Štev. 13.
V Ljubljani, 27. marca 1908.
XLVIII. leto.
Grlasllo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je' pošiljati samo na naslov:
c._ » . ■ r.
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ tokrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
„Stranka javnega vla-čugarstva"
Pod tem dišečim naslovom je priobčila „Naša moč" v svoji številki z dne 5. t. m. članek, ki ga ponatiskujemo brez opazke:
Ne bomo pisali danes o tistih nesrečnicah, ki prodajajo za bore krajcarje svoje telo na vogalih, niti o rufianih, ki te ženske spravijo na trg in jih največ ponujajočemu izročajo. Gre nam za neko drugo staro in napol krepano vlačugo, ki se po Kranjskem plazi potuhnjena na javnem političnem trgu, za socialnodemo-kratično namreč. Izročena je javnemu zasmehovanju, nikogar več ne privleče nase, pri volitvah dobiva sramotno malo glasov in če bi dolgega jezika ne imela, bi svet za to izrabljeno babo že zdavna ne bi vedel, ali še živi ali ne. Po imenu delavska, je ta stranka postala re-dišče za par lačnih kričačev, ki iz delavskih grošev vlečejo stanovitno mesečno plačo in vozne dijete. Ker jim je pa še tega premalo, prodajo sebe in stranko tistim, ki so jim pripravljeni za njihove glasove največ dati. To je sicer vedno pokazala, najbolj jasno pa 4. marca pri ožji volitvi v Idriji, kjer so ondotni soeialni demokrati svoje glasove prodali liberalnemu kandidatu učitelju Bngelbertu Ganglu.
Predočimo si položaj! Socialni demokrati so si pustili kupiti svoje glasove za liberalnega šomaštra Engelberta G a n g 1 a , za človeka, ki v svojem življenju še ničesar storil ni in ki o delavskih potrebah in razmerah toliko razume kakor Cibrov Jaka. Engelberta Gangla edino „plodove" i z p r o v a j a j o č e delo je pri obilih štefanih vina držati votlega gobezdanja polne govorance o jugoslovanski vzajemnosti in ob s 1 o -venskohr vaški rebulji ginevati v solzah za srbsko-bolgarsko s p o r a z u m 1 j e n j e. Kar še zraven napiše protifarškega zmerjanja za svojo cunjo, imenovano „Učiteljski Tovariš", to še omeniti
ni vredno. Tega moža^so volili socialni demokrati, ki se drugače vijejo kar v krčih ogorčenja, kadar se gre proti nedelavnemu, neplo-dovitemu in frazastemu liberalizmu! Tisti izprijeni študent Anton Kristan piše v svojem „Napreju", da je Engelbert Gangl obljubil zavzeti se za splošno, enako in tajno volilno pravico v deželnem zboru. Tristo kosmatih! To je pisal namreč Anton Kristan na pustni torek! Kakor s pomijami obliti kužek bo učitelj Engelbert Gangl zlezel v deželnem zboru s svojo kuštravo glavo pod klop, kadar mu bo dr. Tavčar zapiska 1! Če bo dr. Tavčar dejal: Gangl, hops! bo Gangl do stropa skočil in če mu bo dr. Tavčar velel po štirih hoditi, bo ubogal. Kaj pa naj Gangl počne drugega? Saj je od milosti ljubljanskih liberalcev odvisen kakor Kitajec od mandarina, cene, jih dobi po podplatih. Tako bo glasoval Gangl, kakor mu bodo v Ljubljani liberalci ukazali in ne kakor je on v Idriji Antonu Kristanu, tresoč se za svoj mandat, obljubil.
Zadosti o Ganglu, kije zanj prevelika čast, da s m o m u o d -kazali v našem listu toliko dragocenega prostora. Poglejmo socialne demokrate in njih voditelje. Za koga so glasovali ? Za liberalce. Torej: za stranko, ki je v deželnem zboru z obštrukcijo preprečila volilno reformo. Za stranko, ki v občinskem svetu ljubljanskem noče izpeljati volilne reforme v korist delavskim slojem. Za stranko, ki je v delavskih bojih med Slovenci podpirala vedno kapitaliste. Za stranko, koje načelnik odteguje delavcem zasluženo plačilo. Za stranko, ki ovira ljudsko združevanje, delavska konsumna društva in zadružništvo. Za stranko, katere glavna opora so oderuhi in advokati. Za stranko, koje „naj-odličnejše" zastopstvo, občinski svet ljubljanski, tako skrbi za reveže, da jih v mestni ubožnici razjedajo uši. Za stranko, ki v svojih glasilih zasramuje delavstvo, ne izvzemši socialuo-
demokraško organizacijo. Za stranko, koje list je takorekoč uradno glasilo protisocialnodemo-kraške „Narodnodelavske organizacije v Pri-morju. Za stranko, koje voditelj je javno v svojem glasilu priznal, da je njegova stranka stranka gospode, buržoazije, stranka sitih ljudi. Za stranko, ki je v Idriji hotela imeti uboge čipkarice za sužnje bogatim trgovcem, za stranko, ki je v Idriji napravila 400.000 kron dolga v mestni občini in ki jo je tako daleč privedla, da bo še sedanjih 75 % občinskih doklad premalo. Za stranko, ki hoče v Idriji na občinske stroške zidati liberalno čitalnico in plesišče, da bi se liberalni škrici zabavali, medtem ko delavec suhe skorje gloda. Za stranko, ki v Idriji hoče zatreti čipkarsko šolo in se druži z nemškimi kapitalisti s severnega češkega proti državnim podporam za čipkarstvo. Za stranko, koje načelnik je v nje imenu v državnem zboru hotel preprečiti splošno in enako volivno pravico in ko je ni mogel, se zavzemal za pluralno. Za stranko, ki v Ljubljani tišči svoje mestni delavce v največje siromaštvo in bedo.
Zakaj pa so se prodali socialni demokrati liberalcem ? Koliko so dobili za svojo strankarsko blagajno, od katere seveda delavci ne bodo dobili vinarja, pač pa njih voditelji za svoje udobno življenje? Za socialno-demokraški bal v Ljubljani zadnjo nedeljo so liberalni prvaki darovali vsak po 50 do 100 kron, in na ta način so bili socialni demokrati dobljeni za Engelberta Gangla. Liberalcem ni zameriti; vsak si kupi, kar lahko in brez velike muje dobi. Zakaj bi ne kupili socialno-demokraškega prepričanja, ki je v sredi votlo, odzunaj pa ga nič ni? Socialnim demokratom je treba zameriti, in sicer ne toliko zato, ker so se prodali, ker kaj drugega od njihovih, denarja lačnih voditeljev sploh ni pričakovati, ampak zato, ker so se tako drago dali kupiti. Saj niso vsi skupaj tolikega denarja vredni in liberalci so bili neumni, ker bi jih bili lahko za dobro polovico cenejše dobili, če so mnogi socialni demokrati v Ljubljani mesto svojih kandidatov volili liberalna zastonj, bi bili to v Idriji pri ožji volitvi storili, ne da bi bilo treba liberalcem en sold izdati.
Seveda ni prav, kako se je socialne demokrate kupilo. Posredoval je namreč kakor pri zadnjih volitvah, tudi to pot za idrijsko ožjo volitev, ljubljanski policijski magistratni svetnik Lavtar, ki je dober prijatelj dr. Adlerjev, pri slednjem, da je kranjskim socialnim demokratom zapovedal glasovati za Gangla. Kako pride do tega policijski svetnik, ki tako visoko plačo vleče iz denarjev ljubljanskih davkoplačevalcev, pa povrh na občinske stroške redi dva velika psa? . . . S tem gospodom se bomo še pomenili!
Poštenemu delavstvu je zdaj odmerjena in začrtana jasna pot. Nič pardona socialno-demokraški stranki, ki se veže s protiljudsko, protidelavsko, kapitalistovsko liberalno stranko proti delavstvu in za to hoče od delavcev še, da bi redili njene voditelje ! Na Češkem je zvezana socialno - demokraška stranka z pre-mogarskimi baroni in železničnimi družbami proti ljudstvu, na Kranjskem je kakor podrepna muha vsesana v liberalce. Povrhtega jo pa liberalci sami do dna duše zaničujejo in jo po ošta-rijah v zahvalo, da jim je v Idriji prodala svoje glasove, označujejo za vlačugo, ki je vsakomur na prodaj. — Delavci, ali boste podpirali tako
stranko ?	X.
*
* *
Na tako brezprimerno sirovost in podivjanost je odgovor nemogoč. Vsak naj preudari sam, kakšne liste priporoča — ljubljanski škof! Odgovorni urednik „Naši moči" je „državni poslanec" G o s t i n č a r. To je kvalifikacija 1 Škandal, da je v Avstriji kaj takega mogoče 1
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca februarja: K 40.078'19.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
LISTEK.
„Slepa ljubezen."
Knjižica „Slepa 1 j u b e z e n* je izšla ter se bo prihodnji teden pričela razpošiljati. Cena je 1 K, s poštnino I I 10 h. Knjiga obsega 8V4 pol, t. j. 132 strani. Pridejane bodo nabiralne pole, ter prosim, da bi slavno učiteljstvo blagovolilo širiti knjigo med ljudstvo.
Dandanes, ko gotovi ljudje neumorno delujejo, da izpodkopljejo učiteljstvu ugled in da omrze šolo ljudstvu, se mi vidi potrebno, da bi se naj v ljudstvu zbujali nazori, daje šola potrebna in da je učitelj prijatelj naroda. V knjižici „Slepa ljubezen" sem razkazal, da mora biti vzgoja otrok prva in najvažnejša skrb staršev, da šola in uči te1 j s t v o velevažen faktor za narodovo prosveto in da le vzajemno delovanje staršev in učiteljev more imeti pravi uspeh. Ljudstvo bi naj spoznalo (kar govori kmet Lovrič v
5. dejanju 13. prizoru), „kako nespametno je, če starši ne podpirajo šole in učiteljstva, koliko dobrega se s tem zamori v otroških srcih in koliko nesreč to rodi."
Zatorej pa, dragi tovariši in drage to-varišice, sezite po knjigi in jo širite med narod. V dobrobit bo to šoli in učiteljstvu, ki pridobi na veljavi in prijateljih, v dobrobit bo pa tudi narodu, če bo bolj skrbel za vzgojo otrok.
Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev nepolitiškega poučnega in zabavnega lista za šoli odraslo mladino. Da takega lista jako potrebujemo, sem dokazal v brošurici „Na delo med ljudstvo."
Kdor pa knjižice ne bi hotel sprejeti, naj jo takoj vrne pod istim zavitkom.
Eokopis je pregledalo mnogo tovarišev in tudi nekateri slovenski pisatelji ter so se vsi jako pohvalno izrazili in upam torej, da je tudi kritika ne obsodi popolnoma.
V Narapljah pri Ptujski gori, dne
23. marca 1908.	.
Anton Pesek,
šolski vodja.
Nagrobni govor
tov. Tomšiča ob odprtem grobu pokojnega tov. Gregorača.
Težko mi je govoriti ob odprtem grobu, ki je ravnokar objel moža najlepše človeške dobe, ob grobu, ki bo v nekoliko trenutkih s svojo težko odejo zagrnil delavca iz učiteljskih vrst, ob grobu prijatelja, ki mu je smrtni angel prestrigel nit življenja ravno v oni dobi, v kateri potrebujemo največ sobojevnikov.
