SMRTNOST PRI PONAVLJANJU ISTEGA IMENA 
V ljudskem izrocilu je veliko rekov in trdi-
tev, ki jih ne moremo dokazati s pozitivnimi 
znanstvenimi rezultati. Ljudska modrost po-
zna tudi pri imenih razna »pravila«. Nasled-
stveni sinovi so vcasih dobili ocetovo ime, 
vcasih pa dedovo. Pri nezakonskih otrocih, 
kjer ni bilo nobenega upanja za zakon, so 
matere pogosto dajale otroku ocetovo ime. 
Vsem so tako dale razumeti, cigav je otrok, 
ceprav ga je oce tajil in vcasih tudi uradno 
drugace dokazoval. Ponekod so dedovali samo 
sinovi z enakim imenom. Matere so najljubsim 
in tezko pricakovanim hcerkam dajale svoja 
imena, se pogosteje pa imena babic. 
V tem prispevku sem napisal nekaj o 
smrtnosti pri ponavljanju istega imena pri 
otrocih. Nic ne dokazujem. Za stare ljudi pa 
je to, kar bom tu zapisal, samo po sebi umevno. 
Pri danasnjih majhnih druzinah in skopi 
smrtnosti majhnih otrok pa tega pojava sploh 
ne poznamo vec. Ko pojav izgine, se tudi vera 
vanj prezivi in pozabi. 
Starejsi ljudje so poznali ljudsko modrost, 
da, ce umrje majhen otrok, pri naslednjih 
rojstvih mati ne sme ponoviti njegovega ime 
na. Tudi drugi otrok enakega imena umrje se 
majhen, v najboljsem primeru pa v zrelih 
letih. Starosti taksen ponovno imenovani 
otrok ne docaka. Nekatere zenske so tako 
spostovale ta rek, da niso ponovile niti imena 
se nerojenega otroka, ce je prislo do splava, 
kajti vsaka mati ze od ugotovitve spocetja 
pripravlja otrokovo ime. Ce je ime ze izbrala 
in otroka ni donosila, imena ni smela ponoviti 
pri zivih potomcih. Vcasih so rekli, ljudski 
rek, ljudski glas ima nekaj v sebi. Nastal je iz 
izkusenj in opazovanj. Koliko je ta vera se 
poznana, pa bi mogli ugotoviti le s terensko 
anketo. 
V slovenskih druzinah je bilo do zadnje 
vojne mnogo otrok. Otroci so bili po bozji 
volji, pa tudi vsestranska nalozba, po tistem 
kmeckem reku: »Dober kmet ima vse sorte 
posejanega.« Ce kak pridelek vzame ujma, pa 
pridelek druge vrste ostane. Ob danasnjih 
dosezkih se taksni politiki lahko le se posme-
hujemo. Ali res? 
Ne smemo pa prezreti tudi seksualnih pri-
jetnosti. Nezlobno bi tu navedel spet kmecko 
modrost, da so od suhega sadja najboljse suhe 
klobase, od kmeckega dela pa tisto, ki se ne 
prasi. Ne bi rad zalil kmeckega stanu, toda za 
prezivetje slovenskega rodu je bil vsekakor 
odlocilen. 
Vcasih so otroke krstili se isti dan, kot so 
bili rojeni, ali pa takoj drugi dan, ce je bilo z 
rojstvom vse v redu. Velikokrat je v statusu 
opomba - v sili krscen otrok. Taksnemu niso 
niti zapisali imena. Ime so dali otroku najvec-
krat po najblizjem svetniku v pratiki. V prejs-
njem stoletju niso bili vec tako natancni. Le 
se kaksen nezakonski otrok je dobil ime svet-
nika, ki je bil na dan rojstva (primeri iz nase 
literature, Cankar in drugi). Izbirali pa so 
imena v blizini rojstva in tudi tista »ta lepsa«. 
Zeleli so imeti potomce z dolocenimi imeni. 
