»•-DRUGA IZDAJA-«
6tcv. /	V Oprici, g. januarja 1894._Tetij II.
»Sl»*«4*
veljA po pošti prejcinana ali na «lom pošilja» a Hknpnj z
„ Goriškim vento ikotnu
r.a vse leto . . . giti. 1.80 „ pol leta ...	«	—.90
„ četrt „	...	*	—.45
Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Posamične številke po 8 kr. dobijo ne v Stolni, Seineniški in Šolski ulici.
UpravniStvo in uredništvo : Morellijeva nlica štev. 22.
.suga-
prinaša ožnačila na četrti strani od katerik se plačajo se sa itiristopno petitvrsto po 7 kr. če se judenkrat tiskajo, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo. Zb celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, reklamacije in naročnino upravništvu.
Nefrankovana pisma se savrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Ete
Na prvem mestu izrečemo svojim blagim naročnikom, p. n. čitaleljem in prijateljem naj-iskrinejše voščilo k novemu letu.
Zaplemba.
Gospod» Antonu M j. Obizzi-ju odgovornemu uredniku in tiskarju lista «Sloga* tukaj.
Naznanjam Vam, da sem današnjo številko lista «Sloga" zaradi sestavka «K novemu letu" v 5. odstavku, kateri začne: Mož jeklenega značaja" itd. zaplenil, in da ob enem tukajšno c, k. glavarstvo naprosim naj zaseže vse primerke katere se najdejo v uredništvu, v Vaši tiskarni, v prodajalnicah in drugih javnih prostorih.
V Gorici 4 januarja 1894
C. k. državni pravdnik Canevari.
K novemu letu.
Proti koncu leta 1893. obračamo svoje poglede v dobo, ki je ravnokar pretekla in morali bi omenjati vse pridobitve, koje nam je prineslo to leto. Ali žalibog tudi v tem letu nam je bila usoda nemila kakor v prejšnjih letih. Preteklo leto nam ni zapustilo druzega, kot zaupanje na boljšo bodočnost.
Pa sta se naša poslanca trudila mnogo in osobito grof Alfr. Coronini, tega ne oporeka nobeden, ali posrečilo se jima ni doseči kar sta želela.
Se vedno nam šumijo po oplašeni glavi one brzojavke, ki so nam jih prinašale nesrečne tel e grafične strune.
Najvažnejši dogodek celega leta bila je parlamentarna koalicija, katero je skrhal grof Hohen-wurt. — Iuterpelaeija sledila je za interpelacijo, a terorizem proti Slovauoin je tu in tam kakor poprej na dnevnem redu. Molčati moramo kot morska riba v slani vodi!
(Zaplenjeni 5. odstavek).
Se zagotovljenjem našega neutrudljivega sodelovanja na časnikarskem polju podamo Vam, predragi naročniki našega lista in sploh .čast. čitatelji istega, prvo številko druzega tečaja svojega obstanka opominjajoč Vas, da tudi Vam je sveta dolžnost ogrevati si v srcu narodni čut, kojega imate svoječasno postaviti na narodni žrtvenik.
Edino tem potom dosežemo svoj namen in mi bodemo Vam hvaležni ter povrnili tisočkratno za podano nam gmotno in duševno pomoč!
£>• • * -
Slabi pričetek?!!
C. k. državno pravdništvo zaplenilo nam je
1.	štev. našega lista. Naj oprostijo torej naši naročniki in p. n. čitatelji, ako dojdemo z listom en dan pozneje.
Interpelacija
poalauen dr. Laegerja io tovarišev na pravosodnega
ministra.
V Gorici izhaja list «Il Rinnovamento", ki ima nalogo, širiti avstrijsko mišljenje na skrajni državni meji ter pobijati iredentstvo. Navzlic temu ga c. k. oblasti zaporedoma zaplenjujejo ter na ueverjetni način preganjajo.
List, pisan v italijanskem jeziku, ki goji take namere in je vrhu tega še neodvisen, je pač velika izjema na Primorskem. Kajti nesrečna, samomorna politika, ki jo uganja vlada v tej deželi, ne dopušča, da bi se kdo potegoval za zatirano slovansko prebivalstvo te dežele niti da bi kdo napadal Židove in pospeševatelje iredensta, niti da kdo v najnedolžnejšej obliki obsojeval vladne navedbe in napake, kamo-li da bi osvit-Ijeval tamošnje razmere, ki so naravnost pogii-bonosne celokupnosti države.
Uže 1. marci ja p. 1. stavili so poslanci dr. Gessmann in tovariši na Njegovo Prevzvišenost gospoda pravosodnega ministra interpelacijo v tem smislu, podprto z dokazi, na kojo pa ni niti odgovora, niti pomoči. Da, zdi se celo, kakor bi se bile c. kr. oblasti in posebno gospod namestnik od tega časa zarotile, uničiti ta list, ki stoji povsem na avstrijsko-patrijotični podlagi, in pogubiti njegovega srčnega urednika.
Ne le, da so se zaplembe pomnožile, izmišljevali so se tudi neresnični popravki in narekovale so se občutne kazni. Da bi pa ustrašili naročnike, dali so po c. kr. žandarmeriji povpraševati po njih in po javnih prostorih i po zasebnih hišah in jih potem uradno zaznamovati, Da, celò c. kr. pošta morala je pomagati, da bi se zaviralo izdajanje sovražnega jej lista, s tem, da je opetovano naročnikom nazaj pošiljala do-poslane jiui listo, kakor se je to na primer zgodilo dne 18. julija 1893. z nesramno opombo: «Si prega di non disturbare più con questo fogliaccio" od strani c. kr. pošnega urada v Rubijah.
Ko ni vse to nič pomagalo in je Rinnovamento" prej kakor slej izhajal, iznašli so nov način preganjanja, k oj emu so dali dobro došli povod nekateri dunajski dopisi v listu «Neue Preussisce Zeitung" o namestniku Rinaldiniju in o primorskih razmerah, koje dopise je prinesel «Rinovamento" v doslovnem prevodu.
Začeli so preiskovati stanovanja pri dozdevnem dopisniku, oziroma prelagatelju onih dopisov, — ki pa nemščino komaj umeje, a ni ni-
kakor sposoben, nemšk člauek prevesti — pri tedanjem odgovornem uredniku in v tiskalni lista. Odgovornega urednika sta dva redarja kakor hudodelca pripeljala k okrožni sodniji, kjer je, ves prestrašen, resnici nasprotno izjavil, da ni bil listu nikdar odgovorni urednik.
C. kr. državno pravdništvo je porabilo to izjavo, da je začelo subjektivno postopanje proti dozdevuemu dopisniku, proti voditelju tisharnice in proti prejšnjemu odgovornemu uredniku.
Tudi četrto osebo, ki ni bila v nikaki zvezi z «Rinnovamento*, uplelo je c. kr. drtavno pravdništvo s čudno spretnostjo v to obtožbo, a prebiti je morala poprej še dvanajstdnevno zaporno preiskavo.