Zgodilo se je to nedeljo jutro ob peti uri — in kmalu nato se je vest o prežalostni katastrofi razvedela po svetu, po domači fari je pa mrtvaški zvon visoko v linah turobno klical: Farani, vašega dobrega nadnčitelja gospoda Franceta Gregorača ni več med živimi. In takrat — tako sem čul — so se vam rosile oči...
Danes kličem pa jaz vam: Farani, le rosite — le točite solze; saj mož, ki ga ravnokar zagrebljamo, je vreden teh solza. Le kratko dobo je deloval v vaši prelepi dolini, a v tej kratki dobi si je s svojim neumornim delovanjem začrtal neizbrisno sled. Le koliko truda in
trpljenja je imel z vašimi otroki, ki jih je tako skrbno vzgajal in učil! — Zatorej tudi vi, otroci, le rosite, le točite solze! Lepih naukov jz ust svojega gospoda nadučitelja ne slišite nikdar več, nikdar več ga ne vidite v šoli. Tu spodaj bo poslej njegovo domovanje.
Dragi tovariš, strašen je tvoj dom tu doli. Hladna prst in neprodirna tema sta ti soseda. In mi,, tvoji tovariši in tovarišice bi se zgražali nad to Tvojo soseščino, da nisi bil učitelj, ki je sejal le dobro seme naukov med mali, zatirani narod slovenski. 22 let si mu vzgajal mladino, to je nepregledna vrsta visokih in strmih gora, čigar pobočja so nasejana ostrih čeri in nevidnih brezen, in teh 22 gora Ti je bilo prekoračiti v Tvojem učiteljskem poklicu. Oj, koliko truda in koliko znoja. Zaraditega se mora razpršiti tema tu doli v Tvojem domu, da se izpolnijo besede: Oni, ki so učili, se bodo svetili kakor sneg.
Tebi pa, dragi tovariš, ki nisi bil le ljubeč soprog, ki nisi bil le preskrben oče, ki nisi bil le ljubitelj naše prihodnosti, marveč tudi ker si bil delaven rodoljub in drag in mil tovariš, bodi s tem skromnim govorom
Potovanje v London
k šolsko - liigieniškcmu kongresa in razstavi.
Poroča L. Jelene.
V	vseh civiliziranih državah so začeli v zadnjih letih v širokem obsegu veliko pažnjo obračati higienskemu vprašanju. Povsod so prišli do prepričanja, da je podlaga čilemu meščanskemu stanu trdno zdravje nežne mladine in šolskega življenja.
Na Angleškem so napravili revizijo vsega šolstva glede na napredek higiene in ga izboljšali v tem pogledu. Kraljeve komisije so se temeljito pečale z vprašanjem, tičočim se duševnega razpoloženja in zmožnosti; parlamentarne ankete in vladne komisije, ki so se pečale z vprašanjem telesne degeneracije, mnogo-brojna društva, ki so se pečala z otroškim bistvom, z dolžnostmi staršev do otrok, s higieno in z drugimi tušem spadajočirai vprašanji, so bile v minulih letih marljivo na delu.
Slično gibanje opazujemo tudi v drugih državah. Povsod so edini v tem, da je treba pouk spraviti v tesno soglasje s higieno in da je pri pouku treba uporabljati znanstvene učne metode, posebno pri pouku mlajših otrok. Možgani se ne smejo preveč napenjati; slabotne telesne konstitucijč se morajo krepiti s sistematiškimi telesnimi vajami. Splošno prevladuje prepričanje, da je uspešno prospevanje, obči napredek slehrnega naroda le mogoč, če se obrača otroškemu zdravju v šolski dobi največja pozornost. Jasno je pa tudi, da je to mogoče doseči le s skupnim in občim delom vseh merodajnih krogov. V skupnem in vzajemnem delu se kaže moč tudi tu.
V	ta namen se je ustanovil mednarodni komite, ki prireja vsako 3. leto mednarodne šolskohigieniške kongrese.
Prvi kongres je zboroval v Norimberku 1. 1904., kjer so bile zastopane civilizirane države vsega sveta. Ta kongres je sklenil, da se priredi II. kongres 1. 1907. v Londonu, v priznanje, da je Angležka na vrhuncu v pospeševanju šolske higiene. Komite je pa tudi želel, da bi II., angleški kongres dosegel po-polen uspeh. Zato je naprosil vlade vseh kulturnih držav, da bi pospeševale delo in delale na to, da se ustanove povsod krajevni in deželni komiteji, ki naj skrbe za obilno udeležbo na kongresu, za primerne referate, za dobre referente in primerne predmete, ki naj se pošiljajo na razstavo, ki se priredi ob kongresu.
Na željo deželne vlade se je ustanovil tudi pri nas za Kranjsko deželni komite. Predsednik mu je bil župan Iv. Hribar, zapisnikar pa jaz. Komite je takoj v začetku svojih posvetovanj sklenil, da se ne udeleži razstave, ker nam majhnemu narodu ni mogoče pokazati ničesar, česar ne bi imeli drugi, na visoki stopnji kulture stoječi narodi, pač pa je izjavil g. župan Iv. Hribar, da bo mesto Ljubljana žrtvovalo toliko, da se udeleži en ljubljanski učitelj kongresa in obišče razstavo, če prispeva tudi vlada toliko, da gresta v London še dva učitelja s kmetov. Vlada ni dala za učiteljstvo nič, poslala pa je v London primarija dr. Boka; občinski svet ljubljanski je dal meni podporo, da grem h kongresu; škofovi zavodi v Št. Vidu so poslali duhovnika Vladimira Prijatlja, ki študira na Dunaju modro-slovje.
V	London! Nekako tesno mi je bilo pri srcu, ko sem začel premišljevati o dol-
postavljen trajen spomenik v srcih Tvojih tovarišic in tovarišev. Bešen si trpljenja in ljutega boja, ki si ga v svojem življenju tako možato prenašal.
Pač Ti je bilo težko ostaviti v tej solzni dolini ljubeče srce svoje gospe soproge in po Tebi koprneči srci sinčka in hčerke, a naj Ti bo v tolažbo zavest, da ne plakajo le ta srca za Teboj, ampak plakamo tudi mi, a v trdni nadi, da plava Tvoja duša ondi, kjer solnce lepše sije in zarja lepša rumeni.
Kaj naj bi Ti še govoril v slovo? Brezpomembno bi bilo, ako bi našteval data Tvojega rojstva, študij, služb. Bečem Ti le: Tvoje življenje je bilo pač življenje idealnega Ijudsko-šolskega učitelja, združeno z vsemi žalostnimi in veselimi stranmi.
V	šoli si bil delaven, marljiv, zato si šel po plačilo k onemu, ki niti kozarca hladne vode ne pušča brez plačila. Kličem Ti le še: Z Bogom!
gem potovanju v to velikansko, največje mesto sveta. Nevešč jezika, tujec, čisto sam, kam naj se obrnem, ko pridem v London ? Vendar, pogum velja! Začel sem s pripravami
Kranjski deželni komite sporoči v London, kateri trije gospodje bodo zastopali našo ožjo domovino na kongresu. Pošljem centralnemu komiteju 1 funt Sterling, t. j. 24'06 K, kar je moral storiti vsak udeleženec, če je hotel biti deležen vseh prireditev, poučnih izletov in zabav, ki so jih napravili za kongresa, in če je hotel dobiti vse publikacije, ki jih je izdal pred kongresom in po njem centralni komite. Potem napravim načrt za potovanje v London in nazaj, ga pošljem tvrdki Cook, ki prireja potovanja po vseh delih sveta in izdaja vozne listke posameznikom, ter zahtevam vozni listek Bundreise-Billet, za označeno progo. Načrt pa je bil ta-le: Ljubljana-Trbiž-Beljak-Toblach-Franzensfeste-Innsbruck-Kufstein-Mona-kovo-Ansbach-Nürnberg-Würzburg-Gemünden-Darmstadt- Mainz - Koblenz-Brügge-Ostende-Do-ver-London; nazaj pa: London-Dover-Calais-Amiens-Paris-Troyes-Basel-Zürich-Landeck-Lin-dau ob Bodenskem jezeru-Innsbruck-Franzens-feste- Toblach - Beljak-Trbiž in zopet domov. Vozni listek je veljal 280 20 K za brzovlake v II. razredu, na parnikih pa v I. razredu.
Zvedel sem bil pa tudi, da tvrdka Cook preskrbi kjerkoli hotel in vso oskrbo v njem. Hitro pišem, naj mi preskrbijo vse to v Londonu. A bilo je prepozno, dotičnih kuponov bi mi tvrdka ne bila mogla več dostaviti pred mojim odhodom od doma. Pač pa mi je poslala potrdilo, da sem pri nji kupil vozni listek, in naročila, naj se zglasim s tem potrdilom v njenem glavnem bureau v Londonu; tam mi preskrbe vse, česar bom želel. Da si nisem prej preskrbel hotela, to mi je priza-djalo v Londonu nekaj bridkih ur. Toda o tem pozneje.
Dne 28. julija v nedeljo zjutraj ob 7-05 se odpeljem z gorenjskim vlakom iz Ljubljane.
Ne bom opisoval vseh pokrajin, po katerih sem se vozil, ne omenjal mičnih bivališč in cvetočih mest, mimo katerih je drdral vlak, rečem le, da je ena najdivnejših pokrajin, po katerih sem se vozil, Pusterska dolina. Vtisk, ki ga narede ti divni kraji na potujočega človeka, ostanejo neizbrisljivi. Kako krasen je Toblach! Koliko prirodne krasote je nakupi-čene v tej lepi dolini! Zato je pa tudi poleti tod okrog vse preplavljeno s tujci.
Bad bi bil izstopil v tem ali onem kraju in si ogledal njegove znamenitosti in prirodne krasote, a potnega načrta nisem hotel in smel prav nič izpremeniti. V tem pa je stalo, da izstopim prvič v Inomostu in ogledam to mesto.
Ob '/s 9. uri zvečer pridrdra vlak na glavni kolodvor. Svoj kovčeg oddam v hotel „Zur Post", ki je blizu kolodvora, grem po ulicah, da si vsaj navzunaj ogledam nekatere dele mesta. Nič posebnega: ozke ulice, starodavna, začrnela poslopja, majhni trgi, malo javnih nasadov in izprehajališč je karakteristika tega starodavnega mesta.
Drugi dan si ogledam znamenito dvorno cerkev, v kateri je grobni spomenik cesarja Maksimilijana I. Večji del cerkve zavzema ta spomenik. Vtisk tega velikanskega dela umetniške plastike je tolik in tako globok, da se človeku zavedno vtisne v spomin.
Spomenik ima dva dela: središče je sarkofag, ki pa ne krije cesarjevih zemeljskih ostankov — pokopan je namreč v dvovni cerkvi v Dunajskem Novem mestu — ob obeh straneh sarkofaga pa stoji kot častna straža 28 iz kovine vlitih kipov cesarjevih pradedov in onih junakov, ki jih je Maksimilijan posebno čislal. Vsi kipi so v naravni velikosti. Na podstavku imajo napis v latinskem jeziku.
