73486 V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle sledeče knjige: Zakoni in uredbe: I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6’—. II. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8'—. III. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12’—. IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10’—. V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski upravi, broš. Din 20'—, vez. Din 25’—. VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih no¬ tarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi S 244. zakona o javnih no¬ tarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18'—, vez. Din 25’—. VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18'—. VIII. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12’—. IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14'—. X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. broš. Din 14’—. XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpre- membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kra¬ ljevine na upravna območja, broš. Din 8"—. XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8'—. XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6’—. XIV. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8’—. XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih po lancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo, objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8—. XVI. zv.: Zakon o obrtih, broš. Din 20'—, vez. Din 25—; pošt¬ nina Din 3'—. XVII. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15*—. XVIII. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5’—. XIX. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7’—. XX. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5 —. XXI. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, broš. Din 7’—. XXII. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15 —. Sledijo nadaljnji zvezki. Zakoni in uredbe Zakon o lovu Prirejen po »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z besedilom v zakonu omenjenih določb drugih zakonov. V Ljubljani 1932 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mih&lek) Vsebina Zakon o lovu. I. poglavje. Splošne odredbe. Siran Lovska pravica. 1 Razdelitev divjačine.2 Lastna lovišča.5 Občinska lovišča. 5 Dajanje lovišča v zakup. 8 Lovišča države, javnopravnih korporacij in društev ... 11 Kataster lovišč. .12 II. poglavje. Lovno-polieijske odredbe. Lovopust'. — Izjeme.13 Nedovoljen način lova.16 Prodajanje divjačine. — Potrdila o izvoru.18 Lovska karta. 19 Hoja s puško po tujem lovišču.22 Preveliko število škodljive divjačine — Gonje (hajke) . . 22 Psi in pohajaške mačke.23 III. poglavje. Nadzorstvo in zaščita lova. •Javno nadzorstvo nad lovom.24 Lovski čuvaji.24 IV. poglavje. Stran Povračilo škode po lovu in škode po divjačini. Povračilo škode.28 Odškodninsko razsodišče. 30 V. poglavje. Pospeševanje lovstva. Lovska društva.41 Lovna statistika.43 Lovski sklad.44 VI. poglavje. Kazenske odredbe. Kazni.45 Odškodnina.48 VII. poglavje. Prehodne odredbe . 49 VIII. poglavje. Zaključne odredbe 53 Mi ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega mini¬ stra za šume in rudnike in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o lovu . * 1 I. POGLAVJE. Splošne odredbe. Lovska pravica. § L Lovska pravica je izključna upravičenost na dolo¬ čenem ozemlju (lovišču) divjačino vsake vrste zasledo¬ vati, loviti ali ubijati, prisvajati si njene odpadle upo¬ rabljive dele (kakor rogovje itd., pri divji perjadi pa jajca) ter gojiti in razmnoževati po lovopustu zaščiteno divjačino, kolikor ni s tern zakonom drugače odrejeno. Lovska pravica je združena z zemljiško lastninsko pravico in pripada zemljiškemu lastniku, toda lastnik jo more izvrševati in se z njo okoriščati samo po odredbah tega zakona. 1 »Službene uovine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. de¬ cembra 1931., št. ‘285A XCIV/697 in (popravki) z dne 15. ja¬ nuarja 1932., št. 11/III/29. 1 Razdelitev divjačine. § 2 . Divjačina se deli v tri vrste: I. v divjačino, zaščiteno z lovopustom (lovno pre¬ povedjo) ; II. v nezaščiteno divjačino; III. v zverjad. I. K zaščiteni divjačini se prišteva: 1. Dlakasta divjačina:. jelen (Cervus elaphus); damjak (Cervus dama); srna (Cervus capreolus); kozorog (Capra ibex); divja koza (Rupicapra rupicapra); divja ovca — muflon (Ovis musimon); zajec (Lepus europaeus); planinski zajec (Lepus variabilis); zajec kamenjar (Lepus mediterraneus). 2. Pernata divjačina: divji petelin, veliki (Tetrao urogallus); ruševec (mali divji petelin) (Tetrao tetrix); navadni fazan (Phasianus colchicus) in ostale lazan¬ ske vrste; jereb (Tetrao bonasia); belka (Lagopus mutus); poljska jerebica (Perdix perdix); kotoma (Caccabis saxatillis); prepelica (Coturnix coturnix); kosec (Crex crex); stepna kokoška (Syrrhaptes paradoxus); divji golobi in grlice (Columbidae); droplje (Otididae); 3 labudi (Cygnidae); žerjavi (Gruidae); vodne putke (Rallidae); kljunači (Scolopacidae); pribe (Charadriidae); divje race (Anatidae); divje gosi (Anseridae). II. K nezaščiteni divjačini se šteje: 1. Dlakasta divjačina: divja svinja (Sus scrofa); lisica (Canis vulpes); jazbec (Meles taxus): šakal (Canis aureus); kuna zlatica (Mustela martes); kuna belica (Mustela foina); dehor (Putorius putorius); kepen (hermelin) (Putorius ermineus); podlasica (Putorius nivalis); vidra (Lutra lutra); vidra mocvirnica (Mustela lutretia); medvedjica (Monaclms albiventer); kunec (Lepus amiculus); veverica (Sciurus vulgaris); polh (Myoxus glis); tekunica (Spermophilus citillus); hrček (Cricetus cricetus). 2. Pernata divjačina: orli (Aquilae); sokoli (Falcones); kanje (Butes, Archibutes); škarniki (Milvus); jastrebi (Astur); skobci — kragulji (Accipiter); lunji (Circus); 1 * 4 sove (Strigidae); krokar (Corvus corax); vrane (Corvidae); čaplje (Ardeidae); štorklje (Ciconidae); žagarice (Mergidae); pelikani (Pelecanidae); kormorani (Phalacrocoracidae); čigre (Sternidae); galebi (Laridae in Stercorariidae); potapljalci (Colymbidae, Podicipidae, Alcidae). III. Zverjad: medved (Ursus arctos); ris (Felis lynx); divja mačka (Felis catus); volk (Canis lupus). § 3 . Lovski upravičenec, in z njegovim dovoljenjem tudi druge osebe, imajo pravico loviti in prisvajati si po pred¬ pisih tega zakona vsako divjačino in zverjad. Lastnik, zakupnik ali užitnik posestva imajo pravico v svoji ograjeni naselbi ali na ograjenem dvorišču ujeti in ubiti nezaščiteno divjačino (§ 2., odd. II.). Zverjad kakor tudi divje svinje sme na področju svojega posestva vsakdo uničevati, toda s strelnim orožjem samo v krajih, ki so po tej vrsti divjačine ogroženi. Z banovnsko uredbo po čl. 90. ustave 2 se bo obja¬ vilo, kateri kraji so proglašeni za ogrožene in katero vrsto divjačine je dovoljeno ubijati s strelnim orožjem. 2 »Službeni list št. 338/54 iz 1. 1931. — § 90. ustave se glasi: Banovinski svet sme urejati poedine grane banovinske uprave in življenja z banovinskimi uredbami na podstavi po¬ oblastitve v zakonu o ureditvi banovin ali z drugimi zakoni. Banovinske uredbe imajo v dotični banovini moč zakona. Ne smejo biti protivne niti ustavi niti veljavnim zakonom, drugače se ne smejo uporabljati. 5 Ris, volk, divja svinja, jazbec, divja mačka, dehor in hrček pripadajo onemu, ki jih je ubil na zakonito do¬ voljeni način. Vsa druga zverjad in divjačina pripada lovskemu upravičencu. Lastna lovišča. § 4. Lovsko pravico na svojem posestvu more izvrševati lastnik zemljišča, ki mu površina v eni občini ali srezu ali v več občinah ali srezih znaša vsaj 200 ha nepretrga¬ nega zemljišča, in sicer tako, da se lahko pride po celem zemljišču z enega dela na drugega, ne da bi se šlo čez tuje zemljišče. Poti, železnice in z njimi vezani objekti ne prekinjajo zemljišč. Otoki veljajo za združene z bregom. Ne morejo se smatrati za lastna lovišča zemljišča istega lastnika, če so razdeljena v več delov in so zvezana samo po vodah ali potih, ki vodijo med temi deli po zemljišču drugega lastnika. Površine, ki služijo javnemu prometu (kakor želez¬ nice, kanali itd.) se ne morejo izločiti v lastna lovišča. Izjemoma more samostojno izvrševati lovsko pravico tudi lastnik zemljišča, ki je izrečno določeno za gojenje divjačine (zverinjak). Zemljišče mora biti trajno tako ograjeno, da je nemogče dlakasti divjačini prehajati skozi ograjo. Zverinjaki se morajo prijaviti občemu upravnemu oblastvu prve stopnje in morajo trajno služiti temu na¬ menu; tedaj se smatrajo za lastno lovišče po tem zakonu. Občinska lovišča. § 5 . Zemljišča onih lastnikov, ki jim po § 4. tega zakona ne pripada pravica do izločenega lastnega lovišča, se združijo na področju vsake občine v občinska lovišča. Takšna lovišča se oddado po določbah tega zakona v za¬ kup v korist lastnikom teh zemljišč. 6 Ako področje občine presega 5.000 hektarov, more obče upraviio oblastvo prve stopnje po zaslišanju občine kakor tudi Zveze lovskih društev ozemlje občine razde¬ liti na dve ali več lovišč, ako to dopuščajo interesi lov¬ stva. Tako razdeljena lovišča ne smejo biti manjša od 2000 hektarov. Občinsko lovišče ne sme biti manjše od 500 ha. Ob¬ činska področja manjša od 500 ha priključi obče uprav¬ no oblastvo prve stopnje občinskemu lovišču one sosed¬ nje občine, s katero tvori najnaravnejšo lovsko enoto. Obča upravna oblastva prve stopnje se pooblaščajo, da radi arondacije po službeni dolžnosti ali na zahtevo ene ali več občin, zakupnika občinskega lovišča ali last¬ nika izločenega lovišča po zaslišanju Zveze lovskih dru¬ štev popravijo meje lovišča. Ob istih pogojih sme ban več občin brez obzira na razsežnost njihovega ozemlja združiti v eno lovišče, ki ne sme presegati 5000 ha. Ako iz zemljišč, združenih v občinsko lovišče, na¬ stane po nakupu ali na kakšen drugi način za izločitev lastnega lovišča zadostna površina, ali če lastnik izloče¬ nega lovišča pridobi dele občinskega lovišča, potem se pravica do lastnega lovišča ustavlja za ves čas, dokler traja že obstoječi zakup lovišč, danih v zakup po občem upravnem oblastvu prve stopnje. § 6 Lastniki zemljišč, ki jim po § 4. tega zakona pri¬ pada pravica do izločenega lastnega lovišča, morajo za¬ htevali to izločitev pred vsako oddajo občinskega lovi¬ šča v zakup pri občem upravnem oblastvu prve stopnje, na čigar ozemlju je največji del posestva. Ako oddajanje v zakup občinskih lovišč dveh ali več sosednjih srezov ne pada v isti čas, se izločitev zahteva pri onem srezu, v katerem pride najprej do oddaje občinskega lovišča v zakup. V tem primeru se lastniku prizna lovska pravica takoj, toda koristno divjačino sme loviti šele, ko se mu izroči površina od najmanj 200 ha. 7 Zali te vo za izločitev lastnega zemljišča predloži last¬ nik občemu upravnemu oblastvu prve stopnje najkesneje šest mesecev prej, preden prestane obstoječi zakup ob¬ činskega lovišča, v