Posebno pozornost zasluži obtožno piamo samo, ker toži v njem c. kr. državni pravdnik sosebno novega odgovornega urednika za vie od začetka tega lata zaplenjene članke — gotovo redek slučaj! — v tem ko na jako pomenljiv način popolnem prezira — in v tem, kar |modro zamolči, kaže se nam spreteu umetnik — dva članka, ki »ta bila tudi zapleujena: «Lo smarrimento di una latterà amorosa" (Zgubljeno zaljubljeno pismo) iu peseu ua goriškega župana.
To zaljubljeuo pismo bode najbrže glavni uziok vsemu preganjaju «Rinuovamenta" od višjih štrauij. Pisano je neki prodajalki tobaka iz Trsta s podpisom Teodorcim» (Teodorček). Daši ni v njem nič pohujšljivega, potrdilo je vendar sodišče pri ugovorni obravnavi zaplembo in izključilo javnost obravnavanja, češ, da je pritem udeležen visok državni dostojanstvenik. Kar te pa tiče goriškega župana, namestnikovega ljubljenca, kaže se postopanje c. kr. državnega pravdništva kot nekako prikrivanje iu zamolčevanje, ki je na Primorskem, žal, na dnevnem redu.
Z ozirom na navedene dogodke, ki pričajo o nekaki pristranosti c. kr. vlade, od koje pristranosti c. kr. vlade, od koje pristranosti imajo udeležene osebe najhujšega pričakovali, z ozirom na sestavo porotnih imeuikov ua Goriikem, v kojili imajo Italjiaui zdatuo večine, desi sta v deželi dve tretjiui Slovencev; in z ozirom na žalostno perspektivo, ki se odpira po skuiujah letošnjih porotnih obravnav zatožencem, izmej kojih so trije Slovani, vprašajo podpisani, prilegajoč zgoraj navedeno obtožno pismo iu veš listov, gospoda pravosodnega ministra.
»Ali ima rtaiio voljo, prepričati ee o resničnosti zgoraj navedenih dogodkov in vse potrebno ukreniti, da ne bodo alovaniki državljani na milost in nemilost izročeni svojim protivni-kom, in da bode že jedenkrat za vselej konec vsemu kovarstyu in preganjanju, kojemu je od uradnik itranij izpostavljen patrijotičeu list za svojo resnicoljubnost in oekritosrnost f
Na Dunaji, dne 11. decembra 1893.
Bt|fyli|irill!l!|l|l|!|l|l|l|l|l|l|l|!tl|l|l|il|||l|!|||||||||||||||||||||||||||!|||||||||||||!|||!|||||||||!|||||||||||||l|||||||||||||||||


Podlistek
raocoski kraj, kol otrok,
Po virih sp. Z — k.
—4K***- —
Bilo je zjutraj 7. okt. I. 1715., ko se v Vin -cenškem gradu zbudi petleten otrok, ter svoje oči vprè v že oblečenega mozà, ki je dremal v velikem naslonjači «ker si pa ne upa vzbuditi ga, pokašlja prav krepko. Strežaj se zbrihta : »Svitli kralj, kaj zapovedate?" To iziekši približa se kraljévemu ležišču.
«Comtois — poprosi mali kralj — poglej, ali je to noč dosti zamelo". Strežaj pogleda skozi okno: *Svitlost, še nisem videl toliko snega na enkrat".	b
„0 kaka sreča! — zažene mali kralj vesel knk — koj vstanem, Comtois, kar obleci me, pa le hitro!"
»Kaj pa Vam je, ako smem prašati, da hočete danes tako zgodaj vstati?" začudi so Comtois, ter se miren opusti v naslonjač.
«Ali pa veš, Comtois, da se mislim danes bojevati ? Stavim ne vem kaj, da je moj protiv-ni«c uže pod orožjem. Za vés svet bi ne hotel, da me prehiti.
Comtois: «Verjemite mi, protivnik še počiva. Svetujem tudi Vam, da storite tudi tako."
«Kaj ? Pripravlja se vse na boj, in jaz, kralj francoski, da bi počival in spal celò? kedo je še kaj tacega slišal? Hitro obleci me, le tre* uotka ne sinem zapraviti. Strežaj pristopi rekoč :
«Dajte si mir, Veličanstvo, in pametni bodite, gospà Ventadour mi je zapovedala in rekla, da po nikakem ne smete tako zgodaj na noge."
»In jaz, kralj Francozkej in Navari, ukazujem ti." «Veličanstvo, vedite....
«Jaz ne vem in nočem ničesa vedeti. Ti me imaš takoj ubogati", odgovori petletni Ludovik precej zapovedljivo in glasno, ter nadaljuje: «Voj-vodič Chartres me je prehitel; on je glavar enemu oddelku, jaz drugemu. Brž ko ne me uže čaka. Comtois, kako sramotno bi pač bilo za rné, ko bi me podložuiki moji imeli bojazljivca".
«Takega Vas ne bode nihče imel. Saj je dobro znano, da so bili in so vsi Vaše rodovine hrabri vojščaki".
„Dej, — priganja kraljič — še predilo solnce zasije, moram tje, da mi orožja ne raztopi".
«Kakošno orožje pa je vendar to, daje more solnce raztopiti", začudi se Comtois.
«Moje orožje so snežene kepe", odgovori Ludovik z glasnim smehom. «Somtois, le smeji se ; taka kepa, dobro stisnena in krepko zalučena, udari, kamor prileti, da je vse višnjevo po iyej“.
,Ne dvomim, Veličanstvo; a smeh me ven-
dar sili". «Saj si leliko zraven, ko ae bomo kepali. To bo veselje".
Pri teh besedah potrka nekdo, in v kralji-čevo veliko začudenje stopi noter njegov učitelj maršal Villeroy, vse drugače gledè, ko bi mu bilo kaj do kepanja ali takošnili veselic.
«Veličanstvo — izpregovori klanjajo se — danes se ima imenovati in razglasiti vojvoda orleanski namestnikom Vašim na Francozkej in v Navari. O tej priliki morate sijajno skupšino o-govoriti. Ogovor sem jaz sestavil, le na pamet se ga morate naučiti. Pazite i“
«Mislite li — povpraša otrok, ki je imel svoje misli le pii snegu — «da mi solnce sneg raztopi."
«Leliko je to mogoče — odgovori Villeroy, vès nepotrpežljiv — «toda prosim, čujte ogovor : Mi kralj na Francozkej in v Navari, imenujemo vojvodo orleanskega —" «Comtois, poglej, je li sneg še trd“.
«Veličanstvo, pustite sneg" — seže mu Villeroy v besedo — «ne bote se naučili svoje žive dni." Prosim, izrekajte za mano oni atavek".
Raztreseni kraljič pa: «Moj Bog, stavim, da ima Chartres uže kepe v rokah".
«Ako nočete poslušati" — pristavi Villeroy z ostrim glasom — „ne bode iz ogovora, in tedaj iz svečanosti nič".
Ludovik zamrmrà : „0 raj bi dal, da bi uže bil na travniku /*	(Dalje prih.)
Primorske rasmoro.
(Go»or poslauca V. Sp in cica v 255. seji drž. zbora dne 15. decembra 1. 1.)