Na desni strani sarkofaga so uvrščeni ti kipi: 1. Klodvig, kralj Frankov (481—511), 2. Filip Lepi, kralj španski (f J1506), sin Maksa in Marije Burgundske; cesar Rudolf Habsburški (1273—1291); 4. Albreht II. Modri (f 1358) praded M. 5. Teodorik, kralj Vzhodnih Gotov, glavni junak v „Nibelungi"; 6. Ernest Železni, vojvoda avstrijski, ded M. (t 1424); 7. Teodebert, vojvoda Burgundski — znamenit junak v „Nibelungi"; 8. Artur, kralj angleški, znan iz „Gralsage"; 9. nadvojvoda Žiga, grof tirolski; 10. Blanka Maria Sforka, druga žena M.; 11. Margareta, hči M.; 12. Cimburgis von Massovien, Emesta Želez, lepa žena; 18. Karl der Kühne, tast M.; 14.
Filip Dobri, oče Karla Predrznega; 15. Ferdinand Katoliški, kralj aragonski; 16. Ivana Blazna, žena kralja Filipa I.; 17. Kunigunda, hči Friderika III., žena Albrehta IV. Bavarskega in sestra Maksa; 18. Eleonora Portugalska, mati Maksa; 19. Marija Burgundska, prva žena Maksa; 20. Elizabeta Ogrska, žena cesarja Albrehta II.; 21. Gotfried Boulonski, kralj Jeruzalemski; cesar Albrecht I.; 23. Friderik IV. s praznim žepom; 24. Leopold III., vojvoda avstrijski; 25. GrofBudolfHabsburški, ded kralja Budolfa I.; 26. Leopold Sveti, mejni grof avstrijski; 27. Cesar Friderik III., oče Maksa; 28. Cesar Albreht II.	(Dalje.)
Še enkrat — nekaj misli o šolski disciplini.
Pred par tedni je bil natisnjen v „Učit. Tov." referat „Nekaj misli o šolski disciplini", ki sem ga sestavil za lokalno učiteljsko skup-čino v Črnem vrhu.
Kratka vsebina dotičnega članka je nekako sledeča: Kar je država v širšem, to je vsaka učilnica v ožjem pomenu besede. Ako hočeta uspešno delovati — potrebujeta dobre discipline. Učenec se mora pokorovati postavam — hišnemu redu, učitelj naj ga ob primernih prilikah pojasnuje gojencem. Po novem šolskem in učnem redu zaukazani hišni red bo izvrstno vplival na razmerje med šolo in domom, torej bo tudi v veliki meri pospeševal šolsko disciplino. V prvem začetku ne bomo učencem motivirali postav na dolgo in široko, v poznejših letih, ko se jim razširi obzorje naj zavzema svobodna volja odličnejše mesto. Proč s telesno kaznijo! Moralični pripomočki naj pridobe našim šolam dobro disciplino! Taki bi bili n. pr. na eni strani obdarovanje vestnega učenca, na drugi: zavrnitev, osramo-čenje (ne sramotni oder!), kazen, podaja roke. Dobra šolska disciplina je odvisna tudfod složnega delovanja učiteljstva med seboj ter od veljave in ugleda učiteljevega v šoli in i z v e n n j e. V današnjih dneh se izpodko-puje učiteljstvu ugled in se tako v veliki meri otežuje izvrstno šolsko delo. Zdi se, da smo v predpestallozzijevih časih. A ne obupajmo! Na delo in bodočnost bo naša!
In oglasil se je — tovariš. V upanju, da stoji za njim večina slovenskege učiteljstva, je dvignil protest zoper moje „krive nauke" ter me s svojimi izvajanji v „Uč. Tov." pretočenega tedna posadil naravnost v — oslovsko klop, dasi je poslednja v dobi moderne pedagogike izgubila pravico do eksistence.
Pa tudi „sramežljivemu Antonu Bonaventura ni prizanesel ter ga je postavil, uporabljajoč v veliki meri „svobodo discipline proti sebi" — na sramotilni oder, čeprav je doba srednjeveških dni že minila, in čeprav bi nam moral biti celo v politiki — po zatrdilu tovariša — kritika največji princip : popolno odpuščanje napram nasprotniku.
Dragi tovariš! Oprosti, da Te tako na-zivljam, dasi me Ti v svojem spisu tituliraš „gospod", enkrat celo ne vem zakaj — „naš članek". Najprej ti moram razodeti, da nisem bogvekaj latinca. Ne bodi torej hud, ako sem prestavil „non probo" v „nočem dokazovati", a ne „ni mi všeč", kot Ti želiš. Non probo torej, če se je zgodila ta pomota, ki je pravzaprav nisem kriv. Gospod župnik'je bil tako prijazen, da mi je preskrbel prevod. Napačen citat iz Seneke potemtakem še ni dokaz, da sem referat sestavljal v naglici.
Zavijaš dejstvo, ko trdiš, da zahtevam v šoli povsem slepo pokorščino, disciplino pa, kakršna je v — vojašnicah. Preberi še enkrat moj spis, pa boš videl, da si ustrelil kozla, čital boš med drugim: „Das Kind muß zunächst gehorchen lernen, auch wenn es von der Notwendigkeit eines Befehles nicht überzeugt ist. Je reifer an Verstand eswird, desto mehr muß freilich neben dem Gesetze der Zucht auch dem freien WilleD, derja immer höchstes Ziel der E r z i e h u n g b 1 e i b t, Baum gegeben werden."
O disciplini pišeš na dolgo in široko, a verjemi mi, tudi sedaj, ko sem prebral Tvoj članek že sedmič, mu ne morem najti — glave. Sam priznavaš, da ni govora o absolutni svobodi. O vzgoji pišeš, kakor bi jaz zahteval, da se učilnice izpremene v jetnišnice ali pa vsaj v cirkuse in menežarije. Praviš, da je razloček med vzgojo in dresuro. Potrjujem, vem zanj,
a verjemi mi, nimam veselja 4o fraz, rad jih prepuščam — Tebi. Ne ugaja Ti primera šole z državo. Za državo zahtevaš pozitivno pravo. Zakaj ne za učilnice?! Ali bi bila potem individualna vzgoja v nevarnosti? Kar je resnično pravo, lepo, plemenito je in ostane napram vsakemu, črka na lepenki je mrtva, in velika umetnost je, ukoreniniti nauke življenja v otroško srce. A vendar, mi boš pritrdil, da se učenec pri pogledu na hišni red — spomni učiteljevih blagih besedi.
Kaj pa z učencem,*ki greši? Ali ne potrebujemo tudi za pregrešek pozitivnih sredstev ?
Ne vem, kako vzdržuješ v svojem razredu disciplino, ko preziraš skoraj vse doslej običajne pripomočke ter navajaš samo dvoje: a) svoje obližje, b) poboljševalnico. Opomnim kratko: „Prijatelj, računati moraš z dejanskimi razmerami. Ako imaš — kakor jaz — zjutraj v šoli čez 80 učencov, popoldne približno toliko in poleg tega še poldnevni pouk, me jako zanima, kako spravljaš v svoje obližje „z zatajevanjem in ljubeznijo" neredne učence in kako pošiljaš — pokoreč se načelom moderne pedagogike — nepokorneže v poboljševalnice, katerih na Kranjskem skoraj — nimamo.
Če torej govorimo o pokorščini, moramo misliti le na stvari, ki so popolnoma evidentne, obenem pa tudi dosegljive. O evidenci sem govoril že prej. — Ne razumem, čemu govoriš o dosegljivosti, ko je razumljivo, da nedosegljivih stvari ne bomo zahtevali niti od odraslega človeka temmanj od otrok.
čudim se, da si napisa) dva zgleda: o „materi dojilki" in pa o „otrokih, ki pridejo razgreti k vodi" — oba sta namreč izbrana jako nesrečno. Le poslušaj! Če so otroci razgreti, pa pridelo k vodi je vzgojevalčeva dolžnost, ne napisati na vodnjak, da bo kaznovan, kdor pije, ampak onemogočiti pitje vsem. Dragi! Meni se vidi ta medicina precej nevarna. Analogno bi lahko rekel po Tvojem receptu: Nad higieničnimi pljuvalniki ni treba opomina, učencem naj se pljuvanje kratkomalo onemogoči, pa bo mirna Bosna in z njo vred rešena — moderna šolska higiena! ?
Posebno Ti ni všeč, da priporočam kot moralično sredstvo tudi obdarovanje. Sicer v tem oziru menda sam nisi prav na trdnem, ker si pristavil svojim besedam v oklepaju „za pridnost".
čitaj, kaj pišejo o tej zadevi drugi! V nabožni knjigi duhovnika Seigerschmieda či-tam: „Vsak človek ima v sebi nekaj častila-komnosti, ki ga more, ako se ne omeji, privesti v pogubo; a tudi, ako se prav vodi, voditi do najlepšega življenja, do plemenitega ravnanja. Seveda se mora ta častilakomnost omejiti in s pravimi sredstvi obrniti na prave namene. Kaj lep pripomoček je pri tem hvala in plačilo staršev. Kakor Bog ne preti samo, ampak tudi plačilo obeta, kakor on ne kaznuje samo, ampak tudi plačuje, tako naj tudi starši delajo pri otrocih. Glejte cvetico! Ona potrebuje dežja, a potrebuje tudi solnca" itd.
Komensky pravi: „Die beste Form der Disciplin lehrt uns die himmlische Sonne, welche dem, was da wächst 1. jederzeit Licht und Wärme 2. öfter Begen und Wind und 3. selten Blitze und Donner spendet, obwohl auch dieses zum Nutzen derselben."
Na drugem mestu pa uči: „In gleicher Weise wird auch derjenige, welcher mit der Jugend zum Fischfang der Tugenden sich rüstet, dieselben einerseits durch Strenge zu Furcht und demütigen Gehorsam herabdrücken, anderseits aber auch wieder durch Leutseligkeit zur Liebe und heitern Munterkeit erheben müssen. Glücklich sind die Meister, die beides vereinigen! Glücklich eine Jugend, die ihnen anvertraut ist "
V knjigi istega slavnega pedagoga či-tam: „Eine strenge Zucht ist in der Jugend, besonders in der Kindheit unbedingt notwendig, um das Kind an den sittlichen Gehorsam zu gewöhnen. Eine Erziehung i la Bausseaus „Emil" paßt nicht einmal für Prinzen."
Dragi tovariš! Upam, da sem ti pojasnil v glavnih besedah svoje mnehje. Svetoval bi Ti še, da prečitaš „Novi šolski in učni red". Na str. 68. je govor o šolski disciplini. Prelistaj še nadaljnih pet strani in prepričal se boš, da zastopam v svojem referatu pod danimi
Dalje v prilogi.
Priloga k 13. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 27. marca 1908.
o k o I n o s t m i gotovo sprejemljivo stališče. Nisem poseben „paragrafenfresser" a vendar poudarjam še enkrat: pod danimi okol-no8tmi. „
Ne misli, da soglašam z razmerami v današnjih učilnicah. Izpremeniti se bo moralo marsikaj, a idealne šole, kakor si jo najbrže predstavljaš, še dolgo, dolgo ne bo, kakor bodo tndi jetnišnice ostale še mnogo časa to, kar — so. A midva ne bova temu kriva.
Silvester.
