorka in koordinatorka tujini. Je nagrajenka DLUM 2014, ima številna priznanja in programa Društva likovnih umetnikov Maribor, osem let nagrado Sinagoge Maribor. Deluje na področjih slikarstva predsednica DLUM, prav tako pa članica Umetniškega in oblikovanja keramike v Mariboru. sveta DLUM, članica sveta Zavoda Koroške galerije 7. Ex supra, 2022, mešana tehnika, les, 110 × 120 cm DLUM 2022 16 Golob Rebeka (1989, Maribor) Leta 2012 je diplomirala iz industrijskega oblikovanje na Transmorfoze v Vetrinjskem dvoru ter sklop globalnih ALUO v Ljubljani pod mentorstvom prof. S. Maechtiga, leta razstav v sodelovanju z Banksyjem (Nemčija, Avstrija, 2020 magistrirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani pod ZDA, Mehika, Brazilija), za kar je prejela tudi Potrdilo o mentorstvom prof. B. Gorenca in prof. J. Muhoviča. Deluje izjemnih dosežkih v tujini. Bila je nominirana za Prešernovo na področjih slikarstva in digitalne umetnosti. Pod njene nagrado za diplomsko delo. Živi in ustvarja v Mariboru. pomembnejše razstave spada samostojna razstava 7. Ex supra, 2022, mešana tehnika, les, 110 × 120 cm 8. Angelska sodba, 2022, olje, platno, 70 × 50 cm DLUM 2022 17 Grandovec Nataša (1973, Maribor) Diplomirala je na Metropolitan University v Londonu (1998–2000) in na Nova Scotia College of Art and Design v Hal ifaxu na Novi Škotski v Kanadi (2000–2002). Od leta 1998 veliko razstavlja doma in v tujini ter vodi delavnice izdelovanja nakita. Je prejemnica večih nagrad in priznanj. Živi in dela v Mariboru. 9. Iz teme v pomlad, 2022, papirnat kolaž, platno, 60 × 120 cm DLUM 2022 18 Grauf Stojan (1958, Maribor) Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, materiale, ki jih pripravlja sam in so večinoma organske smer Slikarstvo (1983, prof. G. Gnamuš). Od leta 1987 ima sestave. Prejel je številne nagrade in priznanja. Je član status samostojnega umetnika. Dela tudi kot restavrator ZDSLU in DLUM. Razstavlja doma in v tujini. Živi in ustvarja zidnih poslikav. Pri slikanju uporablja različne medije in v Mariboru. 10. Če človek pljune na tla, pljune sam nase, 2020, mešana tehnika, platno, premer 60 cm DLUM 2022 19 Hedayati Azita (1966, Teheran, Iran) Zaključila je študij slikarstva na priznani univerzi Islamic leta 2004 razstavlja v tujini in v Sloveniji, kjer se sooča z Azad University Central branch v Teheranu. Študij raznimi težavami pri integraciji v umetniško in razstavno združuje slovenske nazive kot so profesor likovne vzgoje, okolje. Živela je na Bledu, v Bohinju, Kamniku, sedaj pa živi slikar, restavrator, grafik, fotograf in kipar. Do preselitve in ustvarja na Pragerskem. v Slovenijo je poučevala na osnovni šoli v Teheranu. Od 11. Brez naslova, 2017, olje, platno, 70 × 100 cm DLUM 2022 20 Hojnik Cvetka (1963, Murska Sobota) Diplomirala je na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze Vogelnik). Z nalogo En Soph - Asemblaži in teksturiranje v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, študijski program skozi fraktale kabale pridobi na Šoli za slikanje in risanje Oblikovanje tekstilij in oblačil (mentor red. prof. D. Slavec, naziv magistrica likovnih umetnosti. Za svoje delo je akad. slik., graf. spec.). Študirala je