103. številka Ljubljana, v petek 6. maja 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 b. — Za tuje {dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vposUjatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila se plaCoje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h,.Ca so^trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah 8t. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari. i? Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. ii Narodna tiskarna" telefon št. 85. Jasna beseda. m. Kranjska industrijalna družba je največje industrijalac podjetje v naši kronovini. Na delavskih mezdah iz plača vsak mesec 200000 K. To je ogromna svota. Ves ta denar ostane doma, dobe ga kmetje za svoje pridelke, trgovci, obrtniki, gostilničarji, cddajalci stanovanj itd. itd. Zavod, ki odšteje deiavcem na mesec 200.000 K, to je gospodarski faktor prve vrste, to je pri nas že moralična in materijalna velesila. Pri nas jo dosti ljudi, ki imajo 0 moči in o veljavi industrijaine družbe še jako meglene, uprav mla-deniske nazore in si domišljajo, da je v gotovih slučajih treba le energično nastopiti in industrijalca družba bo parirala, kakor dijaček v šoii. Kako napačno je to mnenje, se vidi prav sedaj. Zadnji štrajk je prav jasno pokazal, k aku se industri-jalna družba zaveda svojo meči. Izjava ravnateljstva v »Laib. Ztg.cc so čita. kakor manifest k a k e ga petentata. Tako doslej ta družba se nikdar ni govorila, a ta samozavest, ki nič dobrega ne obeta: je posledica zadnjega štrajka. Nikar se ne vdaj*jmo iluzijam. To je najnevarnejše, kar moremo storiti v naših razmerah. Industrijalca družba je nemška. Ves ogromni kapital te družbe ao zložili Nemci, de loma Nemci iz rajha. Industrijalca družba je bila ž« popolnoma na kantu, ko je prišel baron Bom iz Beroiina in jo je prerodi!. Tedaj je bila velika nevarnost, da se tovarna sploh ne napravi na Kranjskem. Zdaj stojita dve veliki tovarni, na Savi in n& Ja-vorniku, a Slovenci nimamo r.a to družbo pr*v nobenega vpliva, kajti ne ena delnica ni v slovenskih rokah. Res da etoje podjetja industrijalce družbe na Kranjskih tleh, ali 1 ikar pezabiti, da stoje na tleb, ki so privatno imetje te družbe in da je družba v ovojih podjetjih absolut-nejša gospodarica, nege car samotržec v veliki Rusiji. Io Če bi se družba postavila na stališče, da sploh nobenega Slovenca ne sprejme v delo, je ni moči na svetu, ki bi ji to mogla braniti. Večkrat se čuje mnenje, da sprejema družba slovenske delavce samo zato, ker so cenejši od tujih. Dozdeva se nam, da je to napačna sodba. V kolikor smo se mogli informirati, niso delavske mezde v drugih avstrijskih torarnah nič večje, ponekod p<% celo slabše, kakor na Savi in na Javorniku. Sicer pa proti tarifom po katerih plačuje tovarna, menda ni ugovorov in so bili delavci nejevoljni le, ker so — radi nove uredbe tovarne in lastno manje sposobnosti — na Javorniku manj zaslužili, kakor njih tovariši na Savi. Sicer se pa. z g i s v o skozi zid nikjerveč ne p ri d e. Socialni demokratje imajo najmogočnejšo delavsko organizacijo in so edina stranka, ki se more lotiti velikega štrajka. In še socialni demokratje dostikrat ničesar ne opravijo. V departamentu Nord so Štrajkali premogarji in steklarji in propadli so, dasi teorijo socialisti iel francoske parlamentarce večine in d&si so imeli Miilerandn kot zastopnika v ministrstvu. Kaj so vse nemški socialisti storili za štraj-kujoče delavce v Kr mitschsu in kaj so dosegli? Koliko se trudijo sedaj socialisti v takczvanenn Ruhrgsbiet in kako brezuspešen je ta trud! Moč kapitala je pač kolosalna. Dokler so bili samo delavci organizirani, je bil štrajk igrača, dandanes pa so orga-niiirani tudi delodajalci in zato je Štrajk postal sredstvo, po katerem se poseže le v najobupnejšem položaju, le če je delavstvo dobro organizirano, kakor je socialno demokratično. Lahkomiselno uprizorjen štrajk je hudodelstvo na delavcih. Umeje se samo ob sebi, da no benemu podjetju ni prijetno, če na sU:i9 štrajk In če pside do k r,fl ktov, saj ima škodo in silne težave, ali pomisliti je treba, da v slučaju, če že pride do boja, je podjetnik v tisočkrat prijetnejšem položaju, kakor delavec Le denimo, da bi se savski in javorniški delavci ne bili udali. Ravnatelj Luokmann je bil pooblaščen, zapreti tovarno če treba za več mesecev. Cela vrsta eksistenc bi bila uničenih in izostal bi bil ves dohodek— torej ogromna svota — ki živi toliko ljudi. To bi bila prava katastrofa — a nihče bi je ne bil mogel preprečiti, ker nima nihče tako moči. In če bi bila tovarna poklicala nemških delavcev iz tujih krajev, bi btlii nesreča še večja. Alpin-ska montanska družba je na Koroškem in na Štajerskem zaprla več svojih fužin in odpuščeni delavci le Čak*jo, kje bi dobili zaslužka. Luck-mannu je bilo treba le s prstom migniti in prišli b". biii delavci i a Ait-h'^na, varovali bi jih žandarji in vojaki, slovenski delavni bi bi'i cb kruh in nemški element bi bil gospodar v gorenski dolini. Luckmann je imel vsa potrebna pooblastila tudi za ta korak, a ga ni storil, ker so st» dela?ci prej vdali, in kdo ve, Če ne tudi zato, ker je videl, da je v nastalem boju v^aj n&rndno-napredna stranka zavzela pravično stališče. Naše stališče pa je bilo to: Glejmo, da se ohrani s tovarna bb a na Savi in na Jesenicah dobro razmerje. Če gremo v boj proti njim, je malo upanj** ivj. zmago, zakaj moč podjetja je velikanska in družba nam l&hko silno škodo stori v narodnem oziru. Že doslej je rada sprejemala nemške delavce in politično delovala v prid nemštva. Mi smo poskrbeli za sloveaske šole, da nam naraščaja ne ponemčijn, in če bomo v prijaznem razmerju s tovarno, se ta ne bo spuščala v narodne boje, bo sprejemala slovenske delavce in ■e bo klical. vujcev. Naš cilj mora biti, da ► pravimo v tovarno dar največ Slovencev — tako 00 tovarna v splošno in v narodno korist, a ta cilj se doseže samo s tem, če se goji prijazno razmerje s tovarno. Zaradi tega smo tudi pri zadnjem štrajku zavzeli st&hšoe, ki nam ga je I narekovala pravičnost in čeprav j so nas tuintam kričači psovali in je ta ali oni grozil, da pohodi naš list, smo vendar prepričani, da smo si za delavoe in za narodno stvar pridobili resnično zaslugo. Vojna na Daljnem Vztoku. O bojih na reki Jalu. Po poročilih iz Londona je bil najijutejši boj oi> reki Jalu tretji dan, ko so se Rusi in Japonci biii za posest vasi Lizaven in Kusan, kateri so Japonci zasedli. Eden bataljon sibirskega strelskega polka in dva oddelka 10. ta 12. pehotnega polka so dobili ukaz, s topovi pod poveljstvom, polkovnika Linda napasti Japonce in jih pregnati iz omenjenih vasi. Dva bataljona japonskega gardnega polka, katerim je baje Mikado ob ljubil, da se prva pošljeta v boj, sta se Ruscm postavila nasproti in se borila z največjo trdovratnostjo. Navzlic temu so se morali Japonci umakniti, ker so Rusi neprestano nanje s'reljtli s topovi. Ko sc Rusi vdrli v vasi se je vnel boj na življenje in smrt, mož proti mežu. Po ljuti borbi ee je Rusom posrečilo zavzeti to važno pozicijo. V vaseh so našli množico ranjencev in ubitih in izredno mnogo streliva in pučk. Ker so Rusi aa vseli to važno točko, so Japoncem zaprli na tem mestu pot, da niso mogli dalje prodirati. Iz Petro^rada se preko Berolina poroča, da je general Kuropatkin izrecno ukazal, da se naj resno ne ovira Japoncev na prehodu preko reke Jaiu, ampak da se naj ruska armada polagoma umika pred sovražnikom proti severu. Kakcr pa je razvidno iz poročila generala Kašta-linskega, je ob reki Jaiu poveljujoči general Sasuiič proti volji generala Kuropatkina njemu zapovedal, da naj prične boj s sovražnikom, dasi je bil ta v velikanski premoči. General Kuropatkin je vsled tega baje silno ozlovoljen in ae je brzojavno pritožil pri carju proti postopanju generala S&BuliČa. Rusi koncentrirajo sedaj svojo glavno vojno silo pri Fengvančengu in pričakuje se, da bo se tukaj v nekaj dneh vnela velika bitka. Rusi utrjuje svoje pozicije z največjo hitrostjo. Na tis: Če delavcev in vojakov gradi železnico iz Liaojanga v Fengvančeng; razen 60 km je že cela železniška proga dogotovljena, da že po njej vozijo vlaki. Zatrjuje ee, da je sam Kuropatkin že na potu b 30000 možmi v Fengvangčeng, druga poročila pa pravijo, da ostane Kuropatkin še nadalje v Liaojangu in da je te dni odposlal večjo armado v Fengvančeng, ki bo popolnoma zadostovala, da se bodo Rusi z uspehom mogli boriti z Japonci. »Daily Exprees« javija iz Seula, da ima general Kuroki namen, v nekaj dneh znova napasti Ruse. Izgube v japonskih polkih, ki so jih imeli v bojih na reki Jalu, se nado-meste z moštvom reservne armade, ki se nahaja v Koreji. Kuroki hoče Ruse napasti, predno jim dojde pomoč iz Liaojanga; kot temelj nadalj-nih svojih operacij si je izb al Fengvančeng. Izpred Port Arturja. Rusko brzojavno agentstvo poroča iz Port Arturja, da še japonska vojna eskadra neprestano križari t bližini pristanišča, valed Česar se pričakuje, da bo skero zopet napadla Port Artur. Kakcr srno že včeraj poročali, so imeli Japonci 12 brander-jev, s katerimi so hoteli zapreti izhod iz pristanišča. Deset parnikov bo Rusi potopili, dva pa sta se umaknila, ker so Japonci uvideli, da vgled neprestanega ruskega streljanja itak ne morejo izvršiti svojega namena. Parniki so imeli 2000 do 3000 ton. Po privatnih poročilih o zadnjem napadu na Port Artur je bil boj izredno ljut. Vse obrežne baterije so bile v akciji. Branderji so ee bližali pristanišču v treh oddelkih. Prvi paroik se je potopil med navdušenimi klici moštva, ki je vsako rešitev odaionilc. Japonci, kateri so pri LI STE K. Sp i ornim . . . Spisal N e h 1 j u d o v. Po ulicah so drdrale težke ko Čije in motile mučni večerni mrak, ki ee je tiho in skrivnostno priplazil nad mesto . . . Po ulicah je bilo prazno . . . Svetilke so tupatam le težko zmagovale gesto meglo, vsled česar je bilo temno daleč naokrog. Ivarj j stepil iz veže na ulico. Sapa mu j« zapihala v obraz in kaplje, nastale iz megle, so porcsile njegovo obličje, da je nervozno potegnil z rokavom po obrazu . .. In odbite! je ckozi temne ulice, hodil je najrajši po bližnjicah, in kmalu dospel do parka, v katerem je podnevi vse šumelo, — a sedaj je Mio tiho, samotno, in zdelo se mu je, da plava v težki megli bleda smrt, pozdravljajoč trume ljudi, prihajajoč mimo . . . Ivan je obstal. Pred njim je stala hiša visoka in lepa . . . Znana mu je bila dobro, saj ni prvič stal pr^d njo in tudi notri je bil že neštetokrat ... A danes se mu je zdela lepša in veličastnejšn. Okna so bila danes večja in lepša . . . Žarela so kot nebo v večerni zarji in v tem žarenju so se razločile temnejšo pege . . . Bili so ljudje, stoječi ali sedeči blizu oken. Ko je take stal nekaj časa, se približa k njemu temna postava, ki ga zbudi iz misli. Prime ga za rame, pogleda ▼ obr«z in reče: O, Ivan, kaj pa tu? Bog te živi! — Pa ne čakaš morda koga drusega ? V zadnjih besedah je bilo nekaj čudnega . . . Zadnji dve je prijatelj čudno govoril, da se je Ivan na nekaj spomnil . .. Da bi odvrnil sum, hitro odgovori: O, nikogar ne čakam, le premišljujem ali bi šel gor ali ne. Danes mi je tako čudno . . . Nič nisem pri volji, vse me jezi . . . Ah pusti pusti vse drugo, danes je prva letošnja veselica, pomisli prva? Pusti vse drugo če ti je morda kaj prišlo na misel, saj se taka stvar ne pokvari . . . Boš videl, kaj bo vse danes. Jsz pričakujem posebnosti, ki se ne vri povsodi . . . Toliko jih gotovo še ni bilo nikdar. Kar za menoj ali bolje pred menoj. Danes nikakor ne moreni, Emil, mi je tako slabo. Opraviči me pri tovariših. Mogoče, če bo^e bolje, da putem pridem. Torej te pa pustim, pa Če le moreš, pridi k nam. Na svidenje! Stisnila sta si ro>■ -_• in Emil je izginil hitro skozi vrata po stopnioah v dvorano. Ivan pa je nekoliko postal in gledal za njim. Potem je pa sedel tako, da ga nikdo mimo prihajočih ni opazil . .. Iz dvorane se je začula godba, ki je začela svirati nekatere komade. Toda on se ni zmenil za godbo, ne za šum in ploskanje, temveč se zatopil globoko v misli . .. Bilo je pred letom, ravno v tem času ... On je priš«?l ravno v to mesto in hodil r -dno b tovariši k zabavam . .. In tu je zapazil prvič nje, tu je videl prvič Anico . . . On je bil mlad, prvo ieto v e*u žbi in veselje do življenj?* bralo se mu je na obrazu in iz vsakega migljaja .. . Nikdar še ni Čutii v sebi one strasti, ki ji pravimo ljubezen. Bil je bolj san? svoj in ni ee dosti brigal za ženske . . . Toda danes je bilo drugače. Sedel je v bližini nje ... Vedno jo je po strani opazoval ... Tudi ona ga je gleda-a . . . In gledal jo je vedno in vedno in ni ee mogel ločiti od nje. Kot bi ona to čutila, ni odvrnila pogleda od njega . . . Oi takrat se je začelo zanj novo življenje. Okusil jo prvič v življenju slast ljubezni, slast pn;ve ljubezni. .. Ves večer je plesal ž njo in govorila sta mnogo, mnogo; sam se ni mogel drugi dan spomniti kaj . . . In hodila sta po hodniku dolgo skupaj, ko bo se drugi zabavali v šumni družbi . . . Malo po tem času sta se sesla na samotnem kraju in on ji je prisegel zvestobo. Nihče ga ni fliiš« , le ona in tiha noč . . . • * Ivan se je zdrznil. Nekdo ga je prijel za ramo in rekel: »A'i ti je slabo ?« Da, slabo mi je. za*o sem tu! Prijatelj je zmajal z glavo in rekel: Tu se preh'adiš, pojdi rajši v posteljo! Skoda, škoda! I«an je pa odšel v tiho noč. 8*1 je v !epši del mesta, kjer so bile samo vebko in lepe hiše. Pred eno ae ustavi . . . Visoka okna so bila razsvetljena . . . Tukaj notri je ona, a tu na cesti sem jaz. Pa kaj zato! Jhz sem se rešil, oni je pa vjet . . . Danes še šumi godba, a jutri bo šumelo morje življenja in ona se b> topila v tem morju gorja . . . Videl som jo sam na svoje lastne oči ... V taki noči je bilo ... Š!a je * tolpo pijanih, ravno ko je odšel on po opravkih ia dežele . . . Jaz sem prost in svoboden. zaigrala je na novo godba, on pa je odhitel po mračnih ulicah, nekako veselih korakov na svoje stanovanje . .. plavali na obal, se baje niso hoteli udati in so bo branili s samokresi. Včeraj so došle iz angleškega in japonskega vira vesti, ki so javljale, da se je Japoncem pri zadnjem napadu vendarle posrečilo zapreti izhod iz luke. Koliko je verjeti tej vesti, se lahko presodi iz dej stvs, da so se doslej še po vsakem japonskem napadu na Port Artur širile vesti, da je bil Port Artur za ▼zet, da so ga Rusi zapustili in zažgali, ali da se je Japoncem vsaj posrečilo zabarikadirati izhod iz pristanišča. Te vesti so se doslej z matematično rednostjo ponavljale, a so se še vselej izkazale kot popolnoma neresnične in neutemeljene. Mislimo, da se ne motimo, ako trdimo, da je tudi ta vest, kakor vse poprejšnje, — neresnična. Iz Tokija se poroča, da se Japonci, ko so jirn Rusi potopili bran-derje, niso umaknili izpred Port Ar-turja, ampak so pričeli utrdbe in mesto z vso močjo bombardirati in da so bombardma nadaljevali v torek in sredo. Podrobnosti o boju niso znane. Iz Petrograda se poroča, da je došla iz Port Arturja vest, da je japonsko brodovje še vedno usidrano pri Liaočanu. V Pitsevo so pripluli japonski transportni parniki, da bi izkrcali vojaštvo. Namestnik Aleksejev se je včeraj dopoldne odpeljal iz Port Arturja in odšel na carjev ukaz k aktivni armadi. Poveljstvo mornarice je prevzel admiral Vitheft. Tudi veliki knez Boris se je odpeljal. Niučvang v japonskih rokah? Iz Vejhajveja je došla zopet vest, da je Niučvang padel v japonske roke. To pot so ga Japonci pod generalom Jinkavom ( ? ) napadli s kopnega in so mesto zasedli po ljutem boju z Rusi, ki so se pa morali umakniti že z ozirom na to, da branijo železniško progo pred Japonci. Tem poročilom pa se celo v Londonu ne verjame in se naglasa, da bi se morali Japonci vsekakor preje na kakšnem drugem mestu izkrcati, predno bi mogli na kopnem napasti Niučvang. To se pa dosedaj še ni zgodilo, da bi se bili Japonci izkrcali na kakršnemkoli mestu polotoka Liaotong, ergo je tudi napad na Niučvang na kopnem — izključen. Napad na Niučvang, odnosno na