M, vojna in mir. Svetovna vojna današnje dobe je vojna narodov. Zato se je v tem času več premi- šljalo, kaj je narod, kaj je narodnost in kakšno bodi razmerje med narodi. Podajamo tu nekaj glavnih točk, ki so v celoti podlaga naše deklaracije in naj nam bodo vodilne misli pri našem nadaljnem boju. Le na tej podlagi se bo mogel končno ustvariti tudi stalen mir. 1. človeštvo živi, se razvija in izpopol- njuje v narodih. 2. Narodnosti se ne ločijo samo po je- ziku, — ampak tudi po rasi, značaju, čustvu. Zato se mora vsak narod vzgajati in razvi- jati ne le v svojem jeziku, ampak tudi v svo- jem duhu. 3. Vsak narod je svoboden. Vsak narod ima v življenju svoj namen, zato mora biti svoboden, da more nemoteno služiti svojemu namenu. > - ' ' V •' •" ' " 5. Nasilje nad narodom je enako nasilju nad ljudmi. Vsako nasilje je dokaz barbar- stva, in svoboden narod ima v imenu kulture pravico, da se bori za svojo svobodo. 6. Vsak narod si izbira in določa sam svojo vlado in je pokoren samo nji. Ta vlada je izraz narodne volje, — zato mora vlada vladati v soglasju z narodom. 7. Ker bi vsled prevelikih zahtev enega naroda prišli v nevarnost življenjski pogoji drugega naroda, prihaja med narodi do do- govorov s sosedi. Ti dogovori se morejo iz- vršiti samo v soglasju obeh narodov. 8. Vojna je ostanek barbarskih časov, ko je človek kakor divja zver napadal svo- jega soseda in ga s silo prisilil, da je bil eden suženj, a drugi gospod. Kulturni narodi ob- sojajo vojno, ker ponižuje človeka pod žival. Ravnopravnost vseh narodov in naši nazori o svobodi narodov izključujejo vojno. 9. Življenjska vprašanja narodov naj se rešujejo pred razsodiščem, ki je izvoljeno iz narodov. Ako se dva naroda glede goto- vih vprašanj, ki nastajajo vsled lege in po- ložaja, ne moreta dogovoriti,, predložita svoj spor razsodišču, kakor predloži vsak človek svoj spor sodišču. Ker je nemogoče, da bi si vsak s pestjo delal pravico, oziroma hotel doseči svoje krivične namene, je to edina pot, ki jo more sprejeti zveza narodov. V tem vsi narodi soglašajo. 10. Dasi bi bilo človeštvo popolnejše, ako bi bil na svetu en sam narod — prizna- vamo vendar, da je konkurenca med narodi vzrok napredka. Ta konkurenca pa ne sme nikdar preiti v nasilje in mora priznavati geslo: Vsakemu svoje. Da se ublaži razmer- je med narodi, zato goje narodi kulturo. Kultura ne priznava vojne. Znanost in vera (krščanstvo, pravo, ne nasilno) požlahtni človeški rod. To ne bo nič nemogočega, ako pojdejo milijoni denarja, ki so šli doslej za militarizem, v kulturne namene. Zato bodo nastale iz vojašnic šole in razni človekoljub- ni zavodi — iz vojaških skladišč zaloge za uboge, in iz pušk knjige in knjižnice, ki bodo dvigale človeški rod k njegovi dostojnosti iz sedanjega propada, da bo vreden sin solnca. Junij Brut. Svoboda ... to ni gost nov ali neznan med nami, ni cepič, zanešen k nam iz tujine: to je na naših domačih tleh samoraslo drevo, to je pristna in prvorojena dedščina davnih naših očetov. Pradedi Slovanov so si bili pred postavo med sabo vsi enaki in niso nikdar hrepeneli po gospodstvu nad drugimi narodi; razumeli so to dedščino vsekdar mnogo bolje, nego mnogi v našem stoletja hvalisani rodovi naših sosedov, ki menda še danes svobode brez gospodstva pojmiti in razumeti ne morejo. František Palač k y (Na slovanskem Shodu v Pragi dne 2. junija 1848.) Kako je v Pragi? Naše praške goste bo gotovo zanimalo, kako je v Pragi, odkar so odšli. Kaj je ntivega? Nič! Namreč novega bi bilo marsikaj — a vse to za nas ni nič