Otrok je bilo veliko, t. i. lepih imen pa tudi 
zadosti. Zakaj so potem starsi le ponavljali 
dolocena imena? Ali je slo za druzinsko tradi-
cijo? Slisal sem ze za rod, kjer so vedno 
dedovali Andreji. Ali je slo za izziv naravi. Ta 
otrok bo ziv. Tu bi se spet lahko zatekli v 
literaturo. Mogoce je pa bilo ravno obratno. 
Otroci so bili stevilni, slabotni in tudi nezaze-
leni. Umrl je Janezek. Pozneje se je spet rodil 
fantek. Bil je nezazelen in slaboten. Bog naj 
ga vzame k sebi. Pokojni Janezek pa naj 
izprosi zanj. In nebogljeni Janezek je res umrl. 
Mogoce je bilo se kako drugace. Ali poznamo 
zadosti misli in custvovanja iz prejsnjih casov. 
Navedel bi nekaj primerov iz vasi Suha, 
Lipica in Trata. Podatki so vzeti iz statusa 
animarum za te vasi. Najstarejsa generacija 
statusov prinasa podatke se iz konca 18. stole-
tja. Za nas ti podatki niso prisli v postev, ker 
so ponekod vidno pomanjkljivi. Najboljse po 
datke smo nasli v drugi seriji iz sredine in 
druge polovice prejsnjega stoletja. 
Te podatke sem dopolnjeval ponekod v tretji 
seriji, ki jo hrani Zupni urad v Skof ji Loki in 
73 
sega globoko v to stoletje. Zal v ta status niso 
dosledno vpisovali prav otrok, ki so zgodaj 
umrli, in so jih kar izpustili. Statusa prve in 
druge generacije hranimo v Zgodovinskem 
arhivu Ljubljana, Enota v Skofji Loki. Starsi 
generacije otrok, ki jo obravnavamo, so bili 
rojeni se v prvih desetletjih 19. stoletja. 
Primerjanje imen izven statusov je bilo 
prakticno nemogoce. Otroci so zgodaj hodili 
od doma. Kam so sli moski, najveckrat niso 
zapisali, zenske pa so se porocile in spremenile 
priimke. V nekem primeru sem iskal podatke 
celo na pokopaliscu, kjer so bili na starih 
spomenikih bolj gostobesedni. Predvsem gre 
tu za ponovljeno ime pri tistih, ki so umrli v 
zrelih letih. 
Vseh letnic se ni dalo preveriti v poznejsi 
cas, ker so otroci se mladi odhajali od doma 
za pastirje, pestrne, v sole, v uk, pozneje pa 
pridejo na vrsto ze poroke. Tudi nisem prever-
jal datume rojstev in blizino svetniskega pa-
trona. Ali je slo npr. vedno za istega sv. 
Francisca, Janeza ali Marijano, saj jih po-
znamo vec (Franc Saleski Finzgar, skof Fran-
cisek Borgia Sedej, Janez Evangelist Krek, 
Janez Nepomuk... itd.). Taksna studija bi 
casovno gotovo ne bila opravicljiva in bi na 
bistvene rezultate gotovo ne vplivala. Ceprav 
razlagam ugotovitve in stranpoti se posebej, 
naj na tern mestu strnem: ponavljanje imen se 
javlja v druzinah s stevilnimi otroki. Ponavlja 
nje za mrtvimi se pogosto smrtno mascuje. 
Ponavljanje zivih imen je dovoljeno. Prenos 
umrlega imena na drug spol je vprasljivo, z 
nagnjenjem v negativno. 
Na Suhi je bilo v drugi polovici prejsnjega 
stoletja 42 hisnih stevilk. Gruntarskih bajt 
oziroma his, kjer so ziveli ostareli brez otrok 
in niso navedene druzine, je bilo sedem. Podrti 
sta bili dve nisi. Aktivnih his je bilo 33, tam, 
kjer so navedene druzine z otroki. Starsi 
obravnavanih his so bili rojeni med leti 1811 
in 1858, najvec pa od tridesetih do petdesetih 
let. Razpon rojstev je bil od osem do 21 let. 
Otrok je bilo enkrat enajst, trikrat deset, 
enkrat sedem in enkrat sest. Pri eni hisi sta 
navedena dva rodova. 
