107 Izvleček: Avtor najprej na kratko predstavi koncept in kratek pregled tematike modernih študij t.i. historične arheologije in, na primeru Češke, tudi t.i. posrednjeveške arheologije. Avtorjevo iz- hodišče je, da si pri postavljanju temeljev slovenske arheologije obdobij po srednjem veku, ki nas čaka, lahko pomagamo z izku- šnjami iz obeh konceptov. V nadaljevanju avtor na kratko predstavi zametek študije vplivov industrializacije na kulturno krajino slo- venskega podeželja v drugi polovici 18. in 19. stoletju, ki bi lahko predstavljala eno izmed pomembnih tem slovenskih posrednjeve- ških arheologij. Ključne besede: posrednjeveške arheologije, historična arheolo- gija, GIS, kulturna krajina, lidarski posnetki 1.02 Pregledni znanstveni članek “Industrializacija” podeželja, izbrana tema posrednjeveških arheologij »Industrialisation« of the Rural Landscape: Chosen Theme of the Slovenian Post-medieval Archaeologies © Benjamin Štular Abstract: At the beginning the concept and a short overview of state-of-the-art of the historical archaeology and post-medieval ar- chaeology is presented. The first is shown by the example of the predominantly North American historical archaeology and the latter by the example of Czech post-medieval archaeology. The au- thors stance is that both contain positive examples that can be used for building Slovenian post-medieval archaeology. In the second part the very beginning of the study of the influences of the in- dustrialisation of the late 18 th and 19 th century on the rural cultural landscape is shown. This is one possible example for the themes for the future Slovenian post-medieval archaeologies. Keywords: post-medieval archaeology, historical archaeology, GIS, cultural landscape, lidar scan Kakšna arheologija? Martin Hall in Stephen W. Silliman (2006, 1-20) sta v uvodu knjige Historical Archaeology zapisala, da “hi- storična arheologija” pomeni različnim ljudem različno. Nekaterim (Falk 1991; Leone 1995; Paynter 2000) je to arheologija evropskega kolonializma in t.i. po-Kolum- bovih ljudstev. Drugim spet (Andrén 1998) je historična arheologija rezultat prepletanja med besedo in objektom, med besedilom in artefaktom. Slednje po mnenju mnogih pomeni, da historično arheologijo opredeljuje uporabljena metodologija in ne časovno obdobje (Orser 1996, 23-24). Toda večina raziskovalcev, na primer napisov na rimskih nagrobnikih, se s tem ne bi strinjala. Kako tuj je tak pogled evropskim arheologom, lahko vidite tudi na kazalu revije, ki jo prebirate: epigrafski prispevek Julijane Visočnik je umeščen v povsem drug del, kot pričujoči prispevek. V srednji Evropi, za razliko od zgornjih primerov, ki večinoma izhajajo iz “Novega sveta”, predvsem zaradi drugačne zgodovine vede “svojo” arheologijo raje opre- deljujemo s časovnimi obdobji. Tako tudi v Sloveniji, kjer je takšno pojmovanje globoko zakoreninjeno tako v izobraževalnem kot tudi v raziskovalnem sistemu in ga skorajda ni mogoče spreminjati. In verjetno tudi ni smiselno, da bi ga poskušali. Arheologijo, o kateri bomo govorili, zato uvrščamo med posrednjeveške arheologije (za izraz glej zgoraj, prispevek Kje so meje slovenske ar- heologije? O posrednjeveških arheologijah v Sloveniji). Toda ne glede na različna poimenovanja in razvoj vede (Predovnik 2008) menimo, da se pri oblikovanju raz- iskovalnih vprašanj in agend lahko zgledujemo po historični arheologiji. Če posrednjeveške arheologije osvetlimo s stališča varovanja arheološke dediščine, je, poleg omenjenega “plesa” med predmetom