* * *
K temu vprašanju smo prejeli z druge strani ta-Ie članek:
Učitelj ljudske šole mora upoštevati razne okolnosti, ki so učiteljem po vadnicah, osobito pa srednjih šolah in inštitutih nepotrebne in večkrat tudi nepoznane. Ustroj le-teh je pač tak, da jih moremo smatrati kot organično celoto zase, dočim vidimo in čutimo, da je ljudska šola organični del naroda, ki mu je namenjena. Naša mladina ostane v stiku z domom tudi v šolski dobi, z onim domom, ki ji je vse na svetu. Otroški dom z vsem svojim veseljem in vso svojo srečo kakor z vsemi svojimi križi in težavami ima mladina tudi za njenega šolanja v njeni oblasti. Neodvrljiva je sila njegova na učenca, in učitelji po pravici prepuščamo domu odgovornost za vsakojake učne, oziroma vzgojne neuspehe.
čigava je ljudska šola? To vprašanje še ni rešeno. Govoril bi vsak rad vmes — sicer dobro znamenje — a ker velja ona tudi denar, se je vsak brani, odnosno bi se je rad odkri-žal. Tako jo vidimo v raznih rokah — v enih bolj, v drugih manj. To zelo občuti najbolj učiteljstvo, ki si mora samo ustvarjati pozicijo. (Velikanski pomen organizacije.)
Duhu institucije te šole odgovarja najbolj nazor, da je ta last doma, oziroma naroda. Da ne bo nejasnosti, konstatujem takoj, da naš narod ne more in ne sme biti predan enemu stanu. Zahteve po reformi ljudske šole v narodovem smislu je nekaj naravnega in povsem opravičenega. Šola se mora naslanjati na narod, iz njega črpati sile.
Toliko o bistvu ljudske šole.
Šola, odnosno razred pomeni obvezno združitev množine otrok v skupino. Cital sem nekoč, da družba poboljšuje ljudi. Temu ne pritrljam brezpogojno. Tudi nasprotno je res. Mladina rada posnema odraščujočo okolico. Najrajše bi preskočila dobo razvitka v odraslega mladeniča, v polnopravno devico.
Povsod gre za to, da se neizkušena družba, ki ji je namen delo, ravna po eni osebi, v našem slučaju po učitelju. Učenje stavi na učitelja in učenca skupne zahteve. Od onega, kažočega mladini pot, pedagoški takt, od učenca spoznanje in uvidenje. Prav bi bilo, ako bi si oboje sil ohranjalo v ravnotežju. Ker pa je znano, da je ona na strani otrok jako neenakomerno razdeljena, mora učiteljska osebnost tembolj stopiti v ospredje. Kjer ta ni izrazita, zmaguje učitelj ob dobri metodi le z naporom ; zmagovati bi pa moral z duhom. Obžalovanja vreden vsak tovariš, ki se dannadan bori z disciplino. Prestopati šolski prag vedno nejevoljen, razjarjen, užaljen, to je boj, ki najbolj razjeda naše moči, ker pije na mozgu in krvi.
Šolski red določa neko formalnost, ki je pač potrebna spričo razmerja šole z otroki, učiteljem in delom. Uveljavljamo ga dosledno z neenako srečo. Zaraditega skrbi, da spraviš svojo notranjost z dušo učenčevo v sklad; ta proces nas naredi sčasoma duševno sorodne. Ako si prešinjen idealov, goriš za vse lepo, sveto in vzvišeno, odpri srce. Spoznavajo, ume-vajo naj te otroci, ki jim nisi in nečeš biti drugo kot naklonjen prijatelj. Kaj je zagreše-nega, če učenca po priliki zatrdimo, da nam je zoprno vsakršno kaznovanje, ki nam greni delo — in življenje, njim in roditeljem pa dela sramoto ? Učitelj in učenci se shajajo dannadan, teden za tednom, vrste se meseci in leta, ko smo združeni, drug na drugega navezani. Kot taki gojimo medsebojne želje; priznajmo in odkrijmo si jih, da bo pot uglajena za naše delo.
Ustvarimo odnošaje, ki naj odslovijo zlovoljuost iz šolskih prostorov. V 90 odstotkih vseh slučajev je na učitelju, če jih hoče ustvariti. Z njimi si dalje zagotovimo, da bo šolski čas zapuščal v mladini prijetne spomine, ki bo temelj, da na njem vzrase medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. Ne omalovažujmo razmerja med šolo in domom, odnosno z ljudstvom 1 Mladina odrašča in je določena, da sama
kdaj zastavlja svojo besedo, v javnih zadevah. Nekdaj je bila tudi meni disciplina nad vse. Minila so leta, in danes se mi zdi, da sem takrat korenito zamenjaval svojo vlogo z ono korpo-rala na vojaškem vežbališču. Živci so trpeli, zdi se mi tudi temeljiti pouk, prijetnih spominov pa ni ne tu ne tam. Odkrito povedano, zaželel bi si ono dobo nazaj, da bi popravil, kar je bilo zagrešenega.
Stojim na stališču: mladino je pridobiti, ona^mora biti naša. Ima svoje pravo do življenja in do nas, ne kratimo ga ji. Ne bodimo absolutisti in nudimo ji svobodo, v kateri se naj vsak uči stati na lastnih nogalTkot posameznik in kot član družbe. Tako pridemo tudi mi na svoj račun. Eajši sem učenčev upnik kot sodnik, kaj še dolžnik.
Še eno. Pogosto kaže učenca opominjati namesto kaznovati. Izkušnja me je učila, da opomin izda, izvršen med štirimi očmi, neprimerno več, kot pred zbranim razredom. Učinkuje vse bolj kot kazen in ima odlično pedagoško vrednost. Opominjam pa, ker mi ni na razpolago boljši prostor, vsekdar pred durmi razreda, in sicer zjutraj takoj po začetku pouka. Priznam končno, da se tuintam vendar nahajajo malopridneži, pokvarjenci. Ti se pač kaznujejo z zaporom. Vendar nastane vprašanje, če učitelj s to kaznijo ne zadene bolj sebe kot grešnika. Navada je tudi ta, da se starši vznesejo rajši nad učiteljem nego nad svojim izprijencem. V tem slučaju bi bile poboljševal-nice na mestu. „Ko bi jih imeli!14 dostavljaš. Da, ko bi jih imeli. Država mnogo dolguje človeški družbi, posebno učitelju. Pokvarjence je odstraniti iz šole. V tem oziru bi morali že v interesu onih, ki jim je do učenja in dobre vzgoje, rigorozno postopati. Statistika naj bi prisilila državo, da se prepriča o potrebi poboljševalni c. Dokler bo ljudska šola sama prenašala ono zlo, ki je v največjo škodo dobremu pouku in dobri vzgoji, dotlej bodimo uverjeni, da bo ustanovitev poboljševalnic ostala lepo pobožna želja vseh — pravih — prijateljev ljudstva, predvsem nas učiteljev, Snujejo društva v varstvo otrok. Dobro znamenje. Uprava bo morala nastaviti posebne vzgojne komisije in jih plačati. Brez poboljševalnic pa pojde tudi potem težko.
Izkušnja nas je učila, da je šolski red z vsemi mogočimi paragrafi mrtva črka in da le obojestranska dobra volja in vzajemnost — rodi zaželjene trajne uspehe.
Ljubezen do naroda rodi naklonjenost do mladine, pogled v bodočnost pa opravičuje moje nazore o šolski disciplini.	F. E.
Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic.
Nadalje so izvolila nove upravne odbornike okrajna društva in jih naznanila vodstvu:
X.	Laško učiteljsko društvo: 15. Cim-peršek Štefanija — Trbovlje; 16. Fran Lebar — Hrastnik; 17. Boš Miloš — Hrastnik.
XI.	Svetolenarško učiteljsko društvo: 18. Krajnc Fran — Sv. Barbara.
XII.	Slovensko bistriško učiteljsko društvo: 19. Krotky B. — Studenice.
Popravek. Ormoško učiteljsko društvo je tudi izvolilo: 13. Porekar Anton — Hum pri Ormožu. Po pomoti je ime tega delegata zadnjič izostalo.
*
Na jubilejskem koncertu svira tovariš Fran Serajnik iz Središča: An-tonin Bubinstein. Koncert za gosli s spremlje-vanjem klavirja, 1. Andante. 2. Moderato assai. Spremlja ga tovarišica Schreinerjeva.
Tovarišica Antonija Drohničeva poje: Jos. Prochazka: „Tak si lepa..." Besede Sim. Jenkove. Sopran-solo s spremljevanjem klavirja. Spremlja g. Vrečer.
Pevci in pevke! Še je čas — pišite urno po note. Več nas bo, večji bo uspeh.
Pevske vaje se vrše v Zidanem mostu in najbrž v Mariboru ali v Poličanah, po potrebi tudi v Šoštanju.
Preskrbljeni so v Celju ugodni prostori v „Narodnem domu", kjer se bo zborovalo in kjer se vrši koncert. Po koncertu ples. Najeta je že dobra godba.
Pripravite se že sedaj, da se vsi snidemo na velikonočni ponedeljek v Celju. Ta
dan je dan slovenskega štajerskega učiteljstva! Doma ostanejo samo bolniki in pa stanovski brezbrižneži.
Bazen od enega okrajnega društva je vodstvo od vseh dobilo simpatična poročila, Povsod veliko zanimanje in navdušenje. Tako je prav. Zakaj bi slovensko štajersko učiteljstvo ne nastopilo pred svetom? — Saj lahko, ker je zmožno. Tistih par kronic za vožnjo v Celje pa tudi ne bo nikogar ugonobilo. Svoji med svoje! Ravnajmo se po geslu našega osivelega vladarja: Viribus unitis — Z združenimi močmi!
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Krožek Št. Vid pri Ljubljani je
imel svoj sestanek pri „Slepem Janezu" 12. t. m. Zaradi neugodnega vremena ni bil tako številno obiskan, vendar pa ravno tako presrčen, kot so bili dosedanji. Prihodnji krožek bo 9. aprila zaradi negotovega vremena še pri „Slepem Janezu", a majev sestanek bo pa 14. maja na Šmarni gori.
Posavski učiteljski krožek se je sestal dne 18. marca na Vidmu v gostilnici „Kunej". Ondotni nadučitelj tov. J. Knapič je pozdravil s kratkimi, presrčnimi besedami navzoče koleginje in kolege. Ker je bil starosta tov. dr. Bornih zadržan priti o pravem času, se je izvolil namestnikom tov. Rupnik, nadučitelj iz Leskovca. Tov. K. Humek je opozoril navzoče učiteljstvo, naj razširja svoje liste („Popotnik", Učit. Tov.", „Zvonček", zlasti pa „Dom. ognjišče") med ljudstvom. Bazvila se je v tej zadevi jaki živahna debata. Na predlog tov. Jamška se prepusti izbor pesmi za nameravani koncert pevovodji g. Ocvirku, katerega je predstavil tov. Humek navzočemu učiteljstvu.
Prihodnji krožek bo 25. aprila ob 7. uri zvečer v Krškem pri Schenerju.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ljutomerski
okraj je zborovalo dne 5. marca 1908 v Ljutomeru. Po predsednikovem pozdravu se pre-čitajo dopisi, izmed katerih naj omenim dopis „Zveze štaj. učiteljev in učiteljic" zaradi koncerta na velikonočni ponedeljek. Predsednik poživlja zbrane, naj se v kolikor mogoče častnem številu udeleže zborovanja v Celju. Nato sledi poročilo ravn. Robiča o delovanju v okr. šolskem svetu v dobi. od 11. aprila 1907. do 27. decembra 1907. Predsednik se zahvali za temeljito poročilo.