Suha, stara h. st. 7, domace ime Bostec: 
Jaka Hartman, Suha 1833, Katra Kavcic, Ziri 
1843 - poroka 1864, otroci: Jaka 1865, Janez 
1867, Valentin 1870-1876, Jozef 1872, 
France 1874, Katra 1876, Andrej 1878, 
Valentin 1881-1900, Franciska 1884, 
Marija 1886. Ni jim uspelo vzgojiti otroka z 
imenom Valentin. Kako je bilo s Francetom 
in Francisko, nisem preverjal. 
Suha, stara hisna st. 14, domace ime Zargar: 
Joze Starman, Suha 1844, Mica Jenko, Pevno 
1844 - poroka 1872, otroci: Marija 1872, 
France 1873-1882, Mina 1875-1888, Ana 
1876-1879, Janez 1878, Jera 1880-1880, Ana 
1881-1912, Valentin 1883, Johana 1884, Mar-
jana 1886, Franc 1887-1888. Dvakrat so 
zeleli imeti Franceta. Tudi druga Ana je umrla 
v najboljsih letih. 
Suha, stara hisna st. 16, domace ime Sink: 
Janez Golicic, Suha 1853, Neza Starman, Suha 
1855 - poroka 1880, otroci: Janez 1880-
1882, Franc 1881, Janez 1883-1948, Marija 
1884, Johana 1886-1886, Ana 1888-1888. 
Tu je drugi Janez zivel, umrla pa je sestra 
Johana. 
Suha, stara hisna st. 26, domace ime Karlin: 
Anton Karlin, Suha 1811, Jera Vodnik, Brode 
1819 - poroka 1842, otroci: Franc s.d.-s.d. 
(verjetno kmalu po poroki), Miha 1845, Ma-
tevz s.d.-s.d., Simen 1849, Franca 1851, 
Polona 1853, Valentin 1855, Janez 1858, 
Johana 1859, France 1863-1891 (vAme-
riki). Drugi France ni docakal starosti. Fran-
ciske—France nisem nasel, ali se je kam omo-
zila, ali pa je tudi mlada umrla? Rod je v tej 
hisi nadaljeval Janez. 
Janez Karlin, Suha 1858, Marija Oman, 
Suha 1857 - poroka 1886, otroci: Miha 1886-
1886, Franc 1887-1888, Johana 1889, 
Franc 1890-1890, Johan 1891, Valentin 
1893-1983, Jozef 1894, Franc 1897-1897, 
Anton 1898, Franciska 1899-1899. Umrli 
so trije Franceti in Franciska. Z imenom Franc 
niso uspeli v dveh rodovih. 
Suha, stara hisna st. 38, domace ime Zargar-
jeva kajza: Groga Starman, Suha 1850, Mar-
jana Florjancic, Sv. Barbara 1850 - poroka 
1874, otroci: Marija in Marjana (dvoj-
cici) 1875-1875, 1886, Matevz 1876, Marija 
1879, Minain Marjana (dvojcici) 1882-
1882, Lorenc 1891. Obakrat sta dvojcici sorod-
nih imen umrli. Nepreverjena je ostala Marija 
(1879). 
Da bi ostali objektivni, naj navedem vse 
mogoce izjemnosti, ki nasemu prikazu niso v 
prid, vcasih pa ga celo dopolnjujejo. Vseh 
letnic nisem mogel preveriti, predvsem 
smrtnih. Vse kaze, da je ponavljanje imen pri 
zivih potomcih dovoljeno. Nekateri so silno 
vztrajni. Pri Marjanah gre velikokrat za roj-
stvo blizu Marijinih praznikov - Smaren v 
74 
postu (marec), Veliki Smaren (15. 8.) in Mali 
Smaren (8. 9.), zimski Smaren (8. 12.) itd. 
Suha, stara hisna st. 2 - domace ime Mehc 
(5 rojenih otrok): Anton Brelih 1887, Antonija 
Brelih 1890-1892, Janez Brelih 1898-1898, 
Ivana Brelih 1900, Janez Brelih 1904. 