tudi na Akademiji prejela več nagrad in priznanj. Živi in ustvarja v Lendavi. za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Gorenec, prof. 11. Brez naslova, 2017, olje, platno, 70 × 100 cm 12. Otipljivi dotiki, 2021, (diptih), mešana tehnika, 2021, 2 kosa 150 × 50 cm DLUM 2022 21 Horvat Marko (1984, Maribor) Študiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, of Communication, kjer je leta 2011 zaključil magisterij smer Vizualne komunikacije. Podiplomsko specializacijo storitvenega oblikovanja. Kot ilustrator sodeluje z karakterne animacije je zaključil na Central St. Martins različnimi organizacijami (Mladinska knjiga, Večer, UGM, College v Angliji. Študij je nadaljeval na London College Cukrarna. .). Živi in ustvarja v Mariboru. 13. Totem 1, 2021, digitalni tisk, 70 × 50 cm DLUM 2022 22 Juhart Brglez Natalija (1992, Ptuj) Leta 2018 je zaključila magistrski študij Likovne pedagogike Aktivno razstavlja samostojno in sodeluje na skupinskih na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pri A. Červeku, razstavah. Je prejemnica večih nagrad in priznanj, mdr. akad. slik. in doc. dr. J. Balažicu. Septembra 2019 je Posebnega častnega priznanja za prispevek k razvoju zaključila tudi magistrski študij grafike na Akademiji svetovne umetniške grafike, Internacionalni trienale za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. grafike Bitola, 2021. Živi, dela in ustvarja v Mariboru. mag. B. Suhyju. Deluje na področju risbe in grafike. 14. Slomškov trg, 2022, barvni sitotisk, 1_15, 70 × 100 cm DLUM 2022 23 Jurič Jožef (1953, Maribor) Diplomiral je na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer pedagoškem delu je bil vseskozi aktiven likovni ustvarjalec Likovna vzgoja. Istega leta se je zaposlil kot likovni in mentor likovnim sekcijam. Svoja dela je predstavil na pedagog v OŠ Dušana Flisa v Hočah. Leta 1997 je diplomiral številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v na Pedagoški fakulteti v Mariboru pri prof. L. Pandurju in tujini, sodeloval na likovnih kolonijah in srečanjih in prejel pridobil strokovni naziv profesor likovne pedagogike. Od več priznanj. Živi in ustvarja v Mariboru. leta 1996 je opravljal delo ravnatelja na OŠ Rače. Ob svojem 15. Razpelo, 2022, akril, platno, 100 × 100 cm DLUM 2022 24 Kobal Špela (1988, Maribor) Leta 2011 je diplomirala na Oddelku za likovno umetnost življenja, ki ji ga je omogočilo tetoviranje. Ker ne gre za Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V času študija klasično umetniško zvrst, so ta znanja neakademskega se je začela ukvarjati s tetoviranjem. Navdih išče v značaja, a umetnici vredna njenega časa, enakopravna najrazličnejših zvrsteh umetnosti in v tetoviranje vnaša znanjem, pridobljenim v akademski sferi. V letu 2018 se tudi elemente klasične umetnosti. Svoj umetniški svet je je ponovno začela posvečati ustvarjanju prvotnega širila predvsem z delom v tujini in nomadskim načinom navdiha, t. j. slikarstvu, grafiki, ter kiparjenju. 