Med zborovanjem nas razveseli tovariš Mavrič z novico o sijajni zmagi tovariša Engel-berta Gangla, nakar mu učiteljski zbor brzojavno čestita.
Jako zanimivo je bilo predavanje tovariša Mavriča o Savinskih planinah. Tovariš nam je podal tako krasno sliko o lepoti našega planinskega sveta, da je marsikdo sklenil ob priliki kreniti v naše Alpe in si ogledati naravne čudeže gorskega sveta.
Ker je tudi v našem okraju precej tovarišev in tovarišic, ki brez pravega vzioka iz-ostajajo od zborovanj, se sprejme tov. Tomažiča predlog, da plačajo dotični vsakokrat 40 vinarjev kazni.
Pihodnje zborovanje združeno z majniškim izletom se priredi v Volčjo vas.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje 2. aprila 1.1. ob pol 11. uri v okoliški šoli. Vzpored. 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanja, ki so izostala pri zadnjem zborovanju. 4. Slučajnosti in nasveti. — Pevci in pevke pa naj gotovo pridejo že ob 10. uri k vaji, da bo mogoče začeti enkrat s petjem. Ker se bo razgovarjalo pri tem zborovanju o jubilejski slavnosti, bo udeležba sigurno polnoštevilna.
Ž i h e r , t. č. predsednik.
Savinsko učit. društvo je zborovalo dne 12. marca na Gomilskem. Predsednik tov. Vrabl pozdravi navzoče ter izreče upanje, da se bodo gotovo vsi tovariši in tovarišice strinjali z njegovim korakom proti g. Sadniku o priliki zadnjih volitev v celjski okr. zastop. Nato je predlagal tov. Farčnik sledečo, z navdušenjem sprejeto resolucijo: Z ozirom na dejstvo, daje našpredsedniktov. R. Vrabl v očigled volitev v celjski okrajni zastop storil napram g. Sadniku prav energične korake, mu izreka naše društvo popolno odobritev in obče zaupanje.
Društvo je brzojavno pozdravilo skladatelja A. Foersterja ob njegovi sedemdesetletnici ter tov. Gangla ob izvolitvi deželnim poslancem. Tudi je vložilo prošnjo na „Južnošt. hranilnico" zaradi skioptikona.
Izmed mnogih dopisov omenjamo dopis „Zveze" o konštituciji odbora in izvenšolskega odseka, dopis „Zveze" zaradi koncerta, dopis tovariša Peska zaradi socialnega odseka, dopis „Učit. konvikta" zaradi jubilejskega daru.
V upravni odbor „Zveze" se izvoli tov.
Vrabl.
Razgovor o učit. krožku se preloži na prihodnje zborovanje, ki bo obenem občni zbor in se bo vršil začetkom majnika skupno s čebelarskim društvom.
Po zborovanju je predaval tovariš Jakše 8 pomočjo skioptikona o Gorenjski.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje dne 2. aprila 1.1. ob 10. uri v šoli Leitersberg.
K obilni udeležbi vabi v imenu odbora Požegar, t. č. preds.
Dravinjski krožek „Slovenjebistri-škega učiteljskega društva" priredi 5 aprila t. 1. ob 4. uri popoldne v gorenjih prostorih gostilnice Koropčeve v Studenicah svoj prvi sestanek s tem-le vzporedom: 1. Predavanje profesorja gosp. dr. Pivka. 2. Kje in kdaj bi kazalo prirediti prvi roditeljski sestanek v našem okrožju.
K obilni udeležbi vabi socialni odsek „Slovenjebistr. učit. društva".
Ormoško učiteljsko društvo ne zboruje 2. aprila, kakor je bilo objavljeno, a m -p a k 5. a p r i 1 a t. I.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo, dne 5. aprila ob pol 10. uri v šolskem poslopju v Zidanem mostu.
Vzpored:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Ustreza li Močnikova računica za elementarni razred sedanjim metodiškim zahtevam? Predava tov. Lebar.
4.	"Poročilo tov. Jurka o Peskovi brošuri: „Na delo med ljudstvo!"
5.	Predavanje tov. Jurka: „Zakaj se slovensko učiteljstvo prezira in zapostavlja?"
6.	Predlogi in nasveti.
Polnoštevilno udeležbo pričakuje
odbor.
Slovenjegraško učiteljsko društvo je
zborovalo ob navzočnosti 14 udov dne 19. t. m. v Slovenj gradcu.
1.	Predsednik tov. Vrečko omeni v svojem pozdravnem nagovoru, da vlada v našem društvu vse premalo življenja. Zato želi, naj bi bil poset društvenih zborovanj v bodočnosti boljši, da ne bo naše društvo samo životarilo, ampak živelo. Več stanovske zavednosti, več gorečnosti in vneme nam je treba !
Navadno se nas snide k društvenim zborovanjem jedva nekaj več nad polovico, toliko, da smo sklepčni, kar seveda ni posebno častno. Vsak imej vnaprej pred očmi: „če ne pridem, zborovanje ni sklepčno brez mene." Pa tudi več točnosti glede na določeni čas! Kdor prej pride, naj počaka drage volje nekoliko na druge!
Da bo več živahnosti v društvu, želi tov. predsednik, naj bi vsak ud, ki se smatra zmožnega, zglasil za eventualno predavanje in si izbral nalogo, ki mu najbolj prija. A tudi beležke iz šolske prakse, poročila o izišlih knjigah i. dr., naj bi tvorila predmet društvenih zborovanj.
Vsak naj se nekoliko žrtvuje društvu, zakaj predsednik in če je še tako delaven, ne zmore vsega sam, kar niti treba ni. Baš zato smo združeni v društvu, da skupno delujemo po svojih močeh in zmožnostih.
Pri zborovanjih vladaj tudi vzornejša disciplina, ki smo je do sedaj često pogrešali, zakaj posebno nam velja: „Wer andere erziehen will, muß selbst erzogen worden sein!"
2.	Prečita in odobri se zapisnik zadnjega zborovanja. Tov. Vrečko opozarja posebno na ono točko v zapisniku glede poseta društvenih zborovanj. Kdor izostane neopravičen od zborovanja in si s tem prihrani stroške, vplača 1 K v blagajnico. Zato se mora vsakdo opravičiti pravočasno pri predsedništvu.
3.	Izmed došlih dopisov jih je največ od „Zveze slov. štaj. učiteljskih društev", kar je dokaz, da je ta v delavnih rokah. V smislu okrožnice II. se izvoli tov. Vrečko upravnim odbornikom „Zveze".
Tov. predsednik opozarja posebno na jubilejski koncert v Celju in čita dotične članke iz „Učit. Tov." Omeni, da je sveta dolžnost vsakogar osobito še pevca, sodelovati, da bo uspeh koncerta sijajen in za nas časten.
4.	G. nadzornik razdeli došle pole v svrho izpolnitve za šematizem, ki ga izda štajerski „Lehrerbund".
5.	Za tekoče leto se določi članarina na 3 K.
6.	Nato poroča tov. Vrečko o shodu zastopnikov učiteljstva v okrajnih šolskih svetih, vršečem se dne 2. svečna t. 1. v Celju.
Prav zanimivo je bilo tudi njegovo predavanje o monismu, dualizmu in teleologiji, kjer nas seznani s teorijo monista, učenjaka Haeckla.
7.	Tov. Mohorko stavi predlog, naj bi tudi „Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic" izdala svojim podrejenim društvom sličen poziv, kakor ga je „Verband" in ki se glasi: „Die Leitung des deutsch-österreichischen Leh-rerbuudes wird sofort nach Zusammentritt des Reichsrates den Antrag auf Betreibung unserer Gehaltsbestrebungen einbringen. Bei der Behandlung dieser Frage wird es auf die Stimme jedes einzelnen Vertreters im Volkshause ankommen. Deshalb werden alle Vereinsleitungen dringend ersucht mit dem Abgeordneten ihres Bezirkes sofort in Fühlung zu treten und ihn zu einer für unsere Sache günstige Stimmung zu gewinnen.
Naše društvo je poslalo enako spomenico državnemu poslancu g. Vinko Ježovniku v Velenju,
8. Prihodnje zborovanje se določi v četrtek, dne 7. maja ob 10. uri dopoldne v Šmartnem pri g. Kacu. Upamo, da se snidemo vsi |	M.....o.
Učiteljsko društvo za svetolenartskl okraj zboruje v četrtek, dne 2. aprila t. 1., ob 10. uri dop. pri Sv. Trojici v Slov. goricah po sledečem vzporedu. 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 8. Tajna kvalifikacija. Predava tov. nadučitelj Fr. Krajnz. 4. Nasveti in slučajnosti. Po zborovanju se izvoli odbor „Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb".
K prav obilni udeležbi vabi
J. K o p i č , preds.
Goriško.
Učiteljsko društvo za goriški okraj
zboruje dne 2. aprila t. 1. v Gorici v kavarni „Central" ob 9VS. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	„Skioptikon in tega vporaba", poroča g. Fran Finžger, c. kr. šolski nadzornik.
3.	Poročilo a) tajnikovo, b) blagaj-nikovo.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Eventualia.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Književnost in umetnost.
„Znanstvena knjižnica". Poročajo nam, da prične izhajati tekom apriia v založništvu „Omladine" znanstvena knjižni c a v mesečnih zvezkih 4 do 5 pol. Program tega novega podjetja je vrlo zanimiv in zasluži vsestranske podpore vsega slovenskega izobra-ženstva. Znanstvena knjižnica hoče po možnosti polniti veliko vrzel v slovenski literaturi s tem, da bo prinašala pregledna ali uvodna dela, sosebno s polja filozofije, sociologije, politike. Izdajatelji so se postavili na stališče, da mora nuditi znanstvena knjižnica sicer širšim slojem slovenske inteligence pristopno in interesantno, a vendar skozinskoz strogo znanstveno vsebino. Zato so posegli predvsem po prevodih del znamenitih učenjakov drugih kulturnih narodov — po znanem češkem Laichterjevem vzorcu. To stališče tudi mi popolnoma odobravamo ter upamo od znanstvene knjižnice, ki sloni na takih principih, kar najlepših uspehov. Kot prvo delo se nam obljublja slovečega češkega učenjaka profesorja Drtine znamenito delo „Razvoj mišljenja evropskega ljudstva" (Myšlenkovy vyvoj evropskeho lidstva) — delo, ki je ravno danes v časih mišljenskega prevrata posebno aktualno. O tej knjigi izpregovorimo še posebej.
„Znanstvena knjižnica", ki jo moremo najtopleje priporočati, bo izhajala pod jako ugodnimi pogoji. Kdor si želi natančnejših podatkov, naj se obrne na upravništvo „Omladine", Ljubljana, Breg 12, po obširni prospekt ali pa ga naj zahteva pri svojem knjigotržcu.
Kulturno delo.
+ Ljudska galerija t Ljubljani.