novega, Oktroirkc so znana stvar. Nobena avstrijska kronovina ne tvori take zgodovinske celote, kakor če- ško kraljestvo. To kraljestvo je bilo v teh svojih mejah, kot je danes, že davno prej, predno je nastala Avstrija. In vendar se je zdelo gospodu Seidlerju in tovarišem po- trebno, to celoto razdeliti in to ob istem času, ko se je reklo, da je isto nemogoče in izključeno pri nas na jugu. Tu na jugu ni nobene take celote. Štajersko, Koroško itd. so le provincije, sestavljene iz raznih delov, kakor jih je združil čas fevdalnih razmer. Toda Čehi se ne razburjajo, ker vedo, da vse to le »en čas trpi«. »Narodni Listy« so ustavljeni — 300 ljudi bi bilo brez dela. Kaj je vladi na terrjJ Toda Čehi vedo, kaj je njiho dolžnost. Na- ročniki plačujejo svojo naročnino dalje (na- ročnikov je 50.000), in tako se čaka izpre- membe. Glad raste od dne do dne. Vsakemu je jasno, da ni slučaj, da se ravno na poti v Prago toliko vagonov živil »izgubi«, oziroma »slučajno« kam drugam odpelje. Kruha ni že dolgo, vsega manjka. A Čehi hočejo prema- gati tudi to, ker vedo, da bi se nemiri, ki bi nastali vsled lakote, drugače razlagali. »češko srce« dela čudeže. Preživlja ti- soče in tisoče bednih in gladnih. Vse občine na kmetih sprejemajo praške otroke kot »narodne goste«. Zadnje dni je bil hud mraz, ki je mnogo škodoval. Kljub temu češki posestniki na kmetih sprejemajo praške otroke na rejo. Zadnjič se je odpeljalo 6000 otrok v Nemški Brod. To je bilo veselo - žalostno slovo na kolodvoru. Vsaka mati se težko loči od otroka, — a otrok se veseli na svobodo v naravi in na »hleb«. »Slovanska lipa« ni menda več zastra- žena. Kadar grem mimo nje, se mi zdi, da bo čez 50 let svoboden Čeh sem privedel sina in bo rekel: »Vidiš, dečko, to je tako- zvana slovanska lipa. Leta 1918. ni smel tu stati naš človek, ni je smel okrasiti s cvet- jem, niti bližati se ji ni smel. Taki so bili časi. Zato ne pozabi, kaj pomeni svoboda naroda in države. Takrat so bili strašni časi. Vojna je bila. Ljudje so bili še tako nekul- turni, da so pobijali drug drugega, in vlade so bile tako krivične, da so zatirale cele na- rode. Niti v svojem glavnem mestu nismo smeli govoriti po svoje. Ta lipa je spomin na te težke čase. Toda vse smo prestali — in zdaj smo svobodni. Ti, ki ne veš, kaj je suženjstvo, si ne moreš predstavljati, kako je bilo takrat. Pojdi, dečko, pokloni se spo- minu onih bojevnikov, ki so se borili za svo- bodo, da moreš ti sedaj svobodno živeti v svobodni domovini« . . . Tako bo čez 50 let. Vse sedanje trpljenje premagujejo te velike nade in trdna vera vanje. (lojno bedo pri nas in drugod. . Opravki so me zanesli v preteklem tne- secu na Zgornje Avstrijsko. Z živili je ta de- žela od vseh avstrijskih menda najbolje pre- skrbljena, zlasti južnozapadni del, kjer ni ve- likih tovarn. Do marca so dobivali tam vso množino kruha in moke na karte. Kruh je bil do konca maja iz čiste ržene moke, zdaj je lc polovica koruzne zraven. Mesa se je do kon- ca aprila dobilo, kolikor je kdo hotel, od maja pa po mesarjevi dobri volji. Znanec mi je pripovedoval, da je imel maja meseca pri mesarju račun nad 60 kron za tri odrasle osebe in enega otroka, neka druga rodbina pa za tri odrasle in dva otroka nad 184 kron. Ker je stala govedina 6 K. bi to bilo za prvo rodbino 10 kg, za drugo pa okoli 30 kg na mesec. Zdaj se baje vpeljejo karte na meso in sicer 15 dkg na osebo za vsak mesni dan. to- rej 3/4 kg na teden. Pri nas je odmerjeno meso tako, da dobi na deželi ena oseba 1 kg na mesec, v Ljubljani pa