15. Razpelo, 2022, akril, platno, 100 × 100 cm 16. Neprebrana knjiga, 2022, les, epoksi, 30 × 15 × 3 cm DLUM 2022 25 Kokanović Zdravko - Koki (1959, Crnjelovo Gornje, BiH) V Maribor se je preselil leta 1979. Leta 1983 je diplomiral na kiparstva, slikarstva in fotografije doma in na tujem. Pedagoški akademiji, leta 1993 pa na Pedagoški fakulteti Izdal je dvaindvajset zbirk pesmi in razmišljanj. Objavlja v Mariboru. Leta 1996 se je izpopolnjeval v ikonopisju v različnih revijah in v večih zbornikih. Je član Fotokluba na inštitutu Svetega Tihona v Moskvi. Je kipar, slikar, Maribor, DLUM, Esperantskega društva, Hrvaškega fotograf, pesnik, zbira fosile in preučuje botaniko. Imel knjižnega društva in Mariborske literarne družbe. Živi in je številne samostojne in skupinske razstave s področja ustvarja v Mariboru. 17. Drevo življenja, 2022, mešana tehnika, glina, 26 × 18,5 × 12,5 cm DLUM 2022 26 Kovač Zmago (1964, Maribor) Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Mariboru pri prof. L. tudi na likovnih kolonijah doma in v tujini. Poleg slikanja Pandurju. Od leta 2016 deluje kot samostojni ustvarjalec na ustvarja tudi na področju kiparstva in oblikovanja, pri področju slikarstva, kiparstva in oblikovanja. Je član DLUM čemer uporablja naravne materiale, kot sta les in kamen. in ZDSLU. Razstavlja samostojno in skupinsko, sodeluje Leta 2016 je prejel nagrado DLUM. Živi in ustvarja v Kamnici. 18. Brez naslova, 2021, olje, platno, 45 × 70 cm DLUM 2022 27 Kozar Jasna (1952, Murska Sobota) Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v je Evropo, Balkan ter Egipt. Njena dela so hranjena v Ljubljani, smer slikarstvo (prof. G. Stupica, J. Brumen) in mnogih pomembnih zbirkah po svetu. Delovala je tudi opravila specialko (1977, prof. J. Ciuha). Podiplomski študij kot mentorica. Je samostojna umetnica in članica DLUM. je nadaljevala na Institutu za design v Ahmedabadu v Živi in ustvarja v Mariboru, redno pa razstavlja v Sloveniji Indiji. Študijsko se je izpopolnjevala na Cite Internationale in na tujem. des Arts v Parizu, v Londonu in v Berlinu, prepotovala 19. Luxor, 2022, olje, platno, 80 × 60 cm DLUM 2022 28 Kozjek Varl Katja (1975, Maribor) Diplomirala na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške izkušenj kot učiteljica likovne umetnosti v osnovni šoli fakultete v Mariboru pri prof. L. Pandurju (2002), znanstveni je sedaj zaposlena na Pedagoški fakulteti v Mariboru in magistrski študij pa je zaključila na Pedagoški fakulteti v deluje na področju didaktike likovne umetnosti. Razstavlja Ljubljani pod mentorstvom dr. M. Kemperl in dr. M. Duha od leta 2001. Pripravila je 14 samostojnih razstav v Sloveniji (2016). Trenutno je vpisana na podiplomski doktorski študij in v tujini ter sodelovala na več skupinskih razstavah. Živi na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Po 15 letih delovnih in dela v Mariboru. 20. Alternativa, 2022, mešana tehnika, platno, 90 × 60 cm DLUM 2022 29 Kramberger Albin (1937, Maribor) Diplomiral je leta 1962 na Akademiji za likovno umetnost od takrat je bil med drugim član izvršnega odbora in v Ljubljani, smer Slikarstvo in nato opravil še grafično predsednik društva. Sodeloval je na mnogih razstavah specialko (prof. A. Zvest). Zaposlen je bil kot likovni doma in v tujini. Prejel je tudi nekaj nagrad; med njimi za pedagog na Pedagoški akademiji in kot profesor didaktike plakat Ljubljane Nagrado Gospodarskega razstavišča likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljana in nagrado DLUM za računalniško grafiko. Živi Mariboru. V DLUM se je vključil v sedemdesetih letih, in ustvarja v Mariboru. 