Vodstvo „Simon Gregorčičeve knjižnice" je otvorilo 15. t. m. v knjižničnih prestorih „Ljudsko galerijo", t. j. razstavo reprodukcij znamenitih starih in modernih slikarjev. Vsaka reprodukcija ima popolen popis slike; poleg tega je tudi na kratko ocenjen original slike ter naveden životopis posameznih umetnikov. V prvi seziji so zastopani zlasti St. Wyspianski, Meunier, Tizian, Rembrandt, Segantini, Hans Thoma i. dr. „Ljudska galerija" ima doslej na razpolago okolo 1200 dobrih reprodukcij najznamenitejših antičnih in modernih umotvorov, ki jih hoče polagoma razstaviti v prostorih „Gregorčičeve knjižnice." Slike se bodo menjale na vsakega pol meseca. Ustanovitev „Ljudske galerije" je jako lepa ideja, ki bo gotovo mnogo pripomogla do tega, da se zbudi v Slovencih smisel in razumevanje za umetnost. Vstopnina je le 2 h!
-+- Akademija. V soboto je predaval v „Mestnem domu" v Ljubljani zagrebški vse-učiliški profesor dr. Ferdo pl. Š i š i 6 o predmetu „Hrvatje in Madjari od 1. 1790. do 1, 1868". Učeni gospod predavatelj je posegel daleč nazaj v hrvaško zgodovino in temeljito ovrgel napačno mnenje, da sta bila hrvaški in madjarski narod mnogo stoletij v bratski zvezi. Predavanje je bilo prav dobro obiskano in so se poslušalci z burnim ploskanjem zahvalili g. predavatelju.
Politiški pregled.
*	Na Kranjskem je imenovala vlada deželnim glavarjem dvornega svetnika Šukljeta, njegovim namestnikom pa barona Liechtenberga. Šuklje je klerikalec, baron Liechtenberg Nemec.
*	Dopolnilna deželnozborska volitev na Goriškem. Dne 30. t. m. se bo vršila dopolnilna volitev enega deželnega poslanca na Goriškem iz razreda veleposestva namesto dr. Fraukota, ki je bil voljen v splošni kuriji in velikem posestvu, a se je odpovedal temu poslednjemu mandatu.
*	Ministrstvo za javna dela ustanovljeno. „Wiener Zeitung" je prinesla cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se usta-
novi ministrstvo za javna dela, ki se je poverilo, dosedanjemu ministru brez portfelja dr. Gessmannu. — Obenem se je določil delokrog za novo ministrstvo, in sicer bo obsegalo vse stavbne zadeve, tehnične posle, vodne zgradbe, zgradbo cest in mostov, rudarstvo, pospeševanje obrti, tehnično preizkuševa-nje, merosodstvo, tehnično in gospodarsko pospeševanje obrtnih proizvajanj, evidenco napredka na tehničnem polju, pospeševanje tujskega prometa itd. — Novo ministrstvo se razdeli na štiri sekcije. Vodstvo tehničnega stavb >ega oddelka je dobil dosedanji mestni stavbni ravnatelj dr. Berger, vodstvo administrativnega stavbnega oddelka dosedanji sekcijski načelnik v naučnem ministrstvu grof Wirkenburg, vodstvo rudarskega oddelka dosedanji sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu K. pl. Webern, vodstvo obrtnega pospeševanja dvorni svetnik v naučnem ministrstvu Müller.
*	Otvoritev državnega zbora. Državni zbor se otvori dne 2. aprila.
*	Walirmuudova afera. Iz Inomosta poročajo, da je profesor cerkvenega prava prof. Wahrmund na željo profesorskega kolegija začasno prekinil svoja predavanja. Mero-dajno za to željo profesorskega kolegija je dejstvo, da se v prihodnjih dneh zaključi zimski semester. Potrebno je torej preprečiti vsake nemire na vseučilišču, ki bi mogli pro-vzročiti, da dijaki izgube semester. — Klerikalni poslanci so izjavili, da so kršč. soc. postopali prenagljeno in netaktno, da je Wahrmund v svoji brošuri napisal to, kar je bilo že tisočkrat napisano in tiskano, čutijo pač, da tak napad na vseučilišča ne bo uspešen. Kršč. socialci pa šču-jejo narod na nečuven način. V Inomostu je dejal dr. Luehner na shodu v nedeljo: „Ako vlada ne poseže vmes, je dolžnost tirolskega prebivalstva, da si samo napravi pravico." — Posl. Niedrist je priporočil svojim poslušalcem ta-le recept: „Naši tirolski kmetje ne mislijo še nadalje trpeti prof. Wahrmundovih napadov na našo vero. Katoliško ljudstvo bo tem prešernim profesorjem razbilo lobanje". Klerikalni „čech" priporoča ta recept tudi za Češko, posebno dober bi bil po njegovem mnenju proti „nekaterim" profesorjem na češkem vseučilišču. „Slovenec" ščuje v uvodniku od 17. t. m. proti vseučiliščem, pogrevajoč koncem svojega članka bajko o judovskih r i t u -valnih m o r i t v a h kristjanov. Ti ljudje hočejo zavladati nad našim šolstvom v Avstriji.
*	Delavske pokojnine na Francoskem. Francoski minister dela je sporočil načelniku socialistične parlamentarne skupine, da se je s tem, da je vlada male zakupnike in kmetiške posle izključila iz števila udeležencev na delavskih pokojninah, število istih znižalo od 2,000.000 na 1,300.000. Starost, upravičena do pokojnine, je povišana na 65 let, tako da bo zadostoval državni prinos kakih 100 milijonov frankov.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi: P. i. učiteljski zbor na Vranskem 6 K; tov. Janko Likar iz Ljubljane, za marec 2 K; skupaj 8 K; zadnjič izkazanih 778 17 K, doslej darovanih 786'17 K. Bog plati!
Vestnik.
Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali; gospa Ana dr. Romi h o v a iz Krškega, 10 K namesto venca na grob dragi prijateljici in blagi koleginji Olgi Kobau-Gasperinovi; tvrdka Fran Ksav. Souvan v Ljubljani, v smislu „gospodarskega programa" 18*70 K (To tvrdko prav toplo priporočamo slovenskemu učiteljstvu). Gdč. Štefanija Bo-j é iz Ribnice, 5 K s pripomnjo: „Plačila za stvar, ki se nikdar ne plača, odklanjam našemu „konviktu" v dar. Posojilnica v Framu 10 K; g. Milan Guštin jjn G u š t i n sen. iz Metlike, 10 K namesto venca na grob ljubemu sorodniku nadučitelju Fr. Gregoraču; gdč. Z i n k a.B o I e iz Domžal in gdč. Angela Janša iz Jarš 4 K s pripomnjo: „Nazaj par kron Sokoli nama so poslali — in še po eno sva dodali; nekdo je hotel naju kaznovat', — a sebi dal najlepši je pečat!" Gospa Antonija dr. Prevčeva iz Kostanjevice, 10 K namesto venca na grob prerano umrle drage prijateljice g. Olge Kobau. Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so
plačali ti-le tovariši in tovarišice: Josip Ber-tok in E. Šavli iz Lazareta pri Kopru; Albert Poljšak iz Avbera; Valentin Zavrl in E. Oman iz Begunj na Gorenjskem; Pavel T o r o š iz Zapotoka na Goriškem; Štefka Pečarjeva iz Juršič pri Knežaku; Josip Zajec iz Liga na Goriškem; Martin S a m p r 1 in Srečko M a h o r iz Makol na Štajerskem. Bog plati!
f- Olsa Kobau-Gasperinova. O zamrli učiteljici Olgi Kobau-Gasperinovi nam piše koleginja Ernestina Rekarjeva: Dne 9. t. m. je umrla v Ljubljani mestna učiteljica gospa Olga Kobau-Gasperinova. Pokojnica je dovršila
učiteljišče v Ljubljani 1. 1893., kjer je že s prvimi učnimi poizkusi pokazala, kako izborna učiteljica bo. Spominjam se, da smo se četrto-letnice že naprej veselile, kadar je imela „nastopiti" Olga. — Službovala je potem v Starem trgu pri Ložu, v Kostanjevici in v Ljubljani. Povsod so jo visoko cenili predstojniki, ljubili učenci in spoštovali starši. Deci ni bila le učiteljica, ampak tudi vzgojevalka; skrb za njo ji je segala tudi preko mej šolskega poslopja. Z duhovito živahnostjo, z velikanskim veseljem in dobro voljo je prevzela večkrat vodstvo šolarskih veselic, saj je znala, da je dohodek namenjen olajšati bedo njenih ljubljencev učencev in učenk. — Kadar se je Olga poslavljala od svojih učencev, so se ti vselej jokaje ločili od ljubljene učiteljice. In zdaj. ko so jemali za vselej slovo od nje, ki so jo ljubili ko mater, zdaj se je razlegal obupen, glasen jok po širnem pokopališču. — Rajnka je bila neumorna kot mravlja. Poleg svojih stanovskih dolžnosti, je bilo treba vzgajati lastne tri sinke. Tem je bila vzorna mati in vzorno je tudi vodila svoje gospodinjstvo. Ni čuda, da je vestno izpolnjevanje tolikih dolžnosti izpodkopalo nje rahlo zdravje in da je morala leči v zgodnji grob. — Šolstvo izgubi v nji vzorno učiteljico, učiteljstvo pa koleginjo, ki je imela vselej gorko srce za tovariške težnje in nadloge.
Osebne vesti na Kranjskem. Izprašana učit. kandidatinja Roza Jovanova je imenovana za prov. učiteljico v Starem trgu pri Ložu. Učiteljica Ana Fabjanova v Semiču je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja iz Velikih Lašč Ana E r z i n o v a. Nadučitelj Fran L u n -d e r na Raki je dobil zaradi bolezni dopust in pride na njegovo mesto absolvirana učit. kandidatinja Ana G o 1 i j e v a. Izprašana učit. kandidatinja gdč. Zofija Tschernetova je imenovana za prov. učiteljico v Toplem vrhu. Učiteljica Ljudmila Pleničar- K a p u -s o v a v Kropi je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja Frančiška Bedenkova iz Srednje vasi v Bohinju.
Velikodušen čin narodnega moža.
Veleindustrijalec g. Ivan Majdič v Kranju je daroval ubožnemu zakladu v Kranju 20.000 K, dijaški kuhinji pa 10.000 K.
Učiteljstvo šestrazredne ljudske šole na Vranskem je priredilo dne 15. t. m. roditeljski sestanek. Sestanka se je udeležilo mnogo staršev iz trga in okolice. — Predaval je tov. nadučitelj Simon Meglič navzočim staršem, kako morajo paziti na svoje otroke in kaj jim je vse storiti, da jih privedejo do sreče in blaginje. Tov. predavatelj je tudi omenil poguben vpliv alkohola in nikotina. Tudi je polagal staršem na srce, naj spravljajo pred otroki časopise, v katerih se napada in blati učiteljstvo.
Obraj. učiteljska konferenca za radovljiški okraj se vrši dne 4. j u 1 i j a t. 1. v Radovljici, in sicer v proslavo 60 letnega vladanja našega cesarja po sledečem vzporedu: 1. Ob 10. uri dopoldne sv. maša v proslavo 60 letnega vladanja našega cesarja. 2. Slavnostni govor. Govori tov. Grčar. 3. Pouk gluhonemih. Referenta določi c. kr. dež. šolski svet. 4. Spisje v I. in II. šolskem letu. Referent tov. Iv. Šega. Ostale točke so običajne kakor druga leta. K slavnostni konferenci bodo oficialno vabljeni vsi zastopniki raznih kor-poracij.	—a.
