Bo »velika« kultura pomagala mali
Naša temeljna naloga je, da začnemo s kulturno vzgojo In dejavnostjo že v ranl otroškl dobl, bolj sistematično In učinkovtto pa lahko delujemo na tem področju v okvlrih šolskega vzgojnolzo-braževalnega dela, to Je v šolskih kulturnlh društvih in krožkih.
Da bi izvedeli kaj bolj konkretnega o kulturnih dejavnostih na ljubljan-skih centrskih šolah, smo za inf ornaa-cijo povprašali Zvezo kulturnih orga-nizacij Ljubljana Center.
Povedali so nam, da je ZKO skupaj z Občinsko zvezo prijateljev mladine uspela povezati v organizirano celoto poprej večkrat razdrobljeno kultur-no in krožkarsko dejavnost na šolah. Manj sreče so pri tem imeli na sred-njih šolah, čeprav je tudi na nekate-rih srednjih šolah že bolj ali manj pripravljeno, da se povežejo in delu-jejo v okvirih šolskega kulturnega društva. Z uveljavitvijo usmerjenega izobraževanja pa se obetajo, večji uspehi in izboljšave tako v zvezi s pogoji dela kot po obliki in vsebini delovanja.
Če preidemo neposredno na kul-turna društva in krožke, lahko trdi-mo, da so najbolj »izddani« in v iz-kušnjah najbogatejši glasbeni krož-ki, posebno otroški in mladinski pev-ski zbori. Na vsakoletnem srečanju mladih pevcev se ponavadi najbolj izkažejo zbori iz osnovnih šol, čeprav se tudi ti zbori srečujejo z najrazlič-nejšimi težavami (težave pri usklaje-vanju urnikov za pevske vaje, po-manjkljivo nagrajevanje, izpostavlje-nost dela javnosti, itd). Pa vendar ne-kako »gre«, kot pravijo pri ZKO, ker zavezuje osnovno šolo zakon o osnovni šoli. Povsem drugaže pa je bilo do sedaj na srednjih šolah. Iz leta v leto lahko opazimo, da srednješol-ski zbori životarijo, saj jih skoraj že dve desetietji ne moremo predstaviti javnostL Pojav je kljub izgovorom zaskrbljujoč. Nanj opozarja tako ZKO, Zavod za šolstvo, Izobraževal-fta, skupnost in Občinska konf erenca
ZSMS. V naši občini sta celo dve kadrovski šoli - Pedagoška gimnazi-ja in Vzgojiteljska šola, ki se prav tako ne odzivata na vabila k sodelo-vanju pri izvedbi zborovskih koncer-tov. Dejstva, ki torej kažejo, da se odrasli zbori usodno starajo; od kod pa naj pravzaprav črpajo mlade pev-ce, se upravičeno sprašujejo pri ZKO, če pa negujemo to zvrst glasbe-ne dejavnosti v organizirani obliki samo do 15. leta, medtem ko dopu-ščamo v srednji šoli popolno mrtvi-lo? Povprečje v starosti članov naših odraslih zborov je zatorej visoko nad Abrahamovimi leti.
Druga, razmeroma množična in mikavna oblika, ki se je rada poslu-žujejo šolska kultuma društva, so šolske plesne, predvsem folklorne skupine. Velik korak k resnično kva-litetnemu delovanju na tem področju je napravila znana folklorna delavka Tončka Maroltova, ki nam je pripra-vila izbor gorenjskih plesov za otro-ke, z notnimi in koreografskimi zapi-si, opremliene z vsemi potrebnimi pojasnili. Ceprav so si nekateri nee-notni o tem, ali naj otroci plešejo v narodnih nošah ali ne, se nam v pri-hodnje odpirajo tudi na plesnem po: dročju kakovostne razvojne možno-sti, ob primerni gmotni podpori seve-da, ki bodo dale mladini že v bližnji prihodnosti nov polet v tej slikoviti zvrsti ljubiteljstva. Seveda bodo mo-rala priskočiti na pomoč mladim ple-salcem odrasla folkloma društva z mentorji, ki bodo skrbeli za načrtno, kontinuirano rast in negovanje ljud-skih plesov in običajev.
ZKO je v začetku letošnjega šol-skega leta poslala vsem osnovnim in srednjim šolam ter dijaškim domo-
vom v občini Center vprašalnik s prošnjo, naj jim posredujejo podatke o šolskih kulturnih dejavnostih. Ve-čina srednjih šol ]im žal na ta vprašal-nik ni odgovorila, medtem ko so iz prejetih odgovorov iz osnovnih šol razbrali dokaj pestro kulturno razve-jenost, ki se kaže v delovanju lutkov-nih, gledaliških in literarnih skupin, v različnih tehnikah likovnega izra-žanja in še v čem. Obetajo se torej pestra in raznovrstna revijalna sreča-nja mladih kulturnih snovalcev, če jim bomo v naslednjih letih lahko zagotovili več gmotne in strokovne pomoči, ugotavljajo pri ZKO. "Danes pa lahko nudimo strokovno mentor-sko pomoč le v drobtinicah, s požr-tvovalnimi posamezniki v zborovski, baletni, izrazno-plesni, likovni, gle-dališki, lutkovni, literarni, knjižnični in še kateri zvrsti ljubiteljske kul-ture.
Zaradi vsega tega se danes pri ZKO utemeljeno sprašujejo: ali niso društva, ki združujejo poklicne ustvarjalce in poustvarjalce, dolžna pomagati tistim, ki se s temi dejav-nostmi ukvarjajo ljubiteljsko? In, ali ne bi bile kulturne organizacije dolž-ne opredeliti v svojih samoupravnih aktih obveznosti kot svoj lastni in širši družbeni interes, da bodo same kot delovne organizacije in njihovi delavci, zlasti tisti, ki v danem tre-nutku niso polno obremenjeni v last-ni hiši, pomagali pri razvijanju ljubi-teljske kulturne dejavnosti? Nena-zadnje je ljubiteljstvo kulturni nasad širših ljudskih plasti, ki obrodi bolje in več, kolikor več je na voljo sred-stev, strokovno usposobljenih delav-cev in seveda lastne volje in zavzeto-sti. V tem vidimo pot v prihodnost ljubiteljstva, so še poudarili pri ZKO.
V- L.