Oredništuo in upnavništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
.STRAŽA“
Uhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z oredništvom se more govoriti mA dan od II.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
Št. 28.
V
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 8. marca 1911.
Barom lista:
Celo le to...............  i2	h
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Za trgovino in obrt.
Če pogledamo naš,o trgovsko-politično bilanco, vidimo, da se uvoz v Avstrijo vedno viša, nasprotno pa izvoz ne dosega tiste višine, katera bi bila potrebna, da bi se obdržalo ravnotežje. Radi .pomanjkljivega izyoza trpi samoumevno najprvo in največjo škodo veleindustrija in veletrgovina. Nujna posledica tega pomanjkljivega izvoza je pa tudi, da zadene malega trgovca in obrtnika razmeroma še večja škoda. Ker veleprodukcija ne more vsega izvažati, zato preplavlja doma vse trge s svojim blagom, in dela. s tem hudo konkurenco prej omenjenim malim trgovcem in obrtnikom,kajti ti ne morejo vzdržati boja, s takim konkurentom kot je veleindustrija in pa kapital.
Najbolj pa nas mora boleti, da naša trgovina ravno na vzhodu nima nie vspehov, ko je vendar vzhod že naravno vstvarjen za trgovski emporij naše trgovine. Pač pa izvoz v južne dežele narašča, posebno od leta 1906, ko se je sklenila avstrijsko-italijanska trgovinska pogodba. Od časa obstoja te pogodbe se je v Italiji izvišal izvoz le za 10%, pri nas j,a za 61%. To je pa samo posledica nepričakovanega razvoja ekonomskega prometa v Italiji. Ta je v zadnjih 25 letih narasel za dvojno število, namreč od 2.41 milijard na 4.97 milijard. Italijansko ljudsko gospodarstvo se je v zadnjih desetih letih bolj vzdignilo, kot pa prej v tridesetih.
Ta povoljni gospodarski razvoj temelji na pospeševanju domače paroplovbe in na gradnji brodo-vja. Brodovje je italijanski trgovini odprlo nove od-jemalne kraje in italijanski krogi odkritosrčno priznavajo, da bi brez brodovja ne dosegli takih vspehov. Od tega razvoja je naša monarhija enostransko profitirala, Med tem, 'ko se v zadnjem Času skoro nikjer drugje ni opažalo povišanje izvoza, je .narasel izvoz v Italijo skoro v dvojni meri, in sicer od 176 na 300 milijonov kron.
Žalibog so samo surovine, katerih' izvoz se je zvišal. Z ozirom na tvornfške izdelke ne moremo zaznamovati zvišanja. Ravno nasprotno. V tem oziru čutimo italijansko kogkurenco. Zvišanje izvoza se nanaša posebno na les (od 48 na 108 mik); celulozo, čutimo italijansko konkurenco. Zvišanje izvoza se na-kožuhe. To so vse produkti, katere rabi razvijajoča se italijanska obrt in industrija. Vprašanje je torej,
PODLISTEK.
Kajn.
(Črtica iz Italije.)
.,() mia belila patria!“ je vzkliknil veselo krepak, zagorel mož. Po dveh desetletjih je stopil zopet na domačo zemljo. Veselje, da vidi zopet ljubljeno domovino, ga je tako ganilo, da so se mu vsule solze iz oči ter močile ,črno, nepočesano brado.
.„O Lovro, kako veselo mi je pri srcu ■ “
Burno je objel svojega mlajšega tovariša, s katerim je skupaj izstopil iz doš.lega železniškega vlaka. Tamkaj onstran velikega oceana, v braziljskih pragozdih, sta se našla in kot rojaka sta se kmalu sprijaznila., V znoju svojega obraza sta si prislužila lepo svoto denarja, in sedaj sta se vrnila, v domovino, Bernard za,to, ker mu je hrepenelo srce po domačih gorah in tihi vasici, Lovrenc pa, ker ni hotel zapustiti svojega prijatelja.
„Da, da, ti si lahko vesel, Bernard. Meni ,pa nudi domovina samo še grobove, mojih domačih, med tem ko boš ti zqpet videl očeta in brata“, je vzdihoval Lovro.
Bernard se je zresnil.
„Kdo ve, kako me bodo sprejeli, če so se že znebili stare jeze?“
„Po dvajsetih letih? Ej, čas pogasi najbolj- divje sovraštvo. Poleg tega pa ni bila velfka-krivda, da so te spodili od doma. Takrat si bil še mlad in si imel vročo kri v žilah. Rega se je tvoj oče že davno spomnil in ti je odpustil.“
Bernard je zmajal z glavo.
„.Oče težko pozabi, da je dvignil sin proti njemu roko.“
„Ako bi se zgodilo vsled slabega nagiba, pač; ti si pa storil to, ker je hotel v svoji jezi tepsti tvojo mater.“
če nam tako zvišanje izvoza prinaša tisti dobiček,' kakor bi to mislil kak nestrokovnjak. Obrt in industrija niste pri tem nič pridobili in iz ekonomičnega stališča se mora dati izvozu izgotovljenih predmetov prednost pred izvozom surovin. Zato tudi italijansko časopisje z veseljem pozdravlja ta zvišani uvoz, ker koristi le italijanski obrti in trgovini.
In Avstrija? Ona izvaža surovine, med tem ko njena trgovina v inozemstvu, namesto najprej, hodi rakovo pot. Zato je nujna zahteva, 'da se naši trgovini in obrti otvori jo odjemalni kraji, pa naj to stane, kolikor hoče.
To je nas naučila pasivna trgovska bilanca in nenaravne trgovske zveze z Italijo.
Politični pregled.
Prihodnje delegaeijsko zasedanje.
V političnih krogih zatrjujejo, da se prihodnje delegaeijsko zasedanje prične dne 20. septembra in sicer na Dunaju. Zasedanje bo izredno kratko.
Nemci nasprotujejo narodnostni spravi.
Kakor poroča „Alldeutsches Tagblatt“, se je vršila v četrtek v Pragi slavnost Südmarke pod protektoratom bivšega ministra dr. Schreinerja. Potovalni učitelj Hoyer je pri tej slavnosti govoril:
„tSo med nami ljudje, ki premišljujejo o tem, kako bi' se dalo doseči sporazum s Slovani, vendar pa ne uvidijo, da s takimi revnimi frazami ne. morejo doseči sporazuma s češkim narodom, ker se mora, ta narod premagati in zasužnjiti. Nemški narod Še ni u-trujen od boja, nasprotno, najboljši nemški možje želijo, da bi pripravili svojemu narodu v nadatnjem zmagonosnem boju s Cehi popolnoma drugačno usodo, nego jo je imel dozdaj.“
Tako se pripravlja dr. Sehreiner s svojinu pristaši na bodoča češko-nemška spravna pogajanja.
