Političen list za slovenski narod.
Po poŠti {jrejeinau vedja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezn« številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna pet t-vrsta: 8 kr., ča se tiska enkrat • 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi so ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. Trcdništvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prazniku, ob >/a6. uri popoludne.
JŠtev. 36.
* Ljubljani, v soboto 14. februvarija 1891.
Imetnik XIX
Kandidatura grofa Hohenvvarta.
Ko je počil glas, da so razpisane nove volitve za državni zbor, tedaj so jele posamezne stranke precej računati, k&ko da bode lice novi državni zbornici. Nemški liberalci so radostno naznanjali svojim čitateljem vest, da vodja desnice grofHohenvvart ne bo več kandidiral za državni zbor ter smatrali to kot znamenje, da pri premenjeni vladi grof Tasffe več ne računa na desnico. In nekaj je moralo biti resnice na tem, ker se je Hohenwart res izjavil, da ne kandiduje več za državni zbor. — A položaj se je hitro spremenil. Najvišji krogi so izrazili željo, da naj grof Huhenvvart zopet pride v državni zbor in tako je on naznanil v Ljubljano, kjer je bil dosedaj izvoljen za državnega poslanca, da zopet vsprejme kandidaturo za državni zbor.
Grof Hohenwart zasluži popolno, da si ga Kranjska zopet izbere za svojega zastopnika. Zato govore nastopni razlogi:
Znauo je, da je bil grof Hohenwart vodja dosedanje večine državnega zbora, v kateri so bili tudi slovenski državni poslanci. Priznano je, da bi nikdo drugi v državnem zboru ne bil mogel tako različnih elementov na desnici združevati v večino, kakor je to storil grof Hohenvvart s svejm vplivom in s svojo državniško skušenostjo.
Večina ta v državnem zboru je bila Slovencem naklonjena, to spriču-jejo njeni člani, slovenski državni poslanci, to pričajo blagodejne spremembe na Kranjskem vpostavodajalnih za-stopih, pri uradih in deloma tudiv šoli. — Zate vspehe ima največ zaslug grof Hohenwart.
Priznano je, da bo Avstrija le tedaj srečna in mogočna, ako bo zadovoljila vse svoje narode ter i jim dala po ustavi zagotovljene jim pravice. To pa I je le tedaj mogoče, ako se omejuje cen tr al I zem in ako se vedno bolj vresničujejo a v-j tonomistiška načela, katera v prvi vrsti j zastopa grof Hoheuvvart, ne le kot vodja l poslancev, marveč tudi kot bivši minister.
Slovenski državni poslanci potrebujejo, ker jih i je le neznatna peščica, zanesljivih zaveznikov I v državnem zboru. In ti zanesljivi zavezniki so I bili vsi oni poslanci, katere je družil okoli sebe grof , Hohenvvart.
i Nikdo ni bil bolj vesel, kakor nemški liberalci, ; naši smrtni sovražniki, ko so zvedeli, da grof Hohen-wart ne kandiduje za državni zbor. Pač gotovo zato, ker so se upali s tem iznebiti najnevarnejšega nasprotuika. Zato pa moramo konservativni Slovenci še z večjo radostj o pozdravljati novico, da Hohenwart kandiduje, in delovati na to, da bomo temu slavnemu avstrijskemu domoljubu, Slovanom prijaznemu državniku, skazali svoje za-upanje s tem, da ga soglasno volimo v državni zbor.
Kje pa naj izvolimo grofa Hohen-warta? — V sedanjih razmerah je najprimernejše v Ljubljani. In sicer zato, ker je:
1.	grof Hohenvvart rojen Ljubljančan;
2.	ker je že ; edaj bil zadnjih šest let poslanec ljubljanskega mesta;
3.	ker ni nobenega vzroka, zakaj da bi menjal svoj dosedanji volilni okraj;
4.	ker se do sedaj še ni oglasil nobeden drug kandidat za Ljubljano;
5.	prihodnji razvoj stolnega mesta Ljubljane je v mnogem odvisen od tega, kdaj da se reši vpra-
šanje o izsuševanji ljubljanskega barja. Ker pa ja to delo spojeno z velikanskimi troški, zato treba, da ima Ljubljana vplivnega in veljavnega zastopnika na D u n a j i pri vladi, ki bo delal na to, da držara prevzame večino troškov na svoj račun, ter tako deželi Kranjski, stolnemu mestu Ljubljani iu revnim barjanom zmanjšal potrebne troške, ob jednem pa preskrbel barjauom širnega rodovitnega polja in stolnemu mestu zdra-vejžega ozračja. — V ta namen bi si Ljubljana ne mogla poiskati boljšega in veljavnejšega zastopnika, kakor je grof Hohen\vart. On vživa pri cesarju popolno zaupanje, iu kot tak zasluži tudi naše zaupanje.
Prepričani smo, da bodo ljubljanski volilci, ko zvndoželjo najvišjih krogov, da naj odlični državnik grof Hohenvvart zopet kandiduje v državni zbor, svojemu bivšemu poslancu skazali zaupanje ter ga v Ljubljani soglasno volili za svojega poslanca v državni zbor.
Kakovi naj bodo naši državni poslanci ?
i il
„Narod" se izgovarja, da je pri nas veliko po-
■ manjkanje primernih kandidatov, iu hoče menda s tem dokazati, da naj odpošljemo še tri ali štiri uradnike na Dunaj. Ko pa bi morali to storiti ia poslati večino uradnikov v državni zbor, in sicer takih uradnikov, ki bi hodili v zbornico po končanih sejah, sicer pa v črnem fraku in s cilindrom | pod pazduho po ministerskih pisarnah, kjer se pre-j devajo klini na uradniški lestvi, — potem bi bilo j pač bolje, da ne volimo nobenih poslancev, in naj j nam vlada sama po svoji milosti ali nemilosti deli | dobrote, ali pa nas pusti stradati ob suhih skorjah, i ovsenega kruha.
LiSTEK.
Nedeljske misli.
XVIII.
