osebna vesti
Dr. Tone ierenc je šestdesetlemk
Redni profesor za zgodovino novejše dobe na Hozof-ski fakulteti v Ljubljani in znanstveni svetnik v Inštitutu :a zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani dr. Tone Fc-icne je p, deecmbia 1987 praznoval svojo šcstdcsetletni-
eo.
Rojen je bil v Vcrž.eju. t;itn je hodil v osnovni1 šolo, v n;>jo gimnazijo pa v Ljutomeru. Med vojno je delni doma nn očetovi kmetiji, ¡ki vojni in odsluženju vojaSčinn jo kune al gininazijn in mainriial v Murski Soboti letu 195 I, Diplomiral je na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani leta 1956. l'o diplomi se je zamislil kot arhivist v Muzeju »modne osvoboditve Lii Slovenije in ostal v arhivu tudi po ustanovitvi Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljnliljani, ko se je ta iz Muzeja pre selil v novoustanovljeni inštitut. Leta !9(i0jc bil izvoljen za znanstvenega delavca, leta 1965 je v lieagindu dokt" nral. i'o triletni prekinitvi dela na Institutu, ko je deial nn 111 cj □ rt j 11 in doknnientuaiijii fc tcgrafikegr arhivskega gradiva v Muzeju, se je leta 1968 ponovno vinil na Institut in prevzel vodenje arhiva. V letih 1970 1975 je liil obenem tudi ravnatelj Instituta, Medtem je bil leta 1970 izvoljen za znanstvenega sodelavca in leta 1970 za znanstvenega svetnika, l'o letu 1975 je bil vodja znanstveno raziskovalne enote InMitnta, Svet Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani gaje leta 1981 izvolil in leta 19X7 ponovno izvolil za rednega profesorja zgodovine novejše dobe. '¿c pred tem je več let sodeloval pri pedagoškem delu na Filozofski fakulteti, zlasti s študenti na 3, stopnji študija. Ves čas od svoje zaposlitve v arhivu Muzeja narodne osvoboditve pa je sodeloval tudi pri muzejskem den.. Med najpomembnejšimi je gotovo postavitev trmzeja v Uicstanici, V vrst1 lulcjstvovanja na raznih področjih zavzema posebno musto dele v arhivih. Temu je namenjen ta zapis.
Dr, Tone Ferenc je začel svojo pol kol arbivisi, Oh delu z dokumenti iz obdobja NOli ki so prišli v arhiv dostikrat razsuti in pomešani, je spoznal kako lahko po stanejo tndi zapisi 7, navidez nepomembno vsebino, ko so vključeni v fonde, kamor po izvoru sodijo v povezavi z drugimi dokumenti pomemben zgodovinski vii.Tane posredni stik'z aikivi na samem začetku njegovega dela, oplaia ves čas njegovo delo zgodovinarja laziskovalca.
7x kot študent na univerzi jc od 3. letnika dalje sodeloval v Vojnozgodovinskeni institnin pii pripiavi 4 5, in 6. knjige VI toma Zbornika dokumentov in po datkov o narodnoosvobodilnem bojn jugoslovanskih na rodov. Ko se je po dipiomi zaposlil v Muzeju narodne osvoboditve jc dobil novo ustanovljeno mesto arhivarja z nalogo, da bi 'znanstveno urejeval določene mu arhive in raziskoval zadeve zgodovinskega značaja ki bodo po stavljene v njegov delovni program." Tako mlogo jc do bil že dobro leto za tem. Vodstvo arhiva mu jc zaupalo priplava giadiva, potiebncga za obrainho v sodnem procesu pioti beneškim partizanom, ki se jc tedaj pripravljal v Italiji. Nalogo je vestno opravil. Mcdvomno je tndi ta "učna doba" oblikovala njegov smisel za zbiranje ure ditev, obvladovanje in Kombiniranje podatkov, značilen zn vse njegovo kasnejse delo, Ou vsega začetka je moč opaziti da ga dokumenti zanimajo predvsem po svoji pričevalnosti. Ob delu v arhivu neiunoi no zbira podalke raziskuje, piSe Kmali1 pieide v vrste raziskovalcev, čeprav se tndi iz aihivskih vrst popolnoma nc iztrga. Leta ¡969 postane arhivski svctovalcc za delo na gradivu politične zgodovine novejše dolic, leta 1974 višji arhivist in leta 1976 nrhivsk' svetnik, S svojim ilclom je ves čas tndi v arhivih Obsežno je njegovo delo pri izdajali virov Sodeloval je pii /.c (liiicnjenein VI, tonili Zbornika do kiuncitov in podatkov o narodiiaosvobodilncin boju jugoslovanskih naiodov, ud 4 knjige dalje, Zborniku fo tocrafskih dokumentov iz narodnoosvobodilnega boja. Sodeloval je p i nastajanji! temelju i h edicij virov iz časa
1941	1945 kol so Dokumenti ljudske revolucijc, Jesen
1942	Koicspondenca Edvaida Kardelja m lloiisa Kidri ča. Uredil in komentiral jc zbrana deln lioiisa Kidriča in Edvarda Kardelja, liil je član niednlštva /branih del Jos;pa liroza lita in glavni nrednik slovenske izdaje tega zbfjiniKa, Sam je piipravil izdaio dokumentov o nacistični laznaiodovalm politiki ter knjigo doknineii tov o italijanski fašistični politiki v Ljubljanski pokrajmi, 7, opombami jc opremil londonski dnevnik Izidorja Can kaija in številne posamezne vire. Prav pri izd; ianjn vi1 rov se kaže njegovo poznavanje arhi^kega gradiva v slovenskih in jugoslovanskih ailiivili, kot tudi v Številnih arhivih zunaj naših meja, tako v Rimu, Bonnu,
AKlilVI Xi 198R
123
Koblenzu, NVasliiiigtonu, Londo.iu in Heroinu.