21. Meduze, 2021, tempera, papir, 69 × 52 cm DLUM 2022 30 Kramberger Jože (1945, Straže pri Lenartu) Po izobrazbi je zidar. Slikati je začel pod mentorstvom preko 100 skupinskih razstavah in imel 80 samostojnih slikarjev Karla Pečka in Marijana Tršarja. V svojih delih razstav doma in v tujini. Udeleževal se je tudi likovnih upodablja predvsem portrete, tihožitja in krajine. V kolonij. Prejel je več priznanj in nagrad za svoje delo. Od petdesetih letih likovnega ustvarjanja je sodeloval na leta 1987 je član ZDSLU in DLUM. Živi in ustvarja v Mozirju. 22. Malo vode, 2022, olje, platno, 50 × 65 cm DLUM 2022 31 Krašna Anka (1950, Maribor) Diplomirala je leta 1976 na ALU v Ljubljani (prof. G. Stupica, prejela je 18 nagrad in priznanj, med njimi Glazerjevo F. Kokalj) in leta 1979 opravila specialko iz slikarstva (prof. listino mesta Maribor (2004), nagrado ZDSLU za življenjsko J. Ciuha, M. Tršar). Je redna profesorica za slikarstvo na delo (2017) in nagrado Univerze v Mariboru za umetniško in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Imela je preko izobraževalno delo (2022). Leta 2020 je izšla njena obsežna 100 samostojnih in preko 200 skupinskih razstav doma monografija. Je članica DLUM in ZDSLU. Živi in ustvarja v in v tujini. Njena dela hranijo v več umetniških zbirkah, Miklavžu na Dravskem polju. 23. Od zdaj naprej, 2022, (diptih), mešana tehnika, platno, prosojen papir, 2 kosa 190 × 80 cm DLUM 2022 32 Križan Blažka (1990, Ptuj) Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in prejela študentsko Prešernovo nagrado. Med študijem se oblikovanje v Ljubljani pri prof. M. Gumilarju, smer je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja. Slikarstvo (2012) in nato zaključila še drugo stopnjo Leta 2018 je prejela listino Primavera Likovnega društva študijskega programa pri prof. Z. Lenárdiču in prof. dr. Maribor (DLUM), leta 2020 nagrado na društveni razstavi J. Mikužu, smer Slikarstvo (2017). Za magistrsko delo je DLUM, ter nagrado mladi na Ex-tempore Piran (2022). Živi in ustvarja na Ptuju. 23. Od zdaj naprej, 2022, (diptih), mešana tehnika, platno, prosojen papir, 2 kosa 190 × 80 cm 24. Navzven, 2022, rezljan papir, akril, 72.5 × 72.5 × 1 cm DLUM 2022 33 Lukač Kaja (1987, Maribor) Je profesorica likovne umetnosti (Pedagoška fakulteta leta 2021). Imela je več samostojnih razstav in sodelovala v Mariboru, diplomirala pri prof. L. Pandurju akad. slikar. na mnogih skupinskih. V preteklem letu je prejela nagrado spec., leta 2013) in magistra likovne umetnosti (Šola za občinstva na Ex-tempore Ptuj, 2. nagrado Ex-tempore risanje in slikanje v Ljubljani, pri M. Jernejcu akad. slikar, Žetale in pohvalo na Eko Drava 2020. Živi in ustvarja v Rušah. 