Štiridesetdnevni post je prevzel gospodarstvo veselemu predpustu in ispremenil kar čez noč mesene klobase v suhe in pravcate postne preste, s katerimi se bodemo bavili v tej dolgočasni dobi. Naši vrlo narodni in napredni filologi, ki se osobito v poslednjem času vestno bavijo s travestijo našega maternega jezika, gotovo še niso jedini, zakaj zo-vemo Slovenci najbolj veseli čas v letu predpust, kar brez dvoma ni opravičeno, in takoj sledečo d6bo pa še bolj prozajiški: post.
Akoravno ni Sviftijanec gradovan in zaradi tega nezmotljiv jezikoslovec, je že davnaj premišljeval, kako dati novo ime naši spaki „predpustu" in ga prekrstiti, ker smo Slovenci posta najbolje vajeni, vsaj v „predpost" ali kaj jednakega, da nas spominja v bodoče tudi naša poskočna doba sledečega jej pepelnega posta.
In osobito letos se je potresal že v grešnem predpustu v obilici pepel na naše osobne in narodne grehe.
Naša visoka vlada je že popepeliia baš pred budgetnim „balom" naše gg. poslance ter jim zaprla pred nosom dvorna plesišča, ministerske čaje, D klubove .piknike", da so morali v najhujši in
najbolj dolgočasni zimi k domačim Penatom, katerih vreteno prede baš zdaj novo nit, ki popelje zopet redke srečne v državni labirint k nevesti Penelopi, da para potem vse dolgo leto pisano preprogo svojih novih nadepolnih svatov.
Kdo bi ne bil točil zaradi tega tudi že v sva-tovskem letošnjem predpustu ali predpostu v super-lativu ali kakor čitamo v romanih, v potokih solze, saj trdi Brehm, da se jočejo celo krokodili in de-belokožci sloni v mesečnih nočeh brez nam razumljivega vzroka, in jok zapuščenih Ahilejevih konj po palih junakih je v istim izmej najbolj ginljivih slik v Ilijadi.
Zato je naravno, da smo se poslovili osobito mi Slovenci z lahkim in celo poskočnim srcem od rogatega Pusta in da nas je spremil celo nekakov homeriški posmeh na ustnah v d6bo prest in pepela, saj iz poslednjega se nam rodi v kratkem nov Fenis naših bodočih narodnih Ahilejev.
Dočim se torej mi osrednji Slovenci ne bojimo, da nas čaka daljši kakor tristopetinšestdesetduevni narodni post tudi v bodoče, preti našim bližnjim sosedom ob Rinži veliko večja sreča. Poslednjim se pa izkazuje tudi v istini neopravičena protekcija in dobrovoljnost.
Znano je namreč, da je deloval že ranjki šolski nadzornik Pirker, da dobi Kočevje iz tehtnih vzrokov stilno garnizijo, sedanji gosp. ondotni okr. glavar jim je oskrbel v minolem letu nemške pridige in njegov koncipist g. Pirec jim baj& vsiljuje morda
na škodo njihovega iu svojega klasičnega nemštva celo kočevski jezik, katerega se je on neki v kratkem tako priučil, — da je uenadno zaslovel po njem po vsej Sloveniji.
Prav tako! „Kolikor jezikov človek znd, toliko mož velja", pravi pregovor.
Po tem izkušenem receptu bi se tudi Slovenci sploh lahko povzdignili na višjo stopinjo moči in slave — ko bi se namreč ne branili osobito na poštnih pečatih tako silno nemščine, dočim nas ne strašijo prav nič v slabi nemščini objavljene „Kund-machunge" na ljubljanskem „rotovžu" in po drugih uradnih črnih tablah.
Smešno je tudi, da sta — ker že govorimo o poštnih pečatih — zagrešila sedanji gosp. poštni ravnatelj in njegov komisar vse ravnopravnostne pregrehe pri nas, dočim se je imenoval zapored njegov vsemogočni prednik baje zaradi tega, ker je vedno trdil, da imamo Slovenci vsega v izobilji, le posojilnic premalo, častnim občanom po Slovenskem in nepozabljivim častnim članom poštarskih kreditnih zavodov.
Neopravičeno bi bilo torej žalovati po prestarem »narodnem pustu", po praznih piskrih, katere smo greli doslej pri navdušenji in vspehih narodnostna parlamentarne večine.
Umestno je tudi, da se nam rode novi vladni in zastopniški politiški kuharji, ki naj ali prekuhajo vendar enkrat še vedno neužiten devetnajsti odstavek, ali pa naj razbijejo naše prazne lonce, da
Mi potrebujemo zastopnike na Dunaji, ki ne bodo iskali le svojih koristi j, zložnega življenja in prijetnih zabar, temveč odkrivali najvišji gospddi pri „zeleni mizi" rane na našem narodnem telesa in potrebe za pravi razvoj našega naroda itd.
To je, kar naglašamo in moramo zahtevati od svojih poslancev; prepričani smo, da se i nami strinjajo vsi resni in trezni domoljubi, če jih ne motijo prijateljske zveze s tem ali onim kandidatom.
Sploh pa dvomimo, da bi se ne našli za prazna mesta primerni in nezavisni kandidatje. Obupati bi morali nad napredkom našega naroda, ko bi ne mogli dobiti itak skromnega številca požrtvovalnih mož, ki bi hoteli posvetiti svoje moči jedino le blaginji naroda. To bi bil uaš politični bankrot. Niti z nemško delavsko stranko mogli bi se meriti v požrtvovalnosti, ki na svoje troške pošilja svoje zastopnike v Berolin.
„Narodov" člankar pa nas hoče učiti tudi lo-
o
gike ; a reči moramo, da tega nauka od njega najmanj potrebujemo. Ko bi bil on pazno čital, kar smo mi pisali, in dobro premislil vse razmere, prepričal bi se, da ni v našem članku tistega logičnega skoka, katerega nam predbaciva. Trdili smo, da uradniki navadno podpirajo vlado, pa tudi, da grof Tasffe ni poseben prijatelj uradniških kandidatur.