Suha, stara hisna st. 9 - domace ime Drajnar 
(11 rojenih otrok): Franc Hartman 1858, 
Franca Hartman 1860. 
Suha, stara hisna st. 11 - domace ime Sluga 
(4 otroci): Franciska Arhar 1888, France Ar-
har 1890. 
Suha, stara hisna st. 15 - domace ime Pu-
stota (5 otrok): Franc Jenko 1875-1881, Fran 
ciska Jenko 1882-1953. 
Suha, stara hisna st. 19 - domace ime Mez-
nar (5 otrok): Marija Kruh 1856, Marjana 
Kruh 1860-1917. 
Suha, stara hisna st. 20 - domace ime Krizaj 
(9 otrok): Franc Kalan 1854-1854, France 
Kalan 1862. 
Suha, stara hisna st. 25 - domace ime Rotar 
(6 otrok): Marija Porenta 1879, Marjana Po-
renta 1882-1883. 
Suha, stara hisna st. 33 - domace ime Simon, 
Pisek (7 otrok): Marija Tavcar 1846, Mina 
Tavcar 1848, Marjana Tavcar 1855. 
Suha, stara hisna st. 34 - domace ime Prim-
cek (11 otrok): Marija Kasman 1853, Mina 
Kasman 1855-1889, Marjana Kasman 1860. 
Prenos imen z moskega na zensko, kot kaze, 
ni nevaren, obratno je vprasljivo. Marije je 
umestno spreminjati v Mine in Marjane, z 
razlicnimi datumi godov. 
V Lipici je bilo takrat 10 hisnih stevilk. 
Bajte, kjer je bila druzina navedena pri grun-
tu, ali, kjer so bili stanovalci brez otrok, so 
bile tri. Podrti sta bili dve hisi. Aktivnih his 
je bilo pet. Starsi so bili rojeni v razponu 
1844-1862. Razmak rodnosti je bil od 14 do 
17 let. Dvakrat je bilo 10 otrok, v enem 
primeru pa devet. 
Lipica, stara hisna st. 2 - domace ime Ko-
rosc: Franc Jenko, Lipica 1844, prva zena Jera 
Bogataj, Lipica 1851 - poroka 1878; druga 
zena Marija Hafner, Dorfarje 1858 - poroka 
1884, otroci: Janez 1879, Franc 1880-1889, 
Jera 1882-1882, Andrej 1884, Anton 1886-
1888, Peter 1887, Franc 1889, Valentin 
1891-1891, Valentin 1892-1913, Fran 
cis k a 1893. Dvakrat so hoteli imeti Valenti-
na. Drugi Tince je umrl kot medicinec (stu 
dent). Vprasljiva sta tudi oba Franca in Fran 
ciska, ki jih nisem mogel preveriti. 
Lipica, stara hisna st. 3 - domace ime Bi-
tenc: Franc Svoljsak, Lipica 1846, Mica Ber-
nik, Zabnica 1849 - poroka 1872, otroci: 
France 1873, Janez 1874, Andrej 1876, 
Marija 1878, Matevz 1880-1889, Mina 
1883-1883, Jozef 1884, Franciska 1886-
1886, Mina 1888-1890, Ivana 1890. Tu sta 
umrli obe Mini. Kako je bilo s Francetom, 
Francisko in Marijo, nisem ugotovil. 
Lipica, stara hisna st. 7 - domace ime Vod-
nik: Lorenc Ziherl, Lipica 1856, Marija Golar, 
Gostece 1862 - poroka 1882, otroci: Janez 
1883, Jakob 1885, Marija 1887-1887, Jer-
nej 1889-1893, Marija 1892-1892, Franci 
ska 1894, Marija 1895-1895, Andrej 1896, 
Jozef 1899-1901. Trikrat so zeleli imeti Mari 
jo. 
Izjemnosti v Lipici: 
Lipica, stara hisna st. 4 - domace ime Jur 
(6 otrok): Marija Zontar 1857, Marjana Zontar 
1861, Mina Zontar 1866. V drugem rodu Franc 
Oman 1887 (5 otrok): Franca Oman 1889. 