Državni zbor.,
Poslanec dr. Conci je svojo predlogo o laški u-niverži kot poročevalec budgetnega, odbora dokončal, tako da se bo sedaj sprejela na dnevni red. Istočasno s tem poročilom se Bodo vložile dr. Kor o š č e-
„Uboga mati, takrat sen» jo videl zadnjikrat. Ti sam si mi prinesel vest o njeni smrti.“
„Njej je boljše, Bernard, bila je predobra za ta svet. Tako pravijo vsi v Colami ter pri stavi j a joj, da ji je Vincenc zabil v rakev žebelj.“
„Vincenc je moj brat, Lovro.“
..(Boljo bi bilo, da bi ne bil, zate in za vas vse. On je bil, ki je vjezil očeta, da $e je zavrgel.“
JKdo ve, Lovro, če je res tako. In če bi tudi bilo, odpustiti mu moram ter ga pomilovati: Revež je pohabljenec.“
„Zaznamovan od Boga, da. Ti si dober človek, Bernard, prav sin svoje matere. Pazi, da te ne bo pogubila tvoja dobrota, in sedaj se ločijo, naša pota. — Zdravstvu jT Bernard!“
JZ Bogom, Lovro, obišči me kmalu.“
Prijatelja sta si Še krepko stresla roke in potem ločila, Lovro je odšel po poti y Vsalsugano, med tem ko jo je krenil Bernard proti Golanu.
*
* * . '
Nastal je že mrak, ko je prišel Bernard do svoje rojstne hiše, .male gostilne na koncu vasice Col a-RO. Pred vrati je sedel grbast mož, majhne postatve, ter brusil nož za obrezovanje trt. Koliko je bil star, je bilo težko določiti, kakor pri ,vseh pohabljencih. Lice je imel grdo in razorano. Rodeči lasje so pokrivali glavo, sorazmerno preveliko za malo postavo.
Bernard je obstal nekoliko' korakov pred njim, in na obrazu so se mu zrcalili notranji občutki.
„Dober večer, Vincenc“, jo dejal s. .tresočim glasom.	.	1
Grbec. je.pogledal presenečen kvišku. Izpod košatih'obrvi je pogledal ostro došleca.
..Kdo ste ?“ je vprašal s hreščečim-gjlasom. „(Ne poznam vas.-“ :	■'	:	-
„Kaj; ali šeni se tako zelo 'spremenil,- da, ne poznaš več svojega brata Bernarda?“
Grbec je skočil kvišku, krčevito mu je stisnila pest trtni nož.
v i resoluciji glede veljave na zagrebški univerzi položenih izpitov v naši državni polovici, in radi vpeljave pripravljalnih odločb, da se zadosti visokošolskim zahtevam jugoslovanskega prebivalstva, Plojeva resolucija radi. ustanovitve slovenske pravne fakultete v teku desetih let ter Vukovičeva radi reciprocitete študij na zagrebški univerzi.
Kralj Ferdinand pri našem cesarju.
Dne o. t. m. je sprejel naš cesar bolgarskega kralja. Ferdinanda v avdijenci. Temu obisku se pripisuje veliko važnost, ker sp se sedaj baje razpršila vsa nerazumevanja, ki so zadnja leta vladala med Dunajem in Sofijo.
Zatrjuje se, da se je vršil ta obisk brez kakega posredovanja grofa Aehrenthala ali pa bolgarskega poslaništva. Oba dva faktorja sta, bila presenečeno, ko sta zvedela, da je bil kralj pri cesarju.
Skupen ministrski svet.
V Budimpešti se je vršila dne 5. t. m. skupna ministrska konferenca pod predsedstvom grofa Aehrenthala. Udeležili so se je ministri Schönasch, Georgi, Burian, Bienerth, Khuen in Hazay. Na konferenci se je razpravljalo o novem brambnem zakonu.
Turški prestolonaslednik obišče cesarja Franca Jožefa.
Turški prestolonaslednik je izrazil nasproti av-stro-ogrskemu poslaniku grofu Pallavieiniju željo obiskati našega cesarja Franca Jožefa I.
Zasedanje parlamenta.
Danes se je pričelo spomladansko zasedanje poslanske zbornice. Ob 3. uri popoldne imajo sejo načelniki posameznih klubov, da se posvetujejo o delavnem programu za predvelikonocno zasedanje. Vlada se trudi, da bi opozicijo pridobila za to, da bi ne zavirala gladke rešitve proračuna. Za vse slučaje bo vlada predložila, trimesečni provizorij. V jutrajšnji seji predloži finančni minister Mayer poslanski zbornici finančni načrt. Plenarne seje jposlainske zbornice se bodo vršile do dne 7. aprila. Velikonočne počitnice bodo trajale od tega dne do 27. aprila.
Pred velikonočnimi prazniki bo zbornica obravnavala:	L o društvenem zakonu, glede katerega
„Bernard, kaj iščeš tukaj?“
„Očeta, Tebe, domovino.“
Vincenc se je prešerno nasmejal.
„Domovino ? O, to je pač Tivoje maščevanje. — Čakal si pravega trenutka, da nas spode iz našei hiše.“
„,Iz hiše?“
„Da, mi smo gotovi. Oče je postal čmeren in več let že samo pije. Tako smo prišli srečno do konca. Dogospodarili smo popolnoma, in gremo lahko kamne tolči ali pa .v ubožnico.“
„„Potem sem na vsak način prišel v pravem trenutku, Vincenc. Sreča mi je bila v Ameriki mila, prinesel sem nazaj denarje, upam da dovolj, da odporno-rem stiski.“
Vnovič se je zabliskal sovražen pogled v očeh pohabljenca.
„jTorej kot rešitelj prihajaš? Tebi je bila že v zibelki mila usoda. Kdo je bil ljubljenec starišev? Ti, Bernard. Kdo je bil ponos celi vasi? Bernard. Za kom so gledala vsa vaška dekleta? Bernard in zopet Bernard. In kdo je bil predmet zasmehovanju, da čelo zasramovanju? Vincenc in samo Vincenc. In zdaj, ko je Bernard zginil in se ga je pozabilo, je zopet prišel ter se obdaja s slavo angela-rešiteija. Ali je to božja pravica?“
Globoko ganjen je poslušal Bernard izbruh jeze svojega brata. Le z največjo fežaivo se je še premagoval.
„(Pomiri se, Vincenc“, dejal je milo, jako te je preganjala usoda, ni bila moja krivda. Zato, da sem imel povsod prednost, sem mnogo-pretrpel, in ne nesli, da imam od teh dvajsetih let, kolikor sem jih preživel v. pragozdih'Brazilije, mnogo prijetnih sporne nov. Vsi smo okusili grenkosti življenja Jip zato pozabimo,, kar se je zgodilo med nami ter živimo skupaj v. miru. Kar sem zaslužil v potu svojega obraza,- delim rad z vami, samo bodite prijazni in mi dovolite v hiši mesto, do katerega imam pravico.“
(Konec prih.)
predloži vlada docela nov zakon, v katerem bo večinoma izbrisana razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi in ki bo tudi ženskam dovoljeval vstop v politična društva; 2. razprave o raznih agrarnih resolucijah; 3. proračun; 4. rekrutni kontingent in 5. razprava o italijanski pravni fakulteti in o resolucijah glede slovenskih, maloruskih in češjkih vseučili-škili žalitev.