in besedilom, najpomembnejša značilnost količina. Arheološko dedi- ščino laičnim javnostim pogosto opisujemo z besedami “arheologija je prisotna povsod”. To za posrednjeveške arheologije drži skorajda dobesedno! Glavni značilnosti sta torej ogromna količina materialne dediščine in pogo- sto odlični podatki v pisani besedi. Povsem logičen zaključek tega je, da so posrednjeveške arheologije usmerjane v izbrane teme. Zelo poučen je na- bor tematik, ki so bile objavljene v eni pomembnejših revij historične arheologije, International Journal of Hi- storical Archaeology. Vedno prisotna je podvodna arheologija, kjer so predmet preučevanja predvsem potopi trgovskih ladij, ki so plule na poti Evropa - kolonije - Evropa. Žal je ta zvrst, pod- prta z zakonodajo o brodolomih v mednarodnih vodah, pogosto le pretveza za “lov na zaklad”. Najobsežnejši sklop historične arheologije je preučevanje preteklosti marginalnih družb. Te raziskave lahko umesti- mo v širši sklop t.i. arheologije nemih glasov, nepismenih družb v sicer pišočem okolju, kjer pridejo do izraza pred- nosti arheoloških raziskovalnih metod. V ta sklop sodijo na primer raziskave o sužnjih, marginalnih področij sicer že industrializirane Evrope, po-Kolumbovih ljudstev v srednji in južni Ameriki itd. Med zanimivejše raziskave tega sklopa vsekakor sodijo raziskave prepletanja bese- de in artefakta, med katerimi so najpogostejše raziskave odnosa med evropskimi misijoni ali trgovskimi posto- Arheo 25, 2008, 107–112 108 jankami in “domorodno” okolico, ali na primer študije evropske identitete v Novem svetu. Historična arheologija pa se ne ustraši niti tem, kjer na prvi pogled nima možnosti “zmagati” v primerjavi s pi- snimi viri, kot na primer arheologija modernih mest in industrijska arheologija ter arheologija smeti. Kot ni arheologije brez tipo-kronoloških raziskav mate- rialne kulture, si tudi historične arheologije brez študij predvsem artefaktov množične potrošnje v trgovini na dolge razdalje ne predstavljamo. Med te v prvi vrsti sodijo pipe za kajenje, pa seveda vse vrste pivskega in namiznega posodja masovne proizvodnje v evropskih središčih itd. Pogoste so tudi študije arheologije historičnih krajin, ki so s srednjeevropskega stališča podobne historično-geo- grafskim študijam. Tematike, ki so bližje slovenskim posrednjeveškim ar- heologijam, zanimajo tudi češke arheologe (Smetánka, Žegklitz 1990; Žegklitz 2007). Sprva, torej v 1980-tih, so tam prevladovale poleg raziskav vojaških utrdb študi- je lončenine. Vendar za razliko od historične arheologije pri tem ne prevladuje namizna industrijsko izdelana lon- čenina temveč t.i. hišna ali groba lončenina ter seveda pečnice. V zadnjih dveh desetletjih so češki arheologi pričeli preučevati tudi posrednjeveško stavbno dedišči- no ter naselbine na splošno. Prav tako jih zanima tudi zgodnja industrijska arheologija, ki bi jo morda lahko poimenovali kar predindustrijska arheologija. Povsem pričakovane pa so tudi študije materialne kulture z ne- prekinjenim razvojem iz srednjega veka, na primer renesančno steklo ipd. Namen zgornjega naštevanja je bil predvsem ta, da do- bimo vtis na eni strani o posebnostih posrednjeveških arheologij in na drugi strani o povezavi z arheologijami starejših obdobij. Z metodološkega stališča lahko opa- zujemo selekcioniranje arheološke dediščine - s stališča varovanja dediščine - oziroma izbor tem - z razisko- valnega stališča. Na drugi strani pa osnovni predmet preučevanja tudi v posrednjeveških arheologijah osta- ja materialna kultura, v