. , ^ daily except Saturday«, Sundays and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE $ Uradniški te upravnlAd prostati: «957 South Lawndala Ara. Office of Publication: • 1687 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell 4804 yw> ea. nwiiewneeeei C*na Rata )• $84)0 ^S^^g^^S iTTc&sg S K^ISST CHICAGO 23. ILL. PONDELJEK. II. AVQUSTA (AUG. 18). 1847 Acceptance for mailing at special rate of poetaae provided for in —ction 1103. Act of Oct. 3. 1917. authorised on June 4. 1918. Subscription 18.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 111 Gromiko obsodil ameriško politično igro na Balkanu Dejal je, da skuša Amerika zadrgniti zanjko okrog vratu grškega ljudstva. Protest proti aretacijam uslužbencev ruskega poslaništva v Atenah Uke Succoss. N. Y« 16. avg.—• lusija je na seji varnostnega veta z vso silo udarila po Ame-iki, j0 obdolžila igranja neote-»ne politične, igre v balkan-kem sporu, zaeno pa je zapre-fli, da se bo ponovno posluži-i pravice vetiranja in s tem u-lila ameriške in avstralske na-rte. ki določajo nadzorovanje evernih mej Grčije po komisi-| Združenih narodov. V trpki in ostri izjavi je ruši delegat Andrej A. .Gromiko Molžil Ameriko vmešavanja v Jrčiji. "Američani", je dejal, fckušajo zadrgniti zanjko okrog rratu grškega ljudstva pod prevezo, da hočejo rešiti Grčijo ped nevarnostjo komunistične lominacije. Namen je politič-io in ekonomsko zasužnenje Jrcije za dvomljive profite A-ueričanov." Gromiko je dalje rekel, da Elolžitve ameriškega pomož-a delegata Herschela V. ohnsona in izjave Konstantina lildarisa, grškega zunanjega linistra, se glase kot jezik me-rtarjev. Z ozirom na grožnjo ohnsona o ameriški akciji na ilkanu je Gromiko priporočal mernost, zaeno pa je poudaril, i se bo ponovno poslužil pra-ice vetiranja v prilog miru. ituacija v Grčiji se je spreme-ila v zadnjih dveh tednih, ko nelegalnih akcij grških policij- •'mieHška J^llK*1 avtoritet Je oviranje funk- ^prisia v deeelo ameriška vo-^A sovjetskega poslanlltva, Članov trgovinske delegacije in u-radnlh reprezentantov Rusije v Grčiji, kakor tudi preprečenje vzdrževanja ekonomskih, kulturnih in drugih stikov med Sovjetsko unijo in Grčijo." itka oprema. Gromiko je ci-ral poročila v časopisju kot okaz svoje trditve. Johnsonove obdolžitve, da se ugoslavija, Bolgarija in Alba-ija vmešavajo v notranje za- fve Grčije, so brez podlage," s rekel Gromiko. "V bistvu so iljenje teh držav. Prav tako «osnovane so izjave ameriških tprezentantov, da Sovjetska u-ija, ki noče pristati na ameri- ¡orerisen bo obiskal iaJškofa Stepinca Is. Glasilo čikaške nadškofije napadlo Protestante ^'«go, 16. avg. — Max H. ¡*nson iz Philadelphije, na-Bn,k organizacije katoliških «ojnih veteranov, bo obiskal prebskega nadškofa Alojzija W»nca. ki Je zaprt v jetnišnl-PUpiglavi pri Zagrebu. Ste-FJ* jo bil obsojen na šestnajst F ^pora zaradi izdajstva in puboracije z Nemci in Italija-f v vojnem času. >;rensen bo prvi ameriški ka-k' bo obiskal Stepinca v Nedavno je nadško-" kukalo sedtm ameriških fantovskih duhovnikov, Potem t »oda 1 i izjavo, da L5l"plnac ^ slu žil kazen, ka-F» mu j,, nalfižilo jugoslovan-2 Vy!,M' V izjavi so tudi P1*»11', da Jugoslavija ne za ' V'r^< KVr.bode. Ifc? ^ World- Rinilo čika- . kofij«. Jc napadel pro-Pj^^ke duhovnike. Med ¡T71 so trije med kot voditelji komu- r* r"h f'"ntni,h organizacij. ške predloge, zagovarja agresijo. Odločno zavračam izjave, ker so bile izrečene z namenom vplivanja na naivne ljudi, ki verjamejo takim absurdnim trditvam." Rusija dosledno zanika trditve, da situacija na Balkanu o-groža mir. Za vse homatije v Grčiji so odgovorne monarhi-stlčna vlada in zunanje sile, ki podpirajo to vlado. Gromiko je prvikrat odprto povedal, da je Amerika voditeljica teh sil. London. 16. avg. —- Ruska čas-niška agentura Tass je objavila poročilo iz Aten z obdolžitvijo, da so grške avtoritete odredile aretacije uslužbencev sovjetskega poslaništva v grški prestolnici in da so žrtve mučenja. O-pravnik poslov sovjetskega poslaništva je poslal protest grški vladi, zaeno pa jo je opozoril, da aretacije .niso v soglasju z vzdrževanjem diplomatičnih od-nošajev med Rusijo in Grčijo. Poročilo pravi, "da so se aretacije in mučenja raztegnile tudi na člane štabov drugih ruskih ustanov v Grčiji. Osebe, ki imajo zveze s člani ruske trgovinske delegacije, so žrtve zatiranja. Grška policija v Atenah in Solunu nadzira sovjetske uradnike. Namen teh in drugih Štirje vojaiki letalci se ubili Manchester, N. H., 16. avg.— Štirje vojaški letalci so se ubili, ko sta dve letali kolidirali v zraku in potem treščili na tla. Nesreča se je pripetila v bližini tega mesta. Spopadi med zidi in Arabci Jeruzalem, Palestina, 16. avg. — Spopadi med Židi in Arabci v Tel Avivu in Jaffi so se obnovili. Dva Arabca in štirje Židi so bili ubiti in čez 40 ranjenih. Domače vesti Obisk Chicago. — Dne 14. avg. so obiskali glavni urad SNPJ John in Josephine Cento ter Tom A. Zakrajsek s sinom iz Clevelanda, dne 15. avg. pa Mary Mrak iz Rock Springsa, Wyo. Nov grob ▼ Chlcagu Chicago. — Zadnjo soboto je umrl Joseph Žitnik, član društva 39 SNPJ. Star je bil 63 let, doma iz Črne vasi pri Ljubljani. Tukaj zapušča ženo in dva sinova. Truplo leži v Zefrano-vem zavodu na 1911 W. Cermak rd. Pogreb se vrši v torek ob 8. zjutraj. Nov grob v Mllwaukeeju Milwaukee. — Zadnje dni je umrl John Vidergar, star 68 let, doma iz Zagorja ob Savi, član KSKJ. Bolehal je za naduho. Zapušča dva sinova in hčer, žena pa je umrla pred dvemi leti. Ia Clevelanda Cleveland. — Po dolgi bolezni je v»Newburghu umrl John Lukač, star 67 let, doma iz O-rehka, (ara Slivje na Primorskem, v Ameriki 41 let, član KSKJ. Tukaj zaupušča ženo, poročeno hčer, brata in vnuke, v starem kraju pa brata in sestro. — V Collinwoodu sta se poročila Pete Janes In Dorothy Ros-sa. — V bolnišnici Glenville se nahaja John Logar, ki se je moral podvreči operaciji. Amerika bo dosegla namene na konferenci Moskva, 16. avg. — Pravda, glasilo komunistične stranke, je napovedala, da bo Amerika naletela na potežkoče na konferenci v Rio de Janeiru, Brazilija, toda končno bo dosegla vse cilje in namene z grožnjami u-porabc sile' in ustrahovanjem latinskih republik. Napoved je v članku, čigar avtor je Jurij Žukov. Odslovitve uslužbencev zaradi nelojalnosti Washington, D. C/, 16. av. — Državni department je odslovil nadaljnjih deset uradnikov ln uslužbencev zaradi "nelpjalno-sti" ln "komunizma". Zadevno naznanilo je objavila komisija za civilno službo. Naznanilo ne omenja Imena odslovljencev ln ne pozicij, ki so Jih Imeli. konferenca reprezentantov ameriških republik v braziliji It«en. ' J«4 festal s časni-Yorku. Razkril ' vložil prošnjo pri konzulatu, naj v'»benje za obisk Ju-' *igovor je bil, ds bo >"te po prihodu v "viW*ta. Sorensen je '»kr.it obiskal pa v Vatikanu, Rio de Janeiro. Brssllijs. 16. avg. — Konferencs reprezentantov ameriških republik se je pričela v tem mestu. Za predsednika je bil izvoljen brazilski zunanji minister Raul Fernan-dez. Ameriški državni tajnik George C. Marshall in člani njegove delegacije so po prihodu v Rio de Janeiro obiskali Fernan-deza. Brazilski predsednik Du-trs je imel potem rszgovor z Marshsllom in načelniki drugih delegacij. Na konferenci se bo vršile rszprave o vzdrževanju miru, zaščite in obrambe ameriških republik. Pričakuje se, ds se bo Marshsll držal v ozadju z o-zirom ns delo konference. Po prihodu v brszilsko prestolnico je Marshsll spelirsl na ameriške republike za koopera j cijo v prilog miru in blagosta-I nju prebivalcev zapadnc hcmi- sfere, ki lahko mnogo doprinese k zaščiti svets. Njegovs o-pazka o blagostanju se je nans-šals ns glavne probleme konference. Izgleda, ds bodo latln-ske republike pritiskale ns Združene države za ekonomske koncesije. Besedniki republik so dali rs zumeti, ds ne msrajo ameriških posojil, temveč hočejo le gsrsn tirsns tržiščs. Kakšno stališče bo zsvzels Argentina, je predmet ugibsnjs. Nsmlgnils je, da bo sklicals ekonomsko konferenco, kateri se hočep» Združene držsve izogniti, dokler ne bo vprsšanje i/enačenjs orožja med smeriškimi republikami rešeno Člani smeriške delegscije so poleg Marshslla senator Van-denberg. Warrcn H Austin, senator C o n s I l y. kongresnih Bloom, pomožni držsvni tajnik Armour, Willism Paw ley in William Dawson. Izvajanje petletke v Jugoslaviji Program določa povečanje produkcije premoga in jekla Belgrad. 