Iz tega pa nikakor še ne sledi, da bi se grof T»»ffe moral navduševati za Mladočehe. Kot načelnik politične uprave ne more želeti, da bi politični uradniki silili v državni zbor, ker trpi vsled tega uprava sama. Njemu je pač na tem, da dobi večino, ki ga bode podpirala, iu sicer večino, ki bode v resnici izražala mišljenje in potrebe avstrijskih narodov. Torej mi ne umemo, zakaj bi sploh ne smeli govoriti o uradniških kandidaturah, če to oso-bito v sedaujih razmerah zahtevajo koristi slovenskega naroda.
Po volitvah o tem govoriti, bilo bi pač prepozno. Sicer pa se je proti uradniškim kandidaturam izreklo toliko veljavnih politikov, da nas prav nič ne prepričajo o nasprotnem mnenju gospodje v „Gospodskih ulicah". Le čudimo se, da se list, ki se večkrat rad pobaha s svojim svobodoljubjem, sploh še more navduševati za uradniške kandidature. Sotrudniki „Slov. Naroda" bodo sami pritrdili, da so včasih o tem vprašanji drugače sodili.
Pomenljivo je, da se ja „Narodov" člankar nekako izognil glavni stvari. Pričakovali bi bili, da bode naše argumente proti uradniškim kandidaturam izpodbijal s tehtnimi razlogi. Ker pa tega ni storil, moramo si pač misliti, da sam ni bil pre-verjen, ali je njegovo stališče utemeljeno in slovenskemu narodu koristno, in da je uradniške kandidature zagovarjal le iz posebnih strankarskih ozirov, katere pa je zamolčal.
„Narodov" člankar naposled privleče na dan grozno strašilo — versko šolo ter piše: „Isto tako 80 baš sedaj popolnoma neumestne vse deklamacije in rodomontade o verski šoli. Na to salo ne privabite nobene še tako gladne miši. Ako doslej, ko je desnica imela večino, neste verske šole spravili pod
streho, je tudi sedaj ne bodete, ko so tako rekoč že levičarji gospodarji položaja. Verska šola izginila bode za več let z vidika, ob volitvah pa ni druzega nego obrabljena vaba, v katero ne bode kavsnil niti najpriprostejši kalin."
Ne res, jako duhovito 1 O verski šoli smo že toliko pisali, da hočemo danes le to naglašati, zakaj so pač izjavili se za versko šolo vsi slovenski poslanci na lanskem shoda v Ljubljani. Zakaj, vprašamo dalje, so v Ljubljani bivajoči deželni in bivši državni poslanci brez izjeme nedavno podpisali volilni oklic, v katerem se govori o ljudski šoli na verski podlagi ? Ali so pristaši radikalnega glasila pritrdili verski šoli le iz šale? No, potem jih ne moremo imenovati resne politike. Ali pa morda do-tični gospodje nimajo nobene veljavne besede več pri vredništvu najstarejšega dnevnika, in je resnična govorica, da imajo v odboru BNarodne Tiskarne" odločilno besedo mlajši odborniki, ki so načelni nasprotniki verske šole? Da bi vredništvo delalo in pisalo proti odborovi volji, tega si ne moremo misliti.
Po ^Narodovem" mnenju verska šola ni pereče vprašanje. O tem se ž njim ne bodemo več prepirali, ker nam je merodajnejše mnenje zastopnikov slovenskega naroda, ki so se izjavili za versko šolo, kakor pa besedičenje »Narodovih" člankarjev. Dolžnost katoličanov pa je, da ravno sedaj, ko začenja zmagovati židovski liberalizem, volimo take poslance, ki so strogo katoliškega prepričanja in kot narodnjaki vrli značaji. Sicer pa danes nikdo ne v6, kaj še pride v bodočih šestih letih, in kako se bodo volitve sploh zvršile.
Sicer pa recimo, da morda v prihodnjih šestih letih ne dobimo še verske šole, vendar radi tega ne smemo odložiti orožja. Ko bi bili katoliki v Nemčiji tako mislili ter roke križem držali, ko je bil zfi-nje položaj najnevgodnejši, gotovo še danes ne bi bili razveljavljeni zakoni, ki so bili naperjeni proti katoliški cerkvi.
Pa obrnimo ost in vprašajmo, kaj bi rekli gospodje pri „Slov. Narodu", ko bi kdo svetoval: Ne glejmo pri volitvah na narodnostnj vprašanje, saj v sedanjem položaju itak ne moremo za narodnost ničesar doseči? Kakor ne smemo opustiti boja za svoje narodne pravice, če tudi so prošnje in zahteve naše bob ob steno, istotako moramo nadaljevati boj za versko šolo, ko bi tudi ne imeli upanja, da kmalu zmagamo. To vprašanje ostane stalno v našem programu, ker sicer bi bila prazna fraza naše geslo: vse za vero, dom, cesarja! Naravnost povemo, da se nam zdi že smešno, ko podpisujejo staro slovensko geslo taki gospodje, ki sicer delujejo nasprotno. Čemu ta hinavščina?!
Danes hočemo še omeniti, zakaj smo objavili glas z Notranjskega o kandidaturi g. dr. Ferjančiča. Hoteli smo dati nekaterim volilcem priložnost, da povedo svoje mnenje. Volitve so toliko važne, da je prav, če se čuje več glasov. Tako delajo tudi pri „SIov. Narodu", ker so objavili telegram iz Mokronoga, v katerem se nekateri volilci izrekajo za gosp. Hrena, dasiravno se velika večina pristašev radikalne
stranke ne ogreva za tega kandidata. Odločno torej zavračamo sumničenje, češ, da hočemo le razdor delati; nas bode le veselilo, če se pred volitvami doseže pošteno in odkritosrčno sporazumljenje, ker taka sloga bi ugodno uplivala na daljni naš politični razvoj.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. februvarija. botram)« dei«le.