kateri po količini prevladuje lončenina. Tudi za preučevanje te je potrebno najprej vzpostaviti tipo-kronologijo (prim. Hall, Silliman 2006, 4) in če kdo misli, da so to že storili na primer etnologi ali zgodovinarji, se moti. Delo na tem področju v Sloveniji so posamezni arheologi začeli že pred desetletji (npr. Sla- be 1977; Šubic 1980; Vuga 1983; Žbona-Trkman 1990), toda zaradi nesistematičnega pristopa arheologije kot vede žal ne moremo poročati o zadovoljivem napredku. Tako je še danes vsako opredeljevanje posrednjeveškega gradiva potrebno začeti graditi od temeljev (npr. Guštin, Horvat 1994; Schein 1999; Cevc 2000; Železnikar 2002; Predovnik 2006; Štular 2009). “Idustrializacija” podeželja V nadaljevanju bomo predstavili eno izmed izbranih raziskovalnih tem posrednjeveških arheologij, ki ima po našem mnenju v Sloveniji velik potencial. Pri naštevanju tem historične arheologije smo vedno znova izpostavlja- li prepletanje med pomenom besede in objekta. Hkrati je eden trenutno prevladujočih raziskovalnih tokov hi- storične arheologije iskanje vprašanj, ki lahko ponudijo svež odsev modernosti. To raziskovalci pogosto doseže- jo s premikanjem fokusa izkušnje znotraj “starih” tem: kolonizacija skozi perspektivo koloniziranih (Silliman 2005; Lightfoot 2006), kolonialno življenje v Latinski Ameriki skozi perspektivo zgodnjega razvoja moderne države v Španiji in na Portugalskem (Funari 2006), sku- pnosti pobeglih sužnjem kot družb v nastajanju (Cofield 2006), vpliv etnografije pacifiških otokov na samopodo- bo evropskih narodov kot civilizirajoče entitete (Lydon 2006), gregorijanski parki v Angliji v luči sužnjelastni- štva na plantažah (Matthew 2005, 117-119) itd. Po drugi strani je arheologija posrednjeveških krajin po- membna iz istih razlogov kot arheologija krajin starejših obdobij (npr. Novaković 1995). Cilj, osvetliti preteklost z raziskovanjem interakcije ljudi z okoljem, ostaja isti. Arheologom je namreč izvor predmeta ravno tako po- memben, kot predmet sam, saj skušamo razumeti dejanja, ki jih predmet skriva. Ta odnos med ljudmi, materialno kulturo in prostorom arheologi preučujemo na različne načine. Izvor materialov, na primer, omogoča raziskova- nje premikanja dobrin v prostoru. Deskriptivne študije raziskujejo prostorske odnose med različnimi predmeti, s čimer lahko prepoznamo na primer delovni prostor, bivalne prostore, obrambne naprave, trgovske poti itd. Pogosta tema historične arheologije pa je vloga prostora v družbenih odnosih, predvsem razporeditev moči (ang. power relations) - nekako po načelu poišči mesto posa- meznika ali skupine v prostoru in odkril boš njegovo ali njihovo mesto v družbi - kar razkriva predvsem arhitek- tura (Paulus 2006, 65-66). V slovenskem prostoru se v okviru slednje teme kot nalašč zdi študija industrializacije v drugi polovici 18. in v 19. “Industrializacija” podeželja, izbrana tema posrednjeveških arheologij 109 Arheo 25, 2008, 107–112 Sl. 1. Okolica Kobarida, dve novoveški arheološki najdišči odkriti s pomočjo interpretacije lidarskih posnetkov (interpretacija avtor). Zgoraj izsek iz georeferenciranega franciscejskega katastra (M 1:1000; vir: Arhiv RS), na sredini satelitski posnetek današnjega stanja (M 1:650; vir: © Spot Image, © 2008 DigitalGlobe, © Google), spodaj senčenje digitalnega modela reliefa izdelanega iz podatkov lidarskega snemanja z uporabo algoritma REIN (M 1:650; avtor Žiga Kokalj, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU). Poleg obkroženega objekta je na spodnjih slikah viden tudi palimpsest predvsem mlajših izrab prostora, ki se že spreminjajo v arheološki zapis. 