Visoka zbornica! V predvčerajšnji seji sem obljubil pojasniti razmere na Primorskem vsaj v nekem oziru. Dante imam priliko, da to storim, naj torej brez okolišev začnem iu medias res.
Kar se tiče časopisja na Primorskem, moram reči, da uživa časopisje jedne stranke popolno svobodo, zlasti kadar gre za Slovane. Italijansko časopisje sme Slovane psovati, se jim rogati, je obrekovali, napadati, jim groziti, sme o njih pis iti vsakovrstne neresnice, ne da bi bilo koiifiskovano, dočim visi nad časopisjem, vedno Damoklejev meč cenzorjev in porotnih sodišč, tako, da se niii zagovaijati ne more, niti tožiti drutre liste, ker bi porotniki slovanske liste, obsodili.
Kar se tiče shodov na Primorskem, moram omettili, da italijanska stranka navadno shodov ne prireja, ter rešuje svoje zadeve ua društvenih sejali iu potem dogovorov.
To sem moral omeniti preduo začnem navajati ruzne vztrl' de. Naj govorim pred vsem o verskih instituc.i h. Vsega, kar se je primerilo seveda ue bom « iiitnjal, samo to, kar sem si tu iu tam zabeležil, kar sem našel v izvestnih listih in kar so mi sporočili prijatelji s Primorskega, zlasti iz Gorice. Ako bi se visoka vlada potrudila, preiskati vse to, kakor je storila v Pragi in nje okolici (Prav res !), našla bi tu mnogo več nego tam.
Na Primorskem in sosebno v Istri se pišejo v najnovejšem času knjige in brošure proti slovanski liturgiji. Tisti duhovniki, ki rabijo slovansko liturgijo, se psujejo in obrekujejo iu v jedni škofiji se je primerilo — iuien prizadetih oseb nečem navesti — da se je raba slovanske liturgije omejila, jeden cerkven poglavar jo je celo popoluoma prepovedal. Ali se je to zgodilo po volji iu na ukaz dotičnega cerkvenega poglavarja ali na Voljo vlade — kakor sem slišal — je vsejedno. Vem le to, kar je dokazano, da se slovanska liturgija v isterskih cerkvah že več stoletij rabi in sicer vsled dovoljenja svete stolice. Kdor torej zoper slovansko liturgijo v Istri piše in deluje tisti deluje zoper stoletja in stoletja staro institucijo papežev in svete stolice.
Vem nadalje, da so bile razue občine, v katerih seje slovanski jezik odpravil iz cerkve, polagoma poitalijančene, in dalje, da so dotične propovedi obudile v prizadetih občinah jako veliko razdraženost.
Naj prestopim k ‘liiigemn faktu. Po najnovejših v Voloski vrši vsili se in sedaj razveliav-Ijenih volitvah je v Trstu izhajajoči list „11 Piccolo della sera** dne 17. oktobra navedel mej drugimi sledeče točke kot najvažnejše v programu njegove stranke v novem občinskem zastopa: 1. Uvedenje italijanskih molitev v cerkve;
2.	Odprava slovanske božje službe v cerkvah in
3.	Sploh odprava svetih funkcij v slovanskem jeziku.
In vi zahtevate od nas, naj se takim nakanam ne zoperstavljamo ? !
Karakteristično je tudi, da se določi, katera stranka podi slovansko liturgijo iz isterskih cerkvà.
V	Tržaškem občinskem svetu je neki občinski svetnik priporočal, naj se odpravijo slovenske propovedi v cerkvah in je grozil, da bo j občina ustavila dajanje prispevkov za cerkev, če se ne odpravijo te slovenske propovedi.
Dne 28. novembra 1893. je Tržaško sodišče obsodilo tri mqže radi motenja vere na šest oziroma štiri tedne zapora. Pri procesiji, vršivši se v Buzetu dne 6. maja 1891. so {razne Italijanke .n Italijani iz mesta provocirali in psovali hrvat-sko prebivalstvo; metali so nanje jajčne lupine in pretepali otroka s šibami. List „ Corriere di j Gorizia** piše zoper katoliško cerkev in nje člane j tako, da se je ondotni knezo-nadškof čutil primoranega, obsoditi to počenjanje kar najodločneje iu svojo obsodbo spraviti v javnost.
Tam se je izrecno reklo — navajam to iz »Rinnovamenta** : „11 suddetto foglio contiene formale eresia. Chi nega l'infallibilità del Romano Pontefice, per consequenza nega altresi la Divinità di Gesù Cristo1*. Njega preuzvišeuost je dodala: Egli deplora e biasima altamente i cattolici che leggono un simil foglio.**
To je ostra obsodba lista, ki se v Gorici največ čita, in katerega oblastva nikdar ali vsaj le jako poredkem konfiskujejo.
V	neki drugi številki — z dne 28. junija — obelodanjen je bil hujskajoč članek zoper duhovščino in zoper vero in sicer vsled slovenskih propovedij v nekem kraju.
Prestopim naj k izgredom zoper stanove in narodnosti iu njih posledicam; k motenju javnega miru pokoja in k nevarnorsti, v kateri se nahajajo ljudje in imetje na Primorskem.
V	knjigah in v listih se Hrvati in Slovenci ne imenujejo samo tujci, ampak tudi Uskoki in barbari.
Vzemite v roke samo knjigo „L’Istria, Notizie storiche**, katero je spisal Defrauceschi. mož, kateri je dolgo časa na Iroške večinoma slovanske te dežele; vzmiite v roko knjigo Cavallijevo ; mož je mlgojitelj v Trstu in je spisal svojo knijgo
aesaaBaaasssfisssasaaassBMi
ca otroke, iz nje je vidno, kako sovraštvo se nceplja že otrokom zoper Slovane. V listu «Patria** na-tisnena je bila pesem, s katero je zlagatelj naravnost hujskal na sovraštvo zoper Slovane, in ta zlagatelj, ki je poslanec, je tudi v javni seji deželnega zbora propovedoval sovraštvo zoper Slovane rekši, da bo to sovraštvo ucepil svojim otrokom, če jih ho kedaj imel. Slovence in Hrvate imenoval „potomce Uskokov**.
(Dalje prih.)
narodni politični list, kateri izhaja vsaki prvi in tretji četertek meseca in se tiska v „Prvi slov. tiskarni — Ant. m. Obizzi — v Gorici,“je naj-cenejši list med slovenskimi listi, ker naročniki ga prijemajo poleg priloge skupaj z enim mesečnim listom za sam 1 gl. iu 80 kr. na leto iu primeroma za pol ali četrt leta.
Mesečni list
Goriški ventilili"
trgovinski in obrtuijski list, bode se bavil poleg politike tudi z trgovino in obrtnijo sploh in z vsemi gospodarstveniini predmeti in upraianji, ki pospešujejo blagor vsakega naroda, torej tudi našega.
Razpravljal bo tudi več ali manj kar se tiče županstvenih svetov, šolskega sveta in cestnega.