16. avg. — Doba lesenega pluga v Jugoslaviji izginja pred tokom socializacijo industrij. Zunanji kritiki sicer trdijo, da se Jugoslovani ne bodo dvignili ekonomsko z lastno močjo, toda poskusi se nadaljujejo. Petletni ekonomski nsčrt, o-svojen v aprilu, obsega večju stremljenja v primeri s petletkami v Sovjetski uniji. Cilji, katere skuša Jugoslavija doseči do leta 1951, so visoko nad starimi merili. Ako bo le 50 odstotkov načrta doseženih, bo to predstavljajo večji ekonomski napredek v Jugoslaviji nego je bil dosežen v predvojni Jugoslaviji v dobi ene generacije. Izgledi so, da bo Jugoslavija lahko izhajala brez kapitala za-padne Evrope. Tehnično in mehanično pomoč ji bodo nudile Rusija in manjše zavezniške države z razvito induirtrijo. Glede zunanjih investicij se Jugoslavija nahaja v sličnem položaju, kot se je Mehika takrat, ko se je odločila za konfiskacijo lastnine ameriških ln britskih olj nlh kompanlj. Stara Jugoslsvija je bila za-visna od financ zapada, ki jo je izkoriščal. Sedaj ni več, ker je podržavila vse tuje premoženje. Vprašanje odškodnine je še predmet pogajanj, toda nobenega Izgleda nI, da bi tujci ponovno dobili kontrolo. Petletni načrt je točno orisal maršal Tito zadnjo pomlad pred člani skupščine. Citiral je dokaze, s katerimi je podprl ob-dolžltev, da je bila stara Jugoslavija v ekonomskem tlačan-stvu. "Bakrena ruda Iz rudnikov v Boru nI bila predelana v naši deželi," je dejal. "Izvažala se je v Francijo in mi smo morali kupovati čisti baker od Francije po visokih cenah. Ruda je vsebovala količine zlata, ki je bilo izločeno v Franciji. Vrednost lzvoženegs zlata je bila enak* vrednosti Investiranega kapitala. Francija je dobivala bakreno rudo v Jugoslaviji zastonj. Francoski kapitalisti so grmadi-11 profite, naše ljudstvo pa je imelo izgube. Shell Oil Co. ln Standsrd Oll Co. sts imeli mo-, nopol nad oljem v Jugoslaviji Držali sts cene na visoki točki in imeli zveze s koruptniml ministri prejšnjih vlad in s člsni dinastije." Vse težke industrije zdsj o-brstuje državs. Maršal Tito je to oznsčil za ekonomijo, v ks-terl produkcija dela zs ljudstvo, ne zs profite. Progrsm določa prirast produkcije premogs za 265 odstotkov, jekla za 320 od stotkov, aluminija za 800 odstotkov, električne sile za 400 odstotkov, oljs ps za 4,500 odstotkov v primeri s produkcijo leta 1939. Trije fsktorji so v prilog končnemu uspehu. Dclovns sila v Jugoslaviji je mobilizirsns In prežeta z revolucionarnim ns* vdušenjem. Obete se boljše življenje vsem v prihodnjih le-lih. Voditelji Jugoslavije so mladi, pripravljeni za delo in dovzetni za nauke. Oni niso na prodaj in ni jih mogoče ko-rumpirati. Jugoslavija je naj' boljša prijateljics Sovjetske u-nlje v južnovzho'lnl Evropi. A ko se I» znašls v ekonomukih | in drugih potežk'* ah, lshko rs čuna, da bo dobili takoj&njo ' pomoč od Rusije. ameriška vlada zbrisala italijanski dolg Driavni department naznanil sklenitev dogovora OLAJŠANJE MIROVNE POGODBE Washington. D. C., 16. avg.— Amerika je zbrisala italijanski dolg, ki je znašal milijardo dolarjev, in izjavila, da je to ko rak, ki naj bi pospešil rehabilitacijo Italijanske ekonomije. S to potezo se je odpovedala pla-čitvi $532,000,000 za blago, živila in druge potrebščine, katere so italijanski civilisti dobili od ameriške armade, stroškom o-kupaclje v vsoti $350,000,000 ln vsoti $175,000,000, ki predstavlja druge Izdatke. Pomožni državni tajnik Ro bert A. Lovett je naznanil skle nitev dogovora z reprezentanti Italije. Sklenitev je sledila pogajanjem, ki so trajala tri mesece. V imenu ameriške vlade jih je vodil Willard L. Thorp, tajnik oddelka zs ekonomske zadeve državnega departmenta. "Pogoji dogovora," pravi naznanilo, "bodo olajšali težke določbe italijanske mirovne pogodbe. Italijanska ekonomij* bo dobila znatno pomoč, ki bo omogočila restsvrlranje ^ normalnih mlrovlnh ln flnsnčnlh odnošajev med državama." Dogovor tudi določa Izročitev 28 trgovskih parnlkov Italiji. Ti bodo nadomestili one, katar« je Italija Izgubila v vojni. A-mertka bo vrnila Italiji osem parnlkov. UaUja bo debli* na | Undska jjJide daljnjih pet parnlkov, ki so bili prvotno kupljeni od drugih a meriških republik, petnajst parnikov tipa Liberty pa ji bo dala Amerika. Amerika je "od tajala" tudi Italijansko premoženje, ki predstavlja vrednost $60,000,000. Sklenjeni dogovor je nsdalj njs poteza v soglasju s Tru-manovo doktrino pobijanja ko-munizms v Evropi. Ameriks je podprla nekomunistično itali jsnsko vlado, katere predsednik je Alcide de Gssperi. Državni d4)>artment je rsz kril, da se bo Ameriks pogajsls z Italijo glede sklenitve pogodbe prijsteljstvs, trgovine ln plovbe, Pričskuje se, ds bo pogodba kmalu nklenjens med državams. Indonezija zahteva odpoklic čet Sjakrir napadel holandsko vlado Lake Success. N. Y« 16. svg. — Indoneška republika je po zvsla varnostni svet Združenih narodov, nsj izsili evakuacijo vseh holandskih čet z njenega ozemlja in imenuje posebno komisijo v'svrho izravnave konflikta med njo in Holandijo. Zahtevo je izrekel Sultan Sjahrir, bivši predsednik Indo-neške vlade. V svojem govoru je naglasil, da bi bil prvi korak v prizadevanjih za vzpostavitev miru in reda v Indoneziji odpoklic holandskih čet. Napadal je holandsko vlado in jo obdolži) odgovornosti za konflikt. Komisija nsj bi skrbela za izvajanje odredbe varnostnega sveta glede ustavitve sovražnosti v Indoneziji, Sjahrir je dejal, da so enote indoneške armade ustavile streljanje, dočlm so holandske silo še udeležene v vojnih operacijsh. Komisija naj bi pošiljsla varnostnemu svetu nepristranska in Bvtoritstlvna poročila o si tuacijl v Indoneziji dnevno. O-na nsj bi reševsls vse sporne zadeve med lndoneško ln ho-Isndsko vlado, Sjshrlr je dobil besedo potem, ko je varnostni svet zavrgel holandsko-belgijski predlog, naj prizna sedež reprezen-tantom Vzhodne Indonezije in Borneoa, Za predlog so glaso-vsll delegati Amerike, Velike Britanije ln Francije, delegati sedmih drugih držav, med temi Rusiji, pa proti predlogu. Sjn hrlr je dejal, da sta VzhodnM Indonezija ln Borneo lutki ho Skladišča olja na Javi v plamenih Batavlja, Jsvs, 16. avg.-~Ho-Isndske avtoritete» poročajo, da Amerika ima 141,228,693 prebivalcev Washington, D. C., 16. avg. Cenzusni biro poroča, da ima Ameriki 141,22,693 preblvilcev. Število uključuje ameriške vojske onstrsn morji. V zadnjih šestih letih se je število prebivalcev povečalo zs 01,60,000, Ci-llfornlji izkazuje nsjvečjo porast — 2,845,000 preblvslcev — ln je prlšls na tretjo mesto. Pred desetimi leti je bila na petem mestu! Največ preblvslcev ims država New York, nji pa sledi Pennsylvsnijs, Država Illinois, ki je bila na tretjem mestu, je sedsj ns Četrtem. Prekosili jo je Californiji, Jsve v pismenih. Več tisoč sodov olji in gssollna je bilo u-nlčenlh. Avtoritete so izrazil* mnenje, ds so saboterjl zanetili so skladiščs oljs v južnem delu ogenj v sklsdiščih ameriško sodišče obsodilo nacuske uradnike na smrt Dschsu, Nemčije. 16. svg. Ameriško sodišče je obsodilo 22 nscistov, bivših ursdnikov in nadzornikov koncentrscijskegs taborišča, ns smrt zaradi vojnih %ločinov. Vsi bodo obešeni. . Use Koch, vdovs bivšega ko-mandsnts koncentrscijskegs ts boriščs, ki je zbiisls tetovirane kože umorjenih jetnikov zs senčnike, ji blls obsojena ns dosmrtno ječo, Prihodnji me sec bo imels otroka, ki je bil spočet v ječi. Pred sodiščem je bilo .11 ob-! tožencev, Prosekutor jih je ob» i tožil odgovornosti za mučenjs ! in umore 53,000 jetnikov v kon-j centracljskem taborišču pri Hu> , chenwsldu Med onimi, ki so bili obaoje» j ni na smrt, so princ Joaiss cu Waldeek, zaupnik Hltlerjs. Hermann Plater in Max ttchobert, bivša komandanta taborišča Pied ameriškim sodiščem v a Nuernbergu se bo morslo zsgo verjeti 21 bivših uradnikov ko mičnegs trusts I. O, Fsrbenin-dustrie. Obrsvnavs se bo pričela 27. avgusta. Uradniki so obtoženi, ds so oboroževsli Hitlerjevo vojno mašino za agresijo in invszijo i drugih držav, deportsclj delsv-cev iz držsv, katere so nemAk« sile zasedle, v nemške tovarne zasužnenjs teh delavcev tet mučenjs In umorov milijonov ! civilistov. Pomagali so Hitler-1 ju na krmilo In gs podpirali v ! vseh o/.ir Ih. Obtoženih je 24 ursdnikov in direktorjev nemškega kemične-ga trusts Trije niso nsetoplli ns zaslišanju. Msx Bruggemsn )e v bolnišnici v brltski okupe-eijaki coni, Karl Wurster je bo-lan v franroaki okupacijski co ni, Carl l^iutenaehlager ps je dobil dovoljenje ra odhod v neko fii-mško mesto- kjer Je umri njegov sin. mountbatten je g0verner hindutskeindue Dvestoletna nadvlada Velike Britanije končana KRVAVI IZGREDI SE NADALJUJEJO «New Delhi. Indija. 16. svg.