Nori Garibaldi.
Carigrajski list „Ik’dam“ priobčuje neko pismo Eicciottija Garibaldija o Albancih. V tem pismu piše Garibaldi, kako slabo ravnajo .Turki z Albanci in izjavlja, da bodo Albanci le tedaj dobri prijatelji Turkov, če se jim dovoli avtonomija. Nadalje izjavlja Garibaldi, da Italijani ne žele turškega ozemlja, temveč hočejo samo zabraniti, da bi kaka druga država ne anektirala Albancev. Garibaldi povdarja, da ga nobena vlada ne bo zadrževala, iti Albancem na pomoč, če bodo Turki še nadalje zatirali Albance. Postaranemu lahkoživem, ki mu je očetovo ime pomagalo, da ni ostal popolnoma pozabljen, se seveda vse smeje.
Društveni zakon.
Naš društveni zakon namerava vlada popolnoma revidirati. Govori se celo, da je notranje ministrstvo že izdelalo novi društveni zakon, ki pride v zbornico obenem s predlogom poslanca Pernerstorferja, ki zahteva novelacijo društvenega zakona. Novi načrt odstranjuje razliko med političnimi in nepolitičnimi društvi, ker se pojem „(politično društvo“ le težko definira. Ta načrt, priznava popolno enakopravnost žensk.
Kriza na Portugalskem.
Na Portugalskem še vedno vre. Iz Oporfa se poročal, da se je 50 duhovnikov zoperstavilo vladni odredbi, opustiti branje pastirskega lista v cerkvi Jato so vse zaprli in jim odtegnili plače. Napram škofu sa je uvedlo disciplinarno postopanje z motiva-cijo, da ni zajhteval od podložnih mu duhovnikov, naj se ravnajo po vladni odredbi.
Ojportskemu nadškofu dosedaj še niso mogli vladnih odredb dostaviti, ker se je. v svoji palači zabarikadiral. Vrata in okna so zabita in brzojavni sli ne morejo niti s pomočjo policije udreti. Oblasti pa formelno nimajo nobene pravice, proti nadškofu postopati, ker mu oficielno o odredbah ni nič znano.
'Ministrski svet je sklenil, dohodke oportskega škofa ustaviti in ga pozvati, da zapusti škofijo, ker je vkljub vladni prepovedi duhovnikom zapovedal, brati pastirski list.
Raznoterosti.
Iz šolske službe. Na mesto nenadoma obolelega učitelja gospoda Schmida na nemški ljudski šoli v Slovenski Bistrici je poklican kot suplent okrajni pomožni učitelj gospod Medved.
Imenovan je za poštnega ravnatelja v Gradcu R. Monschein, doslej poštni nadoskrbnik iv Ljubnem na Zgornjem Štajerskem. Slovensko ta mož seveda ne zna. Potem bi pač ne bili v Avstriji.
Razpisana župnija. Radi imenovanja častitega gospoda župnika Andreja Bračiča za župnika v Lem-bahu, je razpisana župnija Št. Ožbolt v Dravski dolini. Prošnje je vposlati do dne 16. aprila 1911.
Fogazzaro. Dne 7. t. m. je umrl v Vičenci sloviti pisatelj in Senator Antonio Fogazzaro v 69. letu svoje starosti. Bil je največji pesnik in romaneier sedanje Italije. Njegov sloves je razširjen daleč preko mej njegove domovine. Najboljši in najbolj znan njegov roman je „II Santo.“
„Škofija in nadduliovnija ptujska.“ Ker sem od prijateljske strani že prejel to lepo Slekovčevo knjigo, zahvaljujem za nadaljnje pošiljatve, ako bi kdo Še mislil poslati. — Ali se kak slovenski duhovnik u-deleži meseca junija evharističnega kongresa v Madridu. Iščem prijetnega sopotnika. Marija na Žili pri Beljaku. — Fr. Ks. Meško.
Tizianova slika. Ther Sane v Londonu je prodal Tizianovo sliko „Portret mladega moža z rudečo kapo“ nekemu angleškemu trgovcu za 600.000 mark. Leta 1876 se je za isto sliko dobilo 18.000 mark.
Hagenhofer kontra Neunteufel. Dne 6. t. m. se je završil v. Gradcu pred porotniki proces radi žaljenja časti med deželnim odbornikom Hagenhoferjem in urednikom Neunteufelom. Trajal je tri dni. Neunteu-felu se je po mnenju porotnikov posrečilo doprinesti dokaz resnice in je bilo [vprašanje: je-li kriv žaljenja časti deželnega odbornika Hagenhoferja enoglasno zanikano. Proces je vzdignil mnogo prahu in je bila razpravna dvorana vedno polna.
Ustanovitev agrarne banke za alpske dežele. Število 'bančnih projektov se vedno bolj in bolj množi. Sedaj se zopet zatrjuje, da se namerava ustanoviti agrarna banka za alpske dežele in sicer na Dunaju. Banka si je začrtala kot svoj cilj pospeševanje poljdelske industrije, izkoriščanje vodnih moči v alpskih deželah in razbremenjevanje zadolženih posestev.
Kako nemŠkonarodno uradništvo šikanira Slovence. „Mir“ od dne 8. m. poroča: Dne 23. svečana ob V*5. uri sta prišla dva mladeniča k tjlagajni južne železnice na celovškem kolođfvoru. Tukaj zahteva prvi po vrsti vozni listek do Beljaka v slovenskem jeziku. Ker ga pa ne dobi, zahteva pritožno knjigo. Sedaj se obrne frajlica proč. In le, ker je čakalo več ljudi na vozne listke, in mladenič ni odstopil, mu ga
je čez nekaj časa vendar dala. Sedaj pristopi njegov mlajši tovariš. In ko tudi ta slovenski zahteva vozni listek do Beljaka, ga nahruli uradnica pri blagajni sledeče: „Ich werd’ euch schon helfen! Warum lernt ihr nicht deutsch ?“ Na te beseele ji ta odgovori: „Mi nismo zavoljo vas tukaj, ampak vi ste radi nas tukaj.“ Nato odgovori frajlica: „Sie bekommen keine Karte! Ich werde den Wachmann holen.“ Sedaj pristopi ta k svojemu prijatelju. Ko se obrneta, že stojita pred njim ne redar, temveč dva uradnika, od kojih eden vpraša: „Was machts da für einen Krawall?“ In ko sta mu povedala slovenskj, kar sta u-radnika razumela, da zahtevata vozni listek do Beljaka, reče zopet ta uradnik: JSlovenische Stations-nainen sind nicht im Verzeichnis.“ In ker je bil zadnji čas za na vlak in mladenič ni hotel zaostati, je moral po drugi osebi dobiti vozni listek. Tako torej, kdor na kolodvoru v Celovcu v slovenščini zahteva vozni listek, ta dela „kraval“ in grozi se mu z redarjem. Slovenski poslanci, kako dolgo boste še, trpeli ta madež in prenašali taka nasilstva?