na teden 25 do 30 dekagramov. Svinjetina se pri mesarju ne dobi. pač pa pod roko, pred veliko nočjo še po 11 K. v majniku pa že po 22 kron. Za surovo maslo je najvišja cena 6 kron; kdor ima dobre znance na kmetih, je včasih tudi dobi pod roko po tej ceni, sicer pa mora plačati več, tudi po 20 in 30 kron, a dobi se še. Najbolj kvarijo cene galicijski Židi - be- gunci, ki so bili raztreseni po vsi deželi, in vjeti ruski častniki, ki se zadnji čas prosto gibljejo in kupujejo živila za vsako ceno. Žide zdaj odpravljajo nazaj v Galicijo in ž njimi gredo polni vlaki raznega blaga. V nekem majhnem kraju sta bili dve židovski rodbini, ki sta prišli tja na enem vozu z vsem svojim imetkom, zdaj sta baje potrebovali 13 va- gonov za svoje stvari. Kdor je videl nakla- danje tega blaga na begunski vlak. se ne čudi. da je egiptovski kralj Faraon poslal celo voj- sko za židi, ko so odhajali iz Egipta; kajti go- tovo so tudi takrat vzeli s seboj, kar so dosegli. Slučajno sem videl konje pri prebiranju. Tako lepi konji se vidijo dandanes le še na Ogrskem. Nemogoče se mi zdi. da bi bili ta- ko lepo okrogli od — slame in od 1 kg ovsa na dan. V krajih, ki so nad 10 km oddaljeni od železnice, sc živi zelo dobro. Dobi se tam v gostilni dobra pečenka, tudi izvrstna močnata jed — brez karte za moko, če primerno pla- čaš. Kmetje živijo zelo dobro, skoro kakor v miru. Ko sem se vračal iz teh krajev, sem z nepopisno ogorčenostjo v kavarni v Solno- gradu čital uvodni članek »Neue Ziiricher Zeitung« od 31. maja 1918, kjer citira nemške liste, ki pišejo, da v čeških in v manjši meri tudi v slovenskih deželah teče med in mleko, da sc dobi bela moka, gnjat. slanina in jajca, v nemških okrajih pa vsled lakote legar po- bira, kar je pustila vojska, ki le od njih in vedno zopet cd njih zahteva svoje žrtve. Godijo se pa tudi na Zgornjem Avstrij- skem razne nepravilnosti. Strogi komisarji nadzorujejo, da si kdo ne pritihotapi kakega jajca ali košček surovega inasla, neka baro- nica z Dunaja pa je odpeljala s seboj več sto jajc in vec kil surovega masla, komisar jo je zalotil in ovadil, toda baronica je dobila na- knadno oblastveno dovoljenje. — V zimi so v nekem okraju rekvirirali, kar naenkrat ži- vimo za pet mesecev naprej. Kmetijsko dru- štvo se je pritožilo zoper to, a dobilo odgo- vor, da se je rekviriralo toliko naenkrat vsled prošnje, ker ljudie nimajo krme za ži- vino. Toda ni se moglo dognati, kdo je vlo- žil dotično prošnjo, najbržc kak nakupovalec živine, ki je hotel v enem mesecu pobasati dobiček od petih mesecev. Narodne vezenine m noše. Zadnjič smo govorili o krasnih vezeninah na češko-slovaških narodnih nošah ter na- šemu ženstvu iznova nujno priporočali, da se z ljubeznijo in spoštovanjem oklene narod- nega kroja. Vezna tehnika je bila tudi med Slovenci nekdaj zelo razvita. O tem pričajo krasne na- rodne vezenine na narodnih oblekah, namiz- nih in oltarnih prtih, prtičih, brisalkah. pre- vlakah za blazine, rjuhah i. dr. Bogato zbirko teh vezenin hrani deželni muzej v Ljubljani, precej jih je v zasebnih zbirkah, mnogo se jih je sčasoma pogubilo in brezmiselno uničilo. Največ pa jih je, žal, prešlo po dobičkaželjnih prekupcih v tujino, kjer so našle ne le visoko ceno. nego tudi največji ugled.. Vse te veze- nine so izvršile pridne roke naših vrlih žena in deklet v minuli dobi. Nekatere segajo celo v 16. stoletje. Da sta se vezna tehnika in vez- na umetnost razvili tako visoko, kakor to vi- dimo na omenjenih vezeninah, je pripisovati estetičnemu čutu našega naroda, posebno