110 stoletju skozi perspektivo podeželja, natančneje spreminja- nja kulturne krajine podeželja. Taka raziskava sledi ciljem historične arheologije (prim. Predovnik 2008), predvsem pa stremi k cilju, ki je značilen za posrednjeveške arheolo- gije: razumevanje modernizacije in globalizacije. Pomen takšne raziskave si lahko predočimo na primeru študije o ruralni pokrajini osrednje Sicilije v 19. in 20. stoletju (Pluciennik, Mientjes, Giannitrapani 2004). Prva značilnost, ki jo pri posrednjeveških študijah velja vedno znova poudarjati, je seveda interdisciplinarnost, pred- vsem souporaba arheoloških in pisnih virov. Arheološke podatke so v prikazani študiji pridobili predvsem s te- renskimi pregledi in nekaj manjšimi izkopavanji na sicer majhnem, a tipičnem študijskem območju. Rezultati omenjene študije osvetljujejo pomen arheolo- ških virov za študijo posrednjeveške kulture podeželja. Pretežno nepismeno podeželsko prebivalstvo je namreč tipična družbena skupina, ki v pisnih virih ostaja “nema”. S pomočjo arheoloških virov pa je raziskovalcem uspelo prepoznati družbeno in poselitveno dinamiko teh prebi- valcev. Slika o preteklosti, znana iz predhodnih raziskav, je prikazovala predvsem pusto in statično podeželje, redko poseljeno s prislovično zaostalim prebivalstvom. Takšna podoba je nastala zato, ker pisni viri omogoča- jo predvsem preučevanje podeželja skozi odsev dejanj političnih in gospodarskih elit, v tem primeru predvsem prilagajanja podeželskega prebivalstva na vedno nove zemljiške reforme. Omenjena študija pa je uspela s pomočjo arheoloških virov prikazati dinamičen razvoj. Tako so na primer v do- ločenih obdobjih zaznali intenzivne gradbene dejavnosti, ki kažejo na poskuse družbene afirmacije tudi revnejših slojev. Hkrati je raziskava opozorila na živahno krajino dela (ang. task-scape). Prislovična opustelost je namreč posledica napačnega vtisa sodobnikov, saj je večina polje- delskih delavcev prebivala v manjših urbanih središčih. Ne da bi se spuščali v podrobnosti tematike, ki sloven- skim arheologom ni ravno domača, smo skušali prikazati vlogo arheologije v raziskavah, ki so na prvi pogled pov- sem v domeni zgodovine in historične geografije. Vrnimo se k sočasnemu slovenskemu podeželju. Obdobje seveda ni izbrano naključno, temelji na dostopnosti hi- storičnih zemljevidov. Najstarejši zemljevidi, ki zajemajo (med drugim tudi) celo Slovenijo, so Jožefinski vojaški zemljevidi, nastali v letih 1763-1787 (Rajšp 1995). Izde- lani so bili za potrebe vojske v merilu 1:28800 in poleg zemljevidov vsebujejo tudi podatke o poteh in prehodnosti ter trdnejših stavbah. Precej mlajši, a desetkrat natančnejši so vsem dobro znani zemljevidi Franciscejskih katastrov, ki so nastajali v letih od 1817 do 1822. Zadnje spremem- be so v t.i. reambulančne katastre vnesli v 1860-tih letih. Zemljevide Franciscejskih katastrov vsaj v nekaterih pri- merih lahko “postaramo” tako, da v njih vnesemo podatke iz Jožefinskih katastrov, ki so nastajali v letih 1785 do 1789 (Pleterski 1989; prim. Štular 2001, 75-77). Franci- scejski katastri so poleg v Arhivu Slovenije dostopni v zmanjšani resoluciji tudi brezplačno na spletu. S souporabo teh virov pridemo do podatkov o kulturni krajini nekako od sredine 18. do konca 19. stoletja. Vendar ti zemljevidi vsaj ponekod (prim. Pleterski 1986) skrivajo tudi sledi precej starejše pokrajine, včasih celo zgodnje- srednjeveške. Tudi sicer so bili arheologi med prvimi, ki