Saj ni več pust. Nori pustni čas je že za nami» nahajamo se v resnem in premišjevanja polnem postnem času. Človek bi mislil, da je vsaj sedaj že vse pamet srečala. Pa ni tako. Dunajski vsenemci še sedaj skrbijo za zabavo. Dne 5. t. m. se jih je zbralo kakih 600, na čelu jim politični gobezde Malik'. Sprevod se je podal na pokopališče na grobove v marcu leta 1,848 padlih. Tam je mučil Malik svoje poslušalce z nekim govorom, nakar so navzoči položili vence na grobove in odšli, seveda z zavestjo, da so napravili človeštvu nevenljivo zaslugo.
Vodstvo Schulvereina je začelo izdajati lastno glasilo in je prva številka že izšja. Izhaja četrtletno. Vsebina L zvezka je sledeča: Poročila z narodnega bojišča. O obrambnih in lojnih društvih naših nasprotnikov. O nemškem Schulvereinu. O gospodarskih nemških obrambnih društvih. Iz delavnice nemškega obrambnega dela.
Čedni prijatelji., V soboto dne 4, I. m. je prijadral spodnještajerski politični prerok Linhart v Gradec, kjer je na nekem shodiču po par 2 razkladal svoje štajerčijanske bolečine.; Urednik lista, ki vedno trdi, da hoče okrepiti slovenskega kmeta, je govoril tukaj v družbi naj hujši h vsenemških in protest, an tovskih' agitatorjev, katerim ja katoliški Slovenec najhujši trn v peti. Med drugimi je bil na shodu tudi šulvereinov potovalni učitelj Hoyer, ki |e, kakor poročamo na drugem mestu, govoril v Pragi, da se mora češki narod „premagati in zasužnjiti.“ Povej mi s kom^ občuješ in povem ti kaj si! Ce ima Linhart take čedne prijatelje, ki bi radi kar meni nič tebi nič „zasužnjili“ mogočni i in visoko razviti češki narod, potem si lahko mislimo, kaj hoče on in njegova cbm-pagnia bella napraviti iz nas Slovencev:	nemške
hlapce. Nikdar! ’	'
Drzne odkritosti. Kakor posnemamo iz („Grazer Tagblatta“ od dne 8. t. m., je govoril Linhart na shodu v Gradcu kot pravcati eksponent vsenemških Prusov. Mislimo, da ne bo' hvaležen grajšjkemu listu, ki je tako prostodušno izblebetal njegove vsenemške želje in načrte. Samo nekoliko cvetk: „Govornik (Linhart)“, tako slove nemško poročilo, „je pričel s tem, da je povdarjal, da se je vzbudilo zanimanje in umevanje za prodirajoče nemške boje na Spodnjem Sta-jerju, Južnem Koroškem, Kranjskem in Primorju tudi v onih delih alpskih dežela, ki še niso ogroženi od slovanske nevarnosti.“ „Odpor proti Slovencem mora biti praktičen, brez vseh fraz. V prvih vrstah deluje stranka „Štajerca.“ na ta način, da vstvari krog vseh mest na jugu Nemcem prijazne kroge:	„Š t a j o r-
c o v a“ s t r a n k a j e nem šk a pr e d s traž a.“ „Klerikalizem in njegovi politiki so sprejeli v svoj program idejo trializma v okvirju monarhije. Zelo čudno je, da soglašajo s to mislijo tudi nekateri nemški politiki, ko bi vendar privedla do iztrebljenja ju-žnoavstrijskega nemštva.“ Beležimo te izbruhe „Slovenca“ Linharta, ki je pa že bolj nemški, kakor — Nemci sami, brez vsakega komentarja, samo s pozivom: Zap/omnimo si jih in otresimo se narodnih izdajici
v Zoper „Los von Rom.“ Na Dunaju se je vršil dne 5. t. m. od Katoliške ljudske zveze sklicani katoliški shod, katerega se je udeležilo na tisoče ljudstva. Shod je imel namen zavzeti odločno stališče zoper hujskovalno delovanje protesta,ntovskih pastorjev v Avstriji in obsoditi protiversko in protiavstrijsko „Los von Rom“-gibanje. Govorila sta župan dr. Neu-ma.yer in nadškof-koadjutor dr. Nagi. Predlagala se je resolucija: .„Mnogo tisoč katoliških mož, zbranih na katoliškem zborovanju na Dunaju, najodločneje obsoja malopridno „Los von RonU-agitacijo in vidi v njej največjo nevarnost za verski mir v deželi in za blagor države ter poživlja vse ljudstvo, da se postavi za katoličanstvo in za avstrijsko misel in zavrne ničvredne agitatorje-hujskače „Los von Roma.““ Resolucija se je sprejela z nepopisnim navdušenjem soglasno.
I.	delavski tečaj se je pričel v pon del jok prav natančno po urniku. Dr. Krek je predaval o temeljnih načelih narodne ekonomije: o pojmih velike industrije, obrti, o razvoju družbe in o načinu, kako se delajo cene. Poslanec Gostinčar je predavaj o socialnem zavarovanju in poslanec Jarc o potrebnih iz-premembah otroških vrtcev in ljudskega Štetja. Popoldan so obiskali udeleženci muzej. Od 4. do 6. ure je predaval dr. Korošec o predmetu: „Delavec in politika.“ Nato se je vršila debata, ki je bila zelo živahna in je trajala dobro uro. Drugo uro se je vršil
vzoren shod. Sklicati ga je morala neka delavka, za predsednika je bil izvoljen poslanec Gostinčar. Na tem shodu so govorili delavci in delavke, ki so se u-deležili tečaja. Trajal je nad eno uro.
Glavna posojilnica v Ljubljani. Predlog, da bodi upravitelj konkurzne mase nadsvetnik Višnikar, njega namestnik pa ravnatelj Ziadružne zveze gosp. Rašica, ni bil od obrtnega sodišča potrjen. Pri naroku dne 7. t. m. je stavil dr. Božič kot zastopnik Zadružne zveze v Celju predlog, da se izvoli za u-pravitelja mase dr. Božidar Vodušek, za njega namestnika pa gospod Gjuro Rašica. Protipredlog je stavil edino-Ie dr. Eger, da bodita upravnika dva odvetnika. Za prvi predlog so glasovali vložniki, ki so zastopali 1,400.000 K kapitala, za drugi predlog pa samo dr. Eger, ki je zastopal nekaj Čez 100.000 kron. Upati je, da sodišče prvi predlog odobri.