pristanišče Inkov z morske strani je docela verjeten, s suhega pa je ped sedanjimi okolnoBtmi skoro — nemogoč! Bitka na morju pred Gensa-nom? »Lokalanzeiger« v Berolinu poroča iz Pariza, da je tjakaj dešla vest, da so v ponedeljek 2. t. m. ruske in japonske križarke trčile v bližini Gensana druga na drugo in da se je vnel ljut boj. V Gensanu se je aHšalo strahovito gromeuje topov. Japonoi kupujejo ladje. Po poročilih iz Berolina je ja ponska vlada poslala na Nemško agente z nalogo, da nakupijo več parnikov. Sprva niso agentje mogli napraviti nobene kupčije. Sedaj se jim je pa posrečilo nakupiti v vojne svrhe osem parnikov od severno nemškega Llovda. Odločilna bitka na vidiku? »Central News« v Londonu je dobil brzojavko, da so Japonci pro drli že 24 angleških milj od Kiu lienčenga, kjer jih je usta vila velika ruska armada in jim zaprla pot proti L i aojangu. Odločilna bitka se bo pričela vsak Ireno t e k. Ruski častniki na potu na bojišče. Včeraj so odpotovali na Daljni Vztok poveljnik tihomorske eskadre podadmiral Bezobrazov, njegov ad-jutant Ugrimov, poročnik Dobrovol-Bki in stotniki Stecenko, Klado in Kerber. Vsi ti častaiki so prideljeni admiralu Skridlovu v službovanje. Zaplenjena torpedovka. Angleška vlada je v torek v Nevrcastlu zaplenila torpedovko, ki se je gradila v ladjedelnici na Tyni, ne da bi se vedelo, katera vlada je ladjo naročila. Ker se je vlada bala, da bi bila torpedovka določena za eno ali drugo od vojujoČih se sil in bi iz tega nastal kak konflikt, je ladjo raje konfiscirala. Admiralski svet je dal vsa angleška pristanišča in vse obrežje skrbno preiskati, ako se ne nahajajo kje kake sumljive ladje. Prot rusko gibanje na Kitajskem. Portarturskemu listu »Novi Kraj« se poroča iz Vafantjana, da rovarijo podkralj Jua^čikaj in general Ma in drugi dostojanstveniki neprestano proti Rusiji. Po mestih in po deželi se namenoma širijo napačne vesti o japonskih zmagah in o hudobnih naklepih Rusije proti Kitajski. Namen te agitacije je, da bi se Kitajci naščuvali proti Rusiji in da bi se postavila Kitajska na japonsko stran in pomagala Japoncem v vojni preti Rusom. Parlamentarni položaj. Dunaj, 6 maja. Posl. princ Liechtenstein je rekel na nekem shodu, da dr. KOrberju ni več do tega, da bi pobijal obstrukoijo; nagodbo z Odrsko bo izvedel enostavno s § 14. Odrska gotovo sprejme nagodbo na tak način, ako se ji od-kažejo večje ugodnosti, kakor je sur taksa na sladkor. Dunaj, 6. maja. Parlament r: komisija mladočeškega kluba se je posvetovala včeraj o predlogih nemških strank glede dnevnega reda. Komisija vitraja pri tem, da je obstrukoijo ustaviti le proti izpolnitvi znanih njihovih zahtev, pa tudi potem samo v prilog spremembi poslovnika. Dunaj, 6. maja. Zadnje dni so se obnovila posvetovanja voditeljev »Slovanske zveze« z načelnikom češkega kluba glede spremembe parlamentarne taktike. Slo se je za to, da bi Cehi pri gotovih predlogah gospodarske vežnesti obstrukcijo izločili. Posebno ao dalmatinski poslanci poudarjali, da se začnejo razprave o trgovinskih pogodbah in železniških predlogah. Čehi pa so baje izjavili, da ukazuje že parlamentarna čast, da vztrajejo pri obstrakciji. Vsled tega se je baje »Slovanska zveza« začela oddaljevati od Cehov, Češ, da obstrukcija gospodarskemu programu zveze ne more nič koristiti. Kronski svet, Budimpešta, 5. maja. Danes se je vršila v kraljevem gradu 8*/i ure trajajoča ministrska konferenoa pod cesarjevim predsedstvom. Pred konferenco so imeli dolgo posvetovanje: oba ministrska predsednika in finančna ministra. Ministra grofa G o-luohovvskega je sprejel cesar v daljši avdijenci. Skupni proračun se ni še nikoli tako težko sestavljal kakor sedaj. Baje so se diference glede proračuna že davno poravnale, sedanje konference se sučejo le okoli vprašanja za razno pokritje. Iz Srbije. Belgrad, 5. maja. V diploma tičnih krogih se govori, da razen angleškega poslanika je tudi za nemškega poslanika dvomljivo, ali se vrne v Belgrad. V Berolinu in Londonu so namreč užaljeni, ker je rekel kralj Peter ruskemu poslaniku, da je zarotniško vprašanje rešil le zato, da izpolni caru željo. Položaj v Maoedoniji. Sofija, 5. maja. Vladno glasilo »Novi Vjeka piše o srbsko bolgarskem dogovoru, da je srbska naklonjenost temu dogovoru pokazala, da so začeli tam kot tukaj spoznavati, da je blaginja balkanskih držav le v njihovem vzajemnem postopanju. Ko se pokažejo dobri sadovi sedanjega gospodarskega dogovora, nudilo se bo politično sporazumljenje samo ob sebi. Sofija, 5. maja. Zastopnik notranje macedonske organizacije, dr. Tatarčev, pravi, da se svet pusti preslepiti z bolgarsko-turškim dogovorom. Turška izvaja reforme tam, kjer je v to prisiljena, na način, da ni pri tem prikrajšana. Takoj v začetku je spravila Bolgarijo v zadrego, ki z vsakim dnevom narašča. Tudi iz pomiicščenja je nastala nova za drega. Učitelji se ne smejo zopet nameščata, trgovci ne dobe več kre- dita, vsi ostanejo kompromitovani in a tem brez kruha. Preostaja jim le dvojno: ali se izseliti, ali pa oditi ■opet v gore k vstaškim četam. Bolgarska vlada mora vsled dogovora a Turško zasledovati in izganjati vstaše in begune. To bo imelo aa posledico, da se pojavi vstaja v Bolgariji sami. Ako bo nesrečno mace-donsko prebivalstvo uvidelo, da so bile prazue njegove nade, da bi posredovanje velesil položaj zboijšalo, potem začne zadnji obupni boj. Za tak boj je že danes vse pre skrbijeno tako, da lahko vsako uro napoči. Male kadre vstaŠkih čet, katerim se pridruži v potrebnem trenotku celokupno prebivalstvo, ki more nositi orožje, 80 razstavljene povsed v gorah ter Čakajo le na signal. Trajno pomirjenje bi se do seglo le tedaj, ako bi se poverila dežela kristjanskemu guvernerju. Papež protestira. Rim, 5 maja. Vatikansko glasilo »Osservatore romano« potrjuje vest, da je papež poslal protest franooski vladi, ker je predsednik Loubet obiskal brez papeževega dovoljenja italijanski dvor. Enak protest so dobile tudi druge drŽave po nunoiaturi, s katerimi ima Vatikan zveze. Imenovani list pravi, da je bil papež k temu primoran (?), ker je biia sv. stolica zelo hudo žaljena (?) na svojem ugledu in na svojem pravu (?). Bivši naučni minister Nasi. Rim, 5. maja. Zbornica je danes ugodila zahtevam državnega pravdništva, naj se izroči poslanec in bivši naučni minister Nasi sodišču. Istočasno pa se je tudi raznesla vest, da je Nasi pobegnil iz Rima in najbrže tudi iz Italije. VValdeck-Rousseau. Pariz, 5. maja. Bolezen bivšega ministrskega predsednika \Val deck Rousseau-a se je tako shujšala, da so ga morali na jetrih operirati. Operacija se je sicer posrečila, vendar ni upanja, ker so zdravniki dognali, da ima raka. Odškodnina za ponedolžnem zaprte. Beroiin, 5. maja. Državni zbor je sprejel v drugem posvetovanju za konski načrt glede odškodnine za nedolžno prestani preiskovalni zapor. Svobodomiselni in socialni poslanci so zahtevali še dalekosežnejše določbe, a njihovi predlogi so bili odklonjeni. Vstaja v nemški Afriki. Beroiin, 5. maja. Dosedanji vrhovni poveljnik Leutweio poroča, da so se vstaši začeli pomikati nazaj v Otjiamaniombo, kamor jim sledi major GotoofT s svojim oddelkom. Naprej je poslal za konjenike izvežbane in oborožene domačine. Hererosi so imeli v dveh spopadih pri Oganjvi in Oviurabi velike izgube. Dopisi. Izza temnih dni. {Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Koncil v Lyonu, kjer se je Rudolf Habsburški podvrgel papeštvu, je bil največji uspeh papeža Gregorja X. Zadovoljen se je odpravil na pot v Rim in prišel 18. decembra 1276. do Flo-rence. To mesto je bilo izobčeno in prokleto in zato bi papež ne smel stopiti na mestna tla. Toda reka Arno je bila tako mogočno narasla, da ni bilo moči, potovati naprej. Papež je moral prositi Florentince za gostoljubnost. Preklical je izobčenje in prekletje in šel v mesto. Prebivastvo ga je krasno sprejelo in papež je dvignil svojo roko in je to prebivalstvo blagoslovil. Ko je papež mogel nadaljevati svoje potovanje, ko je prišel pred mestna vrata, je