katerem je to zemljišče, odnosno naj¬ kesneje šest mesecev pred oddajo občinskega lovišča v zakup. Lastnik lovišča priloži svoji pismeni zahtevi do¬ kazila, s katerimi dokaže lastninsko pravico in nepreki¬ njeno posest. Ako lastnik ne vloži svoje zahteve v ome¬ njenem roku, se njegova zemljišča za prihodnjo zakupno dobo priključijo občinskemu lovišču. Ako se obseg izločenega lastnega lovišča po prodaji, delitvi ali na katerikoli drugi način tako izpremeni, da ni več najmanjšega obsega, predpisanega s tem zakonom (§ 4.), ga obče upravno oblastvo prve stopnje brez odla¬ ganja proti sorazmerno povišani zakupnini po službeni dolžnosti priključi občinskemu lovišču. Z združitvijo (komasacijo) dveh ali več posestev raz¬ nih lastnikov se ne more ustvariti pravica do izločenega lastnega lovišča. § 7 . Ako so v ozemlju izločenega lastnega lovišča osred¬ ki (enklave), pripada lovska pravica na teh osredkih lastniku izločenega lovišča proti primerni odškodnini po predpisih § 13. tega zakona. Deli občinskega lovišča, ki kot polosredki (polenklave) segajo v lastna lovišča, se morejo proti sorazmerni odškodnini prav tako priklju¬ čiti lastnim loviščem, ako to zahtevajo interesi gojenja divjačine. Odločbo o tem izda po zaslišanju občine ka¬ kor tudi Zveže lovskih društev obče upravno oblastvo prve stopnje. Pod sorazmerno odškodnino v smislu §§ 6. in 7. tega zakona se razume znesek, ki ustreza površini in zakup¬ nini dotičnega občinskega lovišča. Ako lastnik izločenega lovišča odkloni prevzem osredka ali polosredka s prednjimi pogoji, se mu od¬ vzame tudi lastno lovišče in odda v zakup po § 15., od¬ stavku tretjem tega zakona. 8 Dajanje lovišča v zakup. § 8 . Lovsko pravico v občinskih loviščih oddaja pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje potem javne dražbe pod zakup za 12 let. Dražba se vrši najkesneje štiri me¬ sece pred potekom obstoječe zakupne pogodbe. Oglas dražbe se mora pravočasno priobčiti Zvezi lovskih društev in objaviti najmanj 15 dni prej v bano¬ vinskem službenem listu, v »Službenih novinah« in z oglasom v občini. Dražba se vrši ustno v prostorih občega upravnega oblastva prve stopnje ob navzočnosti predstavnikov do- tične občine, odnosno lastnika lovišča (§ 15.). Za sestav¬ ljanje zapisnika veljajo predpisi zakona o občem uprav¬ nem postopku. Dražitelj more biti samo oseba, ki dokaže, da ima veljavno lovsko karto in ni od dražbe izključena po predpisih tega zakona. Tuji državljani se lahko udeleže dražbe samo, če ustrezajo predpisom § 27. tega zakona in ako predlože pismeno odobrenje bana. Pred začetkom dražbe mora vsak udeležnik položiti varščino v gotovini v višini izklicne cene. Izklicno ceno, ki ni višja od tretjine prejšnje zakupnine, odredi obče upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju občine, od¬ nosno lastnika lovišča. Ako se pri določeni izklicni ceni ne javi noben ponudnik, se ponovna dražba vrši v roku osmih dni. Na ponovni dražbi se sprejmejo ponudbe tudi pod izklicno ceno, kar je treba izrečno navesti v oglasu. Izdražitelj mora takoj plačati enoletno zakupnino in na isti znesek povišati položeno varščino. Prav tako je dolžan v korist banovinskega lovskega sklada vplačati 3 (tri) odstotke enoletne zakupnine. Varščina se lahko položi v gotovini ali v vrednost¬ nih papirjih, ki jim je uradno priznana sposobnost za varščino, in sicer po borznem tečaju, toda nikdar nad nominalno vrednostjo. Obresti varščine pripadajo last- 9 niku. Ako se varščini med zakupno dobo zmanjša vred¬ nost, se na poziv oblastva dopolni. Varščina se hrani pr: pristojni sreski davčni upravi. Obče upravno oblastvo prve stopnje jo vrne lastniku v roku 3 mesecev po po¬ teku zakupnega razmerja. Ako dražba ne uspe, se ponovna dražba odredi ta¬ koj in izvrši v roku mesec dni. Dokler ni lovišče v za¬ kupu, se postavi za to lovišče na stroške občine ali last¬ nika lovišča zaprisežen lovski čuvaj (§ 41.). Za ta čas je prepovedano loviti zaščiteno divjačino. Natančnejše odredbe za vršitev dražbe se določijo z banovinsko uredbo v smislu člena 90. ustave. § 9 . Obča upravna oblastva prve stopnje potrdijo dražbo najdalj v 8 dneh po izvršeni dražbi. Praviloma se sprej¬ me najboljša ponudba. Dražba se ne potrdi, ako obstoje važni in temeljni razlogi, na podstavi katerih se da skle¬ pati. da bi bila primaknitev lovišča najboljšemu ponud¬ niku kvarna lovskim interesom, kakor tudi takrat up, ako je bil najboljši ponudnik tekom poslednjih 5 let po¬ novno kaznovan po predpisih tega zakona. Proti odločbi o dražbi imajo pravico do pritožbe ob¬ čina, odnosno lastnik lovišča in dražitelji. Ban bo rešil pritožbo najdalj v roku meseca dni. Ako se dražba ne potrdi, se odredi po pravomočno- sti odločbe o odklonitvi potrditve ponovna dražba, ki se izvrši najdalj mesec dni po pravomočnosti odločbe o od¬ klonitvi potrditve. § 10 - Obrazec za lovsko zakupno pogodbo za občinska lo¬ višča predpiše ban. Ena tretjina površine vsakega lovi¬ šča se pogodbeno postavi v zadnjem zakupnem letu pod 10 prepoved lova. Površino tega dela določi pred začetkom zadnjega leta obče upravno oblastvo prve stopnje. § H. Lovišče more vzeti v zakup ena ali več fizičnih oseb, vendar mora biti število zakupnikov sorazmerno z veli¬ kostjo lovišča. Natančnejše odredbe o tem se predpišejo z banovin¬ sko uredbo v smislu člena 90. ustave. § 12 . Zakupna doba traja 12 let. Ob pustošenju lovišča po zakupniku ali po od njega upravičenih lovcih gre banu pravica, da na zahtevo interesirane občine, od¬ nosno na poročilo občega upravnega oblastva prve stop¬ nje ali Zveze lovskih društev razveljavi zakupno po¬ godbo pred potekom zakupne dobe in odredi novo dražbo. Na prošnjo zakupnika in ob pristanku občine, od¬ nosno lastnika lovišča sme obče upravno oblastvo prve stopnje podaljšati zakupno pogodbo za vso nadaljnjo za¬ kupno dobo. Zakupnik mora vložiti prošnjo najkesneje šest me¬ secev pred potekom zakupne dobe. § 13 - Letna zakupnina za prihodnje leto se plača v občin¬ sko blagajno mesec dni pred zaključkom zakupnega leta. Ako zakupnik v roku 15 dni po opominu pristojnega sreskega oblastva ne izpolni te svoje dolžnosti ali ako se zakupna pogodba po predpisu § 12. razveljavi, se' do- tično lovišče odda na javni dražbi na njegove stroške iznova v zakup. Ponovne dražbe se dosedanji zakupnik ne sme udeležiti, vendar pa odgovarja za morebitno 11 razliko v zakupnini za vso dobo, katero bi morala tra¬ jati ukinjena zakupna pogodba. Zakupnina pripada zemljiškim lastnikom po povr¬ šini njihovih zemljišč, ki tvorijo lovišče. § 14 - Podzakupi kakor tudi odstop zakupne pravice (ce- sija) občinskih lovišč so dovoljeni samo z odobritvijo občega upravnega oblastva prve stopnje, ki o tem prej zasliši občino, odnosno lastnika lovišča. Število podzakupnikov obenem z zakupniki mora ustrezati površini lovišča (§ 11.). Zakupniki lovišča ne smejo brez dovoljenja občega upravnega oblastva prve stopnje nikomur izdajati lovnih dovoljenj za denar ali za kakšno drugo odškodnino. Od te prepovedi se izvzema samo dovoljenje za odstrel po- edinib jelenov, divjih koz, srnjakov in divjih petelinov. .Ako se ugotovi, da je zakupnik brez odobritve ob¬ čega upravnega oblastva prve stopnje dal lovišče v pod- •zakup ali da je za denar ali kakšno drugo odškodnino izdajal lovna dovoljenja in če je bil zakupnik že enkrat kaznovan zaradi tega dejanja (§ 28.), proglasi obče upravno oblastvo prve stopnje brez odloga njegovo za¬ kupno pravico za ukinjeno in odda lovišče na stroške in nevarnost „akupnika na dražbi v ponovni zakup za 12 let v smislu § 13. tega zakona. Ako med več zakupniki samo nekateri izmed njih kršijo gornji predpis, se iz¬ ključijo ti od pravice izvrševanja lova tako, da se v niče¬ mer ne oproste obvez, ki izvirajo iz zakupne pogodbe. Pravice ostalih zakupnikov ostanejo nedotaknjene. Lovišča države, javnopravnih korporacij in društev. § 15 . Državna posestva, ki ustrezajo odredbam § 4. tega zakona, izloči obče upravno oblastvo prve stopnje po službeni dolžnosti kot lastna lo.yišča. Državna lovišča in lovišča krajiških imovinskih ob¬ čin, izločena po § 4. tega zakona, se oddajo v zakup po dražbi ali pa se upravljajo drugače po odredbah pravil¬ nika, za čigar izdajo se pooblašča minister za šume in rudnike. Izločena lastna lovišča vseh javnopravnih korporacij kakor tudi občinska, vaška, cerkveno-vakufska lovišča,, lovišča agrarnih ali zemljiških zajednic in tem slična, izvzemši ona, ki jih uživa posamezna oseba (cerkveni dostojanstvenik, župnik itd.), se dajejo v zakup na javni dražbi pri občem upravnem oblastvu prve stopnje. Za to dražbo veljajo predpisi kakor za občinska lovišča s tp izjemo, da ima lastnik pravico, da ne sprejme najbolj¬ šega ponudnika. V tem primeru se odredi ponovna draž¬ ba. Ako lastnik tudi pri ponovni dražbi odbije najbolj¬ šega ponudnika, izreče o sprejetju ponudbe končno od¬ ločbo obče upravno oblastvo prve stopnje. Zakupnina gre v korist lovskemu lastniku. Odredba iz tretjega odstavka tega paragrafa se more uporabiti tudi za izločena lovišča akcijskih in drugih družb, v katerih se kljub ponovnemu pismenemu opo¬ minu občega upravnega oblastva prve stopnje ne ukre¬ nejo koraki za umno gojitev in varstvo (očuvanje) div¬ jačine. O tem odloča obče upravno oblastvo prve stopnje. Kataster lovišč. ' § 16. Obče upravno oblastvo prve stopnje sestavi spisek vseh lastnih lovišč, občinskih lovišč in zverinjakov (§ 4.) s potrebnimi podatki, ki se mora stalno voditi z vpisova¬ njem vseh izprememb v skladu z dejanskim stanjem (kataster lovišč). V ta kataster se vpišejo tudi državna lovišča in rezervati (§ 108.). Nadzor nad točnim vodstvom katastra ima ban po> predpisih, ki jih izda minister za šume in rudnike. 13 II. POGLAVJE. Lovno-policijske odredbe. Lovopust. Izjeme. § 17 . Nastopne vrste divjačine se ne smejo v spodaj ozna¬ čenem času niti loviti niti ujeti niti ubijati: Kozorogi: kozli od 1. decembra do 31. oktobra, ko¬ ze vse leto; mufloni: ovni od 1. decembra do 31. oktobra, ovce vse leto; jeleni od 1. januarja do 31. julija; košute od 16. ja¬ nuarja do 31. oktobra; damjaki od 1. januarja do 30. junija; košute od 16. januarja do 31. julija; srnjaki od 1. decembra do 30. aprila; srne od t. ■decembra do 30. septembra; divji kozli od 1. januarja do 31. julija; divje koze od 16. decembra do 31. avgusta; zajci od 16. januarja do 15. septembra; divji petelini, veliki: od 1. junija do 31. marca; ruševci od 16. junija do 31. marca; divje kokoši, velike in male, vse leto; jerebi od 1. decembra do 15. avgusta; kotorne od 1. januarja do 31. avgusta; fazani od 16. januarja do 31. avgusta; droplje, velike in male, od 16. januarja do 31. av¬ gusta; poljske jerebice od 16. decembra do 31. avgusta; divje race, divje gosi, golobi in grlice, močvirnice, Vodne ptice vseh vrst od 1. marca do 15. junija; kljunači vseh vrst od 16. aprila do 31. julija; prepelice in kosci od 16. decembra do 31. julija. Navedena prvi in zadnji dan se računata v lovopust. Odredbe tega paragrafa se ne nanašajo na zve¬ rinjake. 