Zaradi poznavanja viro" je iahko nastopil (leta J 967) kot izvedenec n.i procesu proti escsovsknn zločincem iz tržaške riijirnc.
Deloval je v Ailiivskem dniitvn Slovenije. Celo deset' letje je bil član društvenga izvršnega odbora in nato njegov podpredsednik, od leta 1980 je član izdajateljskega sveta i-evije Arhivi. Leta 1959 je za arhivsko posvetovanje v Škoiji Loki pripravil referat o arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, na II. zborovanju v Kopru (1966) je govoril o gradivu za zgodovino narodnoosvo bodilne borbe v Sloveniji v arinvili izven Slovenije na IV. zbore vanju v Ptuju (1968) o objavlianjn virov za zgc dovitio NOB v Sloveniji za VII. zborovanje v Slovenj Grad-u (197*0 je pripravil poročilo o gradivu NOH v Sloveniji v jugoslovanskih aihivih, za:lX zborovanje v Radencih (1979) referat Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo. Sodeloval je s prispevki na posvetovanjih o programu (edicij virov za slovansko zgodovino, ki jih je v letih 1969--] 972 organiziralo Arhivsko društvo skupaj s Sekcijo za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije ¿nanosti in umetnosti v Ljubljani.
Detel je tudi v Skupnosti arhivov Slovenije. I3il je član Komisije za ugotavlanje strokovne usposobljenosti delavcev v arhivih pri Skupnosti arhivov v Sloveniji ter izpraševalec za specialistični strokovni izpit,
Kot vodia arhiva InStitnta ;:a zgodovino delavskega gibanja je posebno skrb posvečal izobraževanju delavcev.
Podpiral je arhivske delavce pri pridobitvi potiebnega strokovnega znanja, saj je \ede1, da dj strokovno usposobljeni delavci lahko približajo arhivsko gradivo raziskovalcem in diugim uporabnikom. Poskrbel jc, da so se lahko udeleževali stinkovnih srečanj. Vzpodbujal jc arln ViSte naj objavljajo svoje pr.spcvkc v glasilu Inštituta ali drugih strokovnih glasilih. Med redne naloge arhiva je bilo tcuaj vključeno tudi dopolnjevanje arhivskih fondov z liiikrofilmanjcm gradiva v drugih arhivih in zbiranje ustnih virov. V letih 1972 in 1973 je skupka raziskoval cev, v katero so bili vključeni tudi arhivisti. evidentirala in i.iikrofihuala gradivo v Arhivu Jugoslavije v Ueogradu. Kad je pomagal delavcem pri reševanju strokovnih problemov nikoli svojega znanja ni hranil zase Posebej je želel vsakega uporabnika v arhivski Čitalnici domačega in tujega uvesti v delo, svetovati mu, kje in kako naj željene poaatke iščt Če jc bilo potrebno, jih je v delu tudi vodil,
Ko se ob jUDileju utrne spomin na sKupna Študentska lela, ugotovimo, da je že takrat izsiopal po svoj, izjemni delavnesti, resnosti in vztrajnosti. Zdelo se lam je da je hotel - ker je bil nekoliko starejši od večine nado-knad ti med vojno zamujena leta, Kolegu Tonem ob jubileju želimo Šc krepkega zdravja, da bi uresniči! svoje načrte dclo"nc vneme in vztrajnosti pa nin več. ko jn ima skoraj ni mogoče želeti
Marija Oblak--Čarni