pa tedanji narodni noši, ki je ena najlepših na svetu. Kakor pri drugih narodih, so tudi pri nas vezil.ie motive svojim domačim umetni- škim proizvodom zajemale iz prirode: iz rast- linstva in nekoliko iz živalstva. Poleg teh mo- tivov pa vidimo na vezeninah tudi razne ge- ometrijske oblike; teh je največ v Beli Kra- jini. Motivi so naravni ali pa stilizirani. pri- merno vezni tehniki, ki je razen belih in pi- sanih vezenin druga na Gorenjskem in zopet druga v Beli Krajini. Ti motivi in njih sestava so nastali nekaj po samosvoji domišljiji, nekaj pa so bili tudi izposojeni iz splošne umetnosti. In kar je bilo teh zadnjih, so jih preobrazile naše prednice tako, da so v njih rokah dobili popolnoma novo obliko narodnega značaja; udomačili so se in postali naša narodna last. Vsa ta dela pričajo, da je imelo že v davni dobi naše ženstvo smisel za lepoto in je gojilo umetnost z vnemo, dokler nista vedno napredujoča veleobrt in nova moda ustavila nje nadaljnega razvoja. Zato je naše ženstvo odložilo narodno nošo in z njo poza- bilo na vse one bogate zaklade narodno- umetniških tvorov, ki so jih stoletja zbirale njih prednice in se ž njimi ponašale po vsej pravici. Naša dolžnost pa je, da dvignemo te zaklade in ž njimi poživimo ljubezen do ne- kdanje narodne umetnosti. To zahteva od nas čut spoštovanja do naših trudoljubnih prednic in ljubezen do našega naroda in naše kulture! Da seznani naš sedanji ženski naraščaj z domačo staro vezno umetnostjo iz minulih časov, je profesor Albert Sič v Ljubljani se- stavih lepo zbirko barvastih pestrih vzor- cev. Iz nje bodo naše žene in naša dekleta pri vezenju lahko posnemale domače vzorce, namesto iz tujine zanešenih, časih prav ponesrečenih, vsiljenih, neokusnih novih oblik. Saj se dajo narodni omamenti prav hvaležno uporabljati pri ženskih oblekah, pe- rilu, preprogah, torbicah in drugod. Celo pri pohištvu se moremo z narodnimi motivi oko- ristiti kar najuspešneje. Soba s pohištvom, ki je okrašena z narodnimi ornamenti, gotovo dela čast in veselje svojemu lastniku. Posne- majmo v tem oziru druge slovanske, zlasti če- ški, hrvatski in ruski narod, katerim je do- mača umetnost nad vse pri srcu, in ki jo goje z vso vnemo! V prvi vrsti so seveda pokli- cane naše šole, da zopet ožive narodno vez- no umetnost. Prepričani smo, da bodo to z največjim veseljem storile naše zavedne uči- teljice pri ročnih delih in da bodo narodne motive, te bisere naše narodne umetnosti, uporabljali tudi učitelji pri risanju. Vsa zbirka je razdeljena na štiri dele. Prvi del obsega vzorce gorenjskih, drugi belokranjskih, tretji belih, četrti pa pisan, ve- zenin iz vse Kranjske. Nato naj bi sledili zve- zki o koroški, primorski in štajerski narodni umetnosti v vezenju! Čas bi bil tudi že, da bi se izdale pravilne figurine (v bojah) vseh slovenskih narodnih noš, kakor so izšle ne- kdaj v »Novicah«. Velika škoda je. da se tik pred izbruhom vojne nameravana razstava »Jugoslovanska žena« v Ljubljani ni mogla izvršiti. Razstava bi bila nedvomno dvignila smisel za narodne noše in narodne vezenine in bi bila otela pozabljenju marsikatero prist- no domače delo. Pokazala bi bila mnogo tega, kar je napravilo jugoslovansko ženstvo te- kom stoletij za kulturo Slovanov. Kakor sli- šimo, priredi prihodnji mesec »Ženska udruga za usčuvanje narodne pučke umjetnosti« v Zagrebu razstavo hrvatskih narodnih veze- nin, noš, preprog i. dr. Pridružijo se jim s svojimi zbirkami tudi Srbkinje in Slovenke, ki pridno zbirajo pristno narodno blago iz vseh slovenskih