25. Pomladno prebujanje, 2021, olje, platno, 70 × 100 cm DLUM 2022 34 Matić Trstenjak Slađana (1985, Doboj, BiH) Magistrirala je iz slikarstva na ALU Široki Brijeg, Univerza Mostar (2010, BiH) pri prof. A. B. Švaljeku. Izbrane samostojne razstave: Galerija DLUM (Maribor, 2022), Galerija Abstract Project (Pariz, Francija, 2021), UGM šop (Umetnostna galerija Maribor, 2019), Galerija Vladimir Filakovac (Zagreb, Hrvaška, 2019). Razstavljala je na več kot sto skupinskih razstavah. Prejela več nagrad in priznanj: Nagrada Društva likovnih umetnikov Maribor 2019 in 2016, prejemnica Delovne štipendije (Ministrstvo za kulturo, 2019). Živi in ustvarja kot samozaposlena v kulturi v Mariboru. 26. Modra in sonce, 2022, mešana tehnika, platno, 240 × 100 cm DLUM 2022 35 Mirt Marijan (1975, Zagreb) Magistriral je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu (Pariz), priznanje Riharda Jakopiča 2020, zlato medaljo za (prof. M. Vuco). Je avtor več javnih skulptur doma in v kiparstvo na Salon des Beaux Arts 2017 (Pariz) ter štirikrat tujini. Pripravil je več kot dvajset samostojnih razstav nagrado DLUM (2013, 2017, 2018 in 2019); Artfarers 2012, in mnogo skupinskih. Je član DLUM, ZDSLU in ULUPUH. Atene; Simpozij Penza 2009 in 2010, Rusija itn. Ukvarja se Prejel je številne nagrade in priznanja, med drugim s kiparstvom, slikarstvom in z likovno pedagogiko. Živi in zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts 2022 ustvarja v Mariboru. 27. Eni od mnogih, 2022, mešana tehnika, 170 × 40 × 45 cm DLUM 2022 36 Pajek Samo (1963, Maribor) Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri tudi član mednarodne likovne skupine FARO. Sodeluje na prof. A. Jemcu, diplomiral pa leta 2002 pri prof. Z. Jeraju. mednarodnih srečanjih likovnih umetnikov in kolonijah, Bil je član likovne skupine MI, s katero je razstavljal doma pripravil pa je tudi več samostojnih in sodeloval na in na Češkem. S skupino je prejemnik Glazerjeve listine mnogo skupinskih razstavah. Je dolgoleten profesor za delo na umetniškem področju mesta Maribor. Bil je likovne umetnosti na I I. Gimnaziji Maribor. Živi in ustvarja v Morju pri Framu. 27. Eni od mnogih, 2022, mešana tehnika, 170 × 40 × 45 cm 28. Kvadrofonija spominov, 2022, akril, platno, pleksi steklo, fotografija, 54,5 × 54,5 cm DLUM 2022 37 Pak Marko (1971, Maribor) Fotograf, kipar, organizator in kurator. Zaključil je izobraževanje za kustose sodobne umetnosti na SCCA-Ljubljana, 2003, pod mentorstvom M. Moharja in G. Podnarja. Je član ZDSLU in DLUM, s katerim strokovno sodeluje od leta 2000. Živi in ustvarja v Mariboru. 29. Resonanca (urbani zid in breza), 2022, fotografija, 40 × 40 cm DLUM 2022 38 Pandur Ludvik (1947, Slovenj Gradec) Diplomiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, upokojil. V svoji karieri je veliko razstavljal, samostojno smer Slikarstvo (1970, prof. A. Mezdjić) in opravil in skupinsko, doma in v tujini, predvsem v Nemčiji, ZDA, specializacijo (1972, prof. K. Hegedušić). Leta 1973 se je Španiji, Italiji, na Madžarskem, v Avstriji, na Hrvaškem, zaposlil kot asistent na oddelku za likovno pedagogiko Slovaškem in v Srbiji. Leta 2018 je prejel Glazerjevo nagrado Pedagoške akademije v Mariboru. Leta 1998 je bil izvoljen za življenjsko delo. Živi in ustvarja v Mariboru. v naziv rednega profesorja za slikarstvo in leta 2013 se je 29. Resonanca (urbani zid in breza), 2022, fotografija, 40 × 40 cm 30. Ecce homo, 2022, olje, platno, 75 × 58 cm DLUM 2022 39 Petek Polona (1970, Freiburg im Breisgau, Nemčija) Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v med bivanjem v Salzburgu. Razstavlja na skupinskih in Ljubljani, smer Slikarstvo (1994, prof. J. Bernik, T. Brejc) in samostojnih razstavah doma ter v tujini. Je članica DLUM, magistrirala (2009, prof. M. Krašovec, N. Zgonik). Deluje kjer je trenutno predsednica Umetniškega sveta. Živi in kot samostojna kulturna delavka, status je prekinila le ustvarja v Zlatoličju pri Mariboru. 