zopet dvignil svojo roko in Florencijo novic izobčil in preklel. To je prizor, ki nad vse dobro karakterizira srednji vek in pri tem je pomisliti, da je bil Gregor X. Še eden najboljših papežev! Papež ni prišel do Rima, obolel je na potovanju in umrl v Arezzu 10. ja-nuvarja 1276. Earol d'Anjou je skušal doseči, da bi postal papež mož, ki bi delal po njegovi volji, in je tudi dosegel svoj namen. Gregorjev naslednik je postal Inocencij V., rodom Francoz. To je bil prvi dominikanec, ki je dosegel papeško krono. Novi papež je bil tako poslušno orodje Karola d' Anjou, da je celo z Rudolfom Habsburškim prišel v nasprotje in se je celo Rudolf Habsburški pripravljal na vojno proti papežu. Toda Inocencij je 22. junija 1276., šest mesecev po izvolitvi, umrl. Karol d'Anjou je bil tedaj slučajno v Rimu in kot rimski senator je imel pravico nadzorovati konklave in močno vplivati na kardinale. Hotel je po vsi sili spraviti na prestol sebi vdanega človeka. Konklave je bil v Latcranu. Karol d'Anjou je dal okna one dvorane tako zazidati, da bi mogel le kak vrabec priti skozi odprtino. Osem dni so se kardinali prepirali. Karol d'Anjou je naposled skrbel, da so njemu nasprotni kardinali dobivali samo kruha in vode, med tem ko so francoski kardinali dobivali vsega dovelj. A vendar ni zmagal. Izvoljen je bil Italijan, Hadrijan V., ki pa že 39 dni po volitvi v Viterbu umrl. Po dolgem boju je bil sedaj izvoljen papežem Ivan XXI., rodom Portu-giz, a tudi ta je umrl že čez nekaj mesecev, namreč IG. maja 1277. Zdaj je nastal nov boj za papeško krono. Karol d' Anjou je napel vse sile, da bi bil izvoljen njemu vdan papež. Volitev se je vršila v Viterbu. Meščani so kardinale kar zaprli v mestno hišo in jim povedali, da jih ne izpuste, dokler ne bo izvoljen novi papež. Sele zdaj je nehal prepir med kardinali in izvoljen je bil Nikolaj III., sin znamenitega rimskega senatorja, in najvplivnejši ter najizobraženejši med kardinali. Ivan Kajetan Orsini, sedaj Nikolaj III. je služil osmim papežem in pri sedmih volitvah papežev imel odločilno besedo. Nikolaj III. je bil krepak značaj in ker je njegova rodovina igrala v rimski cerkvi veliko vlogo se je čutil kakor kak kralj. Vere ni imel dosti, a priznati se mu mora, da je svojo domovino res ljubil in sovražil tujce, zlasti Karola d'Anjou. Dasi je Nikolaj III. le nekaj let vladal, je bil vendar njegov ponti-fikat jako pomemben. Nikolaj HI. je sklenil z Rudolfom Habsburškim konkordat, s katerim je bila ustvarjena državnopravna podlaga papeževi državi in dosegel je, da je Rudolf Romagno, ki je bila last nemške države, prepustil papežu. S tem je Rudolf dosegel, da je bil kronan kot cesar in obvaroval Nemčijo velikih vojn in zamogel ustanoviti svojo dinastijo. Veliki gibelin Dante mu pa ni mogel odpustiti, daje ] „vrt države" in „vdoveli Rim" prepustil papežem. Na drugi strani se je papežu posrečilo, da je Karola d'Anjou, ki gaje smrtno sovražil, potisnil nekoliko na stran. Vzel mu je namestništvo v To-skani in ga prisilil, da je odstopil kot rimski senator, potem pa 1. 1278. izdal za Rim novo znamenito konstitucijo, s katero je pač pripoznal svobodo volitve a si vendar zagotovil velik vpliv na rimsko republiko. Nikolaj III. je dosegel veliko uspehe. Toda na njegov značaj meče jako temno senco — njegov nepotizem. Zbiral je kar mogoče denarja in imetij in s cerkvenim premoženjem pomagal svojim sorodnikom do bogastva in do sijaja. Tudi sam je živel kakor kak starorimski imperator in ves kristjanski svet je moral plačati troske. Dante je tega papeža kot simonita obsodil v pekel in sodobna kronika pravi, da je Nikolaj III. svojim sorodnikom ustvaril Zion: Aediticavit enim Sion in sangui-nibus. Nikolajev načrt je bil, poleg pa-pežke in sicilske države ustanoviti v Italiji se dve kraljestvi, Lombardijo in Toskano, in ti dve kraljestvi podeliti dvema netjakoma. Čim je bila cesarska moč razbita iu cerkev „svobodoa" se je začela korupcija. (Dajje pnh.) Ispod Krima. Iz naše ižanske fare so namenjene tri devioe Marijine družbe v — Rim. Stare in izkušene ženice trdijo, da bodo kmalu tja došle, kajti vsa znamenja tako ka žejo. Dve cerkveni pevki itak že ne morete več na kor. Cvet in sad Marijine družbe je torej očiten. To pa ni nič kaj nenavadnega v današnjih časih — »spas« je le, da si je »ober-devica«, ki je 28 let stara, izbrala za svojega »Šocelna« — lGletnega fantiča. Fant je pa ree korajžen? No, pa vse je mogoče! Ah se ni pred par leti pripetil podoben slučaj pod Golovcem tam v Rudniku? Glejte no, lGletnega mežnarčka so ondotm fajmošter in njegovi podrepniki v »Domoljubu« in nemara tudi v »Slovencu« še hvalili, da je »fest« fant, gorji od vsakega vojaka, ko je zapeljal župnikovo kuharico — 34 let staro .devico. Kdor zna pa zna, glavna reč je le —, da fant ni far. Ali ni to »Špas«? Za poč'i! Našega mladega Ižanca naš dr. Mauring najbrž ne bo hvalil za njegovo junaštvo, ker mož ima v zadnjem času drugih skrbi Črez glavo in nima časa se pečati s takimi »špaai«. Njemu roji vse kaj drugega po glavi — kar pa bolj akrbi — kakor pa nesreče Ma rijinih devic in nekateri njegovi opazovalci zmajujejo z glavami ter pra vijo — da bo hudo zasmrdelo, ako se dr. Mauringu sitni položaj na boljše ne obrne. Krimska megla. Iz Gradca. Josip Lavrič, več letni učitelj na deški mestni šoti Ferdinandeum v Gradcu, je dne 22 m. m. v Spletu na Dalmatinskem na-gloma umrl. Rodom iz Lukovice pri Brdu je služil več let v svoji domovini, dokler ga ni«o neugodne razmere prisilile, taiato zapustiti in na tujem, v nemškem Gradcu, sprejeti službo, katero je mnogo let na za dovoljnost strokovnjakov opravljal in tudi slovenskega učitelja na zavodih nadomestovai. Vedno je bil narodnjak in ud izvenakademične podružnice sv. Cirila in Metoda, kar je velikega pomena v Gradcu. Ko je svojo bolehavo, ljubljeno ženko, virtuozinjo na glasoviru, 22. februvarja s smrtjo brez potomstva nagioma izgubi), je pričel bolehati in tugovati ter šel na neodločen dopust, da ae okrepča in potolaži, v domovino, v Ljubljano, potem v Gorico in v Primorje, potem pa dalje. Srčna kap ga je v Spletu na slavjanski zemlji usmrtila. Lahka mu bodi narodna zemlja in častni spomin! Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. maja. — Stavka na Javorniku in na Savi. Ravnatelja Luckmann in Trappen sta že v »Laib. Ztg«, izjavila, dasta v se z a h t e v e delavcev odklonila in da jim nista ničesar drugega obljubila, kakor splošen par* don. To je tudi rečeno v slovenskem oklicu, ki se je razde.il med delavce in to je tudi rečeno v popravku, ki ga je »Slovenec« moral sinoči priobčiti. Ta popravek je »Slovenca« hudo spekel, saj je ž njim grdo postavljen na laž. Zato si je naročil protiiz-javo in spisala sta jo župnika Zabu-koveo in Košir, ki sta se sploh pri tem štrajku odlikovala kot — dvorezna uožs. Delavci, ki tema dvema tičema kaj verjamejo, bodo Še več krat tako obsedeli, kakor pri mino lem štrajku Ta dva fajmoštra trdita v protiizjavi ravno nasprotje tega, kar trdita ravnatelja Luckmann in Trap-pen. Mislimo, da ne Do nihče niti trenotka dvomil, kje je iskati resnice. Luckmann in Trappen pravita, da razeu pardona nista ničesar obljubila Moža gotovo vesta, kaj sta govorila, in verjame se jima lahko, saj ri-s k i r a t a eventuvalno nov štrajk. Fajmoštra Z*bukovec in Košir ne riskira t a ničesar, ako trdita nasprotje, da, če bi priznala resnieo, bi delavci st-le prav spoznali, kako i I a j i h ta dva možaka s celo L ' likalno stranko za norca imela in goljufala — in zato s t pać pomagata, kakor vesta in znata. Mi pa le pravimo: Ubogi delavci, ki ne spr«vidijo grdobij klerikalne strank*! — Koncert „Clasbene Matice". »Glasbeni M*ticau priredi v soboto, dne 14. m u, i. i k a v veliki dvorani »Narodnega doma« koncert na korist penzijskemu fondu! — Čaatno kolajno aa štiridesetletno zvesto službo*-*« !e je dobila hišna Ana Kalinsek — Izžrebani porotniki za drugo porotno zasedanje. Glavni porotniki: Arko France, trgovec in posestnik v Postojni; Avčin