pokrajin. Pravkar izšlo velezanimivo zbirko »Na- rodne vezenine na Kranjskem«, ki jo je pri- redil Albert S i č, profesor na mestnem de kliškem liceju v Ljubljani, priporočamo vsaki narodni hiši in vsaki dekliški ljudski in srednji (obrtni) šoli. Zbirka je zelo praktična ter upo- rabna za vsako veziljo. Krasni narodni mo- tivi so to, ki se vidijo na raznem perilu in na narodni noši kranjski izza davno minule dobe. Z objavo tega dela se bo nekdaj tako cvetoča narodna vezna umetnost na Kranjskem re- šila pozablienosti ter upajmo, tudi zopet oži- vela. Vsa zbirka ima štiri dele in bo štela 22 zvezkov, ki bodo izhajali vsakih 14 dni, zve- zek po štiri liste. Cena zvezku 2 kroni. To zbirko je tudi deželni šolski svet odobril kot pomožno knjigo za ženska ročna dela, tretji in četrti del pa tudi za pouk v ri- sanju na ljudskih in meščanskih šolah, na mo- škem in ženskih učiteljiščih na Kranjskem in na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Opo- zoril je šolska vodstva (ravnateljstva) na to odlično delo v d o m o z n a n s t v u ter jim, kakor tudi učencem in učenkam (dija- kom) priporočil, da si ga nabavijo kot po- možno knjigo za risanje in ženska ročna dela Prepričani smo, da se z izdajo tega dela, ki je do sedaj prvo te vrste, ustreže občni, že večkrat izraženi želji. Prvi del, obsegajoč 17 listov, je že natis- njen in ga je mogoče razposlati tudi v celoti ter stane 8 K 50 vinarjev. Vprašanja in odgovori. Opomba uredništva.. Ker nam prihaja glede podpor toliko vprašanj, da nam nikakor ni mogoče odgovarjati na vsa, ker bi nam to jemalo v listu preveč prostora, bomo vbodoče odgovarjali le na vprašanja naročnikov »Domovine«, ne pa na vpra- šanja takih, ki naš list le čitajo, a nanj niso naročeni. Kdor želi dobiti odgovor takoj in naravnost na svoj naslov, naj priloži pismeni papir z naslovom na kuverti in dovolj znamk! Vzlic temu pa ne jamčimo, da bi vsakdo pra- vočasno dobil odgovor na svoje vprašanje ter zato vsakomur svetujemo, naj išče sveta in pomoči najprej pri županstvu ali učitelj- stvu ali v župnem uradu! »Domovina« stori rada še nadalje kar more, toda odgovori na vprašanja nam ne smejo lista preplaviti. Za- radi preobilice gradiva se marsikak odgovor zakasni, vprašalec rok zamudi ter ima le škodo. R., Breže, T. S., Podgradje, in A. H. Je- senice. AH imajo pravico do državne podpore tudi dru- žine, ki imaio svojega vzdrževalca v sovražnih deželah interniranega? Kako visoka ie ta pod- pora in kje se vlagajo prošnje? Nepremožne družine onih avstrijskih držav- ljanov, ki so bili vsled vojne pridržani v sovraž- nem inozemstvu, n. pr. na Francoskem, Angle- škem, v Ameriki itd., in onega moštva trgovske mornarice, ki se ni moglo iz nevtralnih dežel, n. pr. s Holandskega. Švedskega itd., več vrniti, imajo pravico do posebne državne podpore po zakonu z dne 17. avgusta 1917, št. 376 drž. zak. Ta podpora je enako visoka, kakor državni vzdrževalni prispevek za svojce vpoklicanih vo- jakov. Ravna se po tistem kraju, kjer je imel prosilec svoje redno bivališče ob času razgla- sitve zakona, t. j. dne 14. septembra 1917. Ce- lotna podpora znaša za vsako upravičeno osebo na Dunaju po 2 K na dan, v večjih mestih, ki spadajo v I. in II. razred aktivitetnih doklad za državne uradnike, po 1 K 80 vin., v ostalih krajih pa po 1 K 60 vin. Prošnje se vlaga pri političnem okrajnem oblastvu (c. kr. okrajnem glavarstvu, mestnem magistratu) prosilčevcga bivališča, in sicer lahko tudi potom županstva, dobrodelnih društev itd. Podporo se dobi tudi za nazaj