—V atmosferi rojallstičnega pompa in orientalskega bleska je bil Louis Mountbatten, zadnji brltski podkralj Indije, zaprisežen kot prvi generslnl governor hindutske Indije. Ceremonije so se vršile na dan proglasitve neodvisnosti Indije, ki je bila dve stoletji pod nadvlado Velike BrlUnije. Ceremonije so se vršile v zgodovinski pilsči Durbar, v kateri je bil doslej sedež britskih podkraljev, Neodvisna Indija je dobila svojo prvo vlado. Indijski princi se niso udeleilll ceremonij, navzpč pa je bil Ja-wihirlil Nehru, kl je bil večkrat aretiran In je prebil leta v britskih jetnišhicah, ker se je boril za neodvisnost Indije. On je zdij predsednik vlsde hindutske Indije. "Dolgo smo se borili ss neodvisnost Indije," je rekel Nehru. "Niša usod« j« bila na preizkušnji. Prišel je čas uresničenja naših ssnj ln itrem-ljenj.M V glivnem mestu hindutske Indije so se vršile parade. Dijaki so nosili krsto v napisom "Brltski imperiallsem. Krsto so potem zsžgsll ln s tem Isra-slll veselje, ker se je Indija o-svobodila nadvlade Velike Britanije, Pred več ko tristo leti, ko je bila ns sngleškem prestolu kraljica Kl I/a bet ha, so prvi angleški trgovci dospeli v Indijo s nsmenom izkoriščanji njenega bogistvs. Prihod je bil uvod v britsko nadvlado Indije. Iz Indije je bila Izrezana tudi nijvečji muslimanska državi ns svetu pod imenom Piklstan. Načelnik te je Mohamed AH Jinnsh, predsednik Muslimanske lige. On je po dolgi borbi dosegel svoj cilj, kl je bil ustanovitev muslimanske drŽave 4/ Indiji. Proslsve neodvisnosti Indije so motili krvsvl izgredi v pro vintah. Poročilo prevl, ds je bilo ssmo v Lahoru, glavnem mestu province Punjab, čez 250 ljudi ubitih v zadnjih treh dneh. Izgredi se nsdsljujo v drugih Indijskih mestih. Nova rudarska nesreča v lllinoisu Trije rudarji ubiti v eksploziji West Frsnkfort, III.. 16 svg, ~ Trije rudsrji so bili ubiti, dva pa opečena v eksploziji, ki «e je pripetila v premogovniku Chicago, Wilmington Si Franklin Coal Co. Harold L. Wslker, državni rudniški dlrektiH-, je dejal, da je urno Hcdern mol. bilo v prostoru, v katerem je nastsla eksplozija l/iu/il je mnenje, da je eksplozijo povzročil nabrani plin. West Frsnkfort je bil pozor! šče eksplozije, kl se je 24. jull-js pripetila v premogovniku Old lien C<»al Co. Takrat je bilo 27 rudarjev ubitih. V eksploziji, ki «e Je pripetila 2ft marca y prrmrn*ovmkt» Centrella-C—I Co., je bilo lit ludarjev ubitih. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POOPOSNE JEDNOTE of oad published bj Slovana Nafloeal Seneflt Society m leto. $4UM t« pol ists. UJM m UM leto; m Chlsepo ta okolice Cook Co^ 19.50 m celo leto. M.7I se pol leto; m Inosemsleo 111.00 Subscription rstes: ior the United Stetos (excepl Odcep©) eni C—M» HM por yeer, Chicspo and Cook Cona* MM por yeer forelgn eouetrtes 111.00 per yee*. tuZkZ* ieT^rl^i^k^rsim^ *vMMne (črtice, povsslt drame, pesmi Itd ) se m»e)o pošiljatelju le v slučaju. ¿e le priložil Naslov na vse, kar Ime stik s listom i PROS VETA 2SS7 - 69 So. Lawndale Ave., Chieego 3S. Illinois Dveletmca Hirosime Dne 0. avgust« je poteklo dve leti, odkar je treščila na Hiroši-mo prva atomska bomba. Kot bi trenil, v nekaj sekundah ali mir nutah se je to japonsko mesto z okrog 225,000 prebivalci spreme nilo v največji masni grob vseh časov in v eno samo gorečo baklo plamenov pa radioaktivnih žarkov. Nihče izmed meščanov ni vedel, kaj jih je zadelo. Tisti, ki so preživeli to strašno katastrofo, so le vedeli, da jih je zadela neka nova, grozna sila, ki je v hipu razdejala pretežno večino mesta, pobila Čez 70,000 meščanov., druge desettisoče pa pohabila bodisi pod razvalinami aH jim uničila krvne celice in mišičevje z radioaktivnimi žarki. Mnogo teb žrtev je še tedne in mesece pozneje umiralo hitrejše aH počasnejše smrti. Z drugo besedo, Hirošima je od ene atomske bombe izgubila približno polovico prebivalstva, od pretežnega dela mesta pa ni ostalo drugega kot razvaline. Tri dni pqzneje je zadela enaka usoda Nagasaki. Tista atom-ska bomba, silnejša od prve, je bila sicer namenjena nekemu drugemu mestu. Toda ker letalska posadka vsled vremenskih nepri-lik — radi oblakov — ni mogla vreči druge bombe na prvotno Iz brano mesto po točnih navodilih višje komande, jo je potem "zdumpala" na Nagasaki. Letalcem ni vrelo po glavi, kaj se bo zgodilo z deset in desettisoči prebivalcev ali z mestom samim, marveč le, kako izvršiti dano jim "misijo" in kako odnesti lastno kožo. Obe bombi je vrgla ista posadka, doživljaje, kakor tudi vse priprave pa sta potem pilot in navigator opisala v knjigi "We Threw the Atom Bombs". * Vse to, oba ta velezločina je storila tista Amerika, ki se toliko ponaša s — krščanstvom . . . Atomska bomba in krščanstvo , . J Kes lepa kombinacija! Po najnovejših poročilih iz krogov atomskih znanstvenikov danes gradimo še stokrat silnejše atomske bombe — nekateri viri pravijo, da lahko zgrade tisočkrat silnejše bombo kot je bila "nagasaška". In kar je glavno, te nove in silnejše bombe producirajo veliko cenejše kot so zgradili hirošim-sko in nagasaško. Za iznajdbo in zgradnjo prve atomake bombe so potrošili dve milijardi dolarjev, danes pa stane ena atomska bomba "samo" milijon dolarjev ali še manj — približno toliko kot staneta dva najnovejša superbombnika. Atomska vojna bo torej veliko cenejša kot pa vojrtovanje po starem načinu ... To nam je vsem lahko v veliko tolažbo . . . Posebno, če bomo šli s temi bombami nad — Rusijo in Balkan! Govoriti o vojnih zločinih je s stališča morale današnje civilizacije, pa bila prepleskana s krščanstvom ali s kakimi drugimi verskimi koncepti, brez pomens, dokler bo človek sankcioniral vojno, ki je skupna suma vseh vojnih zločinov. Odkrito poveda no, nam ni ne za tako krftčanstvo niti za tako civilizacijo, ki uganja vsa ta grozodejstva, od katerih je izdelovanje in metanje atomskih bomb le višek s krščanstvom in tanko civilisacijsko skorje pre pleska neg a barbarizma. Če se pravilno spominjamo, smo čita* ii v proj omenjeni knjigi, da sta bili pred dvignjenjem v zrak na Tinianekem otoku obe atomski bombi z letali in posadkami vred blagoslovljeni po vojaškem kaplanu "edine zveličavne" Cerkve Krščanstvo v službi klanja in uničevanja ... Kakšna faraa, kakšna blasfemija! * umor, ako je ogaben. ahke ti -JM Im. Človek Je res čuden nestvor. Navaden bo med posamezniki, skupinami in tudi vsem narodom — lah tudi v množini — povzročil nič koliko zgražanja in obsojanje morilca ali moriloev. Toda zgodi se, da Isti posamezniki, lst ljudje, ki obsojajo posamezne zločine, zločine na drobno, bod< povsem flegmatično govorili o največjem masnem zločinstvu ali celo bujskali na vojnot Yes, tudi ns stomsko in bakteriologične vojno! Imenujte to hipokritiko ali karkoli hočete. Najbolj hipo kritične pa so vlade, ki se na eni strani v imenu zakona in redt postavljajo za sodnika nad posameznim zločincem, kar je sicer po» trebno za protekcijo družbe, ns drugi strani se pa brezvestno pri* prsvljsjo na novo masno klanje in razdejevanje, kar je sigurno v ¿kodo in največji zločin nad človeštvom. Tudi v primeru Hirošime In Nagasakija se je machiavelizem razmahnil na vsej črti. Najvišji ameriški državniki, ki so ob vsaki priliki obsojali in še obsojajo ns primer nacijska in japonsks vojna zločinstvs, so vehementno zagovarjali vrtenje teh dveh atomlkih bomb na Japonsko in prt tem porabili vso svojo jezikov iio spretnost Sigurno pa ne more niti-največji cinik aH zofiat za govarjati vrženje druge atomske bombe na Nagaaaki. Sploh niti prve ne, kajti visokim vladnim krogom je bilo takrat že dobro znano, da ae Japonska želi pogajati za mir. Vse izgleda, da najvišji vladni in vojaški krogi namenoma zavlačevali vojno, da so lahko na Japoncih preizkusili stomake bombe! Ako nI to cinično rločinstvo najvišjega reda, potem sploh ne vemo. kaj je zločin stvo. Ampak zmagovalec nI nikdar zločinec, marveč samo pora ženec. Taka Je morala ne aamo krščanske, marveč vseh clvilisa ti j, ki sankcionirajo vojno in Jo proglašajo za največji patriotizem naroda ali poedtnca. * Kot pravi lxiuis Pischer, bi morala Hlroahima postati svetovna Meka In simbol ne samo vsega anttvojnega gibanje, marveč tudi pozorišče svetovnega kongresa za organiziranje svetovne viede Morda bi bilo dobro, da ae tja preseli tudi glavni stan organizacije Združenih narodov, kjer bi lahko svetovna diplomacija vaak dan opazovala, kakšna uaoda čeka Uaočera mesta, ako pride do novega svetovnegs požara, v kateri bodo atgumo pedale atomake bombe, lahko stokrat, tisočkrat silnejše kot sta btlt atomski bombi, ki sta se raztreščili nad Japonako Kdtno svetovna vlada bi lahko bila dobta garancija, da se kaj takega ne bo ntkder več zgodilo in da bodo narodi lahko živeli v mirnem aožitju. V gozdovih severnega zapada j 2 , i. But le, Moot. — S tovarišem Jankom sva se domenila, da si poiščeva dels na deželi. Bile jt 21. julija I 1M5, ko sva vstopila v zaposlevalnico. Uslužbenka, debela Kati, nama je povedale, da ima a% razpolago razna dela na farmi ali ranču. Janko je bil iekoj priprava Ijen sprejeti dele, prav tako jaz. Drugi dan že sedeva v avtobus, ki naju odprtje v Spencer, Idaho, 140 milj južno od Buttea. V Spencerju stopiva v restavracijo. Kmalu se pojavi mladenič in nama pove, da je on delo vodja ns ranču, Kjer bova zače-la z delom ns ograji. "T« ograja se imenuje 'Jaek Fence', aH bikova ograja/' nema pojasni. Nato pa pokaže kolibo, kjer bova prespala noč aH dve . .. "Vse gre na račun rančerja," reče delovodja, "tudi jedača * restavraciji, vajina plača pa začne teči od sedaj dalje, in sicer po fS na dan," je še pristavil. 