Roditeljski večer v Dutovljali. V nedeljo, 22. t. m., ob 87i- popoldne se je priredilo v Dutovljah roditeljski večer, ki se je izredno dobro sponesel. Udeležencev je bilo toliko, da jih sploh ni šlo v razred. Stali so radi pomankanja prostora celo pred vratmi. Po številu jih je bilo vseh skupaj nad 150 oseb, in sicer prilično 80 moških in 70 ženskih. — četudi je trajalo zborovanje na l1/» uro, vendar so poslušali vsi ves čas z največjo napetostjo, kar je bil najboljši dokaz, da jih je zborovanje jako zanimalo. — Sestanek je otvoril nadučitelj Fr. Vendramin s svojim % ure trajajočim poročilom. V svojem poročilu je dokazoval najprej potrebo in korist šole, potem pa važnost in pomen roditeljskih sestankov. Na to je nastopila učiteljica Fani Živčeva s svojim vrlo lepim poročilom o splošni vzgoji, ki je"bilo nekako nadaljevanje nadučiteljevega poročila, tako da sta dali poročili lepo, zanimivo celoto. Refcrentinja je precej odločno šibala razne napake, ki jih store posebno matere zaradi svoje slepe ljubezni do otrok ljubljenčkom svojim. Matere kakor tudi očetje so jo poslušali z največjo pozornostjo. Kakor vsebina je bila tudi oblika podavanja vrlo lepa. — Na predlog predsednikovega namestnika nadučitelja Ivana Ravbarja se je obema referentoma čestitalo z živioklici, katerim so se navzoči odzvali z največjim veseljem. Nato pozdravi v lepih besedah tudi prisotnega domačega župnika ter desetorico tovarišev in tovarišic iz bližnje okolice, obenem tudi toplo priporoča, naj tudi oni prirejajo kaj pridno take večere, ki so prekoristni za povzdigo šolstva in izobrazbo naroda. — Končno smo se razstali v nadi, da se v kaj kratkem času zopet snidemo v enakem lepem številu.
Šematizem šol in učiteljstva v Štajerskem. Okrajni šolski sveti so vposlali vsem šolskim vodstvom vprašalno polo, s katero se bodo zbirali uradnim potom potrebni dati za šematizem, ki ga bo letos na novo izdal
„Lehrerbund". Kakor je iz omenjene pole razvidno, bo novi šematizem bolj informativen, nego so bili prejšnji. — Da pa bo šematizem tem popolnejši, zahtevajmo mi slovenski učitelji potom „Zveze", da se postavi poleg nemškega imena vsake šole še slovensko. To najdemo že sedaj v šematizmu za duhovnike lavantinske škofije, v „Steierm. Amtska-lender" i. dr. in je ravno z ozirom na popolnost potrebno. — V posebnem oddelku bi naj bil zaznam vseh vpokojenih učiteljev, iz katerega bi bil razviden vsaj njih sedanji domicil. Sedaj med „vpokojenim" in „pokojnim" učiteljem itak ni razlike.
Veselo znamenje. Z Bleda nam poročajo : Veselo znamenje za nas je, da se naš list razširja med Ijijdstvom. Pri nas je naročil znaifi naprednjak J. Peternel za svoj hotel „Triglav" list „Učit. Tov.". Prijateljem in tovarišem, ki prihajajo na Bled, priporočamo ta narodni hotel. Nahaja se v bližini kolodvora.
Upokojen je šolski ravnatelj v Go-spiču na Hrvaškem gospod Davorin T r -s t e n j a k.
Sleščansko šolo v Postojni bodo zidali na vrtu poleg hotela pri „Kroni".
Slika Kranjske, ki jo je izdala „Deželna zveza za tujski promet" v prid Bohinja, se je dosedaj razposlala v 3000 iztisih. Zveza je imela s sliko dosedaj 1268 K stroškov in vplačalo se je za sliko 1436 K, torej je doslej prebitka samo 168 K. Ker prometno društvo v Bohinju nujno potrebuje podpore, opozarjamo vse one, ki so sliko obdržali in je dosedaj še niso plačali, naj blagovolijo malenkostni znesek po 1 K bržkomogoče doposlati, da se morejo računi zaključiti. Ako vsak stori svojo rodoljubno dolžnost in žrtvuje to malenkostno vsoto, bi bilo znabiti mogoče bohinjskemu prometnemu društvu izročiti vsoto 1000 K, kar bi vsekakor bila izdatna podpora. V Bohinju se je za tujski promet v zadnjem letu toliko storilo, da so Bohinjci vsega občudovanja vredni. Sedaj nameravajo napraviti še kopališče, park in — kar je glavna stvar — umetno športno sankališče pod Črno prstjo. Rodoljubi, podpirajte torej to prizadevanje.
Razglednice „Družbe sv. Cirila in Metoda" so na razpolago in čakajo naročil, da dostavijo velikonočne in pomladanske pozdrave, pa tudi druga obvestila vsepovsod tje, kamor bi se jih naslovilo. Te vrste blaga se sicer nahaja obilo za razne okuse, zavedni Slovenec pa imej vedno najrajši o g 1ednice naše šolske družbe, dobro pomneč, da zasvedočiš naslovljencu s tem svoje narodno mišljenje, širiš slovensko zavest, podpiraš pa narodno prosveto in obrambo. — Razglednice razpošilja pisarnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, „Narodni dom". Trgovcem je določen primeren popust, a več kakor za popust jim bodi zavest, da delujejo z raipečavanjem družbinih razglednic narodu v prospeh.
Oporoka Hlavke. Nedavno umrli predsednik češke akademije znanosti in umetnosti Hlavka je postavil v svoji oporoki glavnim dedičem svojega velikega imetja „Ustanovo Josipa, Marije in Zdenke Hlavkovih". čisti dohodek te ustanove se ima »razdeliti nastopno : 70 % v podporo znanstvene, umetniške in slovstvene delavnosti češkega naroda, 30% v podporo zmožnih in marljivih slušateljev čeških visokih šol v Pragi. Pravila ustanove je izdelal Hlavka sam. Upravni svet volijo: češka akademija, dijaški kolegiji in izvrševalci oporoke. Hlavka je zapustil 14 mil. kron imetja. To imetje obsega 5 hiš na Dunaju, 2 hiši v Pragi, veleposestvo v Luzany, vloge v deželni banki v znesku 1,600.000 K itd.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Razgled po šolskem svetu.
—	Dr. Walirmund, profesor kanonič-nega prava na inomoškem vseučilišču, je nedavno temu spisal znanstveni spis, v katerem kritično pobija nauke katoliške cerkve. Spis je bil zaplenjen od državnega pravdništva zaradi pritiska krščanskih socialcev, ki so tudi zahtevali od ministrstva, naj takoj odstavi prof. Wahrmunda, s čimer so spravili vlado v ne-male škripce. Od liberalne strani se poroča, da se je naučni minister dr. Marchet izjavil nasproti dunajskemu profesorju Bernsteinu, predsedniku odbora nemških vseučiliščnih profesorjev, v tem zmislu, da on — minister — nikakor ne sme nastopati proti profesorju Wahr-mundu. Krščansko-socialna „Reichspost" zopet poroča, da minister ostro obsoja protikatoliško delovanje prof. Wahrmunda in da hoče proti njemu nastopati z vso strogostjo. — Medtem so sklicali krščanski socialci protestni shod v Inomostu. Protiklerikalne stranke so sklenile, da ne bodo motile tega shoda, pač pa da skličejo v prihodnjih dneh velik shod v prid svobodi uka na vseučiliščih. — Ker je sedaj svobodomiselni poslanec Erler odložil svoj mandat, nameravajo postaviti kandidatom dr.Wahr-munda, ki ga bodo v znak protesta podpirale vse protiklerikalne stranke.
—	Dunajsko ljudsko šolstvo in — krščanski socialisti. Odkar gospodarijo ua Dunaju krščanski socialisti, je tam ljudsko
šolstvo strašno nazadovalo. Kar v zadnjih treh letih se je na Dunaju nič manj nego 498 razredov premalo ustanovilo ! To je število, ki je za našo državno stolico uprav sramotilno. — Oe tozadevno primerjamo Berlin z Dunajem, vidimo, uvažujoč uradne statistične podatke, da se je ljudsko šolstvo v Berlinu zadnjih 18 let poboljšalo za 18 odstotkov, a ono na Dunaju pa je poslednjih deset let nazadovalo za cele 3 odstotke! Dočim je prišlo oktobra 1907 na en razred v Berlinu povprečno 45-51 otrok, jih je bilo ob tistem času na Dunaju povprečno v enem razredu 52 28! — Akoravno se je število učencev na Dunaju v zadnjih treh letih skoraj trikrat tako namnožilo nego v tisti dobi v Berlinu, se je vendar na Dunaju v tem času manj novih razredov osnovalo kakor pa v Berlinu, <304 v Berlinu, 287 na Dunaju). Ta števila nam jasno pričajo, kako vneti „pospešitelji" ljudske naobrazbe so krščanski socialisti s svojim dičnim županom dr. Karlom Luegerjem na čelu!
—	Zagrebško vseučilišče — zaprto.
Akademični senat zagrebškega vseučilišča je sklenil, vseučilišče na nedoločen čas zapreti, da bi prehitel bana, ki je hotel dati vseučilišče prisilno zapreti.
—	Češka politehnika t Brnu. „Na-Todni Listya poročajo, da se na češki tehniki v Brnu ustanovi oddelek za poljedelstvo.
—	Razmere t italijanskem naučnem ministrstvu. Italijanska notranja politika se zdaj suče okolo „Minerve". „Minerva" je ime palači, kjer je nastanjeno naučno ministrstvo. Proces Nasi je odkril nečuvene nerednosti v tem ministrstvu. Poslanci so zahtevali parlamentarno preiskovalno komisijo, toda vlada je hitro imenovala sama komisijo. Eazmere v „Minervi" niso vredne kulturne države. Sistematično se v naučnem ministrstvu goji naj-jodlejša korupcija. Profesorji," ki so obenem poslanci ali senatorji, dobivajo kot plačilo za svojo vdanost vsakokratni vladi „popotne" ustanove in se povišajo v službi, višji uradniki „Minerve" pa, kakor kaže slučaj Nasi, goljufajo državo z brezprimerno brezstidnostjo. — Odtod dejstvo, da je vse šolstvo v Italiji tako zaostalo kakor komaj na Španskem.
—	Protest avstrijskih profesorjev proti bolgarski vladi. Prejšnja bolgarska vlada je najela več avstrijskih profesorjev, da je bilo mogoče otvoriti vseučilišče v Sofiji. Nova Malinova vlada pa je zopet sprejela prejšnje bolgarske profesorje, a avstrijski profesorji so bili brez služb. Zaraditega so se 4 profesorji iz Galicije pritožili pri avstro-ogrskem zastopniku v Sofiji, grofu Thurn-Valsassiniju, ki je v posebni noti energično zahteval od bolgarske vlade, naj se izjavi, kako stališče misli zavzeti glede odpuščenih avstrijskih profesorjev.


Ne zabite „Učiteljskega konvikta/"
Z gospodarskega polja.
= Not zakon o živinskih kužnih boleznih je izdelalo ministrstvo za poljedelstvo. Sedaj se vršijo še tozadevna posvetovanja med prizadetimi ministrstvi. Preden pride zakonski načrt pred državno zbornico, ga še pregledajo razne korporacije, kakor so poljedelski svet, državni veterinarski svet itd. Ta zakon bo za kmeta velikega pomena.