Volitve v drZavni »bor. Da Dunaju so se razdružile protiliberalne stranke. Pristaši združenih kristijanov, ki so imeli do sedaj na svojem praporu le besede: Boj proti židom, jeli so se ločiti v kr-ščansko-socijalno in v antisemitsko nemško-narodno stranko. To bo imelo slabe nasledke pri volitvah. Kdor pa je poznal nasprotje teh strank v nazorih, Čuditi se je moral, da že sploh toliko časa morejo skupno delovati. — Ker se od višje strani pritiska na to, da katoliški duhovni ne podpirajo kandidature anti-semitov, zato so ti poslednji nevoljni na škofe in dr. Lueger se je v naglici celo izrazil, da je nespametno, združenim kristijanom očitati, da so klerikalci, ker so škofje večinoma liberalni. Tako poročajo židovsko-liberalni listi, katerim seveda ni mnogo verjeti, zato bodemo najbrže čitali v 'prihodnjih dneh, da dr. Lueger tega ni govoril. — V okraju Landstrasse je mestni odbornik Metzler postavljen kot krščansko-socijalni kandidat za državni zbor. — Staročehi se počasi pripravljajo na volitveno borbo; manjka jim potrebne srčnosti. Jutri bodo imeli še le volilni shod, ki ima konečno določiti obliko volilnega staročeškega oklica. Na tem shodu, h kateremu imajo pristop le povabljeni volilci, bodo se tudi objavila imena staročeških kandidatov za državni zbor. — Na Moravske m najbrže tudi po volitvah ostane vse pri starem, Čehi bodo v manjšini v državnem zastopu, dasi je prebivalcev čeških tri četrtine na Moravskem. — Znani poslanec župnik Weber, o katerem se je čulo, da ne prevzame kandidature, se je za-njo zopet oglasil v svojem dosedanjem volilnem okraju, kjer bo gotovo zopet izvoljen.
Nadvojvoda Franc Ferdinand v Peter-burgu. Eusko časopisje posebno simpatično razpravlja obisk našega nadvojvode na ruskem dvoru ter poudarja veliko politično važnost tega pohoda, kateri politiki miru daje popolno novo podlago. „Graždanin" pravi: Ruska želi, da se naslednik na habsburškem prestolu prepriča, kako skuša ruska država vravnati politiko, da se ohrani mir in s tem pospešuje blagor narodov. — Peterburški „Svet" ob tej priliki pojasnjuje, kako da sta bile Avstrija in Rusija že od nekdaj v tesni prijateljski zvezi med seboj. Ko je pruski kralj Friderik II. vdrl v Slezijo, našla je Marija Terezija pomoč pri ruski carici; pričela se je sedemletna vojska in ruski vojaki so se kot zavezniki bojevali proti Prusom. Slavna je bila rusko-avstrijska vojska s Turkom za d6be Katarine II., ko je bila osmanska država še velemoč. Za Karla I. je zveza Ruske z Avstrijo rodila zmage Suvarove v Italiji. Leta 1805 je zagrozil Napoleon I. habsburški državi, in ruske armade so v bitki pri Slavkovu branile avstrijsko krono. In leta 1849 je sto tisoč ruskih vojakov zadušilo upor Magjarov. Nasprotja so se pokazala še le 1. 1853
(Dalje v prilogi.)
se umirimo v svoji lakoti in da se okrepi naši doslej neprestano razdraženi živci.
Oprostite, g. vrednik, spozabil bi se bil kmalu in prestopil Rubikon, ki me loči od politike nad črto. In naposled, — morda bi ne bilo napačno, ko bi se preselila v bodoče vsa naša smešna politika pod črto nekoliko 'višje in naše lamentacije nad črto globoko doli v feljtonsko zavetje.
Morda bi se oziralo potem tudi na višjem mestu "bolje na naše zahteve, in bi se smatrala naša vese-lost za resnobo in naša eneržija in pest v žepu za predpustno šalo.
Pst — štiridesetdnevni post se je pričel.
Apage — Satyru8!	Stiftijanec.
Daniel Sorur Pharim Den.
Njegov lastni življenjepis prevel X.
VII.
Nova delitev sužnjev. — Pot proti Tuičem. — Sužnost tamkaj. — Odhod.
— Uničenje vasi Gon-de-Moii.
Dva dni smo ostali pri onem jezera, tretji dan pa so sklicali zbor, da bi se posvetovali, bi li kazalo vrniti se ter poloviti poskrite Diuka. Ker ni bilo pričakovati posebnega dobička, predlog ni bil sprejet.)
Potem so skušali poveljniki svoje tovariše prepričati, da ni varno se tukaj dlje časa muditi, ker
bi jim utegnili ljudje iz rodov Tuič in Rurue, prijatelji rodu Dinka, kake sitnosti delati. Sklenili so odriniti; toda manjši posestniki so zahtevali, da jim odstopijo premožnejši nekaj sužnjev.
Največ sužnjev sta imela Mohamed Ahmed Uad Defaala in Ahmed Assemani in še nekateri, katerih imen pa ne vem več. Ta dva sta bila takoj pripravljena deliti sužnje, da bi le prej ko mogoče odrinila iz nevarnega kraja. Zvečer smo že drugje prenočevali, namreč ob Nilu. Par dni pozneje so manjši posestniki bogatine opomnili njihove obljube ter so prišli k Uad Def&ala in k Assemaniju, da bi dobili sužnjev. Blizu tristo ubogih zamorcev so prignali na neko višavo. Tu sem so prišli vsi oni, ki so hoteli dobiti sužnjev in med njimi je bil tudi moj gospodar.
Pet dni je že preteklo, kar nisem videl matere; sester pa že več kot deset dni nisem videl. Brž ko torej zapazim svojo mater, stečem k njej. Ob pravem času sem vendar še zapazil, da mi sledi neki Djall&b, in predno sem prišel k materi, me je dotekel. Tu si domislim opomina materinega, da naj nikdar ni-kari ne povlm, katera je moja mati, ker sicer bi naju nalašč ločili. Ko me torej preganjalec vpraša, kje je moja mati, pokažem staro sužnjo. Verjeli so mi in ker se jim je zdelo, da bi ta starka ne mogla uiti, pusti mene in mojo mater pri prejšnjih gospodarjih. Ako bi povedal pravo mater, gotovo bi naju drugam prodali ali zamenjali.
A tudi po lej drugi delitvi niso bili vsi zadovoljni in zato so sklenili prirediti velik lov na Tuič-zamorce, ki so stanovali blizu onega kraja. Najprej so poslali oglednike v dotični kraj. Ti so se kmalu vrnili z veselim poročilom, da so bliža obljudene vasi in da so ondi ljudje velike, krepke rasti.