so pri svojih raziskavah uporabljali Franciscejske katastre (Slapšak 1995, izvirnik 1983). V evropskem merilu pa uporaba podatkov, ki jih skrivajo historični zemljevidi, v zadnjih letih doživlja v arheologiji pravi razcvet pred- vsem zaradi povečane dostopnosti GIS-ov (Madry 2006; glej tam navedeno literaturo). Tudi v Sloveniji uporaba historičnih zemljevidov, podprta z GIS-i, v arheologiji ni novost (Štular 2001; Štular, Poglajen 2002). Širše gledano k tovrstnim študijam pristopamo s široko paleto orodij arheologije krajine (pregled v Novaković 2003), dandanes predvsem v povezavi z GIS-i (npr. Mle- kuž 2006; Poglajen 2006; Štular 2006a; Štular 2006b; Štular 2008a; Štular 2008b). Konkreten primer poteka takšne študije, kot si ga predsta- vljamo, je razviden iz slikovne priloge (sl. 1), na kratko pa ga lahko povzamemo v treh korakih: • kartiranje kulturne krajine na historičnih zemljevidih, • preverjanje trenutnega stanja na letalskih ali satelit- skih posnetkih, • preverjanje obstoja in stanja arheološke dediščine ter pridobivanje arheoloških podatkov z vsemi dostopni- mi arheološkimi metodami. Na mestih, kjer ni kontinuirane uporabe prostora ali mo- dernih destruktivnih posegov, lahko že po drugi točki predvidevamo obstoj arheološko dediščino. V nekaterih primerih lahko dejansko prisotnost arheološke dedišči- ne potrdimo že s tehnikami daljinskega zaznavanja, na “Industrializacija” podeželja, izbrana tema posrednjeveških arheologij 111 primer na lidarskih posnetkih (sl. 1). Slednji korak je predvsem pomemben s stališča varovanja posrednjeveške kulturne dediščine v Sloveniji, kjer sistematično zbranih podatkov praktično nimamo (prim. Nadbath 2008). Seveda je prikazan del postopka, prepoznavanje posa- meznih elementov historične kulturne krajine, šele prvi drobec raziskave o vplivih industrializacije na kulturno krajino slovenskega podeželja v drugi polovici 18. in 19. stoletju. Pravzaprav je to del, ki “pravo” arheologijo, predvsem izkopavanja in študij materialne kulture, šele omogoči. Opisan postopek je torej prilagojen trenutnemu klavrnemu stanju posrednjeveških arheologij v Sloveniji. Ker je študija še v zametkih, razmišljanje o potencialnih rezultatih prepuščamo bralcu. Vsekakor si izvedbo za- mišljamo v obliki t.i. multiskalarne analize, torej analize več izbranih študijskih primerov, pri čemer so različna “merila” in časovne ravni pogojene že z virom, razpolo- žljivimi historičnimi zemljevidi (prim. Predovnik 2008). Potrebna bodo seveda vsaj minimalna arheološka izko- pavanja. Za poglobljen vpogled v raziskovane procese pa bi bilo potrebno študijo razširiti tudi v ostale predele Av- strijskega cesarstva oziroma po letu 1868 Avstro-Ogrske monarhije. Če si smemo izposoditi besede W. Churchilla ob zmagi zavezniških sil v severni Afriki, lahko rečemo, da “to še ni začetek; ni še niti začetek začetka; morda pa je zače- tek konca”. Konec, ki ga imamo mi v mislih, je seveda konec popolnega ignoriranja posrednjeveške arheološke dediščine. Zaključek Kaj torej izbrana tema posrednjeveške arheologije, ki smo jo predstavili, prinaša. Tematiko sorodne vede že preučujejo, vsaka s svojimi metodami in raziskovalnimi vprašanji (npr. Ilešič 1950; Petek 2005). Vendar arheolo- ške raziskave prinašajo možnost svežega vpogleda, ki ga druge vede ne morejo nadomestiti. S stališča varovanja arheološke dediščine predstavljeni pristop omogoča hitro in učinkovito vzpostavljanje podatkovnih zbirk, ki bodo pristojnim službam omogočile učinkovite in utemeljene odločitve, kakršne