Prinašal bode ta list jako potrebne novosti, spremembe, ukaze in postave, nova imenovanja in nova podjetja ali določbe ter kratkočasil v podlistku p. n. čitatelje se šaljivim gradivom tikajočim se z uradi, a ne znanienom, da bi se te smešilo temveč, da bode z lepim gradivom ,v šali** ta list vabil p. n. naročnike k jako zanemarjenemu čitanju gradiva, ki je v vsakem uradu »«obhodno potrebno v dosego boljšega narodnega slovenskega uradovanja.
»Goriški vestnik"
izhajal bode vsaki zadnji četrtek v mesecu. Naročnina, ako se samega odpošilja, znaša mu 40 kr. za leto, a treba jo bode naprej plačevati.
Naročnina "Sloge" z navedeno prilogo, z „Goriškim vestnikom" znaša na. leto 1 gl. 80 kr. za pol leta 90 kr. in za četrt letu 45 kr. katero se plačuje, kakor navadno pri vsakem listu, naprej in ako mogoče radi prihraujenja mnoge pisave in poštnih stroškov vsaj za pol leta skupaj.
„Slogftu bode sprejemala oglase ali inserate vsake vrste, a one škodljiv« narodnim podjetjem ali narodni trgovini iu narodni obrtuiji nikakor ne.
„Goriški vestnik** prinašal bode pa oglase edino domačih narodnih trgovcev in obrtnikov, cenike istih in razno tvarino tikajočo se njihovega narodnega in domačega podjetja, in sicer vse to po jako nizkili cenah. A vsekakor morajo biti ti narodni trgovci in obrtniki naročniki lista, ker drugače cena teh oglasov se bode morala raduniti po jako večim ceniku ali veči tarifi.
Kaj pa je treba storiti, da se na omenjenem narodnem polju to podjetje posreči?
Treba bode skrbeti za duševno i gmotno podporo listov in osobito skrbeti za to, da se gore navedeni listi v vsaki kot milega slovenskega podnebja razširijo, kajti temveč ko se bode list širil temveč dohodkov imel bode list, in le tedaj je mogoče spravljati ga na dan po jako nizki ceni.
Tudi drugih tiskarskih del treba, da narodnjaki poskrbi »Prvi slov. tiskarni v Gorici** ker le tedaj bode mogoče to podjetje za narod izkoristiti.
Ozirati naj blagovolijo se naši narodnjaki — somišljeniki na brate Cehe in overjeni bodo, da tudi nam je ediuo tako mogoče doseči to, kar so oni dosegli.
Narod češki dosegel je med svetom ono stopinjo narodne omike, kakoršno so dosegli drugi naj bolj omikani narodi na svetu.
Razstava v Chicagu dokazuje to!
«Sloga" in poleg iste „Goriški vestnik" prinašala bode našim p. n. naročnikom toliko gradiva, da nam bodo skoz in skoz hvaležni in ne bode čitatelja, kateri bi nam s hvaležnim srcem tega ne priznaval.
P. n. čitatelji našega lista naj blagovolijo to prilogo več ko mogoče širiti ter sprejeti in nam naznaniti nove naročnike ali pa naj blagovolijo oglasiti se sami z dopisnico pod naslovom „Prva slov. tiskarna Ant. M. Obizzi — v Gorici.
Tudi nakaznica naročnine za čas kakoršnega si vsakdo želi, zadostuje k naročit,vi našega lista.
Našim naročnikom pa zagotovimo, da nimamo dobičkarskega namena, in da je ta naš izrek resničen, bodo se sami prepričali; tudi osebnosti tirati v naš list ni naš namen in redkoina bodemo z leskovko „okrcali prste malopridneža. “
V zavesti torej, da razpravljamo nalogo svojega podjetja na obljubljeni podlagi, prizadevali si bodemo tudi za naprej biti zvesti „politični narodni poštenosti^ j» tein potom vstreči vsem poštenim, kateremu koli stanu naše mile domovine oni pripadajo, ter tem potom z pomočjo narodne vzajemnosti izvlečitise iz te narodne popačene dobe t na pravo polje gmotne iu duševne sreče I
Vera, katero so naše matere v naše srce vcepile in žnjo priljubljeni duhovniki, branitelji iste, ostanejo nam kot do sedaj nedotakljive narodne svetinje.
In kateri stan se je v vseh časih več trudil za narodni blagor kakor ravno ta?
Da smo se tudi do sedaj po te n geslu ravnali, j« vsem dobro znauo, in hvala Bogu, varali se nismo, dosegli smo da na Goriškem se dani in delali bodemo s temvečjim veseljem dokler tudi nam ne napoči narodni dan.
Za žrtvovanje malega zneska ne bodo se naši sonarodnjaki bali, a nam pri mnogih drobtinicah je mogoče dosti doseči. Ako bi pa med našimi narodnjaki bili nekateri, kojim je tudi ta mali znesek žrtovati nemogoče,blagavolijo naj uam to naznaniti in pripravni bodemo jim ceno našega lista znižati na polovico.
Naš list tiskA se v lepem številu iztisov in v Gorici je obrtuijski trgovski stan skoraj brez izjeme na naši stralli in vsekakor predreti moramo tudi na deželo. Saj naši meščani so pač vsi bratje naših deželanov in ako nam ti pomagajo združeni z onimi, dosegli bodemo «zaželi e lii cilj**.
Dopisi so neobhodno potrebni iz cele dežele. Ako noče kateri dopisnik navesti imena, podpiše naj se s katerokoli črko. Da pa mi bodemo tajni, ako bi mi pri nekaterih podpisih zahtevali radi pomankanja zanesljivosti do resnične sprave in za odgovornost pred sodnijo ali državnim pravdni-kom, zagotovljeu in prepričan naj bode vsak dopisnik. da je tajnost za nas sveta dolžnost, ki ne omahuje pred nobeno grožnjo.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu lista, reklanaeije in naročila« pa upravništvu in sicer vse pod naslovom: .
„Prvi slov. tiskarni — Ant. m. Obizzi v Gorici.
Nefrankovana pisma se zavrnejo, izvzemši reklamacije, katere se itak pošiljajo nefrankovane, a napis morajo te imeti
„R e k 1 a m arij a" ter biti odprte,
Rokopisi se ne vračajo in ostauejo tajni, naj bodo podpisani ali ne.
»Slog«*
sprejema oglase vsake vrste, naznanila, poroke, osmrtnice, vabila, cenike trgovskih tvrdk in sicer v predalih lista ali pa tudi kot priloga.
Goriški vestnik prinaša oglase iu ceuiko edino narodnih slovenskih obrtnikov ali trgovcev v posameznih številkah ali pa tudi skozi celo leto in sicer po jako nizkih cenah. Za večje oglase in cele priloge treba se je pogoditi z uprav* liištvom.
„Goriški vestalk** sprejema brezplačno katerokoli spremembo ali imenovanje v županstveuem in drugem uradu. Dopisi se objavijo radovoljno, kakor tudi razpis služeb, oddajauje v najem občinskih nepremečnin ali družili podjetij. Ceniki in razglasi spadajoči v področje teh uradov, prinašajo se, ako potreba, tudi večkrat in sicer brezplačno.