= Odločni kmetje. Glasilo češke kme-tiške stranke, „Venkov", poroča, da ne bo 512 posestnikov, članov društva pridelovalcev sladkorne pese, to leto več pridelovalo sladkorne pese, ker združeni sladkorni tvorničarji nočejo priznati njihove organizacije.
= Boj jetiki na Nemškem. Krajevna bolniška blagajnica v Berlinu vodi že več let uspešen boj proti jetiki. Sedaj je blagajuica otvorila za svojih 100.000 članov iz lastnih sredstev zdravilišče za jetične blizu Franko-broda. V ta namen je darovala 700.000 mark, in ker je zdravilišče namenjeno za 100 bolnikov, pride na vsakega bolnika 7000 mark na leto.
= Tečaj za gostilničarje v Ljubljani. Ako se priglasi zadosti udeležencev, priredi na predlog deželne zveze za tujski promet in po posredovanju trgovinske in obrtne zbornice obrtnopospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva meseca aprila t. 1. osemtedenski tečaj za gostilničarje s celodnevnim poukom in praktično vporabo udeležencev v kakem gostilniškem podjetju. Namen tečaja je, dati udeležencem s praktičnimi in teoretičnimi navodili ono znanje in spretnost, ki sta potrebna, da se lahko vodijo boljša gostilniška podjetja času primerno in dobičkanosno. Navodila se raztezajo na kuhanje, kletarstvo, pouk o serviranju, proračun stroškov, knjigovodstvo in nauk o živilih. Šolnine se ne plačuje. Navodila obsegajo v posameznem sledeče predmete: a) Kuhanje in kuharstvo. Obisk trga, nakupovanje kuhinjskih potrebščin. Praktične vaje v kuhanju in pripravljanju jedi na dober avstrijski način, odgovarjajoč zahtevam z ozirom na okusnost, menjavo, zunanjo obliko in štedljivost. Prikladne posebnosti slovenske narodne kuhinje. Pripravljanje jedi za na mizo. Tranširanje, garniranje itd. Kuhanje v veliki množini. Kuharski recepti, proračun stroškov, dodatni razgovor o najvaž-
nejših živilih in vžitninah z zdravstvenega in gospodarskega stališča. Ogledovanje modernih kuhinjskih oprav. Kletarstvo, pivo in vino ter ravnanje z njimi, b) Pouk o serviranju, dekoraciji jedilnih miz, skled, podstavkov. Delo v restavracijah. Sestavljanje in proračun menujev. cj Enostavno knjigovodstvo in kupčijsko dopisovanje. Udeleženci dobe koncem tečaja potrdilo o obisku. Priglasiti se je za ta tečdj čim prej mogoče pri deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani. Tudi ustna pojasnila daje pisarna te zveze v Ljubljani, hotel Lloyd, Miklošičeva cesta, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
Raznoterosti.
X Trst šteje sedaj 210.000 prebivalcev. L. 1810 je štelo mesto komaj 30.000 prebivalcev.
X Baron Gautsch, bivši naučni minister, je imenovan za predsednika kuratoriju avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo.
X Eva Vrhlicka, hči znanega češkega pesnika Jaroslava Vrhlickega, je nastopila v Brnu kakor gledališka igralka. Žela je mnogo priznanja.
X Osemdesetletnica Tolstega. Osemdesetletnico slavnega pisatelja Tolstega nameravajo slaviti na različne načine. Ameriški milijarder Carnegle hoče pokupiti od vseh založnikov pravice za izdajanje TolstegfSi spisov, ki bi tako postali last vseh narodov. Drugi častilci Tolstega hočejo kupiti Jasno Poljano ter tam ustanoviti kak prosvetni zavod. V Peter-burgu pa so že nabrali milijon rubljev, ki jih posvetijo o priliki osemdesetletnice v človekoljubne namene.
X Služba dvornih dam ni tako lahka, kakor se navadno misli. Posebno mnogo se zahteva od dvornih dam angleške kraljice Aleksandre. Dasi je kraljica že stara mati, vendar je še vitka kakor kaka deklica, zato pa morajo tudi njene dvorne dame paziti na svojo prikupljivo zunanjost. Seveda mora biti vsaka dvorna dama odlična angleška plemkinja. Plemiške rodovine, posebno ako niso bogate, smatrajo za največjo srečo, ako se jim posreči spraviti svojo hčer na dvor. Dvorne dame imajo največ prilike, da se bogato omože: vrhutega izplača kraljica vsaki dvorni dami, ki se omoži, 24.000 K dote. Za dvorne dame pa ne zadostuje samo plemstvo in prikupljiva zunanjost, temveč se mora znati kretati v odlični družbi ter poznati mnogo naravnega takta. Nadalje mora biti muzikalična, da igra s kraljico čve-teroročno najtežje skladbe. Nadalje mora biti mlada dvorna dama spretna jahalka, da spremlja kraljico na izletih. Tudi dvouprego mora znati voditi. Nadalje mora znati oskrbovati vso kraljičino korespondenco, in sicer v angleškem in francoskem jeziku. Najhujšo službo pa ima dvorna dama pri dvornih slavnostih. Takrat mora stati po cele ure nepremično za kraljico ter ji držati šopek ali pahljačo.
^ T AT AT AXi^.
Voditelji in voditeljice, ali ste že storili svojo dolžnost glede jubilejskega daril?
Listnica uredništva.
F. E.: Kakor vidite, smo porabili. Ve5 oči več vidi. Prav je, da se temeljto pemenimo o tem. — Š.: O državnem proračunu prihodnjič. — Dr. J. H. na D.: Porabimo danes taden. — V Istro: Priobčimo prihodnjič.
Naprednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinih' listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 411.	Kranjsko.	81 1—1
V litijskem okraju se razpisuje s tem na dvo-razredni ljudski šoi v Velikem gabru učno mesto in voditeljsko mesto na enorazrednici v Št. Lambertu, Polšniku in Prežganju v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 19. aprila 1908.
Prosilei za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Litiji, dne 17. marca 1908.
Št. 689.	82 1-1
V krškem okraju se razpisuje s tem nadučiteljsko mesto na dvorazredniei na Bučki, voditeljsko mesto na enorazrednici v Bransko-Kalu, Svibnem in Telčah in učno mesto na trirazrednici v Škocijanu v stalno, ozioma začasno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 19. aprila 1908.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Krškem, dne VJ- marca 1908.
Vabilo '
k
II. rednemu občnemu zboru
„Učiteljske tiskarne"
reg. zad. z om. jamstvom, ki bode
dne 15. aprila 1908 ob 11. uri dopoldne v Ljubljani, Gradišče št. 4
v pisarni „Učiteljske tiskarne".
Dnevni red.
?>)': ilo o reviziji, oz. delovanju in poslovanju „Učiteljske tiskarne".
II.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
III.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1907.
IV.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
V.	Predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
VI.	Volitev 5 članov v nadzorstvo v zmislu § 26. zadružnih pravil.
VII.	Slučajnosti.
Za upravni svet „Učiteljske tiskarne" Predsednik:	Član upravnega sveta:
L. Jelene.	Karel Wider.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Josip Arko, klepar in konces. instalater za acetilenske in vodovodne naprave v Bibnici, Dolenjsko, sprejme takoj
vajenca
z dovršeno ljudskošolsko izobrazbo.
Vajenci s priporočilom svojega učitelja imajo prednost
Zavod za graviranje in ¡zdelo vanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 9
Ceniki gratis in franko.
FiSite po vzorce!
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnob&rvni 13 26—11
= ZEFIRI =
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Eazpošiljalnica za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pišite po vzorce I
Ustanovljeno 1842. Električna sila Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti hotela, „"C7si±©a3.'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—13
lak za šolske table.

P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26-7	kavarnar.

» S
7T g.
O W
P I
CO X'
s 2.
S a
jf
o ;
2 i «
s. o
12
3 (T)
—	?T
M » —
—	3 N _.
m O
* S".
H" S
2". 3
O š?
3 Z £
g-o-S"
2.5?» 3* 9 N
B>
■SL-o »•ow wo ö
»Ja
n'
re ¡j-< 2.
u
QTQ^
ST
g. C/3<
S	sc*
p	O 3
P	(/>
3-g- 5^1 O
r— fs-,	— ""1
PB| <? 2
S t
fts O.
2 3 AE
os sr
N 2. a 2 o
§8-2 prr «
13 N
t/i O ¡a c
m S? o
3 3 c«
"II
? n
P eu
a •
C/5<
i n
crq
oi O
rt> pr
30 24—3

P. n.

SI. občinstvu, uradom, šolam, društvom uljudno priporočam svojo na novo ustanovljeno
knjigoveznico
opremljeno z najnovejšimi stroji tako, da mi bode mogoče izvrševati vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: vezava protokolov lepo se odpirajočih, hranilnih knjižic v platno s črnim ali zlatim napisom, šolskih, društvenih in drugih sličnih knjig po najnižjih cenah.
Pri večjih naročilih odstopim 10 % v korist naročniku ali društvu, n. pr.: Od del, katera mi blagovolijo doposlati šolska vodstva ali gg. učitelji odstopim gori navedene odstotke v korist učiteljskemu konviktu.	42 5—5
Ceneje kot porsod drugod. Zt maogobrojna nirožili se pripora ia
k
Anton Janežič, knjigovez
Ljubljana, Florljanske nlice 14.
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(ČeSko)	25 26—7
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottaye-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 5Ietna garancija. Ustanovljene 1. 1869.
Nizke eene.	Tudi n» obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
(jricar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 74 12—3
Marodna IS52_ai knjigarna
v Ljubljani, frugrtev3
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
I
M
I
iS i'
;
p
Fr. Burger
Spodnja Šiška
:::::::::::::::::: (pri Ljubljani) ::::::::::::::::;:
parotovarua lesnih izdelkov in vseli v mizarsko stroko spadajoeili del.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
11 26-12

Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseb širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica:
is 52-29 Kolodvorske ulice št. 8.
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski eesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v.zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—30
Postrežba točna in solidna.
__zaloga_
[Tos. Petričevih zvezkov. |
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-7
Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
/ / ■ (8) 26-12
n
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazorjev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena.
Kmetovalci, ki rabijo pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement, strešna lepenka, štorja za strope, pločevina, nagrobni križi ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbiusko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (9) 26 12
„SLAVIJA"
i J
vzajemno zavarovalna banka T7" peagi
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 .... Rezervne in poroštvene zaloge ..... Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . .
Vsa pojasnila daje 22 26~7.
Greneral. zastop banke.Slavije'
v Ljubljani,
G-osposlse -ulice št. ±2.
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 34,791.584-99
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
87.176.383-75
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—8
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let Eksport v vse dežele.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur /»
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Sekati-hansen, Klassig in Olashutte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
«lùtMaMMV*
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
C. in fcr. dvorni
papežev (tvorni
odlikovani^	PiCCOli
v Ljubljani, lekarna „pri angelju", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča malokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 1'50. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se izvršujejo točno po povzetju.	16 26—10
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—26

Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
v Ljubljani, Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih
cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah.
Tiskanje muzikalij in časopisov. oo 12-4
— —1 Litografija.

Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.