od 1. avgusta 1917 nadalje, za osebami, ki so pridržane v Zcdi- njenih državah v Severni Ameriki, pa šele od 7. dccembra 1917 nadalje, ker je Avstro-Ogrska z Ameriko šele od tega dne v vojnem stanju. Pravico do podpore ima vsaka oseba, ki je bila odvisna od internirančevega dela ali za- služka in je prišlo njeno preživljanje v nevar- nost, ker interniranec ne more več denarja po- šiljati in za njo skrbeti; pravico do podpore ima pa vsakdo le tedaj, če sam nima toliko premo- ženja ali dohodkov, da bi zadostovali za potrebno preživljanje. I. T., Zagorje. Po sinu, interniranem v Afriki, ki ie pošiljal domov po 400 K na leto, dobiva le mola žena dr- žavno podporo po 1 K 60 v na dan. Meni ie bila prošnja odbita z opombo, da se lahko preživljam iz doneskov posestva in s pokojnino. Ker pa moja hiša donaša Ie po 6 K na mesec, pokojnine imam pa Ie 20 K na mesec, sem se pritožil potom c. kr. okrajnega glavarstva na c. kr. deželno vlado. Se- daj sem pa zvedel na glavarstvu, da mi ie gla- varstvo pritožbo zopet odložilo. Orožnik mi je bil že preje rekel, da dobiva moja žena že itak več podpore, kakor nama je sin pošiljal. — Koliko sme znašati podpora in ali se lahko še kam pritožim? Podpora po interniranih ali v Ameriki pridr- žanih Avstrijcih znaša toliko, kakor državni vzdr- ževalni prispevek po vpoklicanih vojakih. Naj- višja dopustna podpora za eno osebo je na deželi po 1 K 60 v na dan. Zakonska žena in zakonski otroci interniranih morajo dobivati toliko. Pri drugih osebah, ki so bile od internirančeve pod- pore odvisne, se ravna višina podpore po zne- skih, ki jim jih je interniranec pošiljal, pri čemer pa je seveda znesek 1 K 60 v za osebo ne sme biti prekoračen. Če vauia je pošiljal sin po 400 K na leto, je znašala najvišja dopustna podpora od 1. avgusta 1917 nadalje 600 K, od 1. aprila 1918 znaša pa 800 kron na leto. Po zakonu o državnih vzdrževalnih prispevkih po vpoklicanih vojakih z dne 27. julija 1917, št. 313 drž. zak., ki velja tudi za take sluča- je, se ima namreč s 1. avgustom 1917 zvišati pod- poro, ki so jo svojci prejemali od interniranca pred 1. avgustom 1916, za 50%, in po zakonu z dne 31. marca 1918, št. 126 drž. zak., s 1. april. 1918 za 100% internirančeve podpore, ker je se- veda kupna vrednost denarja sedaj manjša kakor , e bila takrat. Ker dobiva vaša žena po 1 K 60 v podpore na dan, torej po 584 K na leto, ta podpora najviš- jih dopustnih zneskov 600 K, oziroma 800 K še ni dosegla. Ce imate vi res le po 26 K mesečnih do- hodkov, je jasno, da se iz tega ne morete pre- življati, kar dokazuje tudi dejstvo, da ste se že za 800 K zadolžili, kakor pišete. Torej imate tudi Vi pravico do podpore v tistem znesku, da bo do- sežen najvišji dopustni znesek 600 K, oziroma 800 K; od 1. avgusta 1917 nadalje bi imeli pra- vico do podpore 16 K na leto, od 1. aprila 1918 nadalje pa do 216 K na leto. Ce ste bili-v zopetni odklonitvi svoje pro- šnje samo ustno na glavarstvu obveščeni, zahte- vajte še pismen odlok, do katerega imate po za- konu v vsakem slučaju pravico. V tem odloku mora biti tudi napisano, kam in v katerem roku se še lahko pritožite. Ce vam je pritožbo odbilo res že kar glavarstvo in ne deželna vlada, se pri- tožite lahko v 14 dneh na c. kr. deželno vlado, če vam jo je odbila deželna vlada, pa v 4 tednih na c. kr. notranje ministrstvo na Dunaju. Če bi vam tudi ministrstvo pritožbo odbilo, se pritožite lahko samo na c. kr. upravno sodišče na Donaju, in sicer v 60 dneh, za kar si morate pa dobiti ad- vokata. Če vam je bila pritožba