Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Na dan 28. decembra se sklicujejo vsi deželni zbori razven dalmatinskega, istrskega, solnograškega in tirolskega. Delovanje sklicanih deželnih zborov se omeji samo na dovolienje prora6unov za bodo6e leto. Vsa pozornost se obra6a na česki deželni zbor. Nemci nimajo prave volje, vstopiti v deželni zbor. Dne 27. decembra se bodo kon6no odlo6ili, ali gredo drugi dan v deželno zbornico ali pa domov. Koroško. V celovškem mestnem zboru se je stavil pred kratkim predlog, naj se pravila za mestne uradnike in služabnike prenaredijo tako, da se v bodo6e smejo jemati v službo le prosilci nemške narodnosti. S tem se ropa Slovencem pravica do javnih služb. Zakaj pa ne sklene mestni zbor, da slovenskim Celov6anom ni treba nobenih mestnih doklad ve6 plačevati ? Če jim jemlje pravice, morala bi se jim vzeti tudi davčna bremena. Trst. Vlada namerava v Pazinu ustanoviti hrvatski gimnazij. Toda Italijani se ga branijo, kakor so se pred leti Nemci slovenskega gimnazija v Celju. V nedeljo so hoteli tržaški Italijani v gledališ6u «Politeama* slovesno ugovarjati vladini nameri. Toda prišlo je toliko Slovencev, krš6anskih italijanskih delavcev in socijalistov, da so morali Italijani po hrupnih prizorih zapustiti gledališče, ne da bi kaj sklenili. Vsa Avstrija se jim smeji! Vnanje države. 11 a 1 i j a n s k o. Poslanec in tržaški begun, žid Barzilai, je interpeliral italijanskega vna- njega ministra radi dogodkov v Trstu povodom smrti naše cesarice. Minister je na podlagi poro6il italij. poslanika na Dunaju odgovoril ter priznal, da povodom teh izgredov ni bil ranjen ali eelo ubit noben Italijan, a vendar je prav hinavski zatrjeval, da ti dogodki v Italiji ne najdejo primere. Kaj tacega si upa trditi italij. minister v času, ko se še ves svet dobro spominja dogodkov, ki so se pojavili meseca maja skoro po celi Italiji, in se nad njiml zgraža. Italija je le po hudih bojih udušila nevarno gibanje. S posebnim veseljein pa je potem minister pripovedoval o strogem postopanju avstrijske vlade, s katerim se je popolnoma zadostilo Italiji. N e m š k o. Nemški državni zbor je izvolil za predsednika grofa Ballestrema, 6lana kat. centruma. Pri vsprejemu predsedstva je cesar zopet obširno govoril o svojem potovanju v sveto deželo. Francosko. V Franciji vpeljejo tudi osebnodohodninski davek, kakor pri nas. Razlika pa bode v tem, da tamkaj dav6ne oblasti ne bodo silile posamnike, naj sami napovedo dohodke, marveč tam bodo davčna oblastva po zunanjih znaraenjih sama dolo6ila davčno mero m svoto. Ozirala se bodo pri tem na visokost mitnine, na posest parkov, vrtov in teras, na število služabniškega osobja, na luksus vsake vrste in drugo. Kdor se bo toraj bolj bahal na zunaj, plačati bo raoral večji davek. K r e t a. Krečanski nadkomisar, princ Jurij, je prišel v6eraj na Kreto. Ladije štirih vlasti so pozdravile novo krečansko zastavo. Dosedanji odbor se je že razšel. Mohamedanci še vedno zapuščajo otok. Novi nadkomisar bode samostoino vladal pod nadoblastjo Tur6ije, kar bode pričala turška zastava, vise6a poleg kre6anske.