'Tako, teko ae govoril" je vzhičeno dejal Janko. Delovodja je nato izginil, midva pa sva zasedla kolibo, v kateri je bila postelj, pečica in premog. "Tu se bova lahko bečlala," reče veselo Janko. Pritrdil sem mu, nato pa pripomnil, da bo morda gospodar kmalu prifcel po naju. V kolibi sva prespala tri noči, a o rančer ju ni bilo oe duha ne sluha. Janko se je hitro naveličal postavati in tarnal je, č+ ga ne bo do jutri, bo kar popihal nazaj v Butte. Ni bil naučen, da bi it vel zastonjsko, zato mu je šlo vse na živce. Naučen pa je bil garanja, 'kakor vsi naii naseljenci. Kader nisva jedla ali spala, sva se pa sprehajala po cesti v bližini žuborečega potoka in odganjala komarje. Končno pa se je pojavil rančer Dave Hegen-barth, in sicer že ob osmih zjutraj. "No, sta me težko čakala?" vpraša prijazno, nato pa strese Jankovo žuljevo roko, »potem pa le mojo. "Kot grešne duše odrešenja ored peklom!" vzklikne Janko, fsto popoldne svs se pdpeljala ialje v tovornem avtomobilu Fordovega izdelka, katerega je lofiral delovodja. V "jelenovi eoteski" smo tru-tu priključili kuhinjo in se od-pepeli do 15 milj oddaljene va-iice Kilgore. V tej vaai je bilo smo deset stavb. Pošta in tr-fovina z mešanim blagom sta ttlš v istem poelopju. Rančer je naju nato odpeljal do glavne porta Je, ki je bila štiri milje da-tye, nakar je šel po nekaj vozov, / katerih spe ovčji petirji in 'aznl delavci. Tu je imel ranter tri poslopja, z bi ta iz brun. Kraj se Je imenoval Cozy Camp. Ena baraka je bila ta paznika, »na za delavca, v tretji pa je bite kuhinja in jedilnica. Tiato popoldne sva bile deležna medvedove pečenke. Nabasali smo se z njo vsi štirje: paznik, rančer. Janko in jaz. Rančer je šejal, da mlati medvedovo pečenko že 12 let. Paznik, majhen In čokat mož, ki so ga klicali "Shorty", je meso imel v »hrambi pod zemljo in ker je bilo v tistih hribih vedno mrzlo, le meso obdržalo vedno dober okus in se ni pokverilo. Ko sva se z Jankom nabasala z medvedovo pečenko, sva šla cepit drva V eni uri ava jih na-oepila velik kup, potom pe je prišel Shorty in naju odpeljal na novo delo. Eno lopato je dal Janku, eno pa meni z besedami: "Te hudiče eekajta s koreninami vred " In tako sva na obsežnem pašniku sekala s lopatami bodeči oead, kateri je bi! tri čevlje visok Dve uri ava kopala oead, nakar se je pripeljal t avtomobilom Shorty in naju odpeljal do kolibe, kjer smo se šepet nasi tilt t medvedovo pečenko. Janko ae jo je tako netUiSI, da je v spanju stokal vao noč, Drugo jutro je na|u delovodja zopet odpeljal v dve milji od de* Willla* Green, nieifsafrmk be #le*M sovernik na vetikl Soldlara Fleldu. Chicago» delavske federacije. Id proolavi ne Labor ¿ay v ljeno dumo, kjer nama je odmeril nova delo. Sekala sva mlada drevja za late. Dopoldne nama je delovodja pripeljal juzioo, ki je bila prav tfčna in obilna. Delala sva v lomi po osem tir na dai? za $0, poleg tega pa zastonj tirana in stanovanje. Delovodja se je poslovil in pred odhodom naročil, naj nasekava voz lat, da jih bo drugo jutro odpeljal. Janko je čmernp prikimal in pričel sekati late, medtem ko sem jaz sedel in odganjal sitne muhe ip komdrje. Tudi Janko se je kmalu naveličal sekanja, porine sekiro stran in sede poleg mene. Zdajci pa Čujeva ropot voza in udarce konjskih kopit. Delovodja se je povrnil, da zopet naloži voz z latami. Ko pogleda naokrog, vidi, da je le Šest lat na kupu. "Kjp so late?" vpraša delovo dja Janka, ta pa režeč se pokaže name, češ, rhene naj vpraša. Odgovoril sem, da je preveč vi oče za delo, poleg naju pa Še nadlegujejo komarji, ki so veliki kot čme muhe. Delovodja se je nekaj Časa jezil in grozil, da najti bo odslovil, če r.e bova delala, midva pa sva obljubila, da bova naaekala jutri pet voz lat in sva ga s tem malo potolažila. Nato smo zasedli voz vsi trije in se odpeljali na večerjo, po večerji pa spat vsak v svoj ovčji voz. Ti vozovi so bili opremljeni s posteljo v ozadju. Voz je dolg 20 čevjev. V njem Je tudi pečica na drva aH premog in vsa kuhinjska posoda. Nekateri vozovi so pokriti s celtnami, drugi pa s pločevino. Ponoči se moraš pokriti s težko odejo, kajti noči niso samo hladne, ampak naravnost mrzle. Če bi v tej džungli človek spal na zemlji, bi lahko do jutra zmrznil. Kadar dežuje, zaeno tudi sneži. Čez roč pade toplomer na 30 stopinj F., ko pa posije sonce, zleze nazaj na 50 in Še više, tako da je v teh krajih vedno zima in poletje Pozimi pa zapade sneg osem čevljev visoko in vsi se preselijo is džungle v Dillon, Mont. S seboj vzamejo vse blago, Živino in ovce, v kampi pa ostane samo en paznik z enim konjem. Naša kampe je ležala 35 milj vzhodno od Spencerjs. Idaho. Do Kilgora vodi peščena cesta, do kampe "Co*y Camp" pa blatna, da bi se v njo pogreznil sam hudič Kadar dežuje, se ne ds potovsti po njej. če komu obtiči avto v blatu, ga morajo ven potegniti s konji. To se pogo-Stoma dogaja, kajti v tiste kraje prihajajo mnogi na ribolov. Naš rančer je bil mlad dečko, star okrog 36 let in še samski. Njegov oče je bil doma iz okolice Dunaja. Umrl je pred osmimi leti in zapustil sinu v državi Idahu 25.000 oralov sveta, prav Uko v bližini Dillona, Mont. Leto 1945 je imel 1,500 glav gove-de, 10.000 ovac in 60 konjev. (Konec prihodnjič.) Frank Kroll. Slovencem v zapadni Pennsylvaniji M« jSraddock, Par-V «nedeljo, 3. avgusta, smo se zbraU v West View Parku in proslavili naš narodni praznik, naš peti Ame-rijko-slovenski dan. S tem smo dokazali, da nas veže bratska ljubezen, zavest, da smo združeno močni. Potrdili smo dejstvo, da potrebujemo drug drugega bolj kod kdaj prej. trlavqj program se je vršil ob 5. uri popoldne. Upam, da ste bili ysi zadovoljni. Na tem mestu se želim javno zahvaliti naši izborni pevki miss Josephine Klun iz Pittsburgha za tako izvrstno podane točke. Obenem se moramo tudi zahvaliti 'Du-quesne University Tamburit- zans' pod vodstvom našega rojaka prof. Matta L. Gouzeta za tako lepo izbrane slovenske točke. Na tem mestu naj še omenim, da bo omenjena organizacija priredila koncert v nedeljo,- 215. oktobra, v Slovenskem domu v Pittsburghu. Vse točke bodo sloyenske in čisti poeostanek bo. porabljen as njih solninala sklad. Igralci v tem tambure-škem «boru so vsi mladi JLosti in gospodarske obno- gkupne ^ blemQv - „h zapostavljamo v prid biv-........ T naT sovražnim deželam, Jlanja sloga i» prijateljska ^anca zaveznikov se je spre-¡K» v odprto sovraštvo, kar TU do ustanovitve trajnega 2« temveč povzroča le nevar-® pogoje za tretje masovno prelivanje krvi. . J Minula sta komaj dva meseca M sprejemu omenjene resoluci. je in ameriški tisk že prihaja V javnost s priznavanjem, da etakozvana Trumanovaidofctrf-l izjalovila ter da tu* Mart chflllov plan nima zagotovila, f bi se obnesel, kajti zadel je * angleške, nemške m francoske interese, ki se krešejo med gabo da ne govorimo o vzhodno evropskih državah, ki so sploh odklonile sodelovati v smislu garshallovega načrta. • Tedenska revija The United Stain News je v izdaji z dne j. avgusta podala zelo korenito analizo naše zunanje politike in v naslednjem podajam nekoliko misli. • Trumanova doktrina ali grobo postopanje napram Sovjetski vezi in vsem nji naklonjenim narodom se ni obnesla. V teoriji je ta formula predvidevala, da se bo Rusija uklonila. V praksi se je pa izkazalo, da'smo zadeli z glavo ob trdno skalo. V tej politični 'vojni' je dolarska politika spodrsnila. V Graji so se razmere poslabšale in ne izboljšale in celo liberalni desničarji se v trumah obračajo proti levi. Grška partizanska vojska je čedalje močnejša in kontrolira precejšnji del severnega dela države. Ameriški tisk o vsem tem previdno molči in tu pa tam objavi le kako kratko poročilo o "zmagah" kraljeve vojske nad "komunističnimi tol-I parni". The situation is l?ad! I Pri svojem naporu, da vzpostavi nemško industrijo predno se 'pomaga kaki drugi razrušeni I državi, je ameriška politika na-| letela na odpor francoskih komunistov in sploh liberalnega ! dela vlade. Če hoče Amerika