morda zato odbita, ker ste zamudili rok za pritožbo, vam pa ne more pomagati več nobena pritožba na višjo oblast in si pomagate lahko samo še z novo prošnjo na glavarstvo, v kateri se morate pa sklicevati na Kak nov dokaz ali kako novo dejstvo, na. pr. na dolg 800 K, katerega morda dosedaj še niste ome- nili, ki bi bil imel pa morda za posledico ugodnej- šo določbo, če bi se bili nanj sklicevali, ali na zvi- šanje najvišje dopustne mere podpore s 600 K na 800 K po zakonu z dne 3-1. marca 1918, št. 126 drž. zak. zak., katerega glavarstvo v svoji odločbi bržčas še ni vpoštevalo. J. F., Šempolaj. I. Koliko pokojnine, oziroma baje odpravnine, ima dobivati vdova s sedmero otroki, katere mož ie padel na bojišču (7. februarja 1917)? Enkratno odpravnino dobi vdova le takrat, če se zopet omoži; ta odpravnina znaša toliko, ka- kor pokojnina za eno leto. Drugače dobiva pa vdova zase in za otroke vsak mesec po- kojnino. Oboje pa neglede na premoženj- ske in pridobitve ne razmere, tako da dobivajo vojaško pokojnino tudi preostali, ki žive v dobrih razmerah, tako kakor dobivajo državno pokojnino preostali sploh vsakega uslužbenca, ki je umrl v državni službi, neglede na njihove gmotne razmere. Če dobivajo preostali padlega, umrlega ali pogrešanega vojaka drž. vzdrževalni prispevek za svojce vpoklicanih vojakov, ga imajo dobivati sedaj še ves čas vojne in še 6 mesecev po vojni. Ker se jim mora pa obenem izplačevati tudi vo- jaško pokojnino, se jim državni vzdrževalni pri- spevek zniža za toliko, kolikor znaša vojaška po- kojnina, tako da prejemajo vojaške pokojnine in državnega prispevka skupaj toliko, kolikor so pre- jemali preje državnega vdrževalnega prispevka. Zato za nje višina vojaške pokojnine za toliko časa, dokler bodo prejemali državni vzdrževalni prispevek, pravzaprav nima praktičnega pomena. Če hočete poznati natančno posamezne pokojnin- ske zneske, glejte v 2. številki »Domovine« pod točko III.c! Samo te zneske dobivajo sedaj pre- ostali, ki nimajo pravice do državnega vzdrževal- nega prispevka, in dobivati bi jih imeli pozneje tudi preostali, katerim bodo 6 mesecev po vojni prenehali državni vzdrževalni prispevki. — Ven- dar pa obstoja že načrt za precejšnje zvišanje vo- jaških pokojnin; upajmo, da jo bo državni zbor v kratkem sklenil. , Glede vojaške pokojnine jc vse natančnejše popisano v 7. številki »Domovine« pod točkama III. in IV. II. Kaj je treba priložiti prošnji za vojaško po- kojnino? 1. Dokazilo vpoklicančeve smrti, 2. krstne liste vdove in vseh otrok, 3. vdovin poročni list, 4. potrdilo župnega urada ali občine, da je živela vdova z možem do njegovega odhoda v vo- jaško službo v zakonski skupnosti, 5. uradno spričevalo o premoženjskih in pri- dobninskih razmerah preostalih in 6. spričevalo uradnega zdravnika pri c. kr. okrajnem glavarstvu, oziroma pri mestnem magi- stratu, o stopnji sposobnosti vdove za pridobi- vanje. Prošnja se napravi na c. kr. okrajno glavar- stvo, in sicer najbolje potom županstva, ki ima za to potreben formular na razpolago. Vendar se pa stranki sami ni treba truditi, da poišče vse po- trebne priloge (ki so sicer koleka proste), ker jih mora glavarstvo samo uradno poskrbeti. IH. Ali pripada vdovi kaka odškodnina, ker je mo- rala vsled blagoslovljenega stana na orožniški in županski ukaz v marcu 1917, toref pred 21. ju- lijem 1917, z vsemi otroki Iz vasi? Da. Vložiti je prošnjo na pristojno glavar- itvo za navadno begunsko podporo; poleg tega ima pravico, zahtevati zdravniško oskrbo, zdravila oziroma bolnišnico.