31. Krošnje, 2022, jajčna tempera, platno, 114 × 83 cm DLUM 2022 40 Pogačar Vojko (1950, Krško) Diplomiral je leta 1973 na ALU v Ljubljani. Pol aktivne dobe je bil v svobodnem poklicu kot slikar, grafik in industrijski oblikovalec. Med 1993 in 1997 je bil član združenja likovnih umetnikov Paris – Belleville; umetniških skupin 3H30, Paris – Bordeaux; Ant-Artika; imel je čez 90 samostojnih in čez 160 skupinskih razstav. Leta 2000 je prejel priznanje pomembnih um. del za področje industrijskega oblikovanja na ALUO in vodil Laboratorij za inženirsko oblikovanje izdelkov ter predaval na Univerzi v Mariboru (UM-FS), na študijskem programu Inženirsko oblikovanje izdelkov ter na UM-FGPA na Arhitekturi. Leta 2016 je prejel častni doktorat Univerze v Mariboru za razvoj študijskega programa Inženirsko oblikovanje izdelkov na UM. Med leti 2010 in 2017 je bil predsednik Slovenskega združenja za barve, od 2019 predsednik DLUM in podpredsednik ZDSLU. Živi in ustvarja v Mariboru. 32. BW-Blue, 2022, akril, platno, 140 × 50 cm DLUM 2022 41 Pratneker Gregor (1973, Maribor) Leta 2006 je diplomiral na Oddelku za likovno umetnost nagrado Jesenskega salona v Parizu. Od takrat redno na Pedagoški fakulteti v Mariboru, leta 2012 pa magistriral razstavlja na vseh treh pariških salonih. Leta 2019 je na na ALUO (dr. Muhovič, Lenardič). V zadnjem ustvarjalnem Salonu lepih umetnosti v Louvru za svojo sliko Pomlad v obdobju se posveča predvsem krajinam – gozdovom, ki gorah prejel slikarsko nagrado Eugene Boudin, leta 2020 jih slika bodisi plein air ali v ateljeju. V letu 2013 je prejel pa nagrado Mention na Salonu francoskih umetnikov v prvo nagrado Majskega salona. Naslednje leto je prejel Grand Palace. Živi in ustvarja v Mariboru. 33. Figuri zvečer, 2022, olje, platno, 70 × 90 cm DLUM 2022 42 Primožič Fridauer Aljana (1954, Ljubljana) Po končani SŠOF se je vpisala na ALU, a je študij po dveh novicah. Tam je risala do upokojitve leta 2019. Za Novice letih opustila. Od konca 80-ih let prejšnjega stoletja se je riše še danes. Sodelovala je tudi s številnimi drugimi ukvarjala s časopisno karikaturo. Med leti 1991 in 1993 je časopisi in revijami, ilustrirala preko 50 knjig in imela bila zaposlena pri časniku Slovenec, nato pri Slovenskih preko 40 samostojnih razstav. Živi in dela v haloškem Gruškovcu. 34. Kriogenika slovenika, 2022, barvna karikatura, tuš, akvarelni svinčniki, papir, 20 × 30 cm DLUM 2022 43 Rotman Janez (1957, Celje) Absolviral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, slikarstvom in kiparstvom, z oblikovanjem plakatov in s smer Slikarstvo. Zaposlil se je v SNG Maribor, kjer je bil do fotografijo. Je član ZDSLU in DLUM. Predstavil se je na več upokojitve leta 2018 vodja scenskega ateljeja. Zasnoval samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji, Avstriji je preko štirideset scenografij za gledališke predstave in Italiji. Leta 2017 je prejel nagrado DLUM. Živi in ustvarja in druge javne prireditve. Ukvarjal se je tudi s scenskim v Pernici pri Mariboru. 