In kedo se ne obrne zanesljivo na nas?
„ Bodi te vstrajnl....** pisal nam je jeden p. n. naročnik duhovskega stanu — „dokler Iuien živel čital bodem radovoljno Val list ...** Spet drugi prečest. služabnik božji — „Bog blagoslovi Tale podjetje** piše nam tretji in mnogo druzih pišejo nam enake laskave besede, katere zadostujejo prepričati vsakega in tudi najplašnejšega občana; vsakdo nam more zaupati v polni nadi da tudi Bog bode blagoslovil to naše narodno podjetje, katero ima napisano na zastavi sé zlatimi črkami geslo „ v s e za VN a rod n o politično poštenost**.
V Gorici 3. januarija 1894
Uredništvo in upravništvo „Sloge“.
DOPISI
Iz Podgore, 3. jan. — Kdo bi zabil onih veselih in prijetnih večerov, katere smo mi Podgorci doživeli, ko so bili med nami še oni vrli narodnjaki, kojih pa sedaj pogrešamo? Sami in zapuščeni smo tukaj, boječ se skoraj, da bi ne vživali več onih lepili veselic, ko bi se naš župan ne trudil nadomestiti one nam v spominu ohranjene osebe. Ni dolgo odkar je odpotoval g. Pavletič in glej, sedaj odpotuje tudi ljubeznjiva igralka, g. Osana na svojo novo službo na Štirsko. Mi je nikdar ne pozabimo, in da čutimo vže sedaj njeno nenavzočnost, vidi se iz tega, ker smo bili primorani letošnjo zimsko veselico odložiti do druge nedelje.
Pozdravljena nam bodi vrla narodnjakinja in srečni dnevi v novi domovini spominjajo naj te še kedaj Podgorcev, ki so te iskreno ljubili, radi tvoje požrtovalnosti za trpeči tvoj narod !
Iz Trsta, 2 jan. — Vaš list se mi jako do-pada čitati in zdi se mi, da tudi jaz bi moral poskušati kako se vije ta presneta politika, ter Vam včasih kaj o naših tržaških zadevah pisai iti.
Prej pa, ko to storim opozoriti Vas moram, da če prav še nisem izurjen, se bodem kmalu tudi temu privadil, ker v mojih domačih krogih mi pravijo, da nisem brez talenta; torej dovolite da poskušam.
Bil sem te dni na ulici napaden edino za to, ker sem rekel dvema mimo gredočeina : Dober večer. A bolje bi bilo, ko bi tega ne bil izrekel, ker beseda „A Trieste no xe s’ciavi“ in udarec po glavi, da mi ta še danes Šumi, slišal sem v jedilom in istem trenutku. Hudodelca, bila sta namreč dva, odnesla sta pete in kedar sein se vzdignil moral sem tudi jaz prav pridno za njima, ker drugače bi nevarnost prelila, da bi bili mene mesto lijih spravili v luknjo.
Da sem pa „rekel dober večerM istema lahonoma pride od tega, da tisti dan sem bil j korajžen, ker sem bil tudi jaz vabljen k komisiji za slovensko šolo, pri kateri smo vpisali ' do istegu dne celili 602 otrok, ki so podvrženi Šolski dolžnosti. Tu se ta stvar še precej lepo razvija a od vaše slišal sem, da očetje našega magistrata so stavili na poučno miiiisterstvo, utok, upirajoč se na to, kar so pri komisiji poizvedeli in da še do danes ni zapisnik iste komisije pod pisun. Prosim Vas, kaj pa dela vaše pol. društvo V tem zuiislu?
V preteklem mesecu vršila se je tu obravnava radi razžaljenja časti med dvema sloveli-skema odpadnika ali — reuegata — kakor jih tU|Zovejoiu sicer med Raškovičem in Matkovičem, oba zagovornika laške politike na tej strani luže. Matkovič bil je obsojen na 150 gl. globe ker je razžalil (na časti?) Raskoviča!
Tudi o letošnji božičnici bi Vani rad kaj povedal a izvedeli bodete že tako iz »Edinosti* da je bila dvorana tako prenapolnjena, da jih je moralo mnogo stati pred vratami. Otročiči so vse hvale vredni. Igrali so izborno.
Sedai pa Vam povem, da omenjena „Edinost4* bode tako vrejena, da postane skoraj dnevnik in prav bi bilo, ker ta piše od nekaj ! časa sem jako priljubljeno za boj tržaških kakor ! tudi goričkih Slovencev, in ako vzamete štev. 102 1 preteklega tečaja v roko, dokazano Vam bode dovolj. Besede članka »Za tržaške Slovence14 konča z besedami*, »vzbujajte, kamor koli seza vaša beseda, zanimanje za trpeče brate ob periferiji, podpirajte nas v trdem boji za obstanek, kajti | naša korist, vaša korist in korist vseskupnega ! naroda!44 Torej na delo vsi. — Za danes toliko ii) prihodnjič več.	!
Domač« m razno novico
Afriški Sokol imel bode 6. januarja 1.1. ob 4. uri popoludne v svojih prostorih pri »Zlati zvezdi44 svoj letni občni zbor. Po občnem zboru domača zabava in ples. K veliki udeležbi uljndno vabi — odbor.
ZIM. — Januvarij pokazal je takoj svoj pravi zuačaj iu nastopil z vso svojo zimsko stro gostjo. V Ljubljani in Trstu so imeli drug dan po novem letu vže sneg. V Gorici je začela vže lia dan novega leta burja, katera še vedno brije.
Naš dri. poslane« Ant. Dr. Gregorčič obolel je zopet na zlatenici ali neumorna skrb vrlega našega zdravnika, dr. Rojica, pripomogla je toliko, do bolnik je ha boljšem. Takrat trpel je mnogo in ušel vže pri zadnji parlamentarni seji na Dunaji, ter povrnil se z vsemi bolečinami z Dunaja v Gorico.
Silvestrov večer I. 1893 v gorlškl Čitalnici
bil je tako slabo obiskovan, da ni bilo skoraj še takšnega v mnogih in mnogih letih. Skoda za lepi program istega večera! Kje tiči uzrok?
linda krlpn, katera je tukaj v Gorici posebno med ženskim spolom nekaj žrtev pobrala, je vendar polagoma nehala. Sedaj se je začela pa po deželi širili.
Slikarji In risarji zbrali so se na vabilo, katero smo tudi mi v zadnji številki prinesli due 31. decembra preteklega leta v prostorih pri »Zlati zvezdi44 a v tako pičlem številu, da se ni moglo uičesa sklepati. Rog nam daj boljši mir in boljši časi nam bodo zagotovljeni.
Zmaga Slovencev. — V Šoštanju — ali Schonstein — kakor imenujejo Nemci, imeli so Slovenci pred enim mesecem občinske volitve. Naši nasprotniki Nemci so popolnoma propadli. V vseh treh razredih so premagali Slovenci. Ta zmaga je toliko imenitnejša, ker v tem mestu so prvikrat sedaj Slovenci premagali naše nasprotnike. Naše torej glasilo naj bode:
»Kar je nekdaj bilo naše,
Zopet biti mora naše!"