Kmalu so se ti človeški lovci napravili na pot ter gnali s seboj vse dozdaj ujete sužnje. Mnogo novih so nalovili ter jih pridružili prejšnjim. Po tem lovu so počivali par tednov ondi; potem so se vzdignili ter udarili v drugo pokrajino ravno istega radii. Toda ko pridejo tja, silno se začudijo videč, da so vse koče prazne. Prebivalci, ki so zvedeli o napadih in ropih, so namreč zbežali v pustinje. Sovražniki so iskali plena, a brez vspeha. Dobili so le par starih ženic, katere so pa iz jeze umorili. Vrnejo se v svoje šotorišče s tolažbo, da bodo pozneje več sreče imeli. Ta čas pa skušajo izvohati prostor, kamor so Tuiči poskrili svoje žito, kajti da bi ga bili tako hitro odnesli, ni bilo mogoče. Nekoč naleti na moža iz rodu Tuič, ki je tudi ogledoval, so li že odšli Baggarah in Djall&bah. Ti ga ujamejo in tako dolgo mučijo, da jim uaposled povl, kje da se skrivajo njegovi rojaki in vrh tega jim je moral še pot do njih pokazati. Iznenadeni Tuiči se ras-kropi na vse strani, a že je prepozno. Djall&bah planejo za njim kakor lačni volkovi in iih kakih petsto odvedejo v sužocst.
Priloga 36. Štev. „Slo venca" dnč 14=. februvarija 1891.
do 1856 vsled delovanja avstrijskih ministrov. Ko je pa Prus leta 1866 napadel Avstrijo, ostali so Rusi mirni opazovalci. Vzlasti se je Nemcem posrečilo vzbuditi nezaupanje med obema državama, kateremu, ako Bog di'i, bocU sedaj konec, ko se prestolonaslednik avstrijski na lastne oči prepriča, da ruska in avstr. država živita lahko v najlepšem miru v blagor svojih podložnih. Tako ruski listi; pač umevno, da so hoteli nemški listi precej v začetku zaprečiti ta pohod, češ, da se vsl«d tega zna majati trodržavna zveza. Mi smo pa mnenja, da trodržavna zveza Avstriji ne bo nič pomagala; mogočna pa bo Avstrija, kader bi se sklenila zveza avstrijsko-ruska.
W ss s»MLjj w 4 ve
Srbija. Povodom potovanja avstrijskega nadvojvode Franca Ferdinanda se je oglasil tudi „Odjek". Ta list pravi glede na dvakratni obisk cesarja Viljema II. v Peterburgu, da politike mogočne Rusije ne more izpremeniti noben inozemski vpliv. Avstrija ne bo dobila tudi vsled potovanja avstrijskega nadvojvode v Peterburg dovoljenja od ruskega carja za nameravano prisvojitev Bosne in Hercegovine. Srbsko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini lahko računa s popolnim zaupanjem na bratsko Rusijo in na združenje s severnimi brati. — Da ta list tako besediči, ni pač nič nepričakovanega od njega, ker ima večkrat zmešano glavo.
Bolgarija. Italijanski diplomatski zastopnik grof Sonnaz je sporočil bolgarski vladi okrožnico novega italijanskega ministerskega predsednika Ru-dinija. Bolgarska vlada je odgovorila na to, da upa, da bo nova italijanska vlada istotako naklonjena Bolgariji, kakor ji je bila prejšnja. Sicer je ta okrožnica napravila na uradne kroge v Sofiji najboljši vtis. — Bolgarska vlada namerava vzpomladi graditi novo železnično progo Sofija - Pernik, ki pa jo bodo pozneje potegnili do turške meje. Ta črta bo za glavno mesto jako važna.
Italija. Vojni minister general Pelloux je rekel, da je povsem neosnovano poročilo, da se bo v vojnem ministerstvu prištedilo šestdeset milijonov; prištedilo se bo k večjemu kakih dvanajst milijonov. Istotako je izmišljeno poročilo, da bo vojni minister predlagal, naj se zmanjša število stalne armade.
Rusijo. Omenjali smo že o svojem času, da je vojvoda Filip Orleanski prosil ruskega carja, naj ga sprejme v rusko armado. Car pa je zaradi francoske vlade same odbil princu to prošnjo. Vendar pa je prišel vojvoda na Rusko. Iz Peterburga se namreč poroča: „ Vojvoda Filip Orleanski je prišel semkaj nepričakovano, če tudi mu ni car uslišal prošnje za vsprejem v rusko armado. Kmalu po prihodu Franca Ferdinanda d'Este prišel je tudi vojvoda Filip in se nastanil v hotelu „France". Nekateri krogi menijo, da se je pripeljal v dvornem vlaku z visokim gostom ruskega carja vred. Vojvoda Filip zagotavlja, da namerava le ogledati si Rusijo in vdeležiti se lovi." Vojvoda Filip je namreč oni mož, ki je skušal povrniti se na francoska tla, a bil zasačen in obsojen na večletni zapor. Čez nekaj časa so ga pomilostili ter pognali preko francoskih mej — Ako je verojeti nekaterim angleškim listom, izvršujejo se zakoni proti židovom na vso moč natanko in vestno. Iz Novgoroda je nedavno rusko oblastvo prognalo 617 Židov, iz okolice imenovanega mesta pa 94 družin Abrahamovih potomcev. Ako je to poročilo resnično, lahko si mislimo, kak hrup bodo zagnali židovski listi.
i
Med novimi sužnji mojega gospodarja je bila tudi žena z malim otrokom. Ta otrok je pa tako hudo kašljal, da se drugi po noči spati uiso mogli. Gospodar zapove materi, da naj otroka usmrti. Mati tega seveda ni storila. Nato ukaže gospodar meni, naj vzamem otroka, proč uesem, ndaj sedem in zadušim. Braniti se nisem mogel in izvršil sem grozodejstvo. Tresoč se na vseh udih se vrnem. Toda čudno! V moje in gospodarjevo veliko začudenje, ki je sam pogledal, kaj sera z otrokom storil, povrne se otrok k materi, kajti ni bil mrtev, ampak samo v omotici. In ua čudovit način je bil otrok od takrat kašlja popolnoma ozdravljen. Vendar so ga nečloveški barbari pozneje ločili od matere.