35. Diptih kriptogram a + b, 2022, grafit, les, 2 kosa 120 × 70 cm DLUM 2022 44 Rožič Zoran (1964, Slovenj Gradec) Je slikar, pesnik in fotograf, dolgoletni predsednik Društva Železnikar - grafične tehnike, Nives Kraševec - glina in koroških likovnikov. V umetniških krogih je aktiven od leta tehnika raku, ter Jožef Muhoviču (ALU) - likovna teorija. 1986. Njegovi mentorji so bili slikarji Slavko Kores (1924-Je dobitnik mnogih vidnih nagrad po ocenah strokovnih 1996), Ervin Kralj (1939-2017) - risba, slikarske tehnike, Vinko komisij. Živi in ustvarja na Koroškem in v zaselku nad Zrečami. 36. Brez naslova (Inverno), 2022, mešana tehnika, 3D platno, 60 × 60 × 6 cm DLUM 2022 45 Stramec Lucija (1978, Slovenj Gradec) Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljani. V letih 2008/2009 se je pedagoško-andragoško v Ljubljani, smer Grafično oblikovanje, je leta 2004 izobraževala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. diplomirala iz slikarstva pri prof. Z. Jeraju in leta 2016 Svoja dela je predstavila na številnih razstavah doma in v zaključila magisterij umetnosti pri prof. H. Gvardjančiču tujini ter prejela več nagrad. Kot samozaposlena v kulturi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v živi in ustvarja v Mariboru. 37. Gozdna kopel, 2022, tuš, papir, 70 × 50 cm DLUM 2022 46 Šivec Maja (1975, Slovenj Gradec) Leta 2001 je absolvirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti umetnosti v Slovenj Gradcu, serijo moških aktov Dvojice v Mariboru, leta 2013 pa diplomirala iz likovne umetnosti v Fotogaleriji Stolp v Mariboru, leta 2019 pa je izbrana dela na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Imela je več kot 50 na razstavi Kontrasti (s Sandro Požun) prikazala v Galeriji samostojnih razstav. Serijo aktov bodočih mamic Novo mesta Ptuj na Ptuju. Leta 2021 je imela pregledno razstavo življenje je leta 2010 predstavila v Koroški galeriji likovnih fotografij v Seulu v Južni Koreji. Živi in ustvarja v Mariboru. 38. Brez naslova, 2021, fotografija, 60 × 40 cm DLUM 2022 47 Špegel Stojan (1963, Slovenj Gradec) Diplomiral je na Visoki šoli za risanje in slikanje v skupinskih doma in v tujini ter se udeležil več kot dvajset Ljubljani pri prof. D. Slavcu, leta 2017 je na omenjeni šoli likovnih kolonij. V letu 2019 je izdal monografijo z naslovom tudi magistriral. Predstavil se je na več kot štiridesetih Industrijski motiv pri založbi Edina. Za svoje delo je prejel samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na preko sto veliko nagrad in priznanj. Je član ZDSLU in DLUM. Živi in ustvarja v Šoštanju. 