vztrajati z Marshallovim načrtom, bo morala napraviti kompromis glede obnove Nemčije in ; pustiti na cedilju ameriške kar-teliste, ki tvorijo prikrito ozadje | Marshallovega načrta. Prilike za uspeh tega načrta so manj ko polovične in še to je zavisno ! od ameriških dolarjev. Evropa j« zeljna dolarjev, ni pa pripravljena sprejeti ameriških pogojev Še več—naš kongres se o-| fleduje v zrcalu, obrača pozornost na prihodnje volitve in pre-| »išljuje, če bi ne bilo bolje za politične stranke, ako bi ne bil preveč radodaren z ljudsko imovino. Kitajska je stopila iz dežja iN kap. Ameriška "nevtral-noit" je postala čedalje bolj pro-j *>">». Dajte dolarje! ( Toda dolar do danes še ni do-[ »I nobene politične vojne! Kaj torej ostaja! Prava vojna? . -¿je vojaške glave menilo da Amerika Rusije najbrže ¡»more premagati. Morda bi jo Potisnili do njenih starih toda Evropa bi postala e-* sama razvalina. Tudi Rusi j» ti precej trpela, toda Zdru ™ države bi bile tudi deloma TJ»«v*1i»msH. Tega se zavedajo izvedenci in zaradi tega ni uspela, da bi Ame-čimprej zapletla v vojno z ""»'JO Se več. Človeške žr-j* v,ukl vojni bi bile oboje-ogromne in državni ^ bi se dvignil z $260 mili-C f* «n trilijon dolarjev, države bi bile v ban-'Jllu St-danja oblika vlade bi Sledil bi socialistični m Kapitalistični militarf-u' * l"r*j nahajajo, Uko ugo analiza, med dve- i/bi » . mirno gledsti, ds ' -i An,«-nka obrne po poti i,, u',U (/a kar se bo boj tr P* «* takoj spo- k'ikat / arri noveW ,vela in v , " h mIo zaustavi sve- Pobrat, s' mim» ^ , . „ J* tr#»bs vzeti, da a, ',!* "ognemo? ' bile dve siter- ,_____,_______ po drugih delih sveta. Priznati, da ima tudi Rusija svoje območje kot ga imajo Združene države v tej hemisferi. Druga alternativa je, prepustiti Evropo svoji usodi. Čemu skušati zakrpati razrušene ekonomske sisteme? Naj stopajo na plan nove politična pile, magari če razrušijo stkrinske pravice do lastnine. Uradha Amerika zavrača oba predloga. In najbrže. je prepozno za enega ali drugega, kajti razvidno je, da z dolarsko pomočjo pod sedanjimi pogoji Amerika ne bo uspela, da bi se glavne evropske dežele opirale le na Stari red. Francija se uprla, v Veliki Britaniji je nastala nevarna gospodarska in finančna kriza. Brez dolarske pomoči pa nastaja 'nevarnost', da se bodo evropske države obrnile še bolj proti levi, k socializmu in komunizmu. Amerika se torej nahaja pri neprijetni izbiri, če se obrne na eno stran, bo treba šteti dolarje ob času, ko pričakujejo davkoplačevalci nekoliko oddiha—ah, na predvečer predsedniških volitev. Če se obrne pa na drugo stran, ne vidi drugega kot slovanskega velikana. Tisti veščaki, ki so napravili načrte za tako zunanjo politiko Združenih držav, se res nahajajo v neprijetnem položaju, menijo politični analisti. In pri vsem tem ima največ zabave—Jože Stalin. Zadnje čase pa je le tu in tam opaziti malo spremembo. Gonja reakcije proti novemu redu v Evropi je izgubila nekdanjo ostrost. Do gotove mere bo pojenjala. Kakor je bilo po načrtu započeta, bp po načrty omi-v ljena, kajti zunanja politika, ki je povezana tudi z domačo politiko, žanjfe neuspeh za neuspehom. Voditelji demokratske in republikanske stranke so se že pričeli obdelavati v politični a-reni, očitajoč krivdo drug drugemu. Senatorja Vandenberg in Donnelly sta natihoma izginila s pozorišča zunanje politike, kjer sta delala videz, da Amerika soglasno podpira vse naše predloge na mirovnih in predmirovnih konferencah. Ra-dio-komentatorji in časniški kolonisti prehajajo iz ofenzive na defenzivo, kar znači politični umik. Jlazni nazadnjaški kon-gresniki se izražajo, da je prišel čas, prenehati razmetavati ljudski denar ter pustiti, da se Evropci najužinajo 'komunizma'. Ko ga bodo siti, bodo radi sami prišli priznavat svojo 'po moto*. Državni tajnik Marshall je baje saip priznal, da šla Amerika predaleč s svojo kampanjo med javnostjo za okrepitev protiruskega mišljenja. Ali je to priznanje, da je bila kam-panla organizirana, kakor je bilo sumljeno, ter da je prišla izven kontrole? Koliko je za to odgovoren Stat* Department? Celotnega odgovora oa ta vprašanja ne bomo nikoli dobili, pač le v periodičnih izsečkih. Vsa znamenja kažejo, da ga je uradna Amerika zopet pošteno polomila—pri naglašanju dve-partijske zunanje politike, z grobo politiko' ali Trumanovo doktrino napram novim silam v Evropi in Aziji, ki ni Trumanova temveč velekapitalistična doktrina, uživajoča vatikansko in neofašistično podporo, z Marshallovim planom, ns kateregs je baje ljubosumen zaradi naziva že sam gospod predsednik, dssi mu Je že naprej usojen nečasten poraz—na kratko povedano: opustitev Rooseveltove zunanje politike je napravila i/ naših dobrih prijateljev sovražnike. otežkočila razrušenim dr žavam napore za obnovitev gospodarskega podviga, zastavila pot do čim hitrejše vzpostavitve svetovnega miru ter povzročila doma neslogo, spore in sov rt -štvs med številnimi nsrodnost-nimi sltupinsmi, ki tvorijo Ameriko, ter med posameznimi frakcijami teh skupin. SANSovs konvencije je uprs-vičeno kritizirala in obsodils ta MM mm r r m t p Največji dlakocapci so diplomati, na same lajo . o odvetnik!.. Na sllkj Je videti tri diplomate, ki se raqovarJaJO o vojni y Indoneziji, katero Je ustavil (?) saščltm svat Zdrušenlh narodov. Od leve na dem so: Andrej Gromlkov. dr. Eeko van Klal fan«, holandskj poslanik v Washingtonu. In Mahmowd Bey Aes. predstavnik Egipta v Lake Successu. •------ ——i ~ ".«iT' r_ . ., . -ZL- ko politiko, obenem pa je oblju- mepil značaj; 6e nameravam^ bila storili vse v SANfSovi mo- po drugačni poti doseči namen, a; j ,l j jo se skriva v naši zunanji po- litiki, č ci, da s pomočjo drugih demo-kfatičftfh skupin, z Am^iškim slovanskim kongresom, Združenim odborom Amerikancev južno slovanskega porekla, z pro-gifesivnipii delavskimi organizacijami itd. gladi pot, ki vodi k pravičnemu, trajnemu miru. ' Znamenja torej kažejo even-tuelno spremembo bodisi v značaju ali taktiki ameriške zunanje politike. Če smo se iz skušenj kaj- naučili, tedaj se h6 «i^re- •' n ■ _it . ce snujemo le taktično spremembo,. tedaj so nadaljni tJoratti na tem polju Neobhodni, kajti uiti dolar niti atomska bomba ali knter«» so zabeležili v Prekmurju, Slovenskih goricah in na Ptujskem polju. Tudi v drugih okrajih in na drugih področjih je bila letina češenj vsaj dobra, če ne prav dobra. Slabše kakor češnje kažejo breskve in marelice. Prav do bro letino breskev in marelic pa pričakujejo v kamniškem in trboveljskem okraju. Najslabše kaže letina breskev v lendavskem, radgonskem, novomeškem in slovenjebistrlčkem okraju. Marelice kažejo v lendavskem in gornjeradgonskem o-kraju nekoliko bolje. V vseh drugih okrajih je trenutno sta nje dobro in če bo Uko ostalo do konca,'bo letina breskev in marelic povprečno dobra po vsej Sloveniji. Iz Slovenskega Primerja pa še ni poročil. Še najslabši bo na splošno pridelek jabolk in češpelj. Slabo letino jabolk napovedujejo po nekaterih predelih Dolenjske, v Prekmurju, Slovenskih goricah, na Dravskem polju in pod Pohorjem. le okraj Slovenske Konjice pričakuje prav dobro letino. Prav dobro pa bodo po sedanjih izgledih obrodile jablane v Slovenskem Primorju, na Ko čevskem in v mestu Ljubljani. Dobro letino napovedujejo v ljubljanski okolici, v novomeškem in krškem okraju, na Gorenjskem z Izjemo kranjskegs okraja, v trboveljskem okrsju in v okrsju fcmsrje pri Jelšah Povprečno bo pridelek Jsbolk letos v Sloveniji komaj dober. Češplje kažejo prav dobro v ksmniškem in idrijskem okraju. V večini drugih okrajev (razen okrajev Trebnje. Jesenice, Slovenska Bistrica. Marlbor-okoli-ca in Ljutomer) bodo češplje obrodile dobro, kar velja povpreč no tudi za vso Slovenijo. &e najboljši bo letos pridelek hrušk Vrsta okrajev poroča o prav dobrih Izgledih. Slsb pri- delek pričakujejo edino v slo-venjebistriškem, radgonskem in lendavskem okraju. Srednji pridelek se obeta v Ljubljani, njeni okolici, v zapadnih predelih Dolenjske, (Grosuplje, Trebnje), v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju. Vsi drugi okraji poročajo, da obetajo hruške izvrstno letino. Dobro kažejo orehi. Edino slovenjebistriški okraj poroča, da letos ne bo Intel orehov. Velika večina druftth okrajev poroča o srednje dobrih izgledih. V Kamniku, celjski okolici, Trbov-1 ju, Šmarju pri Jelšah, Idriji in Tolminu pa pričakujejo prav dober pridelek. . . Mnogo si obetajo tudi naši vinogradniki. Poročila iz vseh vinorodnih okolišev se strinjajo v ocenah, da bo pridelek letos vsaj dober, če ne prav dober. Manjkajo pa 'poročila za Slovensko Primorje. Po possmeznih okrajih bi o-menili, da pričskuje izrazito sla bo sadno letino edino okraj Slovenska Bistrica. V vseh drugih okrsjlh je stsnje po posameznih vrstah zelo različno. Čeprav bo pridelek jabolk predstavljal komaj tretjino lanskega, ps smemo glede na druge sadne vrste trditi, da bo tudi letošnja letina zsdovoljiva, če je ne bodo po-kvsrile kakšne izredna naravne nezgode. Tako stanje obvezuje vse ns-še organizacije, podjetja in ustanove, ki se bavljo s sadjarstvom, s sadno trgovino ln sajjn6 |hre-dHavo, da se Že sedaj pripravijo na svoje naloge. Trebs bo pripraviti vse, da bomo čim vec sadja zajeli zs ljudsko prehrano. Priprave so se že začela. RssvoJ Sadjarskega in vrtnarskega društva Za dobro delo v sadjarstvu in za njegov napredek je zelo važen razvoj Sadjarskega in vrtnarskega društva. Danes šteje to društvo 15,700 člantfv v 271 podružnicah. 