Hrvaško akadeuiténo društvo »Zvonimir44 na Dunaju piiredi, kakor poročajo listi, koncert s plesom v sobani poslopja Ronacher-ja v spomin slavnega hrvaškega pesnika Preradoviča. Nadejati se je, da bode veselica krasno izpadla, ker priprave se vže delajo več časa.
česa se poslužujejo naši nasprotniki? — Že
več let v Gorici živeči starisi pošiljali so svojega starejšega sina in starejšo hčer v tukajšno mestno šolo. Druzega nimajo, kot kar si z žuljavo roko
prislužijo, vsled česar posodilo je otrokoma vodstvo potrebne knjige. Mlajši otroci obiskujejo »Stogino44 šolo in starisi so podpisali prošnjo za slovensko šolo. Oče je priznal pred šolsko komisijo in ponovil, da on svoje otroke hoče slovensko izroditi in če sta starejša dva obiskovala ita-lansko šolo je iskati uzroka le v tem, ker oni čas ni bilo slovenske šole.
In kaj se izmisli naš modri municipij ? Dne 2. t. m. povabi očeta in zahteva od njega, da mora plačati nad 5 gld. za knjige, ki so jih posodili njegovim otrokom. Kaj je nagnilo slavni municipi k tej zahtevi ni treba mnogo ugibati, ako pomislimo, da je starejši sin vže pred osmimi leti dovršil šolo. Čudno, da toliko časa ni nobeden vedel za to plačilo?
»Edinost14 pol. list tržaške prinesla je v 1. štev, t. I. lep članek: Učimo se iz milosti — borba pa veljaj bodočnosti.
Edinost priporočamo onim čitateljem, ki radi čitajo dnevnike iu osobito one ki prinašajo naš Primorsko zadevajočo tvorino.
Na četrti strani nekega tukajšnjega slovenskega lista, »Toča*1 imenovanega vidim med insellati ali oglasi tudi oglas nekega t.ukajšnega laškega napetneža z dobro znano „ allabard o 44 na vrhu in sicer takšno, kakoršno nosijo na glavi ne samo »i r r e d e n t i č n i* tržaški, ampak prav za prav popolnoma „ r e v o 1 u c j o n a r n i list44 iu sicer kakor je oni, ki si vsaja biti glasilo znanega »Circolo Garibaldi44 in »Italije irredente" to je list, ki se tiska v blaženi Italiji in prihaja k nam čez »lužo44 pod tržaškim naslovom »L'Eco dell’Alpe Giulia44 in se širi tu med »ir red e lito v ci44 od roke do roke.
Ta list opisuje jako dobro zadnji »Rinnovamento" in primerja ga se sršenom v gnezdu ali boljše v našem mestu in v Trstu.
Toda znamenje, katero nosi ta »Eco del-l’Alpi Giulia14 ima na četrti strani med oglasi tudi tukajšnja »Toča44 in radi bi mi vedeli ali je ta toliko nedolžna (boljši neumna) ali pa tako zlobna, da pozabi narod, za kojega je obljubila delovati in služi raje svojemu mošnijčku posvečujoč se na ta način »m a 1 i k u Merkurju!!44
»Obior" prinesel je vest, da sveti papež oče je dovolil liturgični jezik slovanski v vseli cerkvah Istre in tržaške okolice. Slava !
Omladloa — Policija v Pragi je dognala, da ima tajna zveza »omladina44 720 članov, kateri stanujejo deloma v Zagrebu in v Ljubljani. (?) Na novega leta dan so našli v Pragi neko zaroto raznih mladeničev, vsled česar so včeraj mnogo ljudij pozaprli — Na novo leto bili so v Pragi na raznih krajih izgredi. Trdijo, da je tajnik kluba Mladočehov, čižek, podpiral morilca rokovičarja Mrve.
Bva koledarja, kakor nam vsi pravijo, jako okusno izdelana izšla sta te dni v naši tiskarni, in sicer »ilustrovani stenski koledar goriških narodnih obrtnikov iu trgovcev44 in skladni koledar za 1. 1894.
Prvi, to je ilustrovani stenski koledar, odpošljemo kot prilogo današnji številki onim naročnikom, kateri so plačali naročnino vsaj za pol leta in odpošljemo ga tudi vsem onim, kateri nam vstrežejo v tej dobroti; a dostaviti morajo naročnini za koledarski kolek 6 kr in poštarino 2 kr. z naročnino vred torej 98 kr.
Slavnim županstvom odposlali smo na ogled naš list z omenjenim koledarjem, kojega zadnjega podamo brezplačno, če tudi ne obdržijo lista, s pogojem, da ga prilepijo na primeren prostor v v občinski pisarni.
Ako pa lista ne obdržč slavna županstva, blagovolè naj ga vrniti, česar pa za gotovo ne storè, ker prejemali bodo poleg »Sloge44 tudi »Goriški Vestnik44 za samo 1 gold 80 kr. Zadnji bode poleg raz pravljenj a politike in trgovine v prvi vrsti glasilo naših županstev.
Vse čitalnice in gostilničarji dobijo ga brezplačno, ali blagovolè naj se oglasiti.
Rombe in bombe. Soproga guvernerja v Va-ladolidu na àpanjskem je dobila te dni zabojček v »božično darilce44. V zadnjem zabojčku je bila It pò zamotana — nedolžna bomba. — Kakor je znano našim čitateljem so vrgli nedavno anarhisti bombe v Barcelonskem gledališču »Licej“ ; sedaj javljajo iz Madrida, da je anarhist Colina pripozual, da je vrgel jedno bombo v gledališču.
Znani trgovec umetniških del na Dunaju in cesarski svetovalec, August Artaria je 13 decembra 1. 1893. v 87. letu umrl. Trudil se je ta veljak na jveč z izdajanjem zemljevidov in enačili knjig.
V	Sofiji so imeli 18. decembra 1. 1893. bolgarski časnikarji in pisatelji zbor, kjer so se posvetovali in določili petdeseti letni dan izida prvega bolgarskega časnika praznično obhajati.
Pritožbi Ljubljane radi samoslovenskih javnih napisov se je ugodilo, toda razlogi uiso u-godni narodnim manjšinam, ker sodišče vidi v članu 19. samo princip. Živela pravica.
V	Milanu se bode odprla v pomladi internaci j o n al n a razstava. Glavni namen rastavi je tiskarsko obrt in književno trgovino oživeti.
V	Opatiji je umri dr. Dokič, srbski mini-sterski predsednik. — V Oseku na Hrvaškem je umrla neka gospa v starosti 116, let, —
V	Pesti so zasačili celo zvezo ponarejevalcev denarja.
V	Kaveneanu blizo Reluna je pogorelo to
dni pet hiš in pustilo pod milim nebom sedem družin. Ogenj je povzročil maček, kateri se je zagnetil sé sežganim in ge gorečim repom v kopo sena ki je stala blizo onih hiš.