si pri varovanju kulturne dediščine želimo (glej dalje, prispevek Okrogla miza o varovanju arheološke dediščine na rednem letnem srečanju Sloven- skega arheološkega društva). Literatura ANDRÉN, A. 1998, Between Artifacts and Texts: Histori- cal Archaeology in Global Perspective. - New York. CEVC, T. 2000, Lončene posode pastirjev: sklede in latvice iz poznega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah. - Ljubljana. COFIELD, S.R. 2006, French-Caribbean Refugees and Slavery in German Protestant Maryland. - V: Internatio- nal Journal of Historical Archaeology 10(), 27-287. FALK, L. 1991, Historical Archaeology in Global Per- spective. - Washington. FUNARI, P.P.A. 2006, Conquistadors, Plantations, and Quilombo: latin America in Historical Archaeological context. - V: M. Hall in S.W. Silliman (ur.), Historical Archaeology, Malden, Oxford, Victoria, 209-229. GUŠTIN, M. in M. HORV AT (ur.) 1994, Ljubljanski grad. Pečnice (Ljubljana Castle. Stove tiles). - Archaeologia historica Slovenica 1. HALL, M. in S.W. SILLIMAN 2006, Introduction. - V: M. Hall in S.W. Silliman (ur.), Historical Archaeology, Malden, Oxford, Victoria, 1-20. ILEŠIČ, S. 1950, Sistemi poljske razdelitve na Sloven- skem. - Ljubljana. LEONE, M.P. 1995, A Historical Archaeology of Capita- lism. - v: American Anthropologist 97, 251–268. LIDON, J. 2006, Pacific encounters, or Beyond the islands of History. - V: M. Hall in S.W. Silliman (ur.), Historical Archaeology, Malden, Oxford, Victoria,293-312. LIGHTFOOT, K.G. 2006, Mission, Gold, Furs, and Ma- nifest destiny: rethinking an Archaeology of colonialism for western north America. - V: M. Hall in S.W. Silliman (ur.), Historical Archaeology, Malden, Oxford, Victoria, 272-291. MADRY , S. 2006, The integration of historical carto- graphic data within the GIS environment. - V: S.N. Archer in K.M. Bartoy (ur.), Between Dirt and Discussion; Me- thods, Methodology, and Interpretation in Historical Archaeology, New York, -60. MATTHEW, H.J. 2005, On the Particularism of English Landscape Archaeology. - V: International Journal of Hi- storical Archaeology 9(2), 111-122. MLEKUŽ, D. 2006, Complex settlement and the landsca- pe dynamic of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). - V: Documenta Praehistorica. Poročilo o raz- iskovanju paleolitika, neolotika in eneolitika v Sloveniji. Neolitske študije (Neolithic studies) , 25-271. NADBATH, B. 2008, Posrednjeveška arheološka dedi- Arheo 25, 2008, 107–112 112 ščina – raziskave, zaščita in varovanje; primer Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. - Arheo 25, v tisku. NOV AKOVIĆ, P. 1995, Deset let pozneje: prostorska ar- heologija v Sloveniji. Predgovor. - B. Slapšak, Možnosti študija poselitve v arheologiji, Arheo 17, 6-9. NOV AKOVIĆ, P. 2003, Osvajanje prostora : razvoj pro- storske in krajinske arheologije. - Ljubljana. ORSER, Jr. C. 1996, A Historical Archaeology of the Mo- dern World. - New York. PAULUS, E.P. 2006, The Place of Space: Architecture, Landscape, and Social Life. - V: M. Hall, S.W. Silliman (ur.), Historical Archaeology, Malden, Oxford, Victoria, 65-8. PAYNTER, R. 2000, Historical and Anthropological Archaeology: Forging Alliances. - V: Journal of Archaeo- logical Research 8(1), 1–37. PETEK, F. 2005, Spremembe rabe tal v slovenskem alp- skem svetu. - Geografija Slovenije 11. PLETERSKI, A. 1986, Župa Bled : nastanek, razvoj in prežitki. - Ljubljana. PLETERSKI, A. 1989, Metoda povezave retrogradne analize katastra s pisanimi in arheološkimi viri : primer Blejskega