14 Kozorogi, mufloni, jeleni in košute, damjaki in ko¬ šute, divji kozli in divje koze se smejo streljati v ozna¬ čenem času vobče, a srnjaki in srne do 30. septembra samo s kroglo. Mladiče teh vrst divjačine je prepoveda¬ no streljati v njihovem prvem letu. Do uveljavljenja posebnega zakona za zaščito ptic se s tem zakonom vse leto ščitijo: ptice pevke, vse za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice ka¬ kor tudi njihova gnezda, jajca in mladiči. Spisek teh ptic se objavi z banovinsko uredbo v smislu člena 90. ustave. Loviti te ptice dovoljuje izjemno ban. § 18. Ban se pooblašča, da po zaslišanju Zveze lovskih društev podaljša ali skrajša lovopust, naveden v § 17. (prepovedani čas), kakor tudi, da za nove vrste divjači¬ ne uvede lovopust za vso banovino ali za poedine sreze. Ako bi se ugotovilo, da je katera vrsta divjačine postala redka, prepove ban po zaslišanju Zveze lovskih društev lov te divjačine za izvesten čas in za določeno ozemlje. Minister za šume in rudnike more po zasliša¬ nju Osrednje zveze lovskih društev odrediti tudi sploš¬ no prepoved lova. § 19. Lastnikom izločenih ali zakupnikom občinskih in drugih lovišč, ki se bavijo z umetnim gojenjem divja¬ čine, sme ban po zaslišanju Zveze lovskih društev do¬ voliti ujeti živo divjačino v določenem številu in času in to divjačino uporabiti za gojenje in prodajo ali jo razpošiljati. Izvor te divjačine se dokaže pri pošiljatvi s potrdilom pristojnega občega upravnega oblastva prve stopnje. Za naučne namene kakor tudi za zbirke prosvetnih zavodov sme ban ob pristanku lovskega upravičenca do¬ voliti lovljenje in ujetje omejenega števila določene div¬ jačine tudi za čas lovopusta. 15 § 20 . Obče upravno oblastvo prve stopnje pazi, da lovski upravičenci ne goje divjačine prekomerno na škodo po¬ ljedelstva in gozdarstva. Kjer bi se ugotovila prevelika prirast divjačine, pozove oblastvo lovskega upravičenca, da jo v določenem roku zniža. Ce lovski upravičenec tudi po ponovnem pozivu ne bi izvršil odstrela v zadostni meri, izvrši obče upravno oblastvo prve stopnje odstrel s pomočjo upravičenih lovcev na stroške in nevarnost lovskih upravičencev. V ta namen kakor tudi zaradi potrebne gojitve div¬ jačine (reguliranje razmerja spola itd.) sme ban izje¬ moma dovoliti odstrel izvestne vrste divjačine tudi za čas lovopusta, to pa zmerom ob točni označbi števila ka¬ kor tudi roka, v katerem se mora odstrel izvršiti. Ako se med divjačino pojavi kakšna nalezljiva bo¬ lezen, katere prijava je obvezna v smislu zakona o od¬ vračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928., 3 javi to čuvaj ali lovski upravičenec občini. 3 »Uradni list št. 287/80 iz 1. 1928. — Cl. 2. zakona o- odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni se glasi: Odredbe tega zakona se nanašajo na zaščito domačih ži¬ vali zoper živalske kužne bolezni vobče in posebej na zatiranje nastopnih živalskih kužnih bolezni: 1. slinavke in parkljevke (aphtae epizooticae); 2. vraničnega prisada (anthrax); 3. šuštavca (gangraena emphysematosa): 4. hemoragične septikemije pri divjačini in govedi (septi- caemia haemorrhagica bovum): 5. stekline (lyssa); 6. smrkavosti (malleus); 7. ovčjih osepnic (variola ovina); 8. garjavosti kopitarjev, ovac in koz (scabies); 9. sramne kuge konj (exanthema coitale paralyticum, dourine); 10. mehurčastega izpuščaja konj in goved (exanthema ve- siculosum coitale); 11. svinjske kuge in svinjske septikemije (pestis suum T septicaemia haemorrhagica suum); 12. rdečice svinj (erysipelas suis); Nedovoljen način lova. § 21 . Zaščitena divjačina (§ 2., odd. I.) se sme loviti samo s puško, na konju ali s sokolom, s psom ali brez njega. Lov s hrti je prepovedan. Z braki loviti je prepovedano od 15. januarja do 30. septembra. Ban sme po zaslišanju Zveze lovskih društev popolnoma ali za določen čas in za izvestno ozemlje prepovedati lov z braki. Prepovedano je: 1. lovljenje zaščitenih ptic in zaščitene dlakaste div¬ jačine z zanjkami, s pastmi, skopci, hrano, ki so ji pri- dejana omotna sredstva, z limanicami, mrežami in vsemi ostalimi sličnimi sredstvi. Prav tako je prepovedana vsakemu zasebniku, razen registrovanemu trgovcu, lov¬ skemu upravičencu in njegovemu osebju že sama hram¬ ba takih naprav za lovljenje zaščitene divjačine; 13. pljučne kuge goved (pleuropneumonia eontagiosa bovum); 14. goveje kuge (pestis bovina); 15. perutninske kolere in kokošje kuge (cholera gallinarum et pestis avium); 16. goveje tuberkuloze (tuberculosis bovum) v onih obli¬ kah, ki se označijo s posebnim pravilnikom; 17. kužnih bolezni pri čebelah, ribah, rakih in domačih zajcih, ki se označijo s posebnim pravilnikom. Če bi se pojavile ali če bi grozile druge kužne živalske bolezni razen zgoraj navedenih, sme predpisati minister za poljedelstvo in vode po izkazani potrebi tudi za zatiranje takih kužnih bolezni potrebne ukrepe v smislu tega zakona. Če je po značaju kužne bolezni in po načinu, kako se širi, nevarnost taka, da odlašanje ni dopustno, smejo odrediti v takih primerih tudi nižja oblastva začasne ukrepe za zati¬ ranje kužne bolezni po predpisih tega zakona; vendar pa mo¬ rajo to takoj javiti ministrstvu za poljedelstvo in vode ter zaprositi za odobritev postopanja. Za živino po tem zakonu se razumevajo vse koristne do¬ mače živali, pa tudi perutnina, psi in mačke. 17 2. lovljenje in preganjanje divjačine in ptic ob času velikih zametov, snegov in poplav in lovljenje jerebic, zajcev in fazanov na vozovih, avtomobilih, sankah ali z uporabo reflektorjev; B. poškodovanje in uničevanje legel in gnezd ter pobiranje in uničevanje jajec (in) 4 mladih ptic. Jajca smejo pobirati samo lovski upravičenci in še ti samo za gojitev divjačine. Lovljenje divjačine je lovskemu upravičencu dovo¬ ljeno tudi z mrežami ali drugimi pripravami, toda samo za gojitvene ali naučne namene (§ 19.). § 22 . Zastrupljenje nezaščitene divjačine in zverjadi je dovoljeno samo lovskim upravičencem z izrečno dovolit¬ vijo občega upravnega oblastva prve stopnje, in sicer samo na krajih, ki so izrečno naznačeni v dovolilu. Predpisi o izdajanju dovolil za zastrupljanje, o ob¬ vestitvi zemljiških lastnikov in občinstva o zastruplja¬ nju. o označevanju krajev, kjer se polaga strup kakor tudi o pobiranju strupenih vab, se izdajo z banovinsko uredbo v smislu čl. 90. ustave. § 23. Loviti divjačino je prepovedano: 1. po oranicah izvzemši okopavine: od 1. februarja pa dokler se ne pobero pridelki; 2. po travnikih: od 1. aprila pa dokler se ne spravi seno in otava; 3. po vinogradih: od 1. februarja pa dokler se ne obero; 4. po tobačnih nasadih, vrtovih in zelenjavnah, do¬ kler se ne pobero pridelki. 4 V srbskem izvirniku brez »in . 18 Prodajanje divjačine. — Potrdila o izvoru. § 24. Od dne, ko se pp odredbah iz §§ 17. in 18. tega za¬ kona divjačina vobče ali poedine vrste ne smejo loviti, je po preteku osmih dni prepovedano dotično divjačino živo ali mrtvo kakor tudi njene dele razpošiljati, na prodaj nositi, razstavljati, ponujati, prodajati in kupova¬ ti. Cez nadaljnjih 10 dni je prepovedano staviti divja¬ čino na jedilne liste in jo prodajati kot pripravljeno jed v javnih lokalih. , Od te prepovedi se izvzemajo konzerve in divjačina, ulovljena na podlagi izrečnega dovoljenja (§ 19.) kakor tudi divjačina, ulovljena v zakonito dovoljenem času, ki je bila hranjena v hladilnicah. Lastniki hladilnic predlože najkesneje 8 dni od za¬ četka lovne prepovedi za posamezne vrste divjačine ob¬ čemu upravnemu oblastvu prve stopnje točen spisek do- tične divjačine, ki jo hranijo v hladilnici. Obče upravno oblastvo prve stopnje ugotovi po svojem odposlancu toč¬ nost spiska in označi divjačino s plombo. Stroški tega postopanja gredo na breme lastniku hladilnice. Posebni predpisi o hrambi divjačine v hladilnicah; o označevanju s plombo in o dajanju v promet se izdajo z banovinsko uredbo v smislu člena 90. ustave. § 25. Po preteku 8 dni od dne, ko se po odredbah §§ 17. in 18. tega zakona ne smejo loviti košute, košute damja¬ kov, divje koze in srne. je prepovedano razpošiljati, na prodaj nositi, razstavljati, ponujati, prodajati ali kupo¬ vati divjačino, pri kateri se ne more povsem zanesljivo ugotoviti spol. § 26. Osebe, ki nudijo na prodaj divjačino ali njene dele, morajo vsakokrat dokazati s potrdilom izvor divjačine. Kupci smejo divjačino kupovati samo od prodajalcev, ki izvor divjačine lahko dokažejo s potrdilom. 19 V potrdilu mora biti navedeno: 1. ime lovskega upravičenca in točna navedba sre¬ za, občine in lovišča, iz katerega je divjačina; 2. število in vrsta divjačine, pri jelenjadi, divji ko¬ zi in srnjadi za vsak primer še spol in težina; 3. katerega dne in meseca je bila divjačina ulov¬ ljena (napisano z besedami); 4. katerega dne in meseca je bilo izdano potrdilo; 5. lastnoročni podpis lovskega upravičenca; 6. podpis in pečat občine, ki potrjuje pristnost pod¬ pisa lovskega upravičenca. Potrdilo izdaje lastnik izločenega ali zakupnik (pod- zakupnik) občinskega lovišča, iz katerega je divjačina. Občina potrdi brez takse pristnost podpisa v bloku vna¬ prej. Izdaja neresničnega potrdila se kaznuje po tem zakonu (§ 87.). Potrdilo za divjačino velja osem dni, potrdilo za ko¬ žo divjačine mesec dni, odkar je bilo izdano. Železnice, parobrodi in druga prometna podjetja smejo prevzeti odpravo divjačine samo, če pošiljatelj predloži potrdilo o izvoru divjačine. Izvzeta iz prednje¬ ga predpisa je divjačina, ki jo lovec nosi s seboj, toda na zahtevo nadzornih organov je dolžan pokazati lovsko karto (§ 27.). Hotelirji, restavracije in gostilničarji in vse osebe, ki prodajajo divjačino v javnih prostorih, pripravljeno za jed, so na zahtevo oblastva dolžni navesti, od koga so nabavili divjačino. Divjačino, o kateri bi prodajalec ne mogel pokazat: potrdila o izvoru, nadzorni organ (§ 47.) zaseže in proda na javni dražbi. Polovica na dražbi dosežene kupnine pripada banovinskemu lovskemu skladu. Lovska karta. § 27. ' Nihče ne sme vzeti lovišča v zakup, niti izvrševati lova, ako nima predpisane lovske karte, ki jo izdaja 2 * 20 pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. Lovske karte veljajo za vso državo. Predpise o obliki, vsebini kakor tudi o načinu izdajanja lovske karte izda mini¬ ster za šume in rudnike s pravilnikom. § 28. Lovske karte ne morejo dobiti osebe: 1. ki niso dovršile 18 let, po dovršitvi 18 let pa do polnoletnosti pa, ako nimajo dovoljenja roditeljev ali skrbnika; 2. ki so pod skrbstvom; 3. ki so sodnijsko obsojene vobče zaradi zločina ali zaradi prestopka, napravljenega iz koristoljubja, dokler trajajo posledice kazni; 4. ki so obsojene na izgubo častnih pravic, dokler ta kazen traja,; 5. slaboumneži in notorni pijanci; 6. ki so kaznovane za pregrešek