144
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 251.
8. Svojstva kaučukova; prvo izdelavanje njegovo. Vulka-nizovanje kaučuka. Kaučuk v obrtu.
Kaučuk, kakoršen na trg prihaja, razne je boje, ker mu je priprava različna. Kaučuk ima poseben duht ki se ne da točno popisati. Najglavnejše svojstvo kaučuka
v
je elastičnost. Cim je toplina večja, tem manja je elastičnost kaučukova. V toplini 120° C. se raztopi kaučuk, in kedar se ohladi, nič več ni elastičen. V mrazu postane kaučuk trd in se ne da raztezati, ako se pa ogreje, z novega je elastičen. Ako kaučuk raztegnemo in potem zelo ohladimo, ostane tako raztegnjen tudi pri navadnej toplini, in ako ga na to ogrejemo, zopet je elastičen. Na ta način napravljajo od kratkega debelega kavčukovega konca dolge in tanke niti. Ako kaučuk dalje časa na zraku stoji, otrdne mu zunanje površje. Kaučuk se ne topi ne v hladnej ne v gorkej vodi. V alkoholu se nekoliko napne. V terpentinovem olji, žveplenem ogljenci, eteru in benzinu se kaučuk najpreje zelo napne, a potem se razide v najfinejše čestice, kakor da se je raztopil. Mnogo laglje topi kaučuk olje kaučukovo, katero se z destilacijo iz kaučuka dobiva, a najhitreje se raztopi v žvepljenem ogljenci. Ako s tako raztopino namažemo kakov predmet, brzo nam izhlapi žvepleni ogljenec, a na predmet se vsede tanka prevlaka kaučukova. Na ta način izdelavajo dandanes mnoge predmete od kaučuka.
Kaučuk prihaja na trg takov, da ga ne morejo koj upotrebljati. Kosovi so nepravilni in tudi nesnažni. Zato je treba najpreje, da se kaučuk prečisti in v primerne koso ve vobliči. Kaučuk se da kot testo gnjesti, in zato se mu more dati poljubna oblika. V posebnih strojih kaučuk drobno razrežejo, pri tem delu neprestano teče voda, da vso nesnago odnese. Zrezani kaučuk se v posebnih napravah zgnjete in v večje koso ve stlači. Za velike kosove imajo železne kalupe, v katerih razrezani kaučuk gnjeto.   Velike kosove potem z navlaženimi noži
Poučni in zabavni del.
145
m ploče razrežejo;  ako hočejo dobiti dolgih, tankih ploč, delajo drugače.
Čist kaučuk ima ob svojih dobrih svojstvih tudi slabe, in radi teh bi se mu poraba ne mogla posebno razširiti. V mrazu otrdne, a v toplini se omeči, mnoge stvari ga izjedajo in tope, vse to pa izostane, ako se kaučuk vulkanizuje. Tako v kaučuk prenaša toplino 100° in mraz 20°, a ne zgubi elastičnosti svoje, druge tvari pa, ki so ga preje topile in izjedale, ne morejo mu do živega.
Obrt s čistim in vulkanizovanim kaučukom je dandanes jako raznovrsten. Od kaučuka napravljajo cevi, in razne igrače. Crevlje od kaučuka smo dobivali popreje samo iz Amerike, bili so vrlo trpežni, ali zelo dragi in grdi.    Pozneje   so   začeli v Evropi izdelavati  črevlje   od
v
čistega kaučuka, ali niso bili za rabo. Crevlje od vulka-nizovanega kaučuka je začel izdelavati Goodyears, in danes jih delajo v vsakej tvornici, katera kaučuk izdelava. V nekaterih tvornicah jih izdelajo po 3.000 parov na dan. V novejšem času so začeli izdelavati gobe od taučuka, katere so ravno tako luknjaste kakor navadne gobe. Trpežne so te gobe, ali ker neprijetno diše, zato jih ne trpe po hišah. Rajše pa rabijo take gobe za pranje konj, ker ne poškodujejo dlake, vsako nesnago lahko izpero in dlako sijajno uglade. Od kaučuka napravljajo tudi ščetke, s katerimi se rokavice čistijo. Kaučuk se veliko upotreblja za pripravljanje nepremočne tkanine in obleke. V ta namen jemljo platno, pa je na-mažejo z raztopljenim kaučukom, kateremu je primešano žveplo, ali pa napravijo tenko polo kaučuka, v katero je žveplo ugnjeteno, in to polo s toplimi valjarji pritisnejo na tkanino. Drugej jemljo po dva kosa tkanine, a v sredo razgrnejo polo od kaučuka, in to mej toplimi valjarji stisnejo. Vse te tkanine gredo potem v peč, da se popolnoma vulkanizujejo. Na ta način prirejajo ogrinjala za dež, prevlake za potne torbe in razno sedlarsko robo. Vse te predmete cesto prevlečejo z lakom in potem razno pobarvajo.
Vrlo važna je poraba kaučuka tudi pri prirejanju ebonita ali trdega gumija. Ako se kaučuku primeša 50 odstotkov žvepla, toraj dosta več, kakor se jemlje za vulkanizovanje, pa se ta zmes dobro premeša in pre-gnjete, a potem greje dalje in v večej toplini, nego se greje vulkanizovan kaučuk, dobi se trd in črn kaučuk, od katerega napravljajo stotino raznih stvarij, katere navadno izdelavajo od roga ali lesa. Radi boje in trdine primešavajo kaučuku razen žvepla tudi še raznih drugih stvarij. Trdi gumi ali ebonit največ upotrebljajo za glavnike, palice, gumbe, ravnala in stotino drugih predmetov. S kaučukom umejo ponarejati navadno kost, tudi slonovo. V ta namen raztope kaučuk, potem ga obelijo in zmešajo z apnom ali belo prstjo, in od te zmesi stiskajo najtrje predmete, kateri se izrežejo in izgladijo. Napravljajo držala palicam in dežnikom, stranice nožem, tipkala glasovirom in krogle biljardom.
Bilo bi težko našteti vse one predmete, kateri se dandanes od kaučuka napravljajo, ker nima obrta, kateri se ne bi k kaučuku zatekal. Računajo, da se je 1862. 1. podelalo na celem svetu 80.000 centov kaučuka, a 1873.1. pa že 150.000 centov, in te številke nam najjasneje pričajo, kako se je poraba kaučuka razširila.