V	Biljani vršil seje dne 17. p. m. letni občni zbor društva »Slovenskega jeza44, ali žalibog bros ni kakega uspeha, ker po končanem zborovanja društva »Sv. Cirila in Metoda44 popustili so dvorano vsi odborniki kakor tudi udje društva »Slovenskega jeza44, tako da osamljeni predsednik ni mogel voliti odbora. Žalostno, ali so zares akcije tega važnega društva tako padle, ali tiči kje drugod napaka ?
Brici bodite pozorni, posebno ko so časi za nas Slovence jako neogodni in treba je, da tudi Vi z nami sodelujete na narodnem polju. A sodelovanja ni, ako ni med vami Sloge.
Volitev župana Šmartno Kojščanske žopaaije
vršila se bode dne 8. t. m. Bodite torej pogumni in vstrajtii, izvoljeni starešine, ter ne pustite se z obljubami in tem menj z denarjem motiti. Domovina vaša naj vam bode v prvi vrsti na srcu in izvolite si toliko župana kakor podžupana po vašem prepričanju in po splošni želji ljudstva, katero vas je voli'. , v starešinstvo za blagor naroda
Politični razgled opustimo v današnji štev. ker itak nimamo nič posebnega in sicer zato, ker notranja politika miruje radi parlamentarnih počitnic. Na vladni strani nimamo zabeležiti nikakih važnih dogodkov. Zvoki koalicijski odmevajo tu p.v tani in nam Slovanom je došla jedna neprijetna izjava iz strogo nasprotne strani. Vodja čeških Nemcev sklical je te dni v Pragi shod nemških poslancev ter vskliknii pri tej priliki »da Nemci že dolgo niso praznovali božičnih praznikov tako veselo kot letos.44 Iz zunanjih držav ae javi, daje Gladstvom, sedanji ministerski predsednik anglež-ki, praznoval dne 29. t. m. svoj 84. rojstni dan. V Italiji, v Siciliji poetali pa so nemiri in Crispi. sedanji ministerski predsednik italijanski, podal se radi teara še ta teden v Sicilijo, da pomiri ljudstvo potom obljube znižanja davkov.
Novo zdraviš?« v OpatHI. — Pod imenom
Zlati križ se je nstdnovilo v Opatiji društvo, kateremu, je namen ustanoviti tam zdraviščo za avstrijske državne uradnike. Pokroviteljica novega društva ie cesaričinja udova Štefanija, ki je poklonila drnštvn 1000 gld.
Hrvatsko novic«. — Minuli teden umrla sta
dva vrla hrvatska domoljuba, gimnazijalni profesor dr. Ivan Broz. odbornik »Hrv. Matice* in dopisujoči član jugoslovanske akademije, znan na polju hrvatskega slovstva in filologije, dan pozneje pa častni kanonik Ednard Su h in, ki je ostavi! lepo premoženje blagodejnim namenom. Bodi obema blag spomin!
Na prodaj je zemljišče za zidanje in z vrtom
po jako ugodnih pogojih biizo tukajšnjega Rodolfi niš 'a. Kedor želi poz vedati o cenah in kupnih pogojil ih sploh, naj blagovoli obrniti se v at. Peter pri Gorici in sicer k lastniku tehtnice.
Poziv na naročilo »Dom i Svieta* in Zvekana
Knjigarna Lav. Hartmana iz Zagreba se toplo priporoča naročnikom in čitateljem našega lista. Kdor le kaj hrvaški jezik razumi, si ga lahko naroči, ker le s čitanjem se zamore uriti v pisavi in jeziku. Vsebina prve številke je sledeča:
1894. br.l. Dom i Svlet Vq. tečaj izašao je sHededhn sadriajem:
Stivo:
1. Tena. Napisao J. Kozarac. 2. Agro Sarid. Pripoviest ia prošlosti Mostara. Napisao Osman Nuri. 3. Gdje je miliju-nar ? Kriminalni roman Eugena Chavettea. Preveo A. Svilanit!.. 4. U razgovoru. Napisao N. Kokotovid. K. Tvoje oši. Spjevao A. Tresic-Pavicic. 6. Upliv vode ne zdravlje. Is predavanja, sto ga je nedavno držao S. Kueipp. 7. Arhip Peregonov. Lovački doživljaj u Sibiriji. Ruski napisao P. P. Srekow. 8. Opisi slika.
Slike:
T. Josip Kozarac, hrvatski književnik. 2. Barun A. Benko. 3. Rabac u Istri. 4. M. Bedjanid upravitelj gimnazije U Mostaru. 5. Sv. Kuzma kraj Rieke. 6. Nesreda u Santandru : Goreča ladja „Cabo Machichaco" u kojoj je bio dinamit. 7. Nesreča n Sautaudru : Poslije eksplozije. 8. Nesreča u Santandru : Romici traže utopljeuike u rnoru. 9. Nesreda u Santandru : Na obalu bačeni dielovi ladje. 10. Nesreda u Santandru : Ulaz u ulicu Mendez. Nnnec. II. Nesreda u Sautaudru : Srednji dio ulice Mendez-Nunez. 12. TJstanak u Braziliji ; Boj vladine oklopujače sa ustaškom oklopnja-čoiu. 13. Nesreča Santandru : Porušenje kude na lučko obali 14 Anarhisti u Barceloni : Prasak dinamita u kasaliitu. 15. Moda.
Li s tak:
I. Osobne viesti. 2. Kronika. 3. Umili i nesreče. 4. Književnost i umjetnost. 5. Kazaliste i glasba 6. Vojuidke viesti. 7. Naravoslovne viesti. 8. Zdravstvo. 9. Trgovina i promet. 10 Poljodjelstvo i kndanstvo. 10. Svaštice. 12- Šah i rebusi.
1894 Bil. 1. Zvcknn V. TEČAJ izašao je sliedečim sadriajem :
Nedvojbeni uzrok — U selskoj krčmi. —P odli s tak : Živ dokaz. — Ima svoje znakove. — Kako Ti meni, tako ja Tebi.
—	Šaljiva prlmjetba. — Novo ljeto. — Ne vidjene mrlje.
—	Ni jedna ruka nije sdobodna. — Dvoličnost: (jedno misli, drugo govori.( — Šampanjec. — Neugoden položaj. — Tko je svekrva. -- Laskavo. — Uzdisajf uiuža — Valen uzrok. — Što više, to boljo. — Jedino vrieine, — Na ledu.