po §§ 14., .17. in 88. tega zakona, za dobo šestih let. Osebe, ki so bile trikrat kaznovane zaradi takih pregreškov, izgube pra¬ vico do lovske karte za vedno; 7. ki jim je zakupna pogodba razveljavljena radi pustošenja (§ 12.), za dobo treh let; 8. ki so kaznovane za pregrešek po § 85., točka 3., in § 87. tega zakona, za dobo dveh let; 9. ki so poljski in vinogradniški čuvaji, stalni gozd¬ ni delavci, uslužbenci finančne kontrole, izvzemši urad¬ nike, monopolski stražniki in trošarinski uslužbenci samoupravnih teles, izvzemši trošarinske uradnike. Čuvaji državnih, samoupravnih in samostanskih gozdov in posestev morejo dobiti lovsko karto samo na pismeno prošnjo njihovih službodajalcev; naposled 10. ki ne znajo ravnati z lovskim orožjem, ne po¬ znajo potrebne opreznosti na lovu in bistvenih predpi¬ sov zakona o lovu. Minister za šume in rudnike predpiše s pravilnikom, v katerih primerih in na kakšen način se bo uporabljala ta odredba. § 29. Lovske karte se izdajajo za eno leto ter veljajo od 1. januarja do 31. decembra. Pravica do brezplačne karte pripada članom kra¬ ljevskega doma, poslanikom in konzulom tujih držav, kolikor so tuji državljani, po načelu vzajemnosti, in dr¬ žavnemu strokovnemu gozdarskemu osebju. Obče upravno oblastvo prve stopnje odvzame lovsko karto brez povračila plačane takse, če po nje izdaji na¬ stopi kateri razlog iz § 28. tega zakona, če se za tak razlog pozneje izve ali če se ugotovi, da se je izvršila zloraba v smislu § 32. tega zakona. Proti odvzemu lov¬ ske karte je dopustna pritožba. § 30. Tujim državljanom, ki ne bivajo stalno na držav¬ nem ozemlju, se sme izdati samo mesečna lovska karta. To karto izda ban obenem z dovoljenjem za posest in nošenje orožja. Tuji državljani morajo biti, ako so za¬ kupniki ali lastniki kakega lovišča v državi, člani kake¬ ga lovskega društva, organiziranega v Osrednji zvezi lovskih društev (§ 76.). § 31. Vsak lovec mora na lovu imeti pri sebi lovsko kar¬ to, ki jo mora pokazati na zahtevo nadzornih organov (§ 47.), lovskega upravičenca ali njegovega osebja (§ 41.) in povedati svoj priimek in ime, poklic, rojstno leto in bivališče. § 32. Lovske karte lastnik ne sme prodati, niti drugi osebi posoditi (§ 86.. točka 2.). Ako lastnik izgubi lov¬ sko karto, je dolžan to prijaviti v roku 8 dni občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki je karto izdalo. Obče upravno oblastvo prve stopnje oglasi izgubljeno lovsko karto na stroške stranke s proglasom za neve- 22 ljavno, a stranki se takoj brezplačno izda duplikat lov¬ ske karte. Hoja s puško po tujem lovišču. § 33. Prepovedano je hoditi s puško po tujem lovišču ra¬ zen po javnih potih. Posebno je prepovedano vsakomur, in tudi poljskim in gozdnim čuvajem, brez dovoljenja lovskega upravi¬ čenca nositi v lovišču puške malega kalibra s slabim pokom. § 34. Nihče ne sme zasledovati divjačine, ki je bila ra¬ njena v njegovem lovišču, ako ubeži v tuje lovišče. Prav tako si ne sme nihče, razen lovskega upravi¬ čenca, prisvojiti divjačine, ki se najde v lovišču ranjena ali poginula. § 35. Na dvoriščih, v vrtovih in na zemljiščih, ki so trajno tako ograjena, da so pristopna dlakasti divjačini samo skozi vrata — razen zverinjakov (§ 4.) — ne sme loviti niti lovski upravičenec, niti zemljiški posestnik, razen da sta se oba dogovorila. Za škodo, ki jo divjačina na¬ pravi na tako ograjenih zemljiščih, lovski upravičenec ne odgovarja. Preveliko število škodljive divjačine. Gonje (hajke). § 36. Ako se divje svinje, lisice, jazbeci, divje mačke, de- horji in hrčki ali zverjad v katerem lovišču prekomerno razmnože, pozove obče upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo interesentov ali sosednih upravičencev lastnika ali zakupnika dotičnega lovišča, naj zniža število te div¬ jačine v določenem roku. 23 Ako ta rok poteče brez uspeha, odredi obče uprav¬ no oblastvo prve stopnje gonje na divje svinje in zver¬ jad in izda druge potrebne ukrepe za zmanjšanje števila lisic, jazbecev, divjih mačk, dehorjev in hrčkov. § 37. Občina določi na zahtevo občega upravnega oblastva prve stopnje takoj potrebno število lovcev in gonjačev, ki ne smejo biti stari pod 18 let. Gonjo vodi oseba, ki jo postavi oblastvo. Lovci in gonjači so dolžni odzvati se pozivu kakor tudi pokoriti se odredbam vodje gonje. Pri gonji je dovoljeno ubijati samo divje svinje iu zverjad; ubita divjačina gre onemu, ki io ubije. Lovcu, ki izven gonje ubija risa ali volka, se da nagrada. Predpisi za izvedbo gonje kakor tudi o višini na¬ grade za ubito škodljivo divjačino in zverjad se izdajo z banovinsko uredbo v smislu čl. 90. ustave. Psi in pohajaške mačkJaz, N. N., prisegam pri Bogu vsemogočnem, da bom zvest vladajočemu kralju Aleksandru T. in da bom točno vršil svojo službo po zakonih in naredbah. Poseb¬ no prisegam, da bom mojemu nadzorstvu zaupane lov¬ ske pravice zvesto in pazno čuval, da si bom z vsemi si¬ lami prizadeval, da po zakonitih predpisih primem ose¬ be, ki bi na kakršenkoli način kršile ali poizkušale kršiti lovske pravice. Prisegam, da ne bom zavedno po krivem dolžil ali sumil nedolžnega, da bom, kolikor bom mogel, preprečeval vsako škodo, narejeno škodo prijavljal in ocenjeval in po zakonu zahteval odškodnino; da bom vestno takoj prijavil na pristojnem mestu opažene kužne bolezni med divjačino, da se ne bom nikoli brez ved¬ nosti in dovoljenja svojega lovskega gospodarja izogibal svojim dolžnostim in da bom o zaupanem mi imetju ved¬ no tako polagal račun, kakor je prav. Tako mi Bog pomagaj!« Pred zaprisego se oblastvo uveri, ali dotična ose¬ ba pozna predpise o posesti in nošenju orožja, o uporab¬ ljanju orožja in o lovu. 26 Zapriseženi čuvaji uživajo zaščito javnih organov po § 78. zakona o notranji upravi. 6 § 45. Obče upravno oblastvo prve stopnje vodi točen pre¬ gled zapriseženih lovskih čuvajev. Po zaprisegi se izda lovskim čuvajem potrdilo, ki jim služi obenem za legiti¬ macijo in dovolilnico za posest in nošenje orožja. Lovski čuvaj mora v službi vedno nositi s seboj obra¬ zec prisege z lastnoročnim podpisom, s fotografijo, po¬ trjeno od občega upravnega oblastva prve stopnje, ka¬ kor tudi s podpisom gospodarjevim. Lovski čuvaji smejo loviti nezaščiteno divjačino, a zaščiteno divjačino samo v prisotnosti svojega gospo¬ darja; v tem primeru morajo imeti lovsko karto. 5 »Uradni list« št. 313/76 iz 1. 1929. — Člen 78. zakona o notranji upravi se glasi: P) Državna oblastva obče uprave morajo ščititi ugled državnih in samoupravnih organov javne uprave. (-) Vsakdo mora čuvati v službenem občevanju z organi, omenjenimi v prednjem odstavku, dostojnost in pozornost, ki ustreza njih javnemu položaju. ( :1 ) Tem organom se naroča, da morajo čuvati v službe¬ nem občevanju dostojanstvo svojega položaja, se vesti proti vsakomur dostojno in mu biti po možnosti uslužni v svojem področju. Zaradi prekršitve tega predpisa se sme pritožiti prizadeta oseba na starešino urada, ki mu je dotični organ podrejen, ali pa na starešino državnega občega upravnega oblastva. ( 4 ) Kdor prekrši predpis odstavka C 2 ) tega člena s tem, da žali v službenih prošnjah javnega organa, ali se ponaša proti njemu, ko ta opravlja službeno dolžnost, tudi navzlic predhodnemu opominu, namenoma uporno ali se upira, ugodil njegovemu pozivu, se sme kaznovati v denarju od 10 do 500 Din, če pa je ta kazen neizterljiva, z zaporom od 1 do 10 dni. ( 5 ) Za kaznovanje po prednjem odstavku je pristojno dr¬ žavno obče upravno oblastvo prve stopnje, neglede na sodno postopanje. 27 § 46. Vsakdo je dolžan pokoriti se odredbam zapriseže¬ nega lovskega čuvaja, ki jih vršeč svojo službo izdaja po predpisih tega zakona. § 47. Pravico in dolžnost vršiti nadzorstvo nad lovom ima¬ jo poleg zapriseženih lovskih čuvajev: 1. obča upravna oblastva; 2. šumarski uslužbenci, navedeni v § 136. zakona o gozdovih kakor tudi ostali organi javne varnosti. § 48. Zapriseženi lovski čuvaji kakor tudi organi, nave¬ deni v § 47. tega zakona, imajo pravico zahtevati od vsake osebe, ki jo zalotijo na lovu, na vpogled lovsko karto (§ 27.), a od oseb, ki prodajajo ali nosijo divjačino, potrdilo o izvoru divjačine (§ 26.). Prav tako imajo pra¬ vico, da te osebe vprašajo za priimek in ime, poklic, rojstno leto in odkod so. Ako bi se dotičnik ne mogel pravilno legitimirati ali ako obstoji sum, da je lovska karta ponarejena ali tuja, se mu mora odvzeti lovska karta, lovsko orožje in pribor kakor tudi divjačina, ako se najde pri njem. O tem sestavijo lovski nadzorni organi prijavo in jo izroče obenem z odvzetim orožjem in lovskim priborom naj- kesneje v 48 urah občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, krajevnemu policijskemu oblastvu ali orožniški postaji. Obrazec prijave, postopek glede odvzetega orožja, pribora in divjačine itd. predpiše minister za šume in rudnike s pravilnikom. § 49. Ako zalotena oseba zataji svoje ime ali ako se z grožnjo ali silo upre službenemu poslovanju, jo lovski nadzorni organ lahko prime in izroči najbližjemu krajev¬ nemu policijskemu oblastvu, orožniški postaji ali občini. 28 IV. POGLAVJE. Povračilo škode po lovu in škode po divjačini. Povračilo škode. § 50. Lovski upravičenec je dolžan povrniti: 1. škodo, ki jo z lovom store on sam, njegovi ču¬ vaji, pomočniki, sluge in njegovi lovski gostje, kakor tudi vso škodo, povzročeno po njihovih lovskih pseb (škoda po lovu); 2. praviloma vsako škodo, ki jo v njegovem lovišču stori z lovopustom zaščitena divjačina (§ 2., odd. 1.) na zemljiščih in pridelkih, ki so na teh zemljiščih (škoda po divjačini). § 51. Za škodo, povzročeno v poslednjih dveh mesecih iz- vestnemu zemljišču po divjih svinjah v iznosu od 300 di¬ narjev, odgovarja v vsakem primeru lastnik ali zakup¬ nik lovišča, v čigar področju je to zemljišče. Ako škoda presega 300 dinarjev, pa se divje svinje ne drže stalno v tem lovišču, plačata škodo po polovici lastnik odnosno zakupnik lovišča, v katerem je škoda povzročena, in lastnik ali zakupnik najbližjega lovišča, v katerem se divje svinje stalno drže. Ako je takšnih lo¬ višč več, pa se ne more ugotoviti, iz katerega lovišča so divje svinje prišle, odgovarjajo za to polovico škode last¬ niki in zakupniki teh po enakih delih, razen če se ugo¬ tovi, da divje svinje niso prišle iz teh lovišč. V tem pri¬ meru se izplača ta del odškodnine iz sredstev banovin¬ skega lovskega sklada. § 52. Ako pripada lovska pravica v enem lovišču dvojici ali več osebam, odgovarjajo za škode po lovu kakor tudi za škode po divjačini solidarno. 