France, trgovec iz Trnja; Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem; Bratina Anton, posestnik in mlinar iz Ustja pri Vipavi; Čarman Gašper, posestnik v Skofji Loki; Dec-nian Anton, tovarnar in posestnik, Del-Cott Gustav, c. kr. okr. glavar v pok. Domicelj Franc, trgovinski družnik, pragatin Ferdo, prodajalec glasovirjcv, vsi iz Ljubljane; Ditrich Anton, trgovec v Postojni; Dekleva Leopold, trgovec iu posestnik iz Britofa pri Senožečah; pl. Farkas Edvard, posestnik v Ljubicam; pl. Garzarolli Franjo, posestnik v Senožečah ; Globotschuigg Anton, gostilničar iu posestnik, Jeleuc Ivan posestnik in trgovec, oba v Tržiču; Kor-uiu Adolf, trgovec iu posestnik, Koren-can Ivan, trgovec, oba v Ljubljani; K sir Ivan, posestnik v Skotji Loki; Košmelj Josip, posestnik in mesar v Železnikih; Lavreučič Josip, užitnin-skega davka blagajnik, Leskovic Franjo, posestnik, oba v Ljubljani; Leveč Ivau, posest, v Velikem Men-gešu; Mathian Ivan, tovarnar v Ljub Ijani; Majdič Vincencij, veletržec v Kranju; Omejc Ferdo, dež. blagajne oficial, Prosenc Josip, zavarovalni re-prezentant, Putrich Anton, posestnik, vsi iz Ljubljane; Pintbach Josip, občinski predstojnik iu posestnik v Radečah; Repe Karol, posestnik na Mlinih; Rus Ivan, posestnik v Zagoricah; Sar-tori Ivan, ključar in posestnik v Radovljici; Tenente Rudolf, posestnik, Tonnies Viljem, tovarnar in posestnik, pl. Trnkoczv Ubald, lekarnar in posest., Zeschko Albert, trgovec in posestnik in Žužek Franjo, c. kr. nadinženir v pok., vsi Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Ablin Ivan, posestnik in gostilničar, Boegl Leopold, klepar, Ce-bular Alojzij, posestnik, Kregar Ivan, posestnik, Merala Franjo, barvar, Mi-helič Miha, sčetar in posestnik, PetriČ Jos., c. kr. vladni oticijal v pok., Traven Josip, nadučitelj v pokoju, Verbič Anton, posestnik, vsi v Ljubljani. — Zrelostne skušnje na učiteljišču. Pismene zrelostne rkusnje se priČno 16. t. m. in trajajo do 19. t m. Usmena matura ae prične 4. julija. Na vadnici se pouk konča 14. julija. — Gasilstvo iz LJubljane in okolice ima v nedeljo ob 7. uri zjutraj sv. Florjana maso v florjanski cerkvi, po maši pa sestanek v Hafner jevi pivarni na Sv. Petra cesti. Pri sprevodu k maši, od maše in pri sestanku bo svirala društvena godba Vstop sestanku je prost in vsakteremu dovoljen. — Povišanje cen za vož-ujo stavbenega materijala. Piše se nam: Tukajšnji, in deloma tudi okoiićanski vozniki in prevozniki bo im*li pred par dnevi shod, na katerem so sklenih povišati primerno vse vozne cene. Kot podlaga za nove cene vzela se je tarifa dunajskih prevoznikov. Vsem tukajšnjim prizadetim tvrdkam se je to zvišanje pismeno naznanilo ter zahtevalo, da se i/rečejo do 9 t. m, ako so zadovoljni z novimi cenami, ali ne. Prizadete ivrJke, večinoma stavbinski mojstri jo podjetniki, in pa posestniki ope-k rn, so sklenili soglasno, teh cen ne ~ d * ti in na dotične dopise ne dati odgovora. Pri razgovoru, katerega so mieli zastopniki teh tvrdk, se je poudarjalo, da greto zvišanje tarife na rovaš agitacije posameznih prevoznikov, in da so nove c«ne tako vi-Eoko nastavljene, da se resno o ist h rie da razpravljati. Tudi se je omenilo, da je čas za tako regulacijo cen Blabo izbran, ker so vsa podjetja za to sezijo stavbene in dobavne pogodbe že sklenila ter niso pri teh sklepih mogle računati z zvišanimi cenami. Sklenilo se je tore«, da ima vsak podjetnik si nabaviti svojo vprego ter tla se potem tvrdke po možnosti medsebojno z vožnjo podpirajo, ako bode uprizorjen kak štrajk. Prizadeti podjetniki se bodo dalje obrnili do mest nega magistrata kakor tudi do c. kr. okrajnega giavar^lva okolicr- ljubljanske s prošnjo, da omenjene oblasti čuvajo one voznike, kateri se agitaciji ne podvržejo, pri izvrševanju svoje fbrti, ako bi se kanilo istim staviti '-*ke aapreka, — Požar« Ivanu Biderju v Utiku v kamniškem okraju je zgorel v nedeljo hlev s kočo. Škode je 2000 K, zavarovan pa je bil samo 1000 K — Iz Tržiča se nam piše: V feredo 4 maja zvečer je odvedla burja dva polna tovorna vez* od skladišča * Tržiču na progo. Pri dištančni plošči sta voza zadela cb lokomotivo ■t, 1014/f, ki je prihajala v polnem tiru z Nabrežine. Voza sta se tslz-ktla na drobne kosce, lokomotiva pa ta njeno ostbje je le malo poškodovano. Vsled tega trčenja je bil desni hr zaprt do četrtka zjutraj do 8 ure. V$i vlaki so naredili znatno zvnudo. V'*k st. 1004 je prišel do distančne P!o4če v Tržiču aH je moral vrniti Qo Bivija in uotem po nepravem tiru »tziu do Ti žica. — Koncert društvene godbe se vrši jutri, v soboto, 7, in v nedeljo, 8. t. m., v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Začetek obakrat ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina vselej 20 vinarjev. — Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg št. 27, telefon številka 99. Od 22. aprila do 5. maja je dela iskalo 58 moških in 91 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 35 moškim in 94 ženskim uslužbencem, v 80 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 5. maja je došlo 1017 prošenj za delo in 991 deloponudb. V 548 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 krojač, 3 trgovski sluge, 2 dninarja, 2 koči jaza, 12 konjskih hlapcev. 1 mizarski vajenec; ž e n s k e: 1 špecerijska prodajalka, 5 šivilj, G natakarir, 2 gostilniški kuharici, 6 gosiilniškiti deklic, 2 or^žuišk) kuharici, 2 soba riet, 3 kuharice, 7 dekli* za vsako delo, 7 dekne k otrokom, 5 dekel za kmeisko delo. — Službe iščejo moški: 1 pisar, 2 vrtnarja, 1 računajoči natakar, 2 hotelski i*lu£i, 3 hišniki; ženske: več računajočih natakaric, več izurjenih prodajalk in začetnic, 2 aontcristinji, 1 bona. Posredovanje stanovanj mesečnih sob in letoviščnih stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamkn za odgovor. — Hrvaške novice. — Sestanka škofov ne bo v Zagrebu, kakor poreč* »Katolički list« Naj brž« so dobili škofje iz Rima ali pa z Duuaia migljaj, da jim tam ni ljubo, ako se drega v latinščino v cerkvi. — Nov samostauski red. Kralj je dovolil, da se smejo na HrvaŠkem naseljevati menihi Salva torijanci, ki so precej sorodni jezui-tem Ali je to prva posledic* »pre potrebne katoliške organizacije«? — Z groba narodnih mučenikov Petra Zrinskega in Krsta Frankopana so hrvaški dijaki, obrtniki in delavci poslali rojakom v domovino sledeči prošnji: 1. de. verni ideji dveh največjih hrvatskih sinov izvoiujete fzedinjenje razcepljene hrvatske domovine; 2. da se sveti ostanki mučenikov Petra Zrinskega in Krsta Frankopana čim-preje preneso v domovino, ki sta za njo dala življenje. — Zagrebški učiteljiščniki v Ljubljani. Včeraj so odšli zagrebški učiteljiščniki pod vodstvom ravnatelja Matice in štirih profesorjev na pouono potovanje. Pot jih pelje čez Maribor, Celovec v Inomost, od tam v južno Tirolsko in severno Italijo. Domov se bodo vračali preko Trsta, Postojne in Ljubljane. * Najnovejše novice. — Mavro Jokai, senijor madjarskih pesnikov in pisateljev, je umrl včeraj v Budapešti 80 let star. — Posl. Wolf — kavalir. Včeraj je bila pri dunajskem deželnem sodišču obravnava vsled tožbe ločene žene posl. Wolfa za alimentacijo. Žena zahteva mesečni prispevek 150 kron, mož ji pa ponuja 40 kron. Obravnava se je preložila. — Posledice železnica r-skega štrajka na Ogrskem. Pet uradnikov, ki so bili kot voditelji štrajka v zaporu, je prišlo včeraj k ravnateljstvu naznanit, da nastopijo službo. Ravnateljstvo pa jim je naznanilo, da so odpuščeni iz službe z dnem, ko so samovoljno zapustili službo. Trije teh uradnikov so iz Zagreba, dva pa z Reke. — Vatikan se je moral vdati. Kakor znano, so sorodniki kanonika Hlebaška tožili Vatikan, ki je dobil celo premoženje pokojnikovo. Papež se je tožbe ustrašil ter ponudil po svojem tajniku Hlebaškovim l/A milijona v poravnavo, kar so sorodniki tudi sprejeli. — Umrl je v Rerolinu Henrik Renner, ki je mnogo pisal o Balkanu. — Vohunstvo. Pri francoski trdnjavi Sochorv so prijeli nekega italijanskega rezervnega častnika, ki si jc delal načrte in