Državna podpora za vinorodne okraje Spodnje-in del Srednje-Stajerske v znesku enstotisoč kron bode y kratkem izplačana. Poslanec dr. Benkovič je te dni zadevo urgiral v notranjem in finančnem ministrstvu, opisal borno stanje prebivalstva ter odločno zahteval, da se naj akt takoj reši in opusti nameravano črtanje več desettisoč kron od svote, katero je na-mestnija predlagala. Politične oblasti itak niso stavile pretiranih predlogoy za podporo. Se'kcijski načelnik baron Engel je zagotovil, da se dovoli neprikraj-šana svota 100.000 K in da bode svoto takoj dal nar kazati. Ta svota se bode odkazala v prvi vrsti vinorodnim krajen, ki so letos tako hudo prizadeti
Železničarji pri ministru. V soboto dne 4. t. m. se je predstavila deputacija zastopnikov vseh avstr, narodnih železničarskih organizacij novemu železniškemu ministru dr. Glombinskemu, da mu raztolmači upravičene želje in pritožbe uradnikov, slug in dninarjev avstrijskih državnih železnic. Minister Glom-binski je v svojem odgovoru povdarjal, da ga veseli zaupanje, s katerim se obračajo železničarji do njega. Obljubil je, da hoče vse predložene mu želje temeljito preudariti, ter je poudarjal, da bo po možnosti zahtevam železničarjev, v kolikor mu tv denarna sredstva njegovega resi rta dopuščajo, ustregel.
Slovenska Matica jo imela v nedeljo dne 5. t. m. sjvoj 47. občni zbor. Navzočih je bilo okoli 60 članov. Hrvatsko Matico sta zastopala njen tajnik gospod profesor Bazala in dr. Genoa, katera dva je predsednik dr. Ilešič iskreno pozdravil. Zlahvalil se je profesor Bazala, ki je povdarjal, da se bliža čas, ko bode med Jugoslovani vladala kulturna edinost. Nato je poročal tajnik Milan Pugelj o društvenem delovanju. Slovenska Matica je Štela v preteklem letu 4058 članov in sicer 5 častnilh, 189 ustanovnih in pa 3779 letnih ter 85 naročnikov. Za tekoče leto 1011 izda Matica osem knjig in sicer: Zjbornik znanstvenih spisov, dr. J. Mencingerjevih zbranih spisov- I. del, dr. Lahovega romana „Brambovci“ II. del, v Knezovi knjižici, Zabavno knjižico, Hrvaško knjižico, dr. K. Štrekljevih narodnih pesmi zadnji zvezek „Životopise“, karakteristične črtice slavnih Slovanov in letopis. Blagajniško poročilo je podal nato dr. Detela: Matica je imela v preteklem letu 42.522 K 59 vin. dohodkov in 42.(501 K 47 v stroškov, torej 20 K 85 vin. prebitka. Društveno premoženje znaša 114.678 K 63 vin, Pomnožilo se je v prošlem letu za 55)12 K 71 v. Depozita, ki jih hrani Matica, so znašali: zaklad za, dr. Costin spomenik 5783 K 28 vin, zaklad za dr. Bleiweisov spomenik 11.528 Ki 62 v, depozit za zemljevid 675 K 22 vin, zaklad za Gregorčičev spomenik 1620 K 22 vin, Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne namene znaša li.252 K 93 vin, Anton Knezova ustanova pa 66.601 K 98 vin. V odbor so bili voljeni: ravnatelj Peter vitez Grasselli, profesor Ferdo Seidl, profesor Fran Kos, vladni svetnik Andrej Senekovič, ravnatelj Ivan Subic, šolski svetnik dr. Fran Detela, ravnatelj dr. Lovro Požar, kanonik Ivan Sušnik, profesor Aleš UŠeničnik in pesnik Oton Zupančič. Nato je profesor Josip Wester slavil velike zasluge prof. Maksa Pleteršnika in stavil predlog, da se ga izvoli častnim članom. Predlog je bil z navdušenjem spro-jet. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik dr. Ilešič zaključil skupščino.
Za „Slov. Stražo“ je nabral 240 obrabljenih znamk dijak Miha Zagrajšek. — Lepo število jih jo tudi nabrala gospodična Lizika Kočjaž. — Za „Slov. Stražo“ je poslal častiti gospod p. Lenard Vavpotič, župnik pri Sv. Trojici v Halozah, 13 K, nabranih na zlati poroki Jožefa in Ane Vavpotič dne 8. februarja v Ormožu.
Za S. K. Z. je poslal častiti gospod Miloš Šmid, župnik v Solčavi, 11 K, nabranih pri tamošnjih članih S. K. Z.
Jezikovno vprašanje v kaznilnicah. Justično ministrstvo je izdalo sledeči razglas: 1. Obsojenci, kateri so bili v področju deželne sodnije v Inomostu ali okrajne sodnije v Feldkirchenu obsojeni na višjo kazen kot na eno leto, in so do nastopa kazni že dovršili 20. leto ter so nemškega jezika zmožni, se naj internirajo v kaznilnici v Gradcu, če ne pa v Gradiški. 2. Obsojenci, 'ki so bili v Inomostu ali v Feldkirchenu obsojeni na višjo kazen kot na eno leto, ki pa do nastopa kazni še niso dopolnili 20. leta, se naj oddajo v kaznilnico v Mariboru.
Mutast prestolonaslednik? Pred nekaj časom je bil poklican neki znan švicarski profesor k bolniški postelji princa Dona Jaime, sina španskega kralja Alfonza. Domneva se, da je princ, ki je že tri leta star, a Še ne govori, gluhonem.
Brzojavna zveza Ljubno—Luče—Solčava. C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu je javilo koncem zad—
njega tedna poslancu dr. Verstovšku, tla je predložilo vlogo, katero je izročil gospod poslanec za okrajni zastop gornjegrajski trgovskemu ministrstvu s predlogom, da se prej ko slej ugodi opravičeni zahtevi. Glede birzojavnih postaj v Šmartnem in Bočni v Zadrečki dolini poštno ravnateljstvo še ni zamoglo podati ministrstvu definitivnega predloga, ker se še morajo vršiti potrebne poizvedbe.
Proti raku. Društvo za zatiranje bolezni rak je imelo na Dunaju 5. t. m, svojo I. sejo. Prišlo je veliko odličnih oseb, med njimi je bil kot zastopnik cesarjev nadvojvoda Leopold Salvator. Nadalje so bili prisotni nadvojvoda Rainer, grof Stürgkh, nadškof dr. Nagi itd. Med drugimi je govoril tudi nadvojvoda Leopold Salvator, ki je v imenu cesarja, kateri je prevzel protektorat, želel društvu najboljših vspehov, in je zagotovil, da bo Nj. Veličanstvo društvo vedno kolikor ie mogoče podpiralo. Nato je predaval vseuči-liški profesor dr. Fränkel o bistvu bolezni rak.