Skoro mesec dnij so ostali naši zatiralci na tem kraji in vedno napadali uboge Tuiče. Konečno so se vendar naveličali svojega krvavega rokodelstva in se odpravili z obilnim plenom. Zopet nas je peljala pot skozi mojo domovino. Tu izvohajo Baggarah ua severni strani ozemlja Dinka še ueko vas, katero so bdi prej prezrli in ki se zove Gon-de-Moii. Brž udero tja. Nesrečui prebivalci so mirno živeli in niso ničesar slišali o napadih na Dinka in Tuičo. Kar pridero nepričakovano Djallabah pod poveljstvom krvoločnega Uad-Defaala. Večino jih polove in privežejo na težke nlode, starčke in slabotne ljudi pa neusmiljeno pomore. Le malo se jih je režilo.	(Dalje sledi.)
Francija. Iz Pariza se poroča 10. februva-rija: V Marseillu je sodišče odločilo, da oče odloči ; veroizpovedanje otroka, ako so stariši gledč na to j vprašanje nejedini. Pravda je tekla namreč, ker je i neki katoliški oče zahteval za svojega otroka kato- \ liško vero, njegova žena pa, ki jo bila druge vere, j ni v to hotela privoliti.
Belgija. V premogovih rovih v Oharleroi se i pojavljajo manjši štrajki mej delalci, ki pa se bodo , neki združili v en sam velik štrajk, ako se ne bo ugodilo do meseca aprila težnji delavskih krogov za ; splošno volilno pravico. Dosedaj štrajkujoči delavci . zahtevajo pred vsem povikšauje zaslužka. Delo-j dajalci se neki boje najhujšega in so v velikih skrbeh. Tako vsaj poroča „N. Fr. Pr."
Anglija. V svojih pastirskih listih so se irski škofje odločno izrekli proti Pamellu. Tako ga n. pr. obsoja primas in nadškof arraaghski: „V čem obstoji časnikarska vednost, na katero se snuje ta po-litiški boj? Časnik nam odkritosrčno pripoveduje, da nima zasledovanje politiškh zmotrov z nravnostjo ničesar opraviti. Ali se hoče s tem reči, da mora božja postava stopiti na stran, ako govore pol.tiki? I Ako bi veljalo to načelo, potem ne bi imele desetere božje zapovedi nikake veljave več za muoga javna in zasebna dejanja sodnosti. Pravico imam, da govorim za sebe samega; menim pa, da smem z vsem zaupanjem govoriti tudi za duhovništvo in laiike moje uadškofije. V njih in v mojem imenu izrekam javno, da ne bomo nikdar stopili pod zastavo, katero razviti bi se sramovali." — Škof clogherski piše pa tako-Ie proti Paruellovcem na Irskem: „Našu parlamentarna stranka je razcepljena, naša narodna or ganizacija je zrušeua, godila so se nasilstva, naša dežela je postala prozorišče vsemu svetu, in vse to je provzročil jeden sam mož, ki je po velikih javnih zaslugah moialičuo globoko pal Namesto da bi za nekaj časa stopil s politiškega odra, hoče biti na vsak način vodja irski stranki, s čimer jej seveda le škoduje."
Izvirni dopisi.
Iz Črnomlja, 9. februvarija. Ne vem, ali bi se drznil Vam zopet kaj poročati iz pozabljene Belo-krajne? Če zadenem pri tem ob kako grčo, zakričala bo cela jata grčevih ljudi; in če bi tudi srčno rad pomagal obtesovati grče naše, dobili bodete popravek, podpisan od toliko in toliko Tonetov in Francetov, in če ga Vara prinese tudi čevljarski učenček ob Vnšej nenavzočnosti položivži ga ua pisalno mizo — kakor sem čul, da je tako tudi biio ->— mislili bodete: molči, natisni, če zineš katero, plačaš kazen in basta. Gotovo ne privoščim Vam kaj tacega, samo to bi rad, da bi naš kot ne bil vedno tako pozabljen, da ne bi mislili, da smo res zaplankani, da se v nas ničesar ne pripeti, kar bi zanimalo i druge, ker v novem letu sto bore malo čuli o nas. Kar ste imeli \ zadnje praske z našimi visokimi gospodi — da jih bodo spoznali še višji gospodje — od tačas meuite, : da je vse gladko pri nas. Oj mene 1 Kaj vse se je 1 že vršilo!
Ker je sedaj zima in hud mraz, I j udje za pečkom sedč, Vi se pa ukvarjate z bodočimi volitvami v državni zbor, Ijaz hočem med dopise o volitvah katero | brcniti o preteklih naših mestnih volitvah in drugih takih zanimivih rečeh. To pa baš kakor utegnem. Že 20. avgusta miuolega leta bil je voljen novi ob-; činski odbor. To bi Vi bili morali videti, kaj je j volitev v mestni zastop! To je bilo obetov, obljub in pretenj. volilnih shodov in pojodiu, tekanja za pooblastili, celo tam iz Postojne je častni meščan poslal pooblastilo, nekdo je bil celo poldneva oskrbnik neke hiše, da je tudi kot tak volil; delalo se je na i vse kri pije, prignalo se je vse na volišče in padla je stara garda kimovcev. Pa kaj, g. župan ui hotel zapustiti stola. Čemu so pač volitve in čemu oblastva, da nobeno ne more pomoči! — Tudi pri nas smo | ! imeli ljudsko štetje. Komisarji za to so bili različni. ] Najbolj mi je všeč oni petrovške občine. Ta je celo J popoldne in celo noč, zjutraj do štirih popisoval, a ; preštevilil in zapisal samo dve številki. Pravijo, da I rudečila in črnila ne more videti in seveda, če nimaš ; kam namakati peresa, onda niti ne črta. Da pa je j izversten sicer, kaže to, da je dobil že od svojega 1 visokega gospoda „belobungsdekret". češ. naj se bolj doma drži. Za zdaj tole, mimogrede. Ker so ravno pred durmi državne volitve, povem Vam, če bodo j paktirali v Ljubljani Vaši „pristni" Slovenci zopet z Nemci, z enim jim tudi mi lahko postrežemo. Zapisal se je Nemca. Doma je v Senožečah, piše se i Muš č. goduje 21. juuij«, in pri davkarju številke riše. Le kar ponj naj pišejo „Ober"-Slovenci. — Pokazali so se tudi v nas medvedi in naši „hrabri lovci" neso v svoji hrabrosti znali kaj storiti. Šli
so nanje, pa so pobegli in puške rajši na klin obesili. Medvedje pa so jo svojo pot nekam mahnili, da ni o nj'h ne duha ne sluha. Volka opazili pa smo samo jednega in še ta se je nekam zgubil, tako, da raztrgan še ni bil nihče, kakor se od drugod čuje. Pa naj bo danes zadosti, prihodnjič pa vse kaj bolj zanimivega.