39. Šepet, 2022, mešana tehnika, platno, 97 × 74 cm DLUM 2022 48 Uršič Mira (1950, Maribor) Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v in KD Studenci v Mariboru in je mentorica likovne skupine Ljubljani, smer Slikarstvo (1974, prof. J. Bernik). Od takrat živi Stil. Doslej je sodelovala na okoli 250 skupinskih in imela in dela kot samostojna ustvarjalka, likovnica in pesnica. Je 87 samostojnih razstav, prejela je 19 nagrad (Grand Prix članica ZDSLU, DLUM, KUD UKC dr. Lojze Kraigher, Ljubljana, 2017) in 13 priznanj. Živi in ustvarja v Ljubljani, v Mariboru KUD Vodnikova domačija, KUD Rudolf Maister v Mariboru in na gradu Mala Loka. 40. Ab hinc - Advent_Pot v Betlehem, 2021, akril, kolaž, 3D platno, 100 × 100 cm DLUM 2022 49 Vogrin Oto (1960, Maribor) Leta 2011 je opravil zagovor magistrske naloge z naslovom Salon Lojzeta Šušmelja. Sodeloval je na več samostojnih Delo z likovno nadarjenimi učenci pri pouku likovne vzgoje in skupinskih razstavah doma in v tujini, organiziral več na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od istega leta je član likovnih kolonij, delavnic in razstav za učence in odrasle. DLUM in ZDSLU. Deluje na področju slikarstva in grafike. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj, leta 2016 Izdal je dve monografiji in en strip. Od leta 2017 vodi Likovni nagrado DLUM. 41. Tisto noč sem jo videl in naslednji dan tudi ... (MS), 2022, akril, platno, 50 × 65 cm DLUM 2022 50 Kolofon Naslov kataloga: Ab hinc - obnovoletna pregledna CIP - Kataložni zapis o publikaciji razstava članic in članov DLUM 2022 Univerzitetna knjižnica Maribor Katalog izdal: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Založnik: DLUM, Maribor 73/77(497.4Maribor)(083.824)(0.034.2) Zanj: dr. h. c. Vojko Pogačar Društvo likovnih umetnikov Maribor. Obnovoletna Idejna zasnova: Kristina Prah razstava (2022-2023 ; Maribor) Avtorica besedila: Kristina Prah Ab hinc [Elektronski vir] : obnovoletna pregledna Avtor naslovnice: Miha Škerget razstava članic in članov DLUM 2022 : Galerija DLUM, Maribor, 23. 12. 2022-20. 2. 2023] / [avtorica besedila Avtorji del na razstavi: Ernest Artič, Elena Churnosova, Kristina Prah ; avtorji del na razstavi Ernest Artič ... [et al.] Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Lučka Falk, Erna Ferjanič, ; avtorji fotografij Marko Horvat ... et al.]. - E-katalog. - Irena Gajser, Rebeka Golob, Nataša Grandovec, Stojan Maribor : DLUM, 2022 Grauf, Azita Hedayati, Cvetka Hojnik, Marko Horvat, Natalija Juhart Brglez, Jožef Jurič, Špela Kobal, Zdravko Kokanović - Koki, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Katja Kozjek Način dostopa (URL): http://www.dlum.si Varl, Albin Kramberger, Jože Kramberger, Anka Krašna, Blažka Križan, Kaja Lukač, Slađana Matić Trstenjak, COBISS.SI-ID 133992707 Marijan Mirt, Samo Pajek, Marko Pak, Ludvik Pandur, Polona Petek, Vojko Pogačar, Gregor Pratneker, Aljana Primožič Fridauer, Janez Rotman, Zoran Rožič, Lucija Stramec, Maja Šivec, Stojan Špegel, Mira Uršič, Oto Vogrin. Avtorji fotografij: Marko Horvat, Rebeka Golob, Natalija Juhart Brglez, Zdravko Kokanović, Anka Krašna, Blažka Križan, Slađana Matić Trstenjak, Marijan Mirt, Marko Pak, Polona Petek, Aljana Primožič Fridauer, Lucija Stramec, Maja Šivec in Miha Škerget (preostalih 28). Oblikovanje in tehnično urejanje kataloga: Vojko Pogačar Postavitev razstave: Kristina Prah, Janez Rotman, Vojko Pogačar Razstava v galeriji DLUM, Židovska ulica 10, Maribor Izid: Maribor, december 2022 Sponzorji: DLUM 2022 51 DLUM 2022 52