Cast domači umetnosti! Tvrdka M. Tjušek v Ljubljani, Sv. Petra nasip, izradila je za župno cerkev v Voloskem jako krasno umjetno izradjena okna iz katedralnog bojadisanog stakla. Preporučamu ovu domaču Ivrdku. Njezini proizvodi mogu se mjeriti sa proizvodom svake njemačke tvrdke. Ü cijenama je ta-kodjer gospod Tušek umjeren. Izradjuje umjetno sa finim ukusom i računa sa stilom in ornamentikom crkve. — Uprava župne crkve Sv. Ane, Vološko, dne 20. februarja 1911. S. Defar, župnik.
Tečaj o sadjarstvu. V času od 10. do vštetega
18.	aprila se vrši na deželni kmetijski šoli v Grotten-hofu pri Gradcu tečaj za sadjarstvo. Predavanja bodo teoretična in praktična o vseh mogočih zadevah sadjarstva. Naznanila udeležencev sprejema do dne
4.	ajprila ravnateljstvo kmetijske šole v Grottenhofu pri Gradcu.
Štajersko.
Mariborski odsek nemškega jezikovnega društva ima danes dne 8. m. mesečno zborovanje v gornjih kazinskih prostorih. Profesor dr. Janežič (Jane-schitz) bo govoril o nemštvu v severoameriških državah.
Maribor. V četrtek' dne 2. marca so zborovale mariborske podružnice Scliulvereina. Dr. Faleschini, ki je poročal o .delovanju moške podružnice, je izjavil,, da je bilo lansko leto plodovito, ker se je v okolici Maribora ustanovila cela vrsta nemških šol. .Tudi je pristopilo v preteklem letu blizo 200 novih članov. Dohodkov je bilo 3088 K, med temi kot največje -darilo mestne hranilnice 500 K. Tu se vidi, kako pogubno je delo Schulvereina, ki tiho, a tem vztrajneje dela, da nam ugrabi naš največji zaklad, našo deco, in z njo našo bodočnost. Tu sem, y mairiborsko okolico, naj bi se obrnila pozornost Slovencev, da bi se postavil jez prodirajočemu nemštvu. A treba je dela, mnogo dela. Vsi dobro misleči Slovenci, oklenite se „Slovenske Straže“, v vsaki občini ustanovite njene podružnice, podpirajte jo z dejanjem in če je treba tudi z navdušpvalno besedo, in vspehi ne bodo izostali. Treba je le sistematičnega dela, a brez vsakega hrupa in pompa.
Maribor. Dne 4. marca je umrla osemletna hčerka Leontina Marija trgovca Tautsclierja. — Dne
6.	marca je umrl v Studencih strojevodja južne železnice gospod Muhič v 49. letu starosti.
Maribor. Poročalo se je, da se je dne 2. t. m. strojevodja Temerl iz Maribora vrgel pod brzovlak s samoumorilnim namenom. To ne odgovarja resnici. Temerl je moral na dotičnem brzovlaku kot najmlajši strojevodja voziti kot kurjač, ker so se štirji prijavili bolnim;. Na postaji Bistrica je stroj mazal, med tem se je pa stroj nenadoma začel pomikati, kar je imelo za posledico, da je prišel Temerl pod kolesa, ki so mu glavo popolnoma odrezala. Poroča se, da se bo stvar spravila pred državni zbor.
Maribor. Tepež vsled žganjepitja. Jakob Weis-baher, delavec v Razvanju, znan žganjepivec, se ga, je pretečeno soboto v žganjarni Brusa na Tlržaški cesti zopet enkrat pošteno'navlekel. ^ pijanosti je začel z nekim drugim šnopsarjem prepir, vsled katerega je zadnji Weisbaherja večkrat z nožem na glavi in pa na nogi ranil. Ker je Weisbaher vsled ran zgubil mnogo krvi, je padel na cesti in tam obležal, dokler ga ni mestna straža odpeljala, v bližnjo bolnišnico. Ta slučaj je tem bolj žalosten, ker leži žena težko-ranjenega že pol leta v bolnišnici in so ostali otroci sedaj sami.
Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo ima tukajšnje bralno društvo svoj redni občni zbor. Zborovanje se vrši po sveti maši. Na dnevnem redu jo ra-zun poročil odbornikov tudi predavanje gospoda dr. Leskovarja iz Maribora. Pridite vsi v prav obilnem številu!
Polička vas. Znani Reininger iz Poličke vasi je raztrosil v zadnjem času vest, da mu je občespošto-vani gospod Alojz Jager, veleposestnik iz St. Jakoba v Slovenskih goricah, ukradel nek hrastov les. Sod na razprava je temeljito dognala, kako neutemeljeno so bile trditve Reiningerjeve. S svojim dokazom resnice, s katerim je nastopil Reininger, se je dokazala popolnoma nedolžnost gospođa Jagra. To je uvažova-lo tudi sodišče ter je zato obsodilo Reiningerja na zahtevo gospoda Jagra radi razžaljenja časti na 200 kron globe, v slučaju neiztirljivosti pa na 20 dni zapora. Upamo, da bode sedaj Reinjtager vendar enkrat pri miru, kar bi vsi želeli.
Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo zvečer je nastal v krčmi Laurenčiča v Melju med fanti prepir in tepež. Ker so nemirneže na zrak postavili, so razgrajači začeli s kamenjem krčmo bombardirati in so več oken potrli. Med suroveži je bil tudi železniški delaivec J. Purgaj iz Pobrežja, kateri je pa od neznanega fanta zadobil na glavi s kamnom težko rano. Purgaj a je rešilni voz ž Maribora drugi dan v bolnišnico odpeljal, druge tri zločince pa so Šentpeterski orožniki pod ključ spravili.
V Ribnici se dobijo pri gospodu Drganu užiga-lice in kavina primes za obmejne Slovence. Zavedni Ribničani, sezite po tem blagu ter podpirajte obmejne Slovence.
Slov. Bistrica. Na predzadnji veselici v nemški Šparkasi se je neki uradnik vedel tako nedostojno, da so se zgražali nad tem vsi njegovi kolegi in tudi prisotno občinstvo. Ime tega gospoda za sedaj še zamolčimo. Ako pa ne bo nehal napadati v „Marbur-gerci“ s svojimi dopisi tukajšnje Slovence in Slovenke, slovenske gostilne, pridemo z imenom na dan. Capito signor! Za sedaj zamolčimo tudi imena onih dveh gospic, ki ste bosonoge kazale svojo spretnost pri plesni veselici na pepelnično sredo v šparkasni dvorani, da se je vse dostojno občinstvo Skandaliziralo na takem početju. Prihodnjič odgrnemo kulise!