8 priključitvijo Slovenskega Prlmorja si obeta Sadjarsko in vrtnarsko društvo še večji razmah. Lepo se rsz vija tudi sadjarsko glasilo, ki se tiska že v 17,200 izvodih. Organizacijs naših sadjsrjev ps beleži v zadnjem času Še eno zelo važno pridobitev. Društvo je kupilo v Ljubljani bivši hotel "Lloyd" na 8v. Petra cesti, ki gs bo spremenilo v svoj dom. Tako so nsši organizirani sadjarji prišli do lastnih prostorov, v katere se je vodstvo društva že vselilo. Prostori v tej stavbi so zelo primerni tudi za rs/ne sadjarske prireditve (predavanja, razstave, zborovanjs Itd ), Vse to bo prav gotovo u-godno vplivalo na delovsnje društva, ki bo moglo odšle) svoje delo še bolj poživiti in skr beti za še večji napredek slovenskega sadjsrstva. • valujoče vodovje jezera Great Satt Lake t neke višine, je vzkliknil: "To je pravi kraj!* \ Omenjena verska sekta je bila organizirana 1. 1830 v Fayet-, le, N. V., po nekem Joseph Smi-thu, ki je trdil, da je videl prikazen. Izdal je knjigo "Book of Ätarmon", trdeč, da je njeno vsebino prevedel iz zlatih tabel, na katere *o neki iarfielitski ljudje, predniki ameriških Indijancev, pisali svojo zgodovino. Smithu so spočetka sledili le njegovi sorodniki, ' sosedje in prijatelji, yendar je nova sekta knj kmalu oblikovala svoj lasten socialni red ter tudi izvajala precejšno ekpnumsko in politično moč. Doktrina te nove cerkve se je polagoma pričela širiti, a je obenem naletela na hudo nasprot stvo. Kljub temu ho se mor-toonci naseljevali v raznih krajih in seliščlh. V državi Illlnoi« so ustanovili svoje lastno mesto, Id je kmalu naraslo na 20,000 prebivalcev. Zgradili so si svoj tempelj in univerzo, organisira-li lastno vojaštvo in izvajali dobršen vpliv v politiki drtave. Mestu so dali ime Navoo. Ali leta 1844 so notranji spori ter boji z nasprotniki dovedli do u-mora ustanovitelja nove vere, Josepha Smitha ter njegovega' brata. Po tem brutalnem umoru, ki ga je izvršila oborožena drhal verakih nestrpnežev, je prevzel vodstvo sekte Bigham Young, dinamičen in zmožen voditelj, ki je, kot nekdaj Mojzes Izraelce, vodil mormonce iz Navoo ja v novo deželo. Young je pohod, ki se je pričel v feb. 1846, dobro in smotrno organiziral. Naprej je poslal skupine pijonirjev, ki so pričeli ustanavljati naselja ln so pose jali pridelke širom države Iowa, da je mogla sledeča karavana od tega živeti Pomikanja proti za-padi»- je «astalo, ko so Zed.' dr- ti primerno skupino izkušenih mož za nadaljevanje iskanja po ti v "obljubljeno deželo" šele naslednje leto. In bilo je ravno 23. jul. leta 1847, ko so ti pijonirji ustanovili prvo naselje v dolini Salt Lake (Slano jezero). Drugi dan, 24. jul„ je prišel Bigham Young in tedaj so opravili zahvalne molitve ter pričeli z oranjem. Trda gruda pa je lomila pluge, kar je dovedlo mormonce do tega, da so zajezili bližnji potok in tako pričeli z namakanjem zemlje, ki je po tem prineslo dolini blagostanje, kajti mormonei so bili delovni in podjetni ljudje. Ko so se dobro ustanovili v državi Deseret, kakor so Utah najprej imenovali, je Young poslal v svet svoje misijonarje, ki so novi veri pridobili pripadnikov v Angliji, Norveški In Švedski. Tako se je naglo večal do tok priseljencev v novi Zion in bližnje rodovitne kraje. Leta 1850 je postala Utah teritorij Zed. držav in Young je bil imenovan za govemorja, toda je pokazal toliko oblastnost, da je moral predsednik Zed. držav poslati v državo vojaško ekapedicijo, da je uveljavila oblast vlade Zed. držav. Mormoni pa so v enem jrogledu vztrajali pri svo ji neodvisnosti — držali so se mnogoženstva, radi česar so tudi bili obaovraženi pri svojih nasprotnikih in verskih nestrpne-žih. Leta 1862 pa je zvezni kongres sprejel zakon, ki je prepo vedal mnogoženstvo, ali vzelo je nadaljnjih 20 let preden so se mormoni kaj zmenili za ta zakon, M Je bil končno poostren ln je leta 1800 mormonska cerkev sama izdala proglas, ki je njenim pripadnikom prepovedal imeti več kot eno ženo. Šest let zatem ja bila drftava Utah sprejeta v Unijo ostalili Zed. držav Amerike Njena površina obse- ga nad 84 tisoč kv. milj, prebi valcev pa ima le 550,310. Najbolj je razvito v njej poljedelstvo, ii-vinmeja, ovčjereja in rudništvo. —FLIS. Prireditev KSS v Mariboru Krajevni sindikalni svet v Mariboru je v nedeljo, 2. Junija, priredil v dvorani "Polet" kultur no-umetnišk i večer. Neeto pili so s pestrim programom sindikalni pevski zbori,, recitajfld zbor. rocitatoiji, solisti in folklorna plesna skupina. Prireditev je imela namen prikazati raven kulturno-umetnt-škega življenja v Maribora, istočasno pa je program prikazoval boibo delovnega ljudstva v predaprilski Jugoslayiji, neusahljivo moč in junaštvo naših narodov za časa okupacije ter borbo za izpolnitev petletke. V Vipavski dolini sklepajo pogodbe za o&up žita in krompirja Kmečko obdelovalna zadruga v Vipavi je bila med prvimi, ki je sklenila kupno pogodbo z Na-prozo v Vipavi za oddajo 200 q koruze. Zavedajoč se skupnega dela v zadrugi tudi vse druge pridelke (Kidajo Naproti, kakor povrtnino in sadje. Dosedaj je v vipavskem okraju sklenilofpogodbe s zadrugami za odkup prostih presežkov 14 kmetov. Skupna količina presežkov, za katere so se omenjani kmetje obvezali, «niša 14M) kg krompirja ln 1400 kg koruze. Akcija sa sblranja gozdnega ln sadnega drevja v Dalmaciji je začela obširno akcijo za zbiranje semenja gozdnega sadnegs drevja. Ta akcija jo zelo potrebna, da bodo lahko uspešno Še nadalje pogozdovali dalmatinske goljava. Zbrati bo treba na tisoče kilogramov semenja Že pred jesenskimi po-gosduvalnimi deli. V Proa vel l m M ln delavske vseli, ¿tute vsak 4a»9 AH lik MlCHIOANSKO JEZERO )a naiatrpna setofs «vela voda in naravna kenlrikucija bogastva ss napredek Industrijo v ¿tkaškem okroftjti Voda Jo Isrodno potrebna alvsr ss mao«e tovarniška procosa. Z Mkhifsn Joaorom ns svofffi prednjih vratih dobiva to ra>llrJa|o¿a so industrija!»« srodtUa s tUf navadno lahkoto vodo. veliko lafllo kot maralkalorl drugI tnduslrl|alni okraji, ki morajo iakstt taka sradatva ta miljo vaiiko oddaljenosti. Chicago Jo pritolo rabiti vodo v to »vrhe fto prad 100 loti Is Josora. H Jano dovodno sosalsko postaja sa vodno povo*ujojo fto v naproj sa bedotnosl porastka !o«a okrsjs. Nad 4 milijona ljudi Jo postroftonMi s tem vodnim sistemom, ki oa ima motaos 1 aa t'i milijona IJudll Nsd on blSfoa «slonov vodo so prtpumpo sa potrebno salošltov ln velike sploftno uporabo, por kopita so la okraj. Da so sajam** étotoéo to vodo. ki Jo salo«s ta vodni sistem, so fto sodaj prodi velikanski vodo-fttattiai projekt, ftlpar prvi dol Jo fto skoro dovrfton. ólfcoftonl oboftuje*» to tesoro, kolero Jim odftoao ia porine stran marsikatero nevihte »n hladi poletno noti. MUtfono ttkaftanov »o kopo. plava. Jadra ln Igra na roftju Mlehlfonakopa lesera. Na stotino akrih sasutopa obroftja Ja copo ono nojtopftlh «lavnih avtomobilskih cost vsops svola Ogrom na mnotlna «rd«*# i »«dr J# drugi «»atol tirwfc »o rarno drvi- ta in kompoNiJo i dulgtfn rrkurdom tr jjusfugt obdržale tvgfr laujMinj« Chikaékeyu okra)a. ustvarilo mosto Chl- v bifdočnost riSSITOSIAt INfOSMAItOH Ol PASTMI N! COMMONWEALTH EDISON COM PANT i m» t t— — !