beležke o utrdbah. — Kongres nemških obrtnih društev se je začel včeraj ua Dunaju. — Nevihto s točo so imeli dne 4. t. m. po Soluograškem in deloma tudi po Tirolskem. — Nezgoda na morju. Na potu iz Venezuele v Genovo se je potopila avstrijska barka „Marija Vecchia", vendar je moštvo s kapitanom vred rešil neki nemški parnik. Kapitan je pripovedoval, da sta se mu dva mornarja uprla, da nočeta več pumpati vode iz poškodovane ladje, ker itak ni upanja na rešitev, toda on ju je z revolverjem v roki prisilil k delu. Tri dni in tri noči se kapitan ni ganil s krova, kjer je priganjal mornarje k delu z revolverjem. ' Srečni ljudje. Na otoku Tristan da Cunha med rtičem Horn hi »Dobre n&de« v Atlantiškem oce snu se je naselil pred dobrimi 80 leti neki angleški podčastnik. Nje- govi potomci so ostali na skoraj ne pristopnem otoku ter se pomnožili tako, da šteje dandanes otok 76 duš Otok obišče le enkrat na leto angleška vojna ladja, in to je vsa zveza, ki jo imajo otočani z ostalim ave tom. Angleška vlada je hotela te prostovoljne samotarje preseliti v rodovitno Južno Affiko ter v ta namen poslala nekega uradnika po aredovat na otok. Toda ctofiani so izjavili, da so s svojim položajem popolnoma zadovoljni ter ga nočejo zamenjati. Otočani so pošten1, mirni in srečni. Na Tristanu da Gunha ne poznajo zločina. Na otoku mmajo denarja, ker se z njim ne bi dalo nič kupiti; nimajo pa tudi ne cer kve, ne poŠte, ne trgovine, ne gostilne, ne šole in ne postave. Vsak živi, kakor se mu dopade ter ni med njimi nobenega višjega. Vendar so otočani zelo inteligentni in močni. Nimajo pojma ne za oddaljenost od drugih ljudi ne z* štetje ča*a. ' Cesar Viljem o študiju modernih jezikov. Grof Jačini je bil kot italijanski poitaniški tajnik v Berolinu poseben prijatelj takratnega princa Viljema. Povodom svo jega potovanja p Italiji je nedavno cesar Viljem br%< javil svojemu prijatelju iz mladostnih let, naj ga pride na kolodvor počakat. Orof Jačini je prišel s celo svojo obiteljo. Cesar je vprašal mlajšega grefovega sina, kaj študira, in ko mu je ta odgovoril, da obiskuje gimnazijo, poizvedoval je cesar, ali se v italijanskih gimnazijah tudi uče modernih jezikov. Na gro-flčevo zanikanje je rekel cesar: »Kolika škoda!« ter pristavil, da bi se morali v vseh (?) šolah poučevati moderni jeziki, tudi ruščina, japonščina in kitajščina (?). • Japonski otroci. Japonsko imenujejo »otročji raja, in res je težko najti v kaki drugi deželi srečnejše in zdravejše otroke; kajti japonuka mati izkuša svoje otroke vzgojiti na najnavadnejši in najnaravnejši način. Ko je japonski otrok star 7 let, se vpiše v uradni zapisnik. Deklice dobivajo ime »Cvetka« ali »Solnčnt svit«, dečki pa »Tiger« ali »Kamen« Nikakor pa se ne zdi Japoncem lepo, ako d b otrok ime svojih starišev ali sorrdnikov. Nato sledi pojedina riža z rdečim fižolom. Japonski otroci ne nosijo nikoli povojev ali dtlgih oblek; ampak kakor njihovi stariši »kimonose«. Te imajo kratke rokave ter so ali iz svile, bombaža ali flanele. Pritrdijo se te obleke s pasom. Tudi nosijo otroci kovinske pl šč»ce z imenom svojih starišev in n;ih naslov, tako, da bo ne morejo izgubiti. Dalje nosijo otroci »Kinhaku« ali amulet iz svitlobarvanega damasta, ki naj jih obvaruje | r<*d vsako nesrečo. Na Japonskem ne poznajo otročjih vozičkov. Otroka nosi mati ali sestra na hrbtu in le v najboga tejših rodbinah počiva dete noć in dan na rokah varuhinje. Seveda se radi tega v najnižjih slojih matere zelo trudijo, da otroke čimpreja privadijo hoji ali vsaj pNianju po tleh. * Nekdo, ki bi rad postal vaški odvetnik« Neki Rok Lon-carević iz Piljenioe je poslal finančnemu ravnateljstvu v Požegi aledečo prošnjo: Podpisani prosi za dovoljenje, da bi smel v vaai P ljenic-* začeti izvrševati odvetniške poale za bagatelne prestopke pri okrajnih so liscih in pri kotarskih obla»tnij<*h, Ja v priv&tnih zadevah zastopa kmete. Zaradi tega prosim, da se mi naloži za tako dovoljenje davek v korist državi, in sicer toliko kot za navadnega obrtnika na deželi, ker sem siromak in na deželi ni dohodkov, temuč so le mali posli; ako bi pa slučajno dobil kako večje zastopstvo z večjo plač-*, obečam, da plačam od iste 10°/0 v korist države. Zaradi tega prosim velealavno kr. finančno ravnateljstvo, da bi čimpreje blagovolilo prošnji ustreči in dovo ljenje dati s 1. aprilom 1904 ter naložiti kolikor mogoče nizek davek za prvo leto; ako bo kaj upanja za dohodke, preloži s* Ubko oblačenje na prihodnje leto. Piljenioe, 14 sušoa 1904. • Dohodki francoskih podlistkarjev. Na Francoskem so romani, ki izhajajo kot podlistki v Časopisih, vedno bolj moderna literatura, ki pa tudi pisatelje pošteno preživlja. Že sloveči Ponson d u Terrail je zaslužil za svoje podlistke po 100.000 frankov ua leto. Xavier dcMonte-p i n ima razkošno hišo v Parizu in dve krasni vili v Canesu in Nizzi. Za vsak roman zasluži povprečno 70.000 frankov. J u 1 e s M a r y dobi tudi za vsak najneznatnejši svoj roman povprečno ♦10.000 frankov brez ponatisov. Romana „Roger Ia Honte" in „Le Regiment" sta mu prinesla 200.000 frankov. D'E n-nery je dobil za svoj roman nLe Re-mords d'unange" 70.000 frankov. Vsekakor boljši zaslužki kakor jih imajo podlistkarji na Slovenskem. • Kako Japonci ljubijo svojo domovino. Neki v inozemstvu Živeči Japonec je zaČuvši, da utegne priti do vojne med Rusijo in Japonsko, postal tako navdušen, da je pisal svoji ženi pismo s sledečimi naroČili : 1. Ako pride do vojne med Japanom in Rusijo, odreži si lase in jih prodaj. Tvojemu zgledu bodo sledile vse japonske žene in požrtvovalnost bode čedalje večja. — 2. V Času vojne bode treba veliko moči, vsled Česar bo trpela trgovina in industrija. Ako izbruhne vojna, odpusti vse posle iz službe, ljudje bodo dobili druzih služb dovolj, koder bodo potrebnejši nego tebi. S tem prihraniš precej denarja, da delaš sama; za denar, ki ga prihraniš, pa kupi vojne srečke. — 3. Ko prične vojna, začni tudi koj delovati. Pregovori odlične žene iu ustanovi skupno z njimi žensko društvo, katero bode vojakom vsestransko na uslugo, posebno pa z ženskimi deli. — 4. Sploh se govori, da je Japonska ubožna in da nima denarja, a brez denarja se ni mogoče vojskovati. Jaz pa pravim: „Ako je Človek varčen in pridno dela, potem se zamoremo proti Rusiji deset let bojevati." — Podobno požrtvovalnost za domovino bi si smeli želeti tudi drugod. ' Češka narodna požrtvovalnost. Nemški listi se jeze, ker j.ar milijonov Čehov v požrtvovalnosti za d*rod ne namene tako prekaša Nemoe. Tako naštevajo ti listi razne načine, kako čtške družbe nabirajo za šol»ko Matico. V nekem hotelu v Sadovi ima Češka družba v prid »Ma tioi« gramofon, ki |e doaed&j družbi že prinesel 53 K. Bilardui igralci v Kraljevem dvoru so lani v 8 mesecih nabrali za »Matico« 700 K na ta na« čin, da so igralci za vsak napačen sunek plačali gotovo globo. Tudi dogovorjene globe, stave itd. med člani rasnih omizij se stekap v »Matičino« blaorajno Nadalje ee zbira medovina in baker izstreljenih patron in kapic, ki se potem v velikih množicah prodajajo tozadevnim tovarnam v prid »Matici«. Po eeli deželi imajo učitelji navodilo, da prigovarjajo prodajanje in kupovanje »Matičnih« razglednic in samo o ietcšrrji Veiiki m<&: se je razprodalo 50000 teh razglednic. Nemški listi kltčejo: »Posnemajte!