Iz bloških hribov, 13. februvarija. Vse tarna o hudi zimi. Naj začnem tudi jaz o tem. Tuliko je snega, in veudar imamo zopet pomanjkanje vode. V jeseni ustavila nam je vodovod suša, zdaj pa mraz. Mnogim pa drv primanjkuje, nekateri so pa že brez njih, da si morajo baje že na poslopji škodo delati, dokaz, da brez ognja ni življenj«. Glad prižene tudi volka celo v vas, kjer so ga že opazili; vendar Nimrodov nimamo, da bi ga šli lovit, ali mu vsaj posvetili nazaj, od koder je prišel. Saj ni čuda, ker smo v nekaki Sibiriji, pa ne samo po zimi, ampak sploh čez celo leto. Tudi od drugod dobite dopise, ki govore o Sibiriji, a letos je povsod Sibirija, zato ne verjemite vsem, ta častni naslov grele uam. Veselic predpustom nismo imeli, k večemu napravimo kak sprehod v Lož k sodišču ali pa k davkariji, da gremo potem ložje nazaj, kamor pot v breg drži.
S:cer smo pa zavedni iu delamo vse po geslu: vse za narod, posebno ker v;dimo, da državnozborske volitve že na duri trkajo, iu komaj čakamo, da si izvolimo poslanca, ki bo delal vse za narod. Tu bo gradil narodno lestvo, po kateri bo potem sam visoko splezal, tam narodno polico, kjer se bodo narodne naklade spravljale; drugod bo potresal narodni pesek po novih cestah, in zopet drugje, delal bo narodno deveto višjo šolo i. t. d. Narodni kmet se bo pa šibil pod vrlo narodnimi naredbami iu hvalil vseskozi narodnega poslanca. Dovelj naj bo šale — saj pa tudi skušnja uči, da je žalostna resnica, da na obljube se ni zanašati. Volilci postajajo indife-rentni in si konečno mislijo, da je vse jedno, ali je poslanec Jožef ali Žefa, ker vidijo, da za kmeta je blagor na jeziku, v dejanji pa vedno težji jarem, dasi so letine vedno slabejše. Glejmo n. pr. na slabi vinski pridelek in druge uirae, tako tudi selitev v množini v Ameriko ni več šala. Zgled varčnosti priti mora od zgoraj; tako pa se glavni steber države le izpodkopuje, a paziti je, da se ne zruši na uničevalce stebra! Še nekaj imam na srcu, kar bi že davnej bi Irad objavil. Ne vem, če bo Vam to všeč? No, pa z objavami na zadnji straui lista nima baje vredništvo opraviti, a vendar so v listu, ki deluje le v prid uaroda. Tu imam namreč t mislih ogromno vrsto objav, ki obsegajo različna in povsod skoraj zanesljiva sredstva za človeško zdravljenje, ki jih svet navadno „Schwiudel" imenuje,"dasi je semtertja tudi kaj dobrega vmes. Ali ni to največja napaka, da se z najdraž|im imetjem, človeškim zdravjem, rekel bi, tako lahkomiselno po časnikih mešetari. Ali je to tudi za narod, če se vse vprek ponujajo zdravila za vsako bolezen, da se le dobra kupčija dela s tem, ne glede ua to, ali je ljudstvu v resuici v korist? Tudi že naprej vem za ugovore, katere se lahko mojim izjavam nasproti stavijo, a jaz ostanem pri svoji trditvi. Na vsak način bi bilo vrlo dobro, ko bi se mogli iz časniških objav zdraviti, ker smo jako oddaljeni od vsake zdravniške pomoči. Če pa si jo hočemo od daljnega kraja, n. pr. iz Ljubljane preskrbeti, treba je prej dobrega vola ali par krav prodati, sicer si v zadregi za plačo. Tedaj živela narodost!
Dnevne novice.
(Cesaričinja-vdova nadvojvodinja Štefanija) je kupila takozvani Palovac pri Iki v obsegu 12.000 štirijaških sežujev, kjer bodo takoj pričeli graditi vilo.
(Sklep prvega polletja) na srednjih šolah je bil danes dopoldne s sv. mašo. Prihodnjo sredo se prične drugo polletje.