29 § 53. Lastnik ali zakupnik lovišča, ki je dolžan poravnati škodo po lovu po §§ 50. in 51., ima pravico do regresa proti neposrednemu krivcu po načelih občega državljan¬ skega zakonika. § 54. Kogar zemljišču preti škoda po divjačini, je upravi¬ čen zemljišče ograditi, poditi divjačino s svojega zemlji¬ šča in plašiti jo z ognjem in truščem po posebnih čuvar¬ jih ali na drug način, toda s tem ne sme napraviti škode zaščiteni divjačini. § 55. Lovski upravičenec sme z dovoljenjem občega uprav¬ nega oblastva prve stopnje tuja zemljišča v svojem lo¬ višču ograditi ali jih pred oškodovanjem po divjačini za¬ ščititi na kakšen drugi način, toda samo tako, da zemlji¬ ški lastnik radi tega ne trpi škode. Toda tudi v tem primeru odgovarja lovski upraviče¬ nec za škodo, nastalo radi ograditve kakor tudi za škodo po divjačini (§§ 50. in 51.), razen ako dokaže, da je oškodovanec sam kriv, da podvzeti očuvalni ukrepi niso uspeli. § 56. Škodo, ki jo divjačina napravi po sadovnjakih, hiš¬ nih vrtovih in drevesnicah in na posameznem mladem sadnem drevju, mora lovski upravičenec povrniti samo takrat, ako se dokaže, da je bilo podvzeto vse, s čimer razumen gospodar praviloma zavaruje take nasade. Taki ukrepi so predvsem: ograje vrtov in dreves¬ nic v višini 2 m, beljenje, postavljanje plašil, ovitje sad¬ nega drevja in debel s slamo najmanj 1-50 m visoko in temu enako. § 57. Kjer se v vinogradih, na žitu ali drugih poljskih pridelkih more škoda po lovu ali škoda po divjačini ugotoviti šele ob trgatvi ali žetvi, se škoda končno oceni za trgatve ali žetve. Odškodninsko razsodišče. § 58. Zahteve po povračilu škode po lovu ali škode po divjačini do višine 1000 Din rešuje odškodninsko raz¬ sodišče, ki se osnuje pri občinah in sestoji iz predsed¬ nika, odnosno njegovega namestnika in dveh članov. Za¬ hteve po povračilu škode nad 1000 Din rešujejo redna sodišča. § 59. Predsednika odškodninskega razsodišča kakor tudi njegovega namestnika postavlja za tri leta za eno ali več občin obče upravno oblastvo prve stopnje po poprejšnjem zaslišanju občine in Zveze lovskih društev. Predsednika odškodninskega razsodišča nadoinestu- je njegov namestnik, ako je oviran ali obstoje razlogi za izključitev ali odklonitev (§ 65.). Za predsednika in namestnika se smejo postaviti samo nepristranske, neoporečne (§ 28., toč. 2. do 8.) in pismene osebe, ki točno poznajo poljsko in gozdno go¬ spodarstvo in lov. Predsednik in njegov namestnik opravita pri občem upravnem oblastvu prve stopnje prisego, da bosta svojo' službo vršila vestno in nepristransko. Ime in stanovanje predsednika in njegovega na¬ mestnika priobči obče upravno oblastvo prve stopnje občini kakor tudi lastnikom in zakupnikom lovišč, ob čina pa jih objavi na svoj običajni način. Predsednik in posamezni člani razsodišča imajo pra¬ vico do odškodnine za izgubo časa in dejanske potne stroške. § 60. Obče upravno oblastvo prve stopnje zamenja pred¬ sednika odškodninskega razsodišča, ako bi ugotovilo, da 31 ne vrši svoje službe vestno in nepristransko. Isto velja tudi glede predsednikovega namestnika. § 61. Lovski upravičenec, ki ne biva stalno v srezu, kjer ima lovišče, je dolžan občemu upravnemu oblastvu prve stopnje imenovati svojega pooblaščenca, ki stanuje v sre¬ zu, ki se mu morajo dostavljati vsa obvestila in odločbe pred odškodninskim razsodiščem. Obče upravno oblastvo prve stopnje priobči ime in stanovanje pooblaščenca ob¬ čini kakor tudi predsedniku odškodninskega razsodišča. Če lovski upravičenec ne ustreže tej odredbi, ga oblastvo na predlog predsednika odškodninskega razso¬ dišča pozove, da tekom osmih dni imenuje pooblaščen¬ ca. Ako lovski upravičenec niti temu pozivu ne ustreže, mu obče upravno oblastvo prve stopnje samo postavi skrbnika in o tem obvesti lovskega upravičenca kakor tudi predsednika odškodninskega razsodišča. Postavljenemu skrbniku gre položaj skrbnika po § 25. zakona o občem upravnem postopku, dokler lovski upravičenec ne imenuje svojega pooblaščenca občemu upravnemu oblastvu prve stopnje. § 62. Oškodovanec mora povračilo škode, ki ne presega 1000 Din (§§ 50., 51. in 57.), zahtevati pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojni občini tekom osmih dni, odkar je izvedel za škodo, toda najkesneje tekom šestili mesecev, odkar je škoda nastala. Zemljišče, na katerem je škoda povzročena, in višino odškodnine, ki se zahteva, je treba točno označiti. V primerih, označenih v §§ 50., 51. in 57. tega za¬ kona, mora oškodovanec istočasno zaprositi tudi za oce¬ nitev škode. Radi tega je treba zahtevati odškodnino še v času, dokler se škoda lahko vidi in oceni, toda vse¬ kakor pred začetkom trgatve ,ali žetve. 32 Če oškodovanec ne zahteva odškodnine v omenje¬ nem roku, odnosno če opusti zahtevo po ocenitvi v pri¬ meru §§ 50., 51. in 57. tega zakona, ugasne vsakršna pravica do odškodnine. § 63. Predsednik občine obvesti v roku treh dni lovskega upravičenca ali njegovega pooblaščenca (§ 61.) o pred¬ loženi zahtevi po odškodnini in odredi za nadaljnjih pet dni narok za poravnalni poizkus, h kateremu povabi oškodovanca in lovskega upravičenca. Ako ne uspe poravnalni poizkus, občina v roku treh dni obvesti predsednika odškodninskega razsodišča. § 64. Predsednik razsodišča odredi razpravo na mestu sa¬ mem in pozove lovskega upravičenca kakor tudi oško¬ dovanca, da k temu naroku odredita vsak svojega člana razsodišča. Lovski upravičenec in oškodovanec nista dolžna po¬ prej obvestiti predsednika razsodišča o osebah, ki sta ju izbrala v odškodninsko razsodišče, toda morata, ako se sama ne udeležita razprave, vročiti svojima članoma razsodišča veljavno pooblastilo. Lovski upravičenec ali njegov pooblaščenec (§ 61.) kakor tudi oškodovanec smeta prisostvovati razpravi od¬ škodninskega razsodišči, toda njihova odsotnost ne ovi¬ ra, da bi se razprava ne izvedla. Obe stranki imata pra¬ vico, da radi zvedeniške izjave pred odškodninskim raz¬ sodiščem pozoveta k razpravi na svoje stroške zemlje- delske, gozdarske in lovske strokovnjake. Obe stranki imata pravico posluževati se tudi pravnega zastopnika, toda morata sami nositi stroške zastopnika-pooblaščenea. Ako stranka opusti imenovanje svojega člana razso¬ dišča ali ako pride ta brez veljavnega pooblastila, pa dotična stranka ne imenuje brez odloga in za isto raz¬ pravo druge osebe, odredi člana razsodišča za to stran¬ ko predsednik občine. 33 § 65. Predsednik odškodninskega razsodišča se izključuje mi poslovanja v primerih, predvidenih v § 15. zakona o občem upravnem postopku. 6 Kadar obstoja kakšen teh razlogov, obvesti predsednik ali njegov namestnik po službeni dolžnosti obče upravno oblastvo prve stopnje. Iz istih razlogov smejo stranke zahtevati njihovo odklo¬ nitev pri občem upravnem oblastvu prve stopnje, ki končno odloča. § 66 . Odškodninsko razsodišče izreka svojo odločbo po svobodnem preudarku in z večino glasov. Ako so glasovi glede višine odškodnine razdeljeni na več nego dvoje mnenj, tako da nima nobeno absolutne večine, tedaj se glasovi, oddani za najvišjo vsoto, prištevajo glasovom, danim za najbližjo nižjo, dokler ni na ta način dosežena absolutna večina glasov. Ako so razlike v mnenjih glede točnosti glasov, kakor je to ugotovil predsednik, odloči o tem plenum odškodninskega razsodišča. 6 »Službeni list« št. 26/4 iz 1. 1931. — § 1”>. zakona o občem upravnem postopku se glasi: Upravni organ je izključen poslovati v stvareh: 1. v katerih je stranka ali sam ali njega žena (mož), če¬ prav je zakon razvezan ali ločen, ali je stranka zaročenka (zaročenec) ali sorodnik po krvi v premi vrsti ali v stranski Vr sti do četrtega kolena ali po zakonu (braku) do drugega kolena, čeprav zakona več ni; 2. v katerih je stranka njegov posinovitelj, pohčeriteljica, Posvojenec, rednik ali rejenec; 3. v katerih je stranka njemu ali njegovim otrokom krstni boter ali narobe; 4. v katerih je bil ali je še pooblaščenec, poslovodja, varuh ali skrbnik, varovanec ali oskrbovanec ali pa je bil v stvari za pričo ali za izvedenca; 5. v katerih je pooblaščenec oseba, s katero je po krvi soroden v premi vrsti, v stranski vrsti ali po zakonu (braku) do drugega kolena; 6. v katerih izpodnašajo drugi važni razlogi očividno nje¬ govo popolno nepristranost; 7. v katerih je izdal v nižji stopnji odločbo, ki je v pri¬ tožbi. 3 34 § 67 . Predsednik odškodninskega razsodišča naj si priza¬ deva, da se stranke poravnajo tako glede odškodnine kakor tudi glede stroškov postopanja. Ako poravnava ne uspe, razsodišče razsodi na mestu samem: 1. ali je škoda res povzročena z izvrševanjem lova (škoda po lovu) ali po divjačini (škoda po divjačini) in po kakšni divjačini; 2. ali so točne navedbe strank glede Činjenic, ki po §§ 55. in 56. tega zakona vplivajo na vprašanje povra¬ čila škode, in nazadnje 3. kolikšna je resnična škoda. Na osnovi tako ugotovljenega stanja stvari izreče odškodninsko razsodišče odločbo o zahtevi po odškodnini in višini odškodnine kakor tudi o stroških postopanja- Odločbe odškodninskega razsodišča niso podvržene no¬ beni taksi. § 68 . Ako bi se po mnenju odškodninskega razsodišča vi¬ šina škode mogla točno ugotoviti šele ob trgatvi ali žetvi, odloži razsodišče na zahtevo katere izmed strank raz¬ pravo in ponovi ogled na mestu samem pred trgatvijo ali žetvijo. § 69. Osebne stroške (§ 169. zakona o občem upravnem postopku) 7 nosi vsaka stranka sama. Posebne stroške ob- lastev (§ 168. zakona o občem upravnem postopku), 8 ka- 7 »Službeni list« št. 26/4 iz 1931. 1. — § 169. zakona o ob¬ čem upravnem postopku se glasi: Vsaka stranka trpi sama svoje osebne stroške, povzro¬ čene s postopanjem, kakršni so: stroški za prihajanje, za za¬ mudo časa in za plačevanje zastopnika-pooblaščenca. 8 § 168. zakona o občem upravnem postopku se glasi: Posebne izdatke oblastva v gotovini, ki jih povzroča po¬ stopanje o kakšnem predmetu (kakor: potni stroški uradnih organov in uradnih izvedencev, pristojbine prič in izvedencev, stroški ogleda, pristojbine za razglase), trpi praviloma stranka, ki je v lastnem interesu zahtevala postopanje oblastva, ali mor spadajo tudi pristojbine članov odškodninskega razsodišča (§ 59., odst. 6. tega zakona), nosi ona stran¬ ka, po katere krivdi je povzročeno vse postopanje ali neki njegov del. Ako odškodninsko razsodišče ne prizna nobene od¬ škodnine, mora nositi posebne stroške oblastev oni, ki je zahteval odškodnino. Ako odškodninsko razsodišče prizna odškodnino v višjem znesku, kot jo je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu (§§ 63. in 67.), trpi na odškodni¬ no obsojeni vse omenjene stroške. Ako razsodišče pri¬ zna odškodnino v enakem ali nižjem znesku, kot jo je po¬ nudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu, jih trpi oni, ki je zahteval višjo odškodnino. § 70. O razpravi pred odškodninskim razsodiščem se se¬ stavi zapisnik, v katerem je treba navesti dan razprave, •mena predsednika in članov razsodišča, stranke, ki so bile pred razsodiščem, kratko vsebino njihovih predlo¬ gov, uspeh poravnalnega poizkusa in og'ed na mestu samem. Dalje se mora v zapisniku zabeležiti utemeljena odločba. stranka, kateri v prid se vrši postopanje, odnosno stranka, za¬ radi katere je oblastvo samo uvedlo postopanje. Če se je povzročilo celotno postopanje ali kakšen njegov del po krivdi ali iz objesti posamezne osebe, ki se udeležuje Postopanja, mora ta oseba trpeti te stroške. Stroške izvršbe trpi zavezanec. Če so neizterljivi, jih trpi stranka, na katere predlog se je opravila izvršba. če trpi stroške kakšnega postopanja več oseb, jih jo med nje sorazmerno razdeliti. Stranki, ki pokrene v lastnem interesu kakšno postopanje ali kakšno poslovanje v tem postopanju, se sme naročiti, da položi za to primeren predjem, ki ga je. obračunih v glavni odločbi (§ 103.). § 103. zakona o občem upravnem postopku se glasi: Oblastvo mora uradoma paziti na to, da se ogled ne zlo¬ rabi, odnosno, da se komu ne deta škoda glede njegove umet¬ niške, poslovne ali poklicne tajnosti. 