kota (A method of linking retrograde analysis of land-register with written and archaeological sources: the case of Blejski kot). - Zgodovinski časopis (Historical review) 4 (2), 157-182. PLUCIENNIK, M., A. MIENTJES, E. GIANNITRA- PANI 2004, Arrchaeologies of Aspiration: Historical Archaeology in Rural Central Sicily. - International Jo- urnal of Historical Archaeology 8(1), 27-65. POGLAJEN, S. 2006, Iskanje rimske cestne mreže v severozahodni Istri. - V: D. Perko et al (ur.), Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006, Ljubljana, 211-222. PREDOVNIK, K.K. 2006, Srednjeveška in novoveška lončenina s planin v Kamniško-Savinjskih Alpah. - V: T. Cevc (ur.) Človek v Alpah, Ljubljana, 182-208. PREDOVNIK, K. 2008, Nova obzorja: arheologija mlaj- ših obdobij. - Arheo 25, v tisku. RAJŠP, V . 1995, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763- 1787 (Josephinische Landesaufnahme 1763-1787 für das Gebiet der Republik Slowenien) 1. - Ljubljana. SCHEIN, Tine 1999, Il castello di Predjama (Lueg) pres- so Postojna (Postumia). – Ceramica dal Bassomedioevo al Rinascimento in Italia nordorientale e nelle aree tran- salpine. Atti della giornata di studio (Udine, 16 Marzo 1996), Acheologia di frontiera 2, Societŕ Friulana di Ar- cheologia, Udine, 143– 144. SLABE, Marijan 1977, Loška slikana meščanska kerami- ka. – Loški razgledi 24, 55– 57. SLAPŠAK, B. 1995, Možnosti študija poselitve v arheo- logiji. - Arheo, posebna izdaja. SMETÁNKA, Z in J. ŽEKGLITZ (ur.) 1990, Postmedie- vální archaeologie (Studies in Postmedieval Archaeology) 1. - Praga. ŠTULAR, B. 2001, Arheologija Mengeškega polja v zgo- dnjem srednjem veku. - Ljubljana. ŠTULAR, B. 2006a, Analiza gospodarskega zaledja v arheologiji krajin (Site catchment analysis in landsca- pe archaeology). - V: D. Perko et al (UR.), Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006, Ljubljana, 199-210 ŠTULAR, B. 2006b, Prostor blejskih planin v srednjem veku (Raum der Bleder Almen im Mittelalter). - V: T. Cevc (ur.) Človek v Alpah, Ljubljana, 20-241 ŠTULAR, B. 2008a, Vloga kulturne dediščine pri trajno- stnem razvoju varovanih območij na primeru arheološke dediščine v Kamniško-Savinjskih Alpah (The role of cul- tural heritage in the long-term development of protected areas: the example of archaeological heritage in the Ka- mnik-Savinja Alps). - V: D. Perko et al. (ur.), Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008, Ljubljana 41-5. ŠTULAR, B. 2008b, Prostorske analize Malega gradu v Kamniku (Slovenija). -V: Archaeologica Historica , 24-252. ŠTULAR, B. 2009, Srednjeveška in novoveška lončenina iz Blejskega jezera. - V tisku. ŠTULAR, B. in S. POGLAJEN 2002, Zgodnjesre- dnjeveška pokrajina: študijski primer Bistriške ravni in Mengeškega polja (Early middle ages landscape: study case of the Bistrica plain and Mengeš field). - V: T. Po- dobnikar et al. (ur.), Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2001-2002, Ljubljana, 219-230. ŠUBIC, Zorka 1980, Nova razstavna zbirka v Loškem muzeju. – Loški razgledi 27, 308– 310. VUGA, D. 1983, Nekaj srednjeveških in novoveških najdb iz struge Ljubljanice pri Podpeči in Bevkah. - V: Zgodovinski časopis 37, 21-29. ŽBONA-TRKMAN, B. 1990, Arheološka izkopavanja na gradu Dobrovo v Brdih. - V: Argo 29/30, 14-16. ŽELEZNIKAR, J. 2002, Graščina v Polhovem Gradcu. - V: Arheološki vestnik 5, 01-71. ŽEKGLITZ, J. (ur.) 2007, Postmedievální archaeologie (Studies in Postmedieval Archaeology) 2. - Praga. “Industrializacija” podeželja, izbrana tema posrednjeveških arheologij