«■■■«■ MMSI t*i PONDELJEK, 18. Averna PHOSVBTA KRIVDA FRANCE BEVK L ^ (Nadaljevanje) 21. Sodna dvorana je bila nabito polna. V prostoru je smrdelo po «večah, po sapi občinstva in porotnikov, ki so sedeli ko mumije v klopeh. Predsednik sodišča je bil širok človek, ki je govoril z lenim, pojočim glasom. Se preden se je pričela obravnava, je postalo v dvorani vzdušno. Ko so pripeljali Jožeta in ga zaprli v kletko, so se dvignile vse glave, da bi videle hudodelca. Jože je bil bled. Z enim samim pogledom je ošinil predsednika, državnega pravdnika in porotnike, nato je tiho sedel in zrl predse. "Vi ste Jože Seljak, vulgo Streharjev iz Za-brega?" Jože je pogledal, se dvignil, begnil z očmi prtko ljudi in pokimal. "Govorite!" "Da." Hotel je pripomniti še nekaj, a mu je glas zastal v grlu. Izpraievali so ga stvari, ki so bile same po sebi umevne, že stokrat zapisane, le da so ugotovili, da je on resnično tisti, ki ga dolže uboja. Slednjič so umolknili in mu namignili, naj sede. Pisar je začel brati obtožnico. Jože je poslušal s sklonjeno glavo še enkrat približno tisto, kar se je bilo zgodilo, kar je bil povedal že preiskovslnemu sodniku. Vendar ni bilo docela isto. Vse povedsti ali zapisati je bilo nemogoče. Besede so bile radi tega pol resnica, pol laž, pol obtožba in pol roganje. Če bi se bil javno izpovedoval, Sf mu ne bilo tako v duši. Pogledal je po občinstvu. V hipu mu je prišlo na misel, da je morda tudi Julka med temi ljudmi. Ni je uzrl. Znova je pogledal pred se. Pisar je še enkrat dvignil glas in nato utihnil. "Jože Seljak!" Jože se je dvignil. "Obdolženi ste, da ste umorili hlapca Ivana Droleta v postelji na način, da ste ga sunili z nožem v trebuh in mu zadali smrtno rano. Ali ste to storili?" # Dejanje je bil priznal preiskovalnemu sodniku. Ni hotel ponoviti besede, le prikimal je. "Odgovarjajte z besedo!" "Da," je jeknil. "Storil sem!" In se je iznena-da porodilo v njem: "Ne sodite me brez milosti! Saj ne veste, kako je bilo." "Sodil vas ne bom jaz," je pokazal predsednik na porotnike. "Sodili vas bodo ti možje." Pomolčal je, nabral sline v ustih in nadaljeval: "Kako se je zgodilo, to nam povejte in opišite. V vašo korist bo, če govorite resnico in ne olepšate ničesar. "Kaj bom olepšaval, ko je vse skupaj tako grdo. Nikoli hisem mislil umoriti tega človeka." Državni pravdnik, suh in rdečelas človek, se je pikro nasmehnil. "Če ga niste hoteli umoriti, ne bi ga smeli zabosti z nožem. Tako igranje z rezilom povzroča smrt." Debeli, večno se smehljajoči odvetnik je gledal v državneea pravdnika, del naočnike na no« in ae dvignil. "Gospod državni pravdnik mi bo dovolil, da ga opozorim, naj opusti tako igranje s člove- škimi čuvstvi pred mladeničem, ki se kesa svojega dejanja." Državni pravdnik je dejal s posmehom: "Hvsla lepa za opozorilo, gospod odvetnik!" Predsednik je premeril oba in pomignil z roko: "Gospoda, prosim ..." Nato je okrenil glavo do porotnikov: "Gospodje porotniki, opozarjam vaa, da so zadnje obtoženčeve izjave najvažnejše za pravilno sodbo, in prosim vaše pozornosti.—Jože Seljak, pripovedujte, kako se je zgodilo!" se je obrnil do obtoženca in vrtel svinčnik v roki. Jože se je zmeden oziral okrog, a ni našel opore za svoje besede. "Kako naj vam pripovedujem?" je zajecljal. "Saj ne vem ničesar, kar ne bi vedeli. Vse sem že povedal.. ." "Orišite okolščine, v katerih ae je dejanje izvršilo," je dejal predsednik. "Povejte, čemu ste storili za vas tako obtežilno dejanje? Pri-povdujte nam tako, kakor je bile." Mladenič je gledal ko da išče pomoči. Prijel se je za železje kletke, nato ga je izpustil. Vse je razmišljal v ječi. V minutah, ki so ko krvave kaplje tekle v večnost, je ie enkrat pretrpel vse. Saj ni vedel, kako se je zgodilo. „Kar je povedal preiskovalnemu sodniku in odvetniku, je bilo le približno tisto. Odvetnik mu je dejal, da ne sme priznati, da ae je takrat zavedal, kaj dela. Saj se v resnici nI zavedal. Bil je nečesa pijan; ne toliko vina kolikor žalosti, sramote in srda. Saj nikoli ne bi ubil človeka. Kadar je bral roman, se je skoraj zjokal nad junakom, ki so ga po krivici usmrtili. In vendar ae je moralo nekaj zgoditi v njem, da je ubil človeka in se ni razjokal nad njim. Celo na harmoniko je igral. Tega se je šele v ječi zavedal. Da pove dejanje samo, ni dovolj. Povedati bi moral več, razložiti tisto skrivnostno silo, radi katere se je bilo to zgodilo. Če tega ne pove, ni povedal ničesar, po krivem ga bodo obsodili. Zbegane oči niso nehale iskati opore, na ustnice mu je legel bolesten smehljaj. "Gospod predsednik," je spregovoril in poizkusil znova prijeti za železje kletke, "gospod predsednik, tako, kakor je bilo, nI mogoče povedati. Ti-■tikrat sem čutil drugače . . ." Umirite se! Nismo rablji, po vaših poštenih besedah boste sojeni. "Kako ste takrat čutili?" je pel predaednikov glas. "Kod ste hodili?" "V gostilni sem bil," ae je Jože zbral, da bi povedal še enkrat isto kot preiskovalnemu sodniku in odvetniku. Pri tem je nehote videl podobo Julke pred seboj, kako stoji ob oknu krčme ln mu noče dati nageljna. "Nato sem šel iz gostilne domov. Potem ... Potem se je zgodilo. Saj ne vem več ..." so mu nenadoma pošle moči. "Če bi hotel povedati," je dvignil glas, "bi moral vse ponoviti še enkrat." "Ponovite!" je velel predsednik. Jože je razprl oči; nI vedel, da ga je predsednik razumel napačno. Zamahnil je z obema rokama, ko da se nečesa brani, in dejal: "Ponoviti? Ne, ne! Ne bi ga hotel več umoriti! Nikogar več ne!" Sedel je, ves se je tresel, da je večina občinstva zrla s pomilovanjem nanj. Predsednik je molčal nekaj trenutkov. Odvetnik se je dvignil in dejal: (Dalje prihodnjič.) Cbuícrtm ^ P fnp we**t EST* Kongres poslušal mandat wallatreotake reakcije. Kdo je tu gospodar ? (SLIKA IZ KOPRSKEGA OKRAJA) Zgodnje poletno sonce se upi< ra v plodno gričevje koprske okolice. Po spomladanski suši, ki je pretila uničiti setev, je nastopil blagodejen dež ln dodobra namočil žejno zemljo. Oživelo je rastlinje in z njim vred tudi nade že skoraj obupanih poljedelcev. "Milijoni so psdli, milijoni," se radujejo kmetje. In res, seno je zagotovljeno, zelenjava je v polni raatl, češnje so že pri kraju. Valdoltra, bujno zeleni sosed Ankarana, je zopet vsa v soncu. Na njivi pod ."Sedežem zveze primorskih partizanov" koplje bivši kolon in garibaldlnec s desso!"—Sedaj bivši kolon Anton ne pozna utrujenosti, sedaj, ko dela na svoji zemlji ln zase. Včasih pa da je bilo drugače, ve povedati compagno Božič. Njiva, na kateri dela sedaj, je bila last nekega tržaškega advokata, ki je prihajal semkaj le na počitnice. Tam pri kopališču San Nicolo stoji njegova vila; v njej prebivata udobno dve družini bivših kolonov. Antonlo mu je moral garati kot črna živina za pol pridelka. Razen te-K« pa so bile tu še druge "neobvezne" obveznosti, usluge in "darovi", katere je moral prinašati svojemu gospodarju-paro-nu.—Kolon Antonlo pa ni bil neumen možak. Vedel je, da advokat po pravičnih zakonih ne bi imel pravice pobirati plodove, za katere ni mignil niti I z malim prstom, ampak so mu "compagno" Boilč Antonio. D« Jfh ?tri«nr\1,i Anlon,w nJe«*v* pasu nag ln porjavel kakor «em- d,ru^n*- V "J* Ija, katero obdeluje, zasaja kn. I «»7 njegov h zatiranih kor v sveti Jezi mottko v plod-! P™«nl*ov 'tod. nI s mogel pono zemljo. Hrbet *e mu svet» nin"« Li>i> ron« »n budno pazit, da se nI ne mu zlivajo kapljice za kap Ijieamt. "Prav veli Joža'" si mislim ln narušil "javni red ln mir Kolon Božič je vedel, da se spoštljivo ogledujem igro mišic, bo tudi to stanje enkrat Izpre-ki se poigravajo compagnu Bo menilo in da »ms vsako nasilje žiču p<>d rjavo kožo.—"Non st j svoj konec, stanca. non si stanea? fce še nisi utrudeP" g« pobaram ml- In dočakal je svoj čas Ko so rapokale po Istri prve partizanske puške, je zapu- mogrede Mul me pogleda po stil svojega perona ln šel v par strani. kot bi >»* ne mogel odlo- tirane Neusmiljeno Je mlatil čitt. alt naj preneha s kopenjem po zaščitnikih svojega parona ln ali ne Ko vidi, da aem ločil malo pokrantljatl od ga Izhoda ni—aH zmaga, ali večno robovanje Izkorlščevalnemu advokatu. Zmagal pa je compagno Božič in njegovi. Vrli borci jugoslovanske armade ao skupaj s hrabrimi garibaldincl osvobodili Slovensko Primorje ter Istro in tudi Valdoltro. Oblast je bila dana ljudstvu in izvedena je bila energična agrarna reforma. Tudi kolon Božič je dobil del paronove posesti. Danes je na svojem in zemlja rodi zanj in za njegovo družino. Borba ni bila zastonj. NI je alle, ki bi mogla iztrgati kolonu Božiču krvjo in trpljenjem pridobljene zemlje. "Seveda so še taki, ki mislijo, da so odločbe agrarne reforme le začasne in da bo treba vse vrniti, ko se bo ustanovilo "Svobodno tr/aško ozemlje," se raz vname compagno Antonlo. "So še taki. ki prinašajo svojim biv šlm peronom košarice češenj ln jajc, tako "da ne bo zamere!" To ao tisti, ki prižigajo svečo bogu ln vragu hkrati. "Servi tu, nienfaltro che aervitu!" se huduje Rožič. "Tudi moj nek danji peron upa. da mu bo bodoča ureditev vrnila Izgubljeno posestvo, daai si ne upa pomoliti nosa iz Trsta. Le prvega maja je stal s piščalko v ustih in pihal, da aem mislil da ga bo ratneslo. Toda grdo se moti moj advokat, če misli, da bo kaj in paragrafi !