« Istotato kličemo tudi mi našim rodo-ljubkinjam in rodoliubom * Japonska cesarica — pesnica. Do sedaj se je mogla le Evropa ponašati, da ima v rumunski kraljici Elizabeti nadarjeno pesnico na prestolu. V zadnjem času pa se je zvedelo, da je tudi soproga japonskega vladarja izvrstna ptsnica. C?sar:ca je kakor njen soprog, navdušena poBpeše^ai&a midernrga duha. Z navdušenjem cpazuie novo smer na polju evropske poezi;* ter jo hoče vpeljati tudi v japonsko poezijo. Poleg Sada-Jakko tudi cesarica sama prdno prestavlja najimenitnejše proizvode evropske poezije v japonski jezik. Chassezara, japonski prestav-Ijalec Shakespearovih, Ibsenovih, Tolstojevih in Turgenjevih del, zelo visoko ceni pesniški talent j«»p rake cesarice. S^loh je cesarica zelo inteligentna m za znanost in umetnost zelo navdušena dama. Pogosto prihaja na tokijsko vseučilišče in druge učne zavode ter jih tudi gmotno podpira Jamstvo tramvaja. V Moskvi se je vozil bogati trgovec Baskirev s poulično železnico. Ker je nastala sredi pota neka zapreka pri vozu, moral je trgovec izstopiti ter si najeti izvošeka, ker bi sicer ne bil o pravem Času dospel na določeni kraj. Trgovec je vložil proti ieleznični upravi tožbo za povračilo voznega listka 1 kopejke in za pre-voŠčka 15 kopejk. Prva instanca je tožbi ugodila ter obsodila železnico na 16 kopejk odškodnine. Železnična uprava je vložila priziv, in 2 instanca je tožnika zavrnila. Ta pa se je pritožil na senat kot najvišjo sodno oblast, in sedaj Čaka zaradi načel vse radovedno, kako se ta nenavadna pravda izteče. * Bik — samomorilec. Kakor poroča »Podravac«, skočil je 25. m. m. v Virju neki bik v globok studenec. Žival ie bila splašena pa je v divjem diru pribežala iz Gjur-gjevca, v Virju pa menda zaradi žeje m vročine skočila v vodnjak. Dasi so ljudje takoj prihiteli, pretekli sta celi dve uri, preden so mogli izvleči bika iz 20 m globokega vodnjaka. Bik je dolgo česa ležal kakor mrtev na travi, a ljudje so ga pridno drgnili s slamo ter ga čez pol že zopet gnali proti Koprivnioi. Pri skoku v vodnjak se je precej ranil. * Perzijski sah ljubitelj mačk. Perzijski šah ima jako rad mačke. Ima jih najrazličnejših vrst iz raznih krajev, in med njimi se giblje njegovo zvezdnato veličanstvo vsak dan po več ur ter se ž njimi zabava. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj G. maja. V današnji seji poslanske zbornice sta bili po prečitanju interpelacij dve imenski glasovanji. Kdaj bo prihodnja seja, ni še določeno. Dunaj 6. maja Delegaciji sta sklicani na dan 14. maja Dunaj 6. maja. „Fremden-blatt" javlja, da se pri skupnih ministrskih konferencah, ki so se vršile pod cesarjevim predsedstvom ni doseglo por azum lj en j e gledekredi-tov za nove topove Dunaj 6. maja. Nemški dele-gatje so imeli danes dopoldne posvetovanje, na katerem so sklenili, da se polaste referata o Bosni in o Hercegovini, ki ga je doslej vedno imel kak Slovenec ali Hrvat, in da se pelaste predsedstva peticij-skega cd^eka, ki ga je doslej imel vedno kak Ceh Pravijo, da hočejo s tem doseči, da 88 v delegaciji izrazi „celokupni značaj monarhije". Slovanski delegatje so prcs'li Ja-worskega, naj skliče vse nenemške delegate, da se upro tej prepotent nosti Nemcev. Dunaj 6. maja. V cdseku za podpore po ujmah in nezgodah prizadetem krajem se je danes vnela ostra kontroverza. Grof Lamberg je češko obstrukcijo imenoval otročjo, nakar je dr. Šilenv reke1: (Je je češka obstrukcija otročja, potem je bila nemška obstrukcija pobalinska. 0 tem je bilo mnogo govora. Monakovo 6 maja. Znameniti slikar L e n b a c h je danes ob 4. uri zjutraj umrl. Rim 6 maja. Bivši minister Nasi je vzlic temu, da je bila njegova hiša pod policijskim nadzorstvom, pobegnil. Rusko-japonska vojna. Petrograd 6. maja. Iz Port Arturja se poroča, da se je včeraj tam prikazalo 1 2 japonskih b o j n i h 1 a d i j, ki se pa niso toliko približale, da bi jih dosegla kaka kroglja. Ob 4. popoldne so se tem ladjam pridružile japonske torpedov k e, na kar je vse brodovje ob 5. popoldne odplulo proti vzhodu. Krcg Port Arturja je bilo vse mirno. Petrograd (i. maja. Občna sodba je, da bo prihodnja bitka pri Fenhvančengu. Doslej je samo prva japonska armada v akciji. Petrograd 6. maja. Z ozirom na poročila, da se je s „Petro-pavlovskom" potopilo 12 milijonov rubljev, se uradoma razglaša, da je bilo na ladji kvečjemu tJO.000 rubljev. London 6. maja Uradno poročilo iz Tokio javlja, da so Japonci včeraj popoldne na polotoku Ljaotongu izkrcali oddelek svoje armade. Na katerem kraju se je zgodilo izkrcanje in koliko vojaštva se je izkrcalo, je tajno. London 6. maja. Verodostojna poročila javljajo, da imajo Rusi v Port Arturju 16.000 mož, v Dal-nem 6000 mož, v Fenhvančengu 12.000 pešakov, 80C0 kozakov in 6 baterij, južno od Mukdena in okrog Ljaojanga pa 70.000 m^ž. 0L5T *ikoro odwa|»la mm«e> kapljice, krogljic* in grančica delujejo drastično In s tam škodujejo organizmu. Nasprotno pa Selttdtua t i mituru trhn* >,,n t„ t'$,-j ,>ltj4l m t ml,t,,»'t' mm šMutitMjstoi vesti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po o povzetju. l G4-1 Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 2. maja: Mihael Verh, kaj2ar, 38 let, Tubercul. pulm. V hiralnici: Dne 3. maja: Ivana Prelc, kaižar hči, 31 let, Osteomalatia. — Pranja L^rca služkinja, 37 let, Tuberculu^is. V otroški Dolnici: Dne 3. aprila: Angela Sever, deTn¥čeva hči, 7 mes, Bronehitie chron. Uydrove žitni: ^r. ?Otl(M 6 h( po...*. 4 K SO h I, '..DOMACJ PRIJATELJ" Zahvala. Podpisani krajni Šolski svet in Šolsko vodstvo izreka slav. ravnateljstvu Kranjske hranilnice za podeljeno podporo v znesku 150 K najiskrenejSo zahvalo. Vodstvo ljudske šole na Turjaku Kraj,-.i šolski svet na Turjaku dne 6. m3ja 19C4. Josip Bergant Josip Schauta Šolski vodja. predsednik. Borzna poročila. Ljubljanslua „Kreditna banka" v LJubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 5 maja 1904. Salošbenl papirji. 4 2° o majeva renta . . 41T/8 srebrna renta . . 48/, avstr. kronska renta zlata 4e/0 ogrska kronska 9 zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske ft*/■ • # posojilo mesta Spljet 4*' m u Zadet boB.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 čeSka dež. banka k. o 4% ž. o. 41/t*7o zst. pisma gal. d. hip. b. 4*/s*/i PeSt- kom- ^- °* z 10°/0 pr...... A*/»% zast. pisma Innerst. hr. §*/»•/• h »i og1^ cen-dež. hr...... 4l Vo z Pis- °£r- niP- Dan* 4\,% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. » . • • g/-*/« obl. češke ind. banke 4° 0 prior. Trst-PoreC lok. žel. prior. dol. Žel. . ■ • 3«>'o ,1 inž. žel. kup. V, Vi 4Va° o avst. pos. za žel. p. o. . Srečk«. Srečke od 1. 1854 .... „ „ 18607, . . • „ „1864 .... tiZSivG ..... . zem. kred. I. emisije ogr. hip. banke . . " srbske a frs. 100 — n turske..... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške (1 ... Krakovske „ ... Ljubljanske ... Avst. rud. križa,, , . . Ogr. „ ii m . . Rudolfove „ ... Salcburške ., ... Dunajske kom. ... Den!('»'. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avetr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Živnostenske . • Premogokop v Mostu ;Brux) Alpinske montan .... PraSke žel indr. dr, . . . Rima-Muranyi..... Trbcvljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe CeSse sladkorne družbe . . Vnlnte C. kr. cekin...... 20 franki...... 20 marke....... Soverei^...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ DoJarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne o. maja 1904, Termin. Pšenica za maj 19 a „ oktober 1904 oktober . . maj 1904 . . 1 nenar Blago ! 9980 100 — S9 5B 9975 99-60 9980 11910 11930 97 90 €810 118*10 lia-30 100 — 100*75 1 100*25 10125 ! loo- 10O* - 100 50 101-50 100- 10025 100*- 10O-15 101*66 10265 10690 107*90 101 — 102 — 10050 101 — 10020 10120 10010 101*— 100 75 10175 98-50 99-50 100 — 29615 29815 101- 102- 195- _■_ 182 — 184*— 260 — 263 — 161 75 163-75 1 2?6 — 306 — 271 — 276 — 90- 95- 130 75 13175 2130 2230 465 — 476 - 80-— 84 — 77- — 8150 6S- 72 — 5325 5525 2915 3015 66- 71- RO — 504-- 514 — 79 75 8075 64025 64125 1603 — 1613- 64075 641 75 755 — 756 — 240-50 251- 618*- 626 - 410 50 411 50 1990- 2000 — 491 — 493'— 329- 332— 465-- 486- 152- 165 - 11-33 11*37 1907 1^*09 23*45 23.53 2.3-9^ 24* - 11725! 11745 9520 95-35 253-- 25310 4-84J 6 — 39Q _ Rž Koruza „ jM 1904 . . „ Oves „ maj 1904 . . Ff>U iv mm.. D S Vetrovi i 1-Jt.oo 5 9 KV. 736*3 88 ".1. j vzhod jasno 6 • 7368 45 al. s vzhod jasno 2. pop. 733 3 154 brezvetr. jaano SrfcKL.