—	Isan na sajam Opomena. — Umirljivo.—Opreznost — Pobjedjeui medjo d. — Dobra kritika. -- Lukav pazar. — Stedljivost — Neizviestuost. — Mnogo vriedno. — Pre-dvidio. — Dobrotvor. — Nespretuost. — Na rastauku, — Vedoma laskavo. -- Slika 16,
BtfŠkl reletrief gosp. Matija Jonko vdobil je znano pravdo proti vis. c. k. fin. vodstvu za čez 13.000 gld. goap. Jonko podal ae je osebno na Dunaj in dosegel sé zastopstvom našega rojaka odvetnika g. dr. Klementa Sežma kar je želel. Gastitamo obema !
id Svat ima v 1. zveaKu tu vsebine:
1. Andrej Komel pl. Secembrnn. (Posnetek po Kotne-lovem opisa svojega življenja) 2. Sotrndnikom „T)om in Svet“-a. Zložil Anton Medved. 3. Silvestrova noe. Zložil Anton Medved. 4. V božični noči. Zložil Anton Medved „0 vanitasi Zložil Anton Medved. 6 Gospa s pristave. [Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljev. 7. Selanov zet. (Povest). Spisal Slavoljub Dobravec. 8. Gornjigrad na Štajerskem, (Krajepisno-zgodoviuska črtica.) Spisal F. K- 9. Aitovauje križem jutrove dežele Piše dr. Fr. L. 10 Književnost. Al. Umetnost. A Slovenska umetnost. (Slikarstvo in kiparstvo ; glasba; stavbarstvo; cerkvena umetnost') — B. Poljska in brvsška umetnost. 13* razne stvari. Mat spomin dveh slovenskih pesnikov — za kratek čas. (Poroča dr. Jos. Aijek). •* Naie slike.
Zahvala.
Prva slovenska tiskarna v Gorici je blago-izvolila doposlati podpisanemu vodstvu 50iztisov „Izkric“, da se med pridne učence razdeli kot no vole tuo darilo. Za ta dar se podpisani v svojem in obdarovane mladine imenu najtopleje zali valuj e.
Šolsko vodstvo v Renčah, dne 2. jan. 1894.
Ant. Bajc, š. voditelj *

ISKRICE.
Zbirka pesmij in po vesti j.
Spisal
la sUveaskej mladini pok oni
JANKO LEBAN,
nadučitelj.
M. zvezek.
Cena 20 kr., po poiti 23 kr.
V SORICI.
Ì
Založil in tiskal Ant. M. Obiizi.
«at.
__	. . .	- _	AA.
■i
Cjan Ivan,
krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden je tudi podpore vsih Slovencev, ker izdeluje natančno in po primernih cenah.
Vidic Anton
pek na Kornu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoča svojo pekarno občinstvu in postreže po jako zme.nili cenah se svežim kruhom.
Simon Rožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinstvu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Peter Birsa.
tCorte Car&veggia44 toči izvrstna domača vina kakor njegov oče v Rifenhergu in postreže tudi s hrano. Ima tudi hlev za živino.
Franc Povšič
mizar na Šentpeterski cesti št. 9. priporoča se slavnemu občinstvu za razna mizarska dela.
*00000000000«
O	Bajt Ivan	O
(1 krojač na Placuti št. 31 pripo- O A roča se slavnemu občininstvu še posebej X velečastiti duhovščini v blagovoljno pod- w
O poro o
*00000^000004
Pavlin Edvard
prej
Karolina Hiessner in 8in
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Zaloga Muleja pira
pod vodstvom Joška Rovana v Rabatišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.

Josip Hvala
Via p onte n n or o Š t, 13,
ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe.
fr

Anton Urbančič
trgovec z drobni no in tkanino v Raštelu št. 20

\
prodaja tkanino za možice in ženske oble* jj ke ter razno drobnino, ki je k temu po p trebila. Vreden je posobne podpore, ker drži se tudi on načela „8voji k svojim44 in na- 4| ročuje blago le od slovanskih tvrdk. Cene po mogočosti nizke in primerile k blagu ter S ne upraša se nobenega več kot za kolikor jr se misli prodati, zato odpade skorej vsako „	pogajanje.	^

Černigoj Jožef,
edini slovenski stolar v Gorici v ulici Morelli št 31 priporoča se slavnemu občinstvu. Izdelu je nove stolice ter popravlja tudi stare in se ne boji nikake konkurence.
|| Anton Jerkič
fotograf na Travniku št. 11 v vrtu, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Fotografu je z nova, posnema po starih neskaženih fotografijah in tudi po- | večuje, ako je potreba. Cene primeroma k delu jako nizke. Za dobro izvršitev fjjJ jamči.
Vrtovec Marija
v Gosposki ulici št. 16 priporoča svojo štacuno z jestvili. Prodaja raznovrstno jest vi no blago po zmernih cenah.
Saunig & Dekleva
v Nunski ulici š. IG.
Edina slovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki; zato podpirajmo jih!
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistrati^ ulici. Prodaja na debelo.
Novič Franc,
krojač v ulici sv Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in p rodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
G. Likar
« Semenislci ulici h. št. 10
podobe,
prodaja šolske in mašne knjige,
* tiskovine za dnhovnije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po naj nižjih cenah.
Gostilna „Kikeriki“
v Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči jako izvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in
primerna.
Živec Aloj sr,
ključavničar v Robatišču št. 3, priporoča se za dela v njegovo stroko spadajoča. Izvršuje dobro
m ceno.
i gasi,ir: : -
Frauc Brezigar,
v ulici Dogana št. 16 in na Ribskem trgu prodaja domač sir po jako zmernih cenah.


Ivan Howauski
čevljar v Gledališki ulici št. 15 priporoča se in zagotavlja jako solidno postrežbo. Cene jako nizke primeroma k blagu, a nikakor naj se ne primerja s |h tvorniškim blagom ki je malenkost ceneje, |Qi	a več kot polovico slabeje.	j
-	t~z^z.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici v hiši dr. Lisjaka št. 23 prodaja razno jestvilno blago. Priporočamo ga vsim ker vemo, da prodaja dobro blago na drobno na debelo po jako zmernih cenah.


Nesnažen dimnik, nevarnost ognja.
Priporočamo vsled tega domačega dimnikarja Bortolo Ferdinandu na trgu sv. Antona št. 7/dII,ki izvršujejo vsa v njegovo stroko spadajoča dela za primerno ceno.
' a=tt-
ST Ant. Fon ^ "Tjjj
II klobučar in gostilničar v Semenski ulici lij ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov [II] ha iu toči v svoji krčmi pristna domača vina ^ ” ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Po- ryi strežba in cene jako solidne.
Blaž Špacapan
v Robatišču, št. 5, priporoča svojo gostilno. Toči le edina pristna domača vina po zmernih cenah.
i :.Kgrs.T:
Martin Poveraj,
trgovec in krojač na Travniku poleg vojašnice, prodaja narejeno obleko in blago za možko obleko ter naredi obleko po meri. Cene primerne z blagom in ne boji se nobenega tekmovanja ptujih tvrdk.
Novi6 Josip
krojač v Gosposki ulici št. 13, III. nad., se priporoča vsemu občinstvu. Izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.
Peter DraSéek
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacuno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaj tudi naš list).
Cej Ivan,
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
Karol Makuc
v Rabatišču št. 20 voditelj izdelovalnice [A vinskega octa. Andreja Makuca priporoča 1^ se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vin- [f ski jesek, ki je jako okusen in zdravju PV neškodljiv. Kedor se krat en prepriča o W dobroti tega octa gotovo se ne bode nik- rk dar več posluževal Jesihov napravljenih z L" raznimi esencami. Cene jako zmerne.
Karol Drašček,
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat sveži kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in Vedno zdrava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v
stanovanje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m. Obizzi — Tiska »Prva slovenska tiskarna" Ant. m. Obizzi v Gorici