«■ Z nasmehom pripoveduje, da je njegov peron menda pozabil na prvi maj in mu prišel "tipat žilo". Lepega dne jo primaha z vso svojo družino v Valdoltro in naravnost v njegov sadovnjak. Po češnje! Božičevo ženo je že skoraj premotila advo-katova zgovornost in nastop, Antonlo pa jfe mož drugega kova—garibaldfnec, ki se zaveda svojih zaslug in pravic. Zavrela je v njem partizanska kri in v sveti jezi jo pograbil oklešček a tnala in hajd nad advokata, nad "reakcijo", kakor imenuje Antonlo take tiče. "Stoj, kam? Dove, caro »ignore? Chl se paron sdesso qua? Q mi, o ti, e? Kdo je sedaj tu gospodar?—Advokat je preble-del in menda kar ni mogel spoznati v odločnem možakarju svojega bivšega ponižnega kolona. Prepričljivi argument v An-tonljevl desnici pa je nedvomno potrjeval • lastniško pravo novega gospodarja ln zmedel že vnaprej pripravljeni načrt in govor podjetnega advokata. Nekaj je zajecljal, da ni vedel, da je tudi njegovo zemljišče že oddano in da je mislil, da še vse "itoji". Ponudil je Antonlju celo nekaj lir, toda mu jih je zabrusil pred noge in advokat jo je z vsem svojim spremstvom moral od-kuriti čez hrib v Trst. Da, Veli Joža se prebuja, slabo gre peronom! C_L. B. Sandale Pred graditvijo normslnotlrne Mesnice LJubi-Ja-Brsanlčanl (Bosne). Okrožni odbor LF v k^tjaluŠkem okrožju se je obvezal, da bodo ljudske organizacijett prostovoljno zgradile normalnotirno progo Ljubija-BrezniČani. Priprave so se začele. Postavljajo zasilna stanovanja za delovne brigade in dovažajo gradivo za progo. Proga bo povezala ljubljskl rudnik z glavnimi železniškimi programi. zastopniki lista prosvete ki Wis. la NUL Pe. os strojil koto fsšlstom. kveaturl- s svojim jezikom z nllm.lnom ln podobni aodrgl. Druži-; itpremenil. S puško in trpite-.- se končno le nasloe» na motiko no so mu internirali, skromno! njem sem si priboril svobodo in m m pnvoM, maihen odmor. premoženj* raznesli; toda nlčlr-mljo in r njo jo bom znal tu- 2t»7 Se. tli, «desto non «i «tarna. ••'««ta. Božič je vedel, d« druge-idi br»nih Lewwtele Are.. Cbleope. tU ereeeeeeeoeooofooe—oooooeeee—eees i Verjemite mi, tudi kaj takega se zgodi. Doživel sem sam, čeprav sicer zelo sovražim protek-cijo in razne "zveze", Nič mi ni hujšega, kot če nek4p aakliče: "Moj prijatelj je pri Naprozi in mi je včeraj preskrbel nekaj UNRRA konzerv." Ali: "Moj znanec je v tem in tem skladišču in mi je dal krasno blago za dve srajci brez točk." Ali: "Naš mesar, pri katerem jemljemo že deset let, mi vedno odreže kake četrt kile mesa več." Ali, d« se znaš v trafiki očarljivo nasmehniti in dobiš kadar koli Ibar cigarete. Vse to zelo sovražim in «am svoj kot aem, vedno čakam pošteno na nakaznice, pa čeprav takrat že zmanjka robe v trgovini, zadovoljen sem pri mesarju tudi « kostmi, samo da jih pošteno kot mi gre navaga in le dva dni v tednu kadim Ibar, drugače pa Triglav in Drina. Ampak zgodilo se mi je in takrat sem za hip podvomil v svojo iskreno poštenost in jo primerjal z nevoščljlvostjo. Pa res le za hip ln že zopet kljub "dogodku" Iz srca sovražim vsako protekcijo. Takole je bilo. Poletje je in zaželel «em si sandal. Sandal pač, brez kakih posebnih želj: take in take morajo biti. Da so le sandale, da Ibom lahko hodil brez nogavic. In sem začel. V prvi trgovini povprašam in trgovec naredi zelo tragičen obraz inz mehkim glksom pove: "Zel, pred desetimi minutami smo prodali zadnji par sandal Zelo radi bi vam ustregli, mogoče se izvolite oglasiti čez dva dni. Danes pa, prosim, poglejte naše copate, ali pa mogoče ščet-ke za čevlje, ali kopita za zimske čevlje. — Ne? Pa drugič. Oprostite, se priporočamo, na svidenje, klanja . . ." In sem bil že zunaj. Pa sem vzel papir in si zapisal naslov, da se čez dva dni oglasim: Janez Kopitar, trgovina s čevlji. • Tudi v naslednji trgovini «o bili sila prijazni in že sem mi «lil, d« si bo prodsjslec sezul svoje sandale, le da mi bo gel, ker novih niso imeli. Ampak «o me potolažili, da v treh dneh dobim pri njih krasne dale. Spet sem si zapisal slov: Peter Podplat, trgovina s čevlji. Takoj za vogalom sem vstopil že v tretjo trgovino in pobaral: "Imate mogoče sandal e?**— "Prav za vas bodo čakale Prihodnji teden. Zaprite vrata, vleče!" In me je res odneslo. A naslov sem si le naptael, če ne bo drugače, bomo pač potrpeli do prihodnjrgs tedne; DRfc-TRGCEV. (Kako je človek za- bit, sprva sem mislil, da je lastnik tuje narodnosti, potem se mi je šele zasvetilo, da to ni rodbinsko ime, ampak kratica.) Na drugi strani ceste sem s figo v desni roki vstopil v Mestno čevljarsko podjetje. "Nimamo. Drugič poglejte v izložbo, tam piše, da ne delamo sandal!" Če človek takole poleti precej hodi in če ima še take težave, kot jih imam jaz, si prav is srca zaželi sandal. Zato nisem popustil. In dobro, da nisem. Prav nasproti — sicer pa ne bom povedal točno kje, ker če jih izdam, znajo priti še do mene in me sezuti in bom spet klel polltje in svoje noge. Torej nekje pač sem vstopil in na mojo željo je prodajalka—navihano dekle mora biti, v hipu te premeri od številke čevljev do položaja v denarnici—zagostolela: "Imamo še nekaj parov, toda le v črni barvi." Oh, kakšen je človek! Toliko sem iskal in ves čas nisem imel nobenih posebnih želj. Zdaj pa mi je naenkrat Šlo skozi misli: "Pa prav črne, ko je toliko drugih barv na svetu. Poleti nosi človek bele hlače, sploh svetle hlače in k tem se od najmanj magal sem se i8 se vdal "Polt žite mi, prosim." Prodajalka je segla med stih nekaj ftatel, lzvlekU J !nimi^2USluŽno krel»jopom lila pod nos in z isto roko krila pokrov in zableščali so me sandali—v rjavi barvi Imam jo, ena tistih Je , fant« je imela prihranjen ta par, se mi je posvetilo m v ji stari strasti in sovraštvu ji hotel napeti enkrat za vseh Toda prodajalka je brala v m Jih očeh, ali kakor koli Že, da je polomila in zagrabila "reze viran" par, zasukala škatlo proi sebi in v rahli zadregi rekli "Najbrž so svetlejše barve ko ste si predstavljali, dam var lahko temnejše!" Ti navihank ti—luknjico ima v bradi—i enostavno podlegel sem, same^ sebe izdal in pozabil na svoji zagrizenost. Zadovoljil sem a kar s tistim parom. Sedaj jih nosim te sandale t rjavi barvi. Kadar jih pogle dam, sicer nekoliko zardim san pri sebi, pa jih zato ne pogle dam prevečkrat, da so le nogi zadovoljne in da hlačam ni ne rodno.—Dj. Regulacija mest v Bosni in Hercegovini. Pr vič v zgodovini izdelujejo seda regulacijske načrte za posamez na mesta v Bosni in Hercegovi ni. Letos bodo regulirali deve mest. Na splošno je že izdelal regulacijski načrt za Sarajevi ter so ga začeli uresničevati. Me sto je razdeljeno v stari in nov del. Med največjimi gradbeni mi deli v Sarajevu je treba ome niti novo postajo v Humu. Nov mestni del bo imel povsem mo demo lice. V Sarajevu bodi zgradili tudi številne fizkultur ne objekte, med njimi stadioi za 25,000 gledalcev. Slovene Records It-lack records 79c COD, plus pasU| C-4tt Mo}a baba Ja pijana, polka Ke pridem »kozi log, vsliek C-4tt Lubea polka Planinca pclka C-41« Pomladanski polka Bela roia. valček C-412 Tekletova tofva, vslffk Veaeli torarifti, polka Kusar's orcheitr C-4U Detrotiaka polka Dinjr day polka C-414 Treba ln. treba ni, polks Herknlovie, waits C-415 MoJa ianka flat Na levo, na desno, polka C-41« MoJa dekla Dekle, kdo bo tebe troitsl Frank Yankovic and his orel B-ttt Po tirni pa rollce ne cveto, »s Veaeli lovec, polka B-4t4 Odpiraj dekle kamrica, polks Gor £• 1 jezero, valzer J. Plut h and his orel Write >r fraa caUlofue af sli se« SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, D V Prosvetl so dnevne irstcn vestL Ali Ji ■ naročite si dnevnik prosveto 12. redne konvencija «o lahko neročl na list Prosvato ta it štiri oN pet členov Is ene drušlno k eni earat-se vse enako, se člene sli nečlan« M-00 «s po člani še pletejo pri esosmentu II J« w k naročnini. Torej seda] ni vsroka. ra«. BMP J. List Presrets Je vaše lestelna Is kl M rad Hial list vsak dan. kateri teh članov, preneha biti ¿1*0 4 družine ln bo zahteval sam svoj list Is dotične družine, kl Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lirts. In obenem doplačati dotično'vsoto listu ProeveU. Ako tefs m stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto naroiniiu. Za Zdruš. drftsvs bi Kanado M.00 1 tednik hi__________« tO 2 tednike ln.________M« 3 tednike te.____________4.40 4 tednike ln________3.2Ô 5 tednikov te_________SJO Za Evropo Ze Chicago In okolico )e 1 tednik te----- 2 tednike te----- 3 tednike te----------- 4 tednike te------ I tednikov te........ ... M M _ lil - TU ».M - 4. T® . - i* Ispolnlte spodnji Money Ordor v | pri lotita potreboo vsoto denarja sfl te si neročUe Preevete. Ust kt Je vaša laatelna. PHOS VET A. SMVJ. 2t»7 So. Lewndsle Avow 22. tU. potujem Osterite tednik te «o pripišite k moji