Ponavljanje zivih je dovoljeno, prenos iz 
moskega na zensko ni nevaren. 
Na Trati je bilo 13 hisnih stevilk. Pri treh 
ni bilo navedenih druzin oziroma so bili samo 
ostareli. Ostane deset aktivnih his. Starsi so 
bili rojeni med 1828-1846. Razmik rodnosti je 
bil od sedem do 16 let. Enkrat je bilo deset 
otrok, enkrat devet in enkrat sest. 
Trata, stara hisna st. 4 - domace ime Kas 
man: Jurij Jugovic, Trata 1828, Marija Jugo-
vic, Trata 1824 - poroka 1856, otroci: Johana 
1856, Marija 1858, Janez 1862, Franc 1859-
1860 (24. 8.), Franc 1860 (26. ll.)-1861, 
Franc 1863-1864. Trikrat neuspesen Franc. 
Naj navedem kar na tern mestu posebnost v 
drugem rodu. Marija Jugovic 1888 (3 otroci): 
Marija Jugovic 1891. 
Trata, stara hisna st. 7, domace ime Boltic: 
Anton Kunstelj, Trata 1835, Mina Hafner, 
Dorfarje 1844 - poroka 1872, otroci: Micka 
1873, Anca 1876, Franc 1874-1874, 
Franc 1875-1875, Ma rj a n a 1878-1878, 
Mina Marija 1879, Jera 1882-1883, 
Franciska 1884-1958, Anton 1888-1893. 
Niso imeli Franceta, starost je docakala Fran 
ciska, Marjane in Marije pa nisem uspel preve 
riti. 
Trata, stara hisna st. 8 - domace ime Rezek: 
Janez Ziherl, Retece 1840, Jera Ziherl, Lipica 
1846 - poroka 1870, otroci: Johana 1871-
1875, Marija s.d.-1874, Marija 1875-
75 
1945, Peter in Pavel (dvojcka) 1877-1877, 
J o h a n a 1878-1882, Mina 1880-1883, Jo-
zef 1882, Janez 1885, Matevz 1887. Umrli 
sta obe Johani, Marija in Mina. Druga Marija 
je umrla stara. 
Izjemnosti na Trati: 
Trata, stara hisna st. 1 - domace ime Tonesk 
(8 otrok): Marija Jamnik 1854-1928, Mina 
Jamnik 1857, Marjana Jamnik 1864-1932. Vse 
tri zivele. 
Trata, stara hisna st. 2 - domace ime Pavli-
cek (7 otrok): Marija Jugovic 1858, Mina 
Jugovic 1865-1882. Manj prepricljivo. 
Trata, stara hisna st. 6 - domace ime Fran-
con (7 otrok): Marija Logonder 1880, Marjana 
Logonder 1887. Ni zaslediti zgodnjih smrti. 
Trata, stara hisna st. 10 - domace ime 
Lovrin (5 otrok): Marija Bozovicar 1863, Mar 
jana Bozovicar 1866-1870. Sled za prvo Ma-
rijo je izgubljena, nepreverljivo. 
Do ponavljanja imen je prislo v zelo stevil-
nih druzinah. Druzine, pri katerih pojav ni 
tako izrazit, pojavljajo pa se sinonimi, zaradi 
ze omenjenih tezav ne moremo preveriti ste-
vila otrok. Pri hisah, ki niso prisle v naso 
obravnavo, je v vseh treh vaseh le v enem 
primeru osem otrok. Redko se je stevilo po-
vzpelo do pet otrok. V teh hisah opazamo celo 
tezave s potomstvom, saj se je v nekaj primerih 
rod celo zamenjal. 
Zemljiskoknjizno bi se dalo ugotoviti 
pravne naslove menjave lastnikov premozenja, 
kaj so bili pa cloveski vzroki, pa bi bilo po 
tolikih letih tezko ugibati. Ali je slo za dege-
neracijo rodu, alkoholizem, ali kaj drugega? 
France Stukl 
76