3* Zapisnik, ki velja obenem kot odločba, podpišejo predsednik in člani razsodišča. Ako kateri član razso¬ dišča odreče podpis zapisnika, se to z navedbo razloga zabeleži v zapisnik. Po zaključeni' razpravi izroči predsednik razsodišča zapisnik občini. § 71. Strankam se dostavi po en odpravek odločbe, pod¬ pisan od vseh članov odškodninskega razsodišča po pred¬ pisih o osebnem - dostavljanju (§ 48. zakona o občem upravnem postopku). 9 9 »Službeni list« št. 26/4 iz I. 1931. — § 48. zak. o občem upravnem postopku se glasi: (*) Vročitev se mora opraviti v naslovljenčeve roke: 1. če to določa poedini upravni predpis; 2. če je dan vročitve odločilen za računanje neodložnih rokov; 3. če to odredi oblastvo iz posebnih razlogov. ( * 1 2 ) Tak način vročanja označi oblastvo na spisu samem, kadar se pa spis vroči v omotu, tudi na omotu. ( 3 ) Kadar se vročitev ne da izvršiti na ta način, se po¬ zove oseba, ki ji je spis vročiti, s pismenim naznanilom, naj bo zaradi sprejema spisa v svojem stanovanju, obrtnem ali poslovnem prostoru, v delavnici ali pisarni na določen dan in ob določeni uri, ki se ji morata obenem navesti. To naznanilo se pusti v tem prostoru; če pa so ti prostori zaprti, se nabije naznanilo na vhodna vrata vpričo dveh polnoletnih oseb, ki se morata podpisati na njem. Če se stranka temu pozivu ne od¬ zove, je postopati po § 47. . ( 4 * ) Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se nazna¬ nilo poškoduje ali uniči. ( 6 ) Vročitev osebam, navedenim v §§ 49. in 50., velja za opravljeno stranki sami. § 47. zakona o občem upravnem postopku se glasi: J 1 ) Kadar se vročitev ne da opraviti niti neposredno ose¬ bi, ki ji je treba kaj vročiti, niti po § 46., položi vročevalec spis, če je bilo treba opraviti vročitev po pošti, pri poštnem uradu v kraju vročitve (§ 44., odstavek 1.), v osialih primerih pa pri občini v kraju vročitve. Pismeno naznanilo o tem na¬ bije vročevalec na vrata stanovanja, poslovnega prostora, de¬ lavnico ali pisarne vpričo polnoletne osebe, ki se mora na na¬ znanilu podpisati. 37 ( 2 ) Vročevalec mora označiti na naznanilu z besedami dan, ko je naznanilo nabil. ( s ) Vročitev velja za opravljeno, če se je naznanilo po predpisih nabilo in spis položil. ( 4 ) O tem, da se je opravila vročitev na ta način, se mora poročati oblastvu, ki je odredilo vročitev. ( 5 ) Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se nazna¬ nilo poškoduje ali uniči. : ; , i § 46. zakona o občem upravnem postopku se glasi: C) Kadar onega, ki mu je kaj vročiti j ni najti v stano¬ vanju, se sme opraviti vročitev pravpovel-javno vsakemu odras¬ lemu domačinu, ki se tam najde in o katerem vročevalec ve, da spada k rodbini, hišnemu gospodarstvu ali da tam služi. ( 2 ) Kadar ni najti niti takih oseb, se sme opraviti vroči¬ tev zakupodavcu (najemodavcu) ali čuvarju hiše, ki tam sta¬ nuje, ako pristanejo na to. ( 3 ) Kadar je treba opraviti vročitev v delavnici, poslov¬ nem prostoru ali v pisarni, pa naslovljenca ni tamkaj, se sme opraviti vročitev kateri izmed navzočnih odraslih, oseb, o kateri vročevalec ve, da spada k rodbini ali da je tam nameščena. § 44., odst. (') in ( 2 ) zakona o občem upravnem postopku se glasi: (') V kraju, kjer je treba opraviti vročitev, se opravljajo vročitve redoma v našlovljenčevem stanovanju, poslovnem pro¬ storu, delavnici ali pisarni; vendar pa je vročitev pravno- veljavna, kjerkoli in kadarkoli se je opravila naslovljencu, razen če jo je odklonil po pravici, ki mu jo daje naslednji odstavek. Kadar naslovljenec nima navedenih prostorov, se mu sme opraviti vročitev, kjerkoli ga najdejo. ( 2 ) Vročitve izven prostorov, navedenih v odstavku .1.. Prav tako tudi vročitve ob nedeljah in praznikih ali ponoči Se sinejo opravljati samo po izrečnem dovoljenju oblastva, ki je odredilo vročitev. To se daje saino iz posebno važnih razlogov. Dovoljenje mora bili zabeleženo na spisu samem, ki ga je treba vročiti, kakor tudi na omotu, če se vroča spis v omotu. Ce takega dovoljenja ni, naslovljenec ni dolžan sprejeti spisa. Omejitev vročanja ob nedeljah in praznikih ne velja za vro¬ čanje po pošti. § 49. zakona o občem upravnem postopku se glasi: (‘) Kadar zastopa stranko pooblaščenec (§ 21.) z domo- vališčem (§ 5., točka 3.) v kraljevini, je opravljati vročitve, dokler pooblastilo ne prestane, temu pooblaščencu. ( 2 ) Kadar ima več strank za isti predmet skupnega za¬ konitega zastopnika ali pooblaščenca,, velja vročitev za oprav¬ ljeno vsem, če se je izročil njemu en izvod'Onega, kar je bilo treba vročiti. 38 ( 3 ) Kadar ima stranka več zakonitih zastopnikov ali po¬ oblaščencev, velja vročitev za opravljeno, če se izroči enemu izmed njih izvod onega, kar je bilo treba vročiti. § 21. zakona o občem upravnem postopku se glasi: (‘) Kolikor ne zahteva oblastvo po upravnih predpisih ali po bistvu stvari izrečno osebne navzočnosti, sme pooblastiti stranka ali njen zakoniti zastopnik pooblaščenca za zastopanje. ( 2 ) Poleg pooblaščenca sme tudi pooblastilec sam v last¬ nem imenu podajati izjave, a tudi oblastvo si sme priskrbeti potrebne izjave neposredno od pooblastilca. Kadar so izjave različne, obvelja izjava pooblastilčeva. ( 3 ) Tudi če stranka za kakšen predmet ni določila po¬ oblaščenca, sme nastopiti pred oblastvom v spremstvu svojega pomočnika, ki sme edino njej dajati obvestila in nasvete. Tudi dolžnost osebne navzočnosti sama ne jemlje še stranki pravice, da se posluži tega pomočnika. § 5., t, 3. zakona o občem upravnem postopku se glasi: 3, v ostalih stvareh po domovališču (domicilu) stranke, to je po kraju, kjer se je ta oseba nastanila z namero, da tam stalno prebiva. Če je več strank, se pristojnost določa po toženi stranki, odnosno po stranki, zoper katero se je postopa¬ nje uvedlo. Če stranka nima domovališča v kraljevini, se pri¬ stojnost določa najprvo po kraju bivališča, naposled pa po kra¬ ju poslednjega domovališča ali bivanja v kraljevini. Kadar se na ta način ne da določiti pristojnosti ali pa je nevarno od¬ lašati, se določi pristojnost po krajti, kjer je povod za voditev postopanja. § 50. zakona o občem upravnem postopku se glasi: (’) Kadar je bila oseba, ki stanuje v kraju oblastva, po oblaščena, da sprejema vročitve za drugo osebo, se opravljajo vročitve temu pooblaščencu. ( a ) Kadar bi se z neposrednim vročanjem stranki ali nje¬ nemu zastopniku-pooblaščencu znatno zavlačevalo postopanje, sme oblastvo naročiti stranki, naj navede za kakšen predmet v določenem roku pooblaščenca za sprejemanje vročitev, ki sta¬ nuje na sedežu tega oblastva. Če stranka ne ugodi temu naro¬ čilu, sme oblastvo postopati po § 25. ( 3 ) Več strank, ki nastopajo skupno z istovetnimi interesi, a nimajo skupnega pooblaščenca, mora prijaviti ob prvem pravdnem dejanju oblastvu skupnega pooblaščenca za spreje¬ manje vročitev, ki stanuje na sedežu oblastva. Če postavijo enega izmed sebe za skupnega pooblaščenca za sprejemanje vročitev, ni treba, da bi ta stanoval v kraju oblastva, kolikor to ne nasprotuje 2. odstavku tega paragrafa. Sicer pa velja za pooblaščenca tisti izmed njih, ki je na prvi skupni vlogi podpisan ali naveden. Kadar se ta mogoče ne da tako določiti ali kadar je treba uporabljati 2. odstavek tega paragrafa, sme 39 § 72 . Član razsodišča, ki brez važnih razlogov ne bi ho¬ tel vršiti prevzeto dolžnost, nosi vse stroške postopanja, ki so nastali po njegovi krivdi. Razen tega odgovarja tu¬ di za vso drugo škodo po predpisih občega državljan¬ skega zakona. Odločbo o kritju stroškov postopanja izreče na za¬ htevo katere izmed strank obče upravno oblastvo prve stopnje. * (*) oblastvo določiti za pooblaščenca katerokoli izmed teh strank, ki jo ima za najpripravnejšo, ali pa postopati po 2. odstavku. Ce je število strank veliko ali če so iz raznih krajev, smejo stranke prijaviti, a oblastvo tudi samo določiti več takih poobla¬ ščencev z navedbo, koga zastopajo. ( 4 ) Pooblaščenec za sprejemanje vročitev, postavljen za Poedino osebo, ji mora vsakokrat brez odloga poslati vročeni spis. Prav tako mora obvestiti tudi skupni pooblaščenec ne¬ mudoma o tem posamezne osebe ter jim dovoliti, da vpogle- dajo, prepišejo in overovijo spis, ki ga mora praviloma ču¬ vati on. č) Določbe odstavka § 49., odst. 2. veljajo tudi glede po¬ oblaščenca za prejemanje vročitev. (“) V spisu, ki se vroča, je treba navesti vse osebe, kate¬ rim se spis vroči in po katerem pooblaščencu. § 25. zakona o občem upravnem postopku se glasi: (*) Če pravdno nesposobna stranka nima zakonitega za¬ stopnik ali če se naj še opravi kako dejanje zoper osebo, čije bivališče ni znano, sme postaviti oblastvo, kadar to zahteva važnost in nujnost stvari, za ta primer skrbnika ob strankinih stroških. Za stvari iz pristojnosti selskih občin postavlja te skrbnike pristojni sreski načelnik. O tej postavitvi mora obla¬ stvo obvestiti pristojno skrbstveno oblastvo. ( 2 ) Na isti način se postavlja skrbnik tudi takrat, kadar naj se opravi posel, ki se nikakor ne more odložiti, pa ni moči dotične osebe o pravem času poklicati. Ta postavitev velja, dokler se ne pojavi stranka, ki jo je treba obvestiti o oprav¬ ljenem poslu. ( 3 ) Postavljena oseba mora prevzeti skrbstvo, kolikor po veljavnih predpisih o skrbstvu ni upravičena odkloniti to dolž¬ nost. Skrbnik ima v dotični stvari pravni položaj zakonitega zastopnika. Ta skrbnik se mora udeleževati postopanja, dokler s e ne prijavi zakoniti zastopnik, odnosno stranka sama ali njen pooblaščenec. 40 § 73. Odločbe odškodninskega razsodišča, kolikor se na¬ našajo na zahtevano odškodnino, so izvršne. Proti izreku o stroških imajo stranke pravico do pritožbe po splošnih predpisih na obče upravno oblastvo prve stopnje, čigar odločba je končna. Preti odločbi odškodninskega razsodišča je dopustna ničnostna tožba pri rednem sodišču po predpisih § 692. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah 10 iz 10 Mišljen je § 595. civilnopravnega reda, po katerem je izrek razsodišča med drugim ničen tudi če: 2. stranki, ki zatrjuje ničnost izreka, ni bilo dopuščeno v postopanju pred razsodiščem pravno zaslišanje; 3. če je bilo pri sestavi razsodišča ali pri razsojanju krše¬ no zakonito (ali pogojeno) določilo ali če izvirnik in izdaje raz¬ sodbe niso bile podpisane od vseh razsodnikov; 4. če je bila odklonitev razsodnika po razsodišču neupra¬ vičeno zavrnjena; 5. če je razsodišče prekoračilo meje svoje naloge; 6. če razsodba krši obvezna zakonita določila; 8. če so dani pogoji, pod katerimi se da sodna razsodba v smislu § 530., štev. i. do 7., izpodbijati s tožbo na obnovitev. § 530. pa se glasi v izvlečku: S sodbo zaključeno postopanje se more na predlog stran¬ ke obnoviti: 1. če je listina, na kateri temelji sodba, lažna ali po¬ narejena; 2. ako je priča ali izvedenec zagrešil lažnivo izjavo ali nasprotnik pri zaslišanju krivo prisegel in se sodba opira na to izjavo; 3. ako se je sodba dosegla po goljufivem, sodno kaznivem dejan u zastopnika stranke, njenega nasprotnika ali njegovega zastopnika; 4. ako je sodnik pri izreku sodbe ali pri kateri : prejšnji odločbi, na kateri temelji sodba, z ozirom na pravni spor v škodo stranke zagrešil sodnokaznivo kršitev svojih uradnih dolžnosti; 5. ako je bila sodnokazenska sodba, na kateri temelji razsodba, razveljavljena po drugi pravomočni sodbi; 41 razlogov, navedenih v § 691. istega zakona, a do uve¬ ljavljenja tega zakonika po sedanjih predmetnih zako¬ nitih predpisih. § 74. Odločbe odškodninskega razsodišča izvršuje obče upravno oblastvo prve stopnje z administrativno izvrš¬ bo (§ 137. zakona o občem upravnem postopku). * 11 § 75. Z banovinsko uredbo (51. 90. ustave) se določijo bližje odredbe o ocenitvi lovne škode po divjačini v smislu tega zakona kakor tudi o postopku pred odškod¬ ninskim razsodiščem. V. POGLAVJE. Pospeševanje lovstva. Lovska društva. § 76. Gojenju divjačine in pospeševanju lovstva, strokov¬ ni izobrazbi in organiziranju lovcev kakor tudi čim bolj- 7. ako stranka zazna za nova dejstva ali najde ali se ji omogoči, da uporabi dokazilno tvarino, katere doprinos in uporaba bi v prejšnjem postopanju dovedla do ugodnejše raz¬ sodbe v glavni stvari. Radi v točki 7. navedenih okolnosti je obnovitev le takrat dopustna, če je bilo stranki brez njene krivde onemogočeno uveljavljati nova dejstva ali dokazila pred zaključkom ustne razprave, ki ji izvira sodba prve stopnje. 11 »Službeni lists št. 26/4 iz 1. 1931. — § 137. zakona o občem upravnem postopku se glasi: Administrativno izvršbo po teni zakonu opravlja obče upravno oblastvo. Kolikor ni določeno v poedinih predpisih kaj drugega, mora opravljati to oblastvo tudi izvršbe odločb drugih oblastev in javnopravnih oseb, ki se izvršujejo admini¬ strativno, če jim samim ne gre pravica za to izvršbo. Omenjena oblastva in javnopravne osebe se obračajo zaradi tega s poseb¬ nimi vlogami na izvršilno oblastvo. O lede pristojnosti izvršil¬ nega oblastva je smiselno uporabljati določbe tega zakona o> pristojnosti. 42 šemu in vestnejšemu izvrševanju zakona in predpisov o lovu služijo lovska društva. Lovska društva morajo pripadati Zvezam lovskih društev, a Zveze lovskih dru¬ štev se združijo v Osrednji zvezi lovskih društev kra¬ ljevine Jugoslavije. Zveze lovskih društev se morajo osnovati za vsako banovino, a Osrednja zveza lovskih društev v Beogradu. Za območje mesta Beograda izda odločbo minister za šume in rudnike na predlog Osrednje zveze lovskih dru¬ štev. Za eno banovino se sme priznati samo ena Zveza lovskih društev, za vse državno ozemlje pa ena Osrednja zveza lovskih društev kraljevine Jugoslavije. § 77. Zveze lovskih društev in Osrednja zveza lovskih društev so dolžne na zahtevo upravnih, ali sodnih ob¬ lasti dajati mnenja o vprašanjih glede lovstva, poobla¬ ščene so oblastvom podajati predloge za pospeševanje lovnega gospodarstva in celokupnega lovstva. § 78. Pravila lovskih društev kakor tudi Zveze lovskih društev odobruje ban. odnosno upravnik mesta Beo¬ grada, pravila Osrednje zveze lovskih društev pa odo¬ bruje minister za notranje posle v sporazumu z mini¬ strom za šume in rudnike. § 79. Zveza lovskih društev je dolžna sprejeti za člana vsako lovsko društvo, čigar pravila ustrezajo predpisom § 78. tega zakona. Ako Zveza katerega lovskega društva ne sprejme ali ga izključi, ima uprava dotičnega lov¬ skega društva pravico do pritožbe na Osrednjo zvezo lovskih društev. 43 Proti odločbi Osrednje zveze je dovoljena pritožba na ministra za šume in rudnike. § 80. Lovsko društvo nikakor ne sme omejevati svojih članov glede svobodne udeležbe pri dražbi lovišč. Radi zlorabe v tem pogledu se po tem zakonu kaznuje krivec kakor tudi oni, ki mu zavestno pomaga, da na¬ pravi zlorabo. § 81. Zveze lovskih društev in Osrednja zveza lovskih dru¬ štev so podvržene v svojem poslovanju razen nadzor¬ stvu rednih nadzornih oblastev tudi še nadzorstvu mini¬ stra za šume in rudnike ter so dolžne predlagati mu letno poročilo o svojem delovanju. Lovna statistika. § 82. Lastniki in zakupniki lovišč kakor tudi lovska dru¬ štva so dolžni, da radi zbiranja podatkov za lovno sta¬ tistiko predlagajo v dveh izvodih točen spisek vsakršne na njihovem lovišču v prejšnjem koledarskem letu ubite ali ujete divjačine kakor tudi druge predpisane stati¬ stične podatke. Ti podatki se predlagajo vsako leto naj¬ dalj do konca februarja občini, na katere ozemlju je njihovo lovišče, cdnono sedež društva. En izvod spiska pošlje občina državnemu statističnemu uradu, drugi iz¬ vod pa občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki zbere podatke za ves srez in jih predloži banu. Obrazce kakor tudi ostale odredbe za lovno stati¬ stiko predpiše minister za šume in rudnike s pravilni¬ kom. 44 Lovski sklad. § 83. Ban upravlja »banovinski lovski sklad«, ki se osnu¬ je v vsaki banovini in služi pospeševanju lovstva, dotič- ne banovine. Za pospeševanje lovstva na ozemlju vse države se ustanavlja pri ministrstvu za šume in rudni¬ ke »osrednji lovski sklad«. V banovinski lovski sklad se steka: 1. 10 dinarjev, kateri znesek se plača povrh držav¬ ne takse od vsake lovske karte po § 29. tega zakona, 150-— dinarjev pa od vsake lovske karte po § 30. tega zakona; . 2. 3% taksa, plačana o priliki dražbe občinskih lo¬ višč (§ 8.); 3. polovica denarnih kazni, prisojenih za prestopke po tem zakonu (poglavje VI.); 4. prisojene odškodnine za neupravičeno ulovljeno divjačino (§§ 87., točka 1. in 92.); 5. kupnina, dosežena s predajo zaseženega orožja, lovskega pribora in divjačine (§§ 26. in 95.); 6. donos lovnih dovolilnic (§ 102.), kakor tudi 7. morebitni drugi dohodki. § 84. Denarna sredstva v § 83. omenjenih skladov se ne smejo uporabljati za druge namene kakor samo za po¬ speševanje lovstva, lovsko literaturo, znanstvena razisko¬ vanja v področju lovstva, denarne podpore lovskim zve¬ zam in Osrednji zvezi, uničevanje škodljive divjačine., preprečevanje kužnih bolezni divjačine, prirejanje teča¬ jev za izobrazbo lovskega osebja in odškodnine za škod¬ ljivo divjačino po odredbah tega zakona. 45 " 8 \'% »d letnih dohodkov banovinskega lovskega skla¬ da se odstopi za osrednji lovski sklad pri ministrstvu za šumein'rudnike. Pravila o uporabljanju in upravljanju banovinskega lovskega sklada se predpišejo z banovinsko uredbo (čl. 90. ustave). Za osrednji lovski sklad izda pravila minister za šume in rudnike. VI. POGLAVJE. Kazenske odredbe. Kazni. § 85. • Z denarno kaznijo od 30 do 300 dinarjev ali z za¬ porom od 1 do 10 dni naj se kaznuje: 1. lovec, ki na zahtevo uradnih lovskih nadzornih organov ne pokaže lovske karte; 2... kdor se pregreši proti odredbam iz § 33. tega zakona; 3. kdor namenoma zaradi lova vodi psa v tuje lo¬ višče nli lovi v zakonito prepovedanem času s psi (§ 21.); 4. kdor pse namenoma ali po nemarnosti spušča v tuje lovišče ali kdor se pregreši proti odredbam § 39. tega zakona; 5. kdor proti predpisu iz 2. odstavka § 3. tega za¬ kona uporabi strelno orožje. § 86 . Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev ali z za¬ porom od 1 do 14 dni naj se kaznuje; L. kdor se pregreši proti odredbam iz §§ 25. in 26. izvzemši primer § 87., točke 2. tega zakona; 46 2. kdor lovsko karto proda ali jo odstopi drugemu v uporabo (§ 32.); 3. kdor izvršuje lov, a si vobče ni nabavil lovske karte; 4. kdor lastnika ali lovskega zakupnika ali onega, k-i lovi z njegovim dovoljenjem, neupravičeno ovira pri iz¬ vrševanju lova ali ga napada; 5. kdor pri gonji namenoma ubije divjačino, ki za to ni določena (§ 37.), poleg tega pa naj plača še od¬ škodnino po § 92.; 6. kdor neupravičeno ujame mlado zaščiteno divja¬ čino ali razdira gnezda in jemlje jajca iz gnezda; 7. kdor proti predpisu iz § 82. pravočasno ne pred¬ loži predpisanih podatkov za lovno statistiko. § 87. Z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev in z za¬ porom od 1 do 10 dni ali z eno od obeh dveh kazni naj se kaznuje: 1. kdor divjačino, zaščiteno z lovopustom, lovi med prepovedanim časom, odnosno kdor lovi v prepoveda¬ nem ozemlju, četudi na lastnem lovišču (§§ 10. in 97.), poleg tega pa naj plača odškodnino po § 92. tega zakona: ako to zagreši sam upravičenec, tedaj zapade vsa od¬ škodnina v prid banovinskemu lovskemu skladu; 2. kdor izda neresnično potrdilo o izvoru divjačine (§ 26.); 3. kdor divjačino, zaščiteno z lovopustom, lovi z zanjkami, mrežami, pastmi ali na drug nedovoljen na¬ čin (§ 21.), kolikor za to nima posebnega pooblastila (§ 20 .); 4. kdor prekrši odredbe § 14. tega zakona; 5. kdor prekrši odredbe § 80. tega zakona; 6. komur se dokaže, da je s prekršiteljem pod točko 1. tega paragrafa bil v sporazumu, mu služil kot gonjač ali mu pomagal na kakršenkoli način. . - 47 § 88 . Z denarno kaznijo od 150 do 1500 dinarjev in z za¬ porom od 5 do 14 dni ali z eno od obeh kazni naj se kaznuje: 1. kdor brez dovoljenja lastnika ali zakupnika lova vedoma lovi v njihovem lovišču, poleg tega pa naj plača za ubito divjačino odškodnino po § 92. tega zakona. 2. kdor se pri kršitvi tega zakona maskira ali lov¬ skemu nadzornemu organu zataji svoje ime ali navede napačno ime ali se mu upre z grožnjo ali s silo, koli¬ kor v činu ni zapopadeno katero težje kaznivo dejanje. § 89. Kdor zagreši kakšno drugo dejanje, ki ni navedemo v §§ 85.—88. tega zakona, ki pa je po tem zakonu pre¬ povedano. se kaznuje z denarno kaznijo od 30 do 1000 dinarjev. Višina denarnih kazni, predvidenih v §§ 85.—89., se lahko zniža ali zviša radi izpremenljivih ekonomskih prilik z banovinsko uiedbo (čl. 90. ustave). § 90. Poleg kazni, predvidenih s tem zakonom, se mora izreči razsodba: 1. na izgubo ujete divjačine v primerih: § 86. točke 1., 3. in 6.. § 87. točke 1., 2. in 3. in § 88.; 2. na zasego lovskega orožja in pribora, s katerim je bilo dejanje izvršeno, v primerih: § 86. točke 6,, >? 