- {a . CarajjBanja temperatura: 9 01, ncr-Kale* 12*7° rvio'-rma v 34 urah : 0 0 rirr.. aan Tužnega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo naSo preljub-ljeno mater, sestro, teto in taščo, gospo 1320 Marijo Skrinar danes ob 8. uri zjutraj, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajni mučni bolezni, v 67. letu njene starosti poklicati k Sebi. Pogreb drage, nepozabne ranjke bode v soboto, dne 7. maja t. L, ob 5. uri popoldne iz hiša žalosti, Blei-weisova cesta St. 1, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. Predrago ranjko priporočava v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 6. maja 1904. Marija Eberl Hugo Eberl hči. zet. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje in podstrešja — se odda takoj na Dolenjski cesti „pri Ribču". Izve se istotam. 1308—1 rU Letniki 1881, 1892 do 1894 = se kupijo. = Vljudne ponudbe naj se pošiljajo knjigarni Ig. pl. Kleinmeyr & Fed. Bamberg. 1311 Proda se največja, enonadstropna liiša v Št. Vidu nad Ljubljano, ob državni cesti, oddaljena 5 minut od kolodvora, z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta št. 20; ustmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313-1 Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292—3 pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo pod ..zavarovalni potovalci" na uprav niŠtvo „Slov. Naroda". 921-10 V nedeljo, dne 1. maja 1904, sta se zatekla dva psa prepeličarja imenom Lord in Pluto. Oba sta rujava; na gobcu in nogab ter nad očmi svetlorujava. Posten najditelj se prosi, da ju odda proti visoki nagradi lastniku Franu Stupica, c. kr. notarju v Tržiču na Gorenjskem. 1225 u francoski cirkus Guillaume. Ljubljana, Latermanov drevored. Danes v petek, dne 6. maja 1904 «*» ni"i h-Life večer z bogatim, skrbno izbranim sporedom. Jutri v soboto, dne 7. maja 1904 1301 monstre predstva s finim sporedom. z odličnim spoštovanjem R. Guillaume, ravnatelj. I Zaradi preuredbe obrata se v Baši tiskarni cono proda: 1 cirkulacij ski cevni kotel, sistem Durr-Gehre, 39 m-knrilne vodne ploščine, 8 um. obratnega pritiska; 1 cirkulacijskl cevni kotel, sistozn Durr-Gelire, 34 m kurilne vodne ploščine, 13 atm. obratnega pritiska; 1 parni stroj, 25 konjskih sil, 1 parni stroj, 15 konjskih sli, oba z Rieder-krmilom; 1 dlnamo-stroj, Siemens & Halske za 70 ampere pri 160 voltih; 2 seselki za polnjenje kotlov, različne transmisije, prestave in jermenska kolesa. 1319—i Ig. pl. Kleiniuayr & Fed. Bamberg, „ANDRJPG3SON" (IznaJđllelJ P. Herrmami.aZjsrornJa Polmkava) je najboljše, vsa prifakovarsja prekašajoče nredfil%o za ra«# Ihh, katero ni n;kako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspebi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki znl»rnnl Izpittlanj«* lati In odntrnnl prn-l.«Je. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna prizna ii.i a Cena steklenice :* 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. klavna zalojta in razpošiljate v v ubijan I pri gospodu Vaso Petričid-u. V za I o pri imata tudi gg. U* Trn-ko«z}, A.nanr, K. S a rit v IjJiiIi-IJanl in g. A. Kant v 14ran|ti. Dobiva se tudi v i\orein menin % lekarni pri „Angelju". Preprodajalci popust. 12—19 Majhna hiša m vrtam v LJubljani ae kupi. 1306—i Ponudbe pod ,,St- R.11 sprejema upravnidtvo „Slov. Naroda". 1306-1 Prodajalka tobaka se sprejme. Več pove Ivan Modic, trgovec v Novi vasi pri Rakeku. 1305-1 Lepo meblovana mesečna soba! v Sodnifekllt nllfah 4» v I nadstropju s posebnim vhodom m*s *ta*fct«j»fl odda h tak emu gospodu. Pojasnila do 6. t. m. na Dunajski cesti štev. 9, II. nadstr, I. vrata na levo. Najnovejši, elegantno vezani in praktični i 4 je izšel. Cena 20 v., s pošto 30 v. PoSilja se le proti predplačilu Elegantne zalepke n šaljivo pošto. Cena 100 kom. 3 K. Ilobl se pri 1303-1 Ivanu Bonacu v Ljubljani. Lp stanovanje se takoj odda na Tržaški cesti št. 45 I. nadstropje. 1286 -3 Pod jako ugodnimi pogoji ae proda ŠOP Ml. Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 1302 1 Stanovanje s 3 sobami, predsobo, kuhinjo, kletjo in drvarnico v Slomškovih ulicah št. 23 se za avgustov termin odda mirni stranki. 1318—1 Poskusite pristni Varstvena znamka. Po okusn in zdravem učinku prve^ likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek in prebsvo. Daje dobro spanje. Lastnik: 5—1^ 3 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana, Vzorci se radovoljno da;e;o brezpl&čo^ Ces. Kr. avstrijske A državne žefezn-o C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljakn veijaven od dne 1. maja iyi_4. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iu2. kol. Pr-;0GA ČEZ TRBIŽ 01 12 2- in poc H m viak v Trbiž, Beljak, Cei.^vec. Prinammf utra, Inomost, Mocakuvo, Ljubno, čez Selztha! i Aussee, Solnograd, čes K'«^in-Reimnfc v Steyr, v L.nc, na Dun?., via Ar. . - 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pcntabel, Beljak, Celovec. Franzenafeste, Ljub Ducaj. čez Selzthal v Sojino -ad, Inomost, čez Kiein-Reifling v S:eyr. Line, Budejev;' Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsku čez Amstetten na Danai. — I 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabe! Beljak, Celovec. Ljubno, Seisthi Ducaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni via*w v Trbii, Beljak, Celovec, Frajizcnaie^: Ljubno, čez Selzthal v Sclnograd. Lend-Gastein, Zeli cb jezera Iccmust, Breger Cnrih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr. Line, Bud .n, Marijine va Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in 11. razr.>, Lipu^■>. na Dur.. čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trr.<5, Beljak. Franzenstedi^ Icv»rn Monakovo (direktni voz 1. in U. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V K0ĆEV Osebni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Tofpfeoe Kočevie. cb 1 5 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOJ V UUB LJAN0 juž. kol. PROGA IZ TRD12A. Ob 3. uri 23 m zjuirai osobni vlak z Dunaja Amstetten, Monakovc, Inomost (direktni voz I in II. razr. Soinograd, Franzensle?-. Lmc, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak — Ob 7. uri 1*2 m zjutraj ut"tui vlak is Trt — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Donaia 5ez Ajaiateiteti.PrAgo direktni \ I in II. razr.), Kar;ove vare, Heb, Mariju:© vare, Plzen, Budejevioe, S. uigraj Pariz. Genevo. Curi h, Bregenc, Inomost, Zeli cb jezera, Lend-Gasten;, Ljul 1 Smoter, Pontabel. - Ob 4 ari 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. S^izU Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Frar^zcDbftJiita, Pontabia. — Ob s. bjo* 4j zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, f 1, čez Selzthal : rograda in lncmoeta čez Kleic-Reiflirg iz Stevra, Licca, Budejevic, Piznia, Margimh va Heba, Francovih varov, Prage in Lipsfeega. — 1'ROGA 12. NOVEGAMfiSTA IN KOOEV. C>sobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Norega mesta m Koflevja, <. l> 2 xri :?2 m I>oldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob rf. uri 36 m zvečer i*tctako ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob /. uri 2H m ajatraj. ul uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer - Ob 10. ur 4*s m ponoči samo ob redeija' praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž ko! IZ KAMNIKA. Mcfi&n* viaki: On tf. jr; m zjutraj, ob 10. un ">9 m dopt.ludne, ob 6 uri 10 m zvč. Ob 9. uri 65 m ponoči sami nedeljah in praznikih. — čas prihoda in odhoda je oanačen uj areonjeevrej j;-*iem čs II je za t min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak čian ima po preteku petih let pravico do dividende. •vszsLjeaaaii&i. zavarovalna "tostiilszaL rr ^ra-gri. Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z lirskozi slovansko - narodno upravo. 3-52 V«a poJMniU daj«. Generalni zaatop v Ljubljani, ce-jrar pisarne ao v iastnej bančnej hiši r iiiiiaairiiiiiaiii iiiiaai iiii aaiMiiaii—aan iiinm Zavaruje poslopja in premičaine pi požarnim Škodam po najnižjih cenab Škode cenjuje takoj in najkulantr« < Uživa najboljši sloves, koder poslu 1 Dovoljuje iz čistega dobička iadau podpore v narodne in občn koristna namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavćar. Li&£Uiiiia in Uaa. „JSaroiiue Uakarue 36