Slov. Bistriea. Zadnja „iMarburgerea“ poroča, da si je 331etni posestnik Karol Turin iz Cigonce pri Slov. Bistrici po veselo prežiti noči pognal okoli 7. ure zjutraj krogljo v prsa. Iz previdnosti pa dopisnik zamolči, da se je imenovani udeležil plesne veselice v nemški šparkasi do jutra in zapustivši veselico se ustrelil. Značilno, kaj?!
Sv. Urban pri Ptuju. Naše bralno društvo ima v nedeljo po večernicah poučno predavanje. Govorit pride urednik Kemperle iz Maribora. Ker toof stvar zanimiva, udeležite se mnogoštevilno!
ObriŽ pri Središču. Dne 3. marca, zjutraj, ob
6.	uri, je začelo goreti pri posestniku Antonu Zadravcu. Zgorela je stara hiša in novo, predlani pozidano in z opeko krito gospodarsko poslopje. Živino so rešili. Vzrok požara je neznan.
Petrovče. Dekliška organizacija v Petrovčah priredi v nedeljo dne 12. t. m. skioptično predavanje. Potovali bomo v Bosno; Dalmacijo, Grško in Carigrad. K zanimivemu predavanju vabimo vse somišljenike in somilšljenice.
Rečica ob Savinji. Na gostiji Zavolovjšek-Firšt po domače Brezovnik — Flere dne 21. februarja je nabrala vrla mladenka domača, hči Franca Zavolov-Šek znesek 12.50 K za „Slov. Stražo.“ Cast cenjenim svatom in mnogo sreče!
Sladlcagora pri Šmarju. Zopet nesrečni alkohol, Gostaču Leberju na Sladkigpri pri Šmarju je pred kratkim umrla žena. Že prej je bil močno.udan pijači, sedaj se je pa Še bolj opijal, najbrže iz žalosti za umrlo ženo. Pred nekaj dnevi je zelo pijan iskal ležišča na nekem hlevu. Pri tem je pa padel vznak na kameniti tlak v hlevu ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je pa radi pre-tresenja možgan umrl.
Sv. Križ pri Rogatcu, V ognju našla smrt. V soboto ponoči je začela goreti koča nekega Križaniča pri Rogatcu. V koči sta stanovala zakonska Stabus. od katerih dveh se je rešil le mož z skokom skozi okno. Njegovo ženo so pa vso sežgano potegnili iz gorečih razvalin. Kako da je nastal ogenj, se ne ve.
Kozje. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem bode imelo svoje letno občno zborovanje v nedeljo dne
12.	sušoa ob 3. uri popoldan v čitalničnih prostorih. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. S. Vpisovanje novih udov, volitev odbora in razni nasveti. Vse ude in prijatelje društva vabi uljudno — odbor.
Koprivnica pri Rajhenburgu. Mnogobrojna u-deležba. na ustanovnem zboru našega društva, pazljivost, s katero so sledili poslušalci izvajanjem gospoda govornika, ter hvaležno odobravanje, ki so mu poslušalci dali duška, ko je govornik končal, vse to je napotilo odbor, prirejati večkrat poučne shode. V živem spominu so nam Še besede, ko je vsklikhil govornik: „Slovenska zemlja — je rekel — ta je biser, po katerem hrepene naši sosedje in narodni nasprotniki, talko od juga kakor od severa. Biser je ta zemlja, tako kar se tiče njene lege in njene rodovdcsti'. “ Te prednosti naše slovenske domovine spozna človek še le tedaj, ako ima priliko videti tudi druge kraje. — Prihodnjo nedeljo dne .12. t. m. bo predaval vele-častiti gospod mestni kaplan Fr. Sal. Špindler o sv. deželi ter nas vodil po krajih, ki so posvečeni po stopinjah našega Odrešenika. Gledalci in poslušalci bodo imeli priliko, spoznati velik razloček med svojo domovino in onimi kraji, kjer je tekla zibel božjemu detetu. Ni dvoma, da bodo Še bolj vzljubili svojo lepo slovensko domovino in je ne več tako lahkomiselno zapuščali, temveč se je tem tesneje oklenili in Še z večjim veseljem jo obdelovali. Ta namen ima med drugim tudi predavanje v nedeljo dne 12. marca ob
3.	uri popoldne v Koprivnici.
Koprivnica pri Rajhenburgu. Vse se dandanes združuje, bodisi delavec ali uradnik ali duhovnik ali učitelj. Le kmet še ni prišel povsod do tega prepričanja, da je v združenju moč vsega stanu in vsakega posameznika posebej. Cesar posamezniki navadno sploh ne ali pa redkokedaj dosežejo — namreč podpore od dežele in države, —s to je mogoče potom združenja. Taka družba za kmete je c. kr. kmetijska družba za štajersko. Podružnica te družbe se nahaja v
Kozjem im je njen vodja neumorno delavni deželnega glavarja namestnik gospod dr. Jankovič. Pri nas nar hira ude za to podružnico vrli posestnik gospod Fr. Penič. Kmetje, priglasite mu svoj pristop! Tistih par kronic članarine dobite že v enem letu z obrestmi vrnjene potom dobrot, ki vam jih nudi kmetijska druž-
ba.: Gospoda načelnika kozjanske podružnice pa uljudno prosimo, da nas pride kmalu podučit o velikem pomenu, ki ga ima velika podružnica za kmeta! Na tem zborovanju pa tudi naj ne manjka nobenega tukajšnjega posestnika!.
Planina- Prvi sveti misijon se bo v tej župniji obhajal od 19. do 26. marca. Vpdili ga bodo veleč, gospodje Lazaristi iz Celja.
Celje. V pondeljek dne 6. t. m. je obhajala v krogu svojih otrok in svoje rodbine, veleblagorodna gospa Amalija Kukovič, rojena Orožen, svoj 83. rojstni dan. Blaga gospa je, čeravno komaj okrevala od nevarne influence, jako čila. Bere in piše tudi pri luči brez očal. Tej velespoštovani gospej, sestri rajnega gospoda stolnega prošta v Mariboru, želimo še mnogo let v veselje rodbine in slovenskega naroda, kojega iskreno ljubi!
Gradec. Vlom v splošni bolnišnici. V noči od 4. na 5. t. m. je vlomil dosedaj še neznan storilec blagajno v pisarni splošne bolnišnice v Gradcu ter odnesel 15.478 K, večinoma samo srebro. Dosedaj še nimajo sledu. Moral je biti nekdo, ki so mu bile razmere dobro znane, kajti redkokedaj se pripeti, da bi bijo toliko _ denarja v blagajni. Ravno prejšnji dan so pa dobili iz Ogrske večjo svoto. To je bilo storilcu bržčas znano, pa si jih je privoščil. Kdor ga izsledi, dobi 500 K.