87. točke 1. in 4. in § 88.; 3. na odvzem lovske karte v primerih, navedenih v §§ 28. in 29. tega zakona. § 91. Obsodbe po tem zakonu izreka obče upravno obla- stvo prve stopnje, v čigar področju je bilo kaznivo de- Janje izvršeno. Ako je bilo kaznivo dejanje zagrešeno v področjih več oblastev, je pristojno ono obče upravno oblastvo prve stopnje, ki mu je bilo dejanje najprej pri¬ javljeno. Kaznovanje po predpisih tega zakona ne ovira pre¬ ganjanja po kazenskem zakoniku. Odškodnina. § 92. Poleg kazni, predvidene s tem zakonom, se prekr sitelj obsodi v korist oškodovancu, da za vsak primer ubite, poškodovane ali ujete divjačine plača na račun odškodnine vrednost enega živega primera enake div¬ jačine po ceniku. Za divjačino, ki je bila določena za razmnoževanje ali kakšnemu drugemu posebnemu na¬ menu, se predvideva v ceniku posebna vrednost. Cenik o odškodninah se izda ter z ozirom na izmen¬ ljive lovne in tržne prilike izmenjuje z banovinsko uredbo v smislu čl. 90 ustave. Na področju onih banovin, ki so navedene v § 98. kakor tudi v poslednjem primeru § 87., točke 1. tega za¬ kona, se vplačana odškodnina steka v banovinski lovski sklad. Lovskemu upravičencu, ki ni zahteval odškodnine po 'tem zakonu pred upravnimi oblastvi, ostaja pravica, da toži krivca pred rednim sodiščem. § 93. Kadar prejme obče upravno oblastvo prve stopnje prijavo ali samo izve za kakšno kaznivo dejanje po tem zakonu, uvede po službeni dolžnosti brez odlaganja po¬ stopanje. K razpravi se poleg prijavitelja in obtoženca pozove tudi lovski upravičenec. § 94. Ako se proti zakonu pregreši več oseb skupno, jam¬ čijo solidarno za povračilo škode. 49 § 95 . V razsodbi radi kaznivih dejanj, ki se kaznujejo po tem zakonu, se vedno izreče: sodba glede kazni (§§ 85. — 89. in 103.), sodba o zasegi divjačine, orožja, lovskega pribora in odvzemu lovske karte (§ 90.), o odškodnini (§ 92.) kakor tudi o stroških postopanja. Zasežene reči, kolikor se ne morejo uničiti, se prodajo v korist banovinskemu lovskemu skladu. Natančnejše predpise izda minister za šume in rudnike s pravilnikom. vii. poglavji:. Prehodne odredbe. § 96. Banovinski svet odloči v smislu čl. 90. ustave z bano¬ vinsko uredbo o tem, kdaj in na kakšen način se pred¬ pisi I. poglavja tega zakona, po katerih se lovska pra¬ vica na občinskih loviščih daje v zakup, uporabljajo tudi na onem ozemlju v njihovih banovinah, na katerem je po dosedanjih zakonih pravica pripadala državi. § 97. Na ozemlju banovine, na katerem je po dosedanji!) zakonih pripadala lovska pravica državi, imajo lastniki neprekinjenega zemljišča v smislu §§ 4. in 15. tega zakona pravico, zahtevati pri pristojnem občem upravnem ob- lastvu prve stopnje, naj se jim zemljišče izloči kot za¬ sebno lovišče in vnese v kataster lovišč. § 98. Dokler ne bodo po odredbah iz § 96. tega zakona ob¬ činska lovišča oddana v zakup, sme na področju banovin izvrševati lov samo, kdor ima poleg lovske karte, pred¬ pisane v § 27- tega zakona, tudi še posebno izkaznico, zvano »lovno dovolilnico«. 4 50 § 99. Na področjih banovin, omenjenih v § 98. tega zakona in za čas tamkaj označen, ne morejo dobiti lovske karte niti lovne dovolilnice osebe, ki niso člani katerega lov¬ skega društva, organiziranega v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije (§§ 76. in 105.). § 100 . Lovne dovolilnice na teh področjih izdajajo obča upravna oblastva prve stopnje za dobo enega leta. Lovna dovolilnica se izda: L za lov v področju sreza; 2. za lov na področju banovine; 3. za lov na področju več banovin. Lovna dovolilnica ne daje pravice do lova v pod¬ ročjih, kjer so lovišča oddana v zakup, tudi ne na izloče¬ nih lastnih loviščih (§ 97.), kar mora biti navedeno v lovni dovolilnici. Natančnejše odredbe o lovni dovolilnici predpiše minister za šume in rudnike s pravilnikom. Vsi predpisi tega zakona, ki se nanašajo na nošenje lovske karte, na dolžnost njenega pokazanja lovskim nad¬ zornim organom kakor tudi na kaznovanje radi prepove¬ dane uporabe lovske karte, veljajo tudi v pogledu lov¬ ne dovolilnice. § ioi. Lovne dovolilnice ne morejo dobiti razen oseb, na¬ štetih v § 28. tega zakona, tudi ne čuvaji državnih, ob¬ činskih, vaških in samostanskih gozdov in posestev na področju sreza, v katerem službujejo. § 102 . Obče upravno oblastvo prve stopnje vodi poseben spi¬ sek o lovnih dovolilnicah. Dohodki od lovnih dovolilnic gredo v banovinski lovski sklad (§ 83.). 51 § 103. Na področju banovin, navedenih v § 98., kakor tudi za tamkaj navedeni čas, je dovoljeno prodajati divja¬ čino samo osebam, ki se morejo izkazati z lovno dovo¬ lilnico. Prekupci divjačine in vsi oni, ki pripravljajo div¬ jačino za jed in prodajo v javnih lokalih, so dolžni na zahtevo oblasti povedati osebo, od katere so divjačino kupili. Kdor se pregreši, se kaznuje po § 86-, točki 1., lega zakona. Lovno-policijske odredbe iz II. poglavja tega zakona se morajo smiselno uporabljati tudi za te kraje. § 104. Na področjih banovin, omenjenih v § 98. tega zakona, kakor tudi za tam označeni čas, se predpisi tega zakona o povračilu škode ne uporabljajo, izvzemši za splošno škodo po predpisih § 92. tega zakona. Te odškodnine gredo v banovinski lovski sklad (§ 83.). § 105 . Sedanja Osrednja uprava zveze lovskih društev kra¬ ljevine Jugoslavije v Beogradu vrši začasno posle, dolo¬ čene s tem zakonom za Osrednjo zvezo lovskih društev kraljevine Jugoslavije (§ 76.). prav tako obdrze tudi ob¬ stoječe Zveze lovskih društev v Beogradu, Ljubljani, No¬ vem Sadu, Sarajevu, Splitu in Zagrebu svoja dosedanja področja in posle Zvez lovskih društev, dokler se v posa¬ meznih banovinah ne osnujejo s tem zakonom predvidene banovinske zveze Banovinske zveze morajo najdalj čez 3 leta od objave tega zakona predložiti pristojnemu banu svoja pravila v odobritev. Kakor hitro se posamezni banovinski zvezi odobre pravila, postane uradna samostojna zveza v smi¬ slu § 76. tega zakona. Minister za šume in rudnike obvesti takoj, ko stopi ta zakon v veljavo, banske uprave kakor tudi upravo mesta Beograda, katera Zveza lovskih društev se v njihovem 4 « 52 področju smatra začasno za uradno Zvezo lovskih dru¬ štev, ki ji pripadajo funkcije po odredbah tega zakona. § 106. Na področju banovin, navedenih v § 98. tega zakona, sme ban izdati potrebne prehodne naredbe glede števila in področja lovskih društev v poedinih krajih. § 107. Zemljišča veleposestev, ki so po zakonu o agrarni reformi odvzeta in predana v posest interesentom agrar¬ ne reforme, združi obče upravno oblastvo prve stopnje z občinskimi lovišči, kjer ta obstoje, po uradni dolžnosti v roku 3 mesecev po uveljavljenju tega zakona. Zakupnik občinskega lovišča je dolžan, da za tako pridobljeno po¬ vršino plača sorazmerno povišano zakupnino (§ 7.). Pri uporabi tega predpisa se mora postopati smiselno po od¬ redbah iz § 5. in § 13., odst. 2., + ega zakona. Ako zaradi združenja zemljišč, navedenih v 1. od¬ stavku tega paragrafa, z občinskim loviščem veleposest¬ niku ne bi. preostalo 200 ha nepretrganega zemljišča, se tudi to zemljišče združi z občinskim loviščem. § 108. Obstoječi lovni rezervati (pridržki) na tujem zem¬ ljišču ostanejo v veljavi, vendar se novi rezervati ne morejo več ustvarjati, razen na državnih posestvih. Na zahtevo lastnikov obremenjenih zemljišč se lovni rezervati na tujem zemljišču lahko odkupijo. Način odkupa in dolo¬ čitev višine odkupnine se uredi z banovinsko uredbo (čl. 90. ustave). § 109. Lovni rezervati na tujem zemljišču se smatrajo v vsem za izenačene z lastnimi lovišči v smislu § 4. tega zakona. Lastnik lovnega rezervata odgovarja za lovsko škodo po lovu kakor tudi za škodo po divjačini po pred- 53 piših tega zakona, toda uživa tudi polno zaščito, ki po tem zakonu pripada lastniku izločenega lovišča. § no. S tem zakonom se ne izpreminjajo roki obstoječih zakupnih pogodb, odobrenih po ob*em upravnem ob- Jastvu prve stopnje. Ta odredba ne velja za lastna lovišča, navedena v odstavku 2. tega paragrafa. Lastna lovišča, ki nimajo pogojev po § 4. tega zakona se brez odloga priključijo občinskim loviščem v smislu § 6., odst. 3- tega zakona. Sicer veljajo tudi za obstoječe zakupne pogodbe predpisi tega zakona. § lil. Po odredbah dosedanjih zakonov izdane lovske karte veljajo do 31. decembra 1932. brez posebnega doplačila k taksi. VIII. POGLAVJE. Zaključne odredbe. § 112 - 1. Glede ureditve odnosov, ki je v tem zakonu v smislu člena 90. ustave pridržana banovinskim svetom (§§ 3-, 8., 11., 17., 22., 24., 37., 39., 75.. 84., 89., 92.. 96. in 108. tega zakona), se za ozemlje uprave mesta Beograda pooblašča minister za šume in rudnike za izdanje uredbe z zakonsko veljavo. 2. Kjer se omenja ban in banovinski sklad, se za področje mesta Beograda razume upravnik mesta Beo¬ grada in »Lovski sklad uprave mesta Beograda«. 54 § 113. Ta zakon stopi v veljavo z dnevom objave v »Službe¬ nih novinah«, obvezno moč v posamezni banovini pa dobi istočasno z banovinsko uredbo, s katero se uravna¬ jo lovski odnosi, navedeni v 1. odstavku § 112. tega za¬ kona, odnosno na področju uprave mesta Beograda isto¬ časno z uredbo, izdano po ministru za šume in rudnike. Banovinske uredbe se morajo izdati najdalj v roku 6 me¬ secev po objavi tega zakona. Z dnem, ko stopi v veljavo ta zakon, prestanejo v do- tični banovini, odnosno na področju uprave mesta Beo grada veljati vsi dosedanji zakoni in predpisi o lovu sa- kor tudi odredbe drugih zakonov, kolikor nasprotujem odredbam tega zakona. V Beogradu, dne 5. decembra 1931. čuvar državnega pečata, minister za notranje posle Aleksander s. r. Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik 1. r. Videl in pritisnil državni pečat Predsednik ministrskega sveta, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. P. R. Živkovič s. r. I I I \ NfiRODNR IH UNIVERZITETNA KNJI2NICA V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle sledeče leposlovne knjige: Conan Doyle-Mulaček: Pozna osveta. De¬ tektivski roman broš. Din 25—, vez. Din 30— Jack London: Morski vrag. Roman broš. Din 20—, vez. Din 30—• Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20—■, vez. Din 26-— oba dela skupaj broš. Din 40—, vez. Din 46— Ouida: Kneginja Zurova. Roman broš. Din 30—, vez. Din 35— Ouida: Farnmor. Roman broš. Din 28—, vez. Din 35—• P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman broš. Din 28—, vez. Din 35—• Claude Anet: Arijana. Roman broš. Din 24—, vez. Din 32— Clara Viebig: Babja vas. Roman, vez. Din 32—■ Al Jennings: Pesnik in bandit. Roman, vez. Din 35— J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mladino v petih slikah broš. Din 10— Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Ve- Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. TISKOVINE vsehvrsLirgmke, uradne,reklam- ne,časopise, knjige ,več6an VBpnmiiisk hitra in percmil TISKARNA MERKUR L1UBI1ANA,GREGORČICEVASt-23 5e?2 5-5l^jdagram:7lskarnaJlkfkur. V TISKARNI MERKUR izhajajo med drugimi: SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave Dravske banovine TRGOVSKI LIST strokovno glasilo za trgovino, obrt in in¬ dustrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja celoletno Din 180'—, mesečno Din 15’—