Trbovlje. Vabimo na prvi' redni občni zbor stavbinske zadruge Lastni dom v Trbovljah v nedeljo dne 12. marca 1911, ob 3. uri popoldne v dvorani Društvenega, doma. Vspored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 8. Volitev nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občen zbor ob določenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim vspore-dom, ki bo veljavno sklepal. — Načelstvo.
Koroško.
Dev. Marija na jezeru. (Prevalje.) Umrl je tukaj dne 3. t. m. častiti gospod Anton Resnar v 67. letu svoje starosti. Pogreb je. bil v nedeljo ob 4. uri popoldne. Cerkveni govor je imel pliberŠki kaplan častiti gospod Hornbook, sprevod pa je vodil dekan pliberŠki ob asistenci 38 častitih duhovnih sobratov. R.
i.	p.!
Št. Janž v Rožu. Zopet slovenska zmaga na Koroškem. V pondeljek so se vršile tukaj občinske volitve. Nemškutarji so hotdTi dobiti občino, ki je bila pred leti še v njihovih rokah, na vsak način zopet v svoje kremplje. Pa ni šlo. V prvem razredu so zmagali Slovenci soglasno, v drugem z 20 glasovi proti 9 in v tretjem z 78 proti 60. Cast zavednim slovenskim volilcem!
Razgled po svetu.
90 ljudi zgorelo. V Bologoji na Ruskem je med predstavo v kinematografu nastal požar. 90 ljudi je zgorelo. 40 jih je težko ranjenih.
Zastrupljen polkovnik. V Benetkah so našli mrtvega polkovnika Rudolfa Scolari. Konstatiralo se je, da ni umrl naravne smrti, marveč da je bil zastrupljen. Aretirali so tri častnike, ki so na sumu, da so polkovnika zastrupili. Scolari je imel v shrambi važne fortifikacijske načrte.
Ovadbe radi goljufije proti turškemu ministru. Proti sedaj v Parizu živečemu Meldšid Melhmanu, bivšemu ministru Abdul Hamida, so bile od treh strani vložene ovadbe radi goljufije. [On je baje pognal premoženje neke ženske po imenu Tevis v znesku
800.000	frankov in njene dragocenosti v vrednosti
400.000	frankov. Poleg tega se je oglasilo proti njemu tudi več zlatarjev.
Dvojnega umora osumljen.
V zadnjih letih ste izginili v ptujski okolici brez vsakega sledu dve mladi ženski pod okoliščinami, ki opravičujejo sum, da se je zgodilo hudodelstvo. Obe ženski ste bili za časa, ko ste zginili, v blagoslovljenem stanu in sicer obe z možem, ki pride kot storilec v poštev in je sedaj pri okrožnem sodišču v Mariboru v preiskovalnem zaporu.
Uokjazano je, da ste bili obe ženski Še kratko časa, predno ste izginili, v družbi tega moža, in ravno od tega trenutka naprej o njih ni sluha in ne duha. Obe ste bili baje močni, zdravi in radoživi ženškli
Prvi slučaj se tiče Rozalije Lešnik, rojene 1881 v Draženeih pri Ptuju, dekle, ki je izginila dne 14. vinotoka 1907.
Druga ženska je Magda Dukarič, rojena 1880* v Bednji na Hrvaškem, tudi dekla, o ’koji manjka pa, vsak sled od 19. rožnika 1910 naprej.
Podatki, po katerih bi se dalo sklepati, oziroma ugotoviti, da je kdo imenovani ženski še pozneje-kje videl ali da še živite, oziroma da ste se našli kje.> mrtvi, naj se naznanijo bližnji varstveni oblasti ali p-a preiskovalnemu sodniku v Mariboru.
Eiiiiii iiaj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Graška cesta
priporoča po najnižih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
*»***»«*»*** Maisoiidnejia in te£na postrežba.
g Jako zanimiv in pončen G list s slikami je
za vagone, voze (mostne), centimalne, škilove, decimalne, za živino, tablicove in vsake droge vrste za gospodarske in obrtniške tamene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Zidanice Moraysto.
80 slovanska obrt.
g ki izhaja vsak petek, g ter stane četrt letno le g 180 K. Zahtevajte ga g povsod! Naročite ga in g inserirajte v njem!!!!! g Naslov: „1'usfrovanl St fedn;k, Ljubljana“.
Agitirajte za nove naročnike!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Veselje zjutraj, žalost zjutraj, to je bilo pri meni zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih pristnih „Sodener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi ne Škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi več radi nadležnega katarja in zjutraj sem 'kot riba. In vse to le radi tega, ker vzamem zjutraj in zvečer nekaj Fay-evih pristnih „(Sodener.“ Ena Škatljica mi zadostuje za dolgo časa in stane samo K 1.25.
obrestujejo po d1/*0/« brez
Hranilne vloge se
odbitka rentnega davka.	hi z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin. Iaön0	Osebni kredit na menice in v tekočem
1	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vkuj imenih dolgov z na, kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanj® njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
krojaški mojster v Celju
" 1 priporoča svoj
* ki se nihaja v novi posojilnični hiši na Ringu. |
rjuh, zelo aeucio i	.
KU--, P o 2'/4 m K 16 I jačega lenega
platna po 2 m 1	’
,«27.» K 20'- “'“ franko iz narodne veletrgovine
i R. Stermscki 1	v
v Celju priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih če'vljev. — Preostalo zimsko blago se proda po zelo znižanih cenah. Ta prodaja traja samo do 15. marca. Pridite in hitite, da ne ::	zamudite ugodne prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
Cerkven! In sobni slikar In pleskar
franjo Horvat
m A R S B O R, Haslnogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Kovačeva ulica,
Veletrgovina špecerijskega blaga, in deželnih pridelkov
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnik hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito snhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam m gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po naj nižji h dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo ia olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam tečno ia solidno postrežbo z vedno s vežim blagom in naj nižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 210, droben po K 140 100 kg ca dom postavljen v Calju, dregam, po dogovoru, 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. Prediv«) 4 s-.ko množino se kapi kakor tndi soinate vreče
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, em&ila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, rt stavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparorn, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko oseas-štedilniki in manj vredni izdelki na) se vračajo. Ceniki zastonj.
poprej A. Horvat v Račjem —pri Mariboru =
naznanja, da ima v nalogi vsake vrste na grobnih spomenikov j o nizki ceni.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Straža
priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in
Izvrstni molitveni!«		
ÖU. M |j| Hers, Vinic pobožBife malitev šn g dj st. pesmi . . K 3 50		d ii
	' Kuzman,DbIiIIšIisbabic«,, 3 — Venec ssetih pesii. . „ 2— Prijatelj otralBi . . „ — 40 Si. Oprsiiio . . „ t36	.
1 1	B Vsi ti molitveniki se dobije 1 tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev vež. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo. . Trgovina tiskanu si. Drila	1
iLsJl	9	v felon.	M I WE3m
v sodčekih in steklenicah.