(Državnozborske volitve.) Iz radovljiškega okraja se nam poroča: Ravnokar smo zvedeli, da je gospod ces. svetovalec Murnik pisal županu srenje N. in mu nasvetoval Hohenvvarta". — Tudi zanimivo, kako se volilci povprašujejo po sklepu pripravljalnega volilnega odbora za mnenje, katerega poslanca žel£ imeti. Gospode se drznemo vprašati: Kaj pa je zagrešil grof Hohenvvart, da bi ga ne smeli voliti v Ljubljani? — Iz brdskega okraja se nam poroča: „Naš župan je prejel od notarja gosp. Kersnika
poziv, v katerem agituje za grofa Hohenwarta proti P. Povše-tu, ter priložen list, katerega naj izpolni z imenom grofa Hohemvarta, češ, ta mož zasluži vse naše zaupanje." — Res je, da grof Hohenvvart zasluži vse naše zaupanje, in ravno zato ne zasluži, da bi se iz dosedanjega volilnega okraja Ljubljane moral umakniti v gorenjske občine. — Položaj se vedno bolj jasni; sedaj vemo, od katere strani in zakaj se sili grof Hohenvvart na Gorenjsko. — Poznamo pa tudi značajne gorenjske volilce, da ne bodo sedli na limance liberalnim agitatorjem, ki po tem potu hočejo na drugem kraju svojega kandidata vriniti v državni zbor. — Iz Moravč poroča prečast. gospod dekan Kajdiž: Zelo sem se razveselil in z menoj gotovo tudi drugi, ko smo brali, da je v naših kmečkih občinah prevzel kandidaturo za državni zbor gosp. vodja Fr. P o v š e. Prepričan naj bode, da ga bomo z radostjo volili. Le to želimo, da bi morda v našem okraju kje sklical volilni shod ter nam kot veren narodnjak in strokovnjak v kmetijstvu razvil svoj program. — Naposled objavimo kot posebnost brzojavko gosp. Zupančiča, župana v Doberničah pri Trebnjem; „Naš kandidat je gospod sodnik Gol i a." Zdaj so vendar prepričani neki gospodje, da nismo mi si izmislili te kandidature. Upamo pa, da temu gospodu ne bode dal glasu noben zaveden narodnjak, ker on je bil še pred nekimi leti v nam nasprotnem nemškem taboru in je kot c. kr. pristav v Mokronogu volil pokojnega Deschmanna.
(Za volilne shode ni treba vladnega dovoljenja.) Na podlagi zakona o zborovalni pravici z dne 15. novembra 1867 za volilne shode, kedar se vrš^ ob času razpisanih volitev in se ne vrše pod milim nebom, ni treba vladnega dovoljenja. Oblastva tudi nimajo pravice, pošiljati k takim shodom vladnega komisarja. Ker se bodo zdaj prirejala taka posvetovanja s poslanci in volilni shodi, opozarjamo volilce na to odredbo.
(Sknpni pastirski list avstrijskih škofov.) „Grazer Volksblatt" je včeraj objavil pastirski list avstrijskih škofov, ki so ga razglasili za bližnje dr-žavnozborske volitve. Naši vladike v tem pismu poudarjajo pomen volitev za prihodnji državni zbor, ki ima prevažne naloge bodisi v socijalnem ali pa v cerkvenem oziru, ter ponavljajo zopet svoje zahteve gled^ na versko šolo. Proti sklepu pisma po-zivljejo škofje avstrijske katolike, naj volijo v državni zbor razumne može, ki bodo umevali svojo nalogo, značajne mož^, ki brezobzirno zastopajo svoja prava načela, svesti si odgovornosti svoje pred Bogom, avstrijsko misleče može, zveste vladarju in državi; katoliške, odločno k a-toliške možč; ne takih, ki se katoliške samo imenujejo, pa se po načelih in v življenju katoliških ne kažejo, pač pa one, ki ljubijo cerkev iu spolnu-jejo njene zapovedi. Taki so najboljši zastopniki naše mnogojezične države; kajti katoliška cerkev ne dela med narodi nobenega razločka, vsakemu prizna pravico do obstanka in njegovih posebuosti. a zavrača načelo, da bi se narodi kakor nekdaj pagani ločili in sovražili. Cerkev spoštuje in čisla ljubezen do svojega naroda, spoštuje in čisla jezik pravice in posebnosti vsacega, toda cerkev odločno obsoja, ako se sprevrže ta ljubezen v krivičnost do drugih. Ljubezen do naroda nikoli ne sme nasprotovati krščanski ljubezni do bližnjega. — Gledč politike in vere pravijo škofje: Ne dajte se motiti z ugovorom: Vera nima ničesar opraviti s politiko I Saj vidite sami, kako da se postavodajalni zbori pečajo s strogo verskimi vprašanji. Uprav zato treba v državnih zborih odločnih katoliških mož, ki imajo srce za resnico in cerkev ter tudi v tem oziru umevajo svojo nalogo. — Ta pastirski list je zelo poučljiv in času primeren; bral in pojasnjeval se bode prihodnje nedelje katolikom po vseh avstrijskih kronovinah; tudi naš list ga bo čim preje objavil v celoti svojim čitateljem. — Na Kranjskem se bode čital v nedeljo dn6 22. t. m.
(Katoliški shod v Gradcu.) Pripravljalni odbor štajerskih katolikov je izdal oklic, v katerem vabi svoje somišljenike na katoliški shod, ki se bo vršil dnd 6., 7. in 7. aprila v Gradcu. — Namen temu shodu je: poučevati, vnemati, zbirati, zjediniti, da bi vendar enkrat — domovini v blagor in človeški družbi v rešitev — v javnem življenju prodrla do zmage ona načela, katere je Kristus učil, s smrtjo zatrdil in s svojim vstajenjem zapečatil. — Tak shod se je vršil že 1. septembra 1869, katerega se je vdeležilo nad tri tisoč vrlih katoliških mož. — Nas veseli, da je na tem oklicu podpisanih nepri-
čakovano veliko Slovencev z južnega Štajerskega; med njimi tudi več gg. deželnih poslancev in dru- ' zih odličnih Slovencev.
(Vojaški nabori) bodo letos na Kranjskem meseca marca in aprila, in sicer dne 9., 10. in 11. marca v Škofii Loki; dn^ 12, 13. in 14. marca v Kranju; due 16., 17, in 18. marca v Radovljici; dnč 20. in 21. marca v Višnji Gori; dne 23., 24. in 31. marca v Litiji; dne 2., 3., 4., 6., 7. in 8. aprila v Krškem; dn6 10., 11 , 13., 14. in 15. aorila v Novem Mestu; dne 17. aprila v Metliki; dne 20. in 21 aprila v Crnomlii; dne 23., 24. in 25. aprila v Kočevju; dnč 27. in 28. aprila v Ribnici; dn6 29. in 30. aprila v Vel. Laščah. V Ljubliani bo vojaški nabor dne 13. za stolno mesto, dnč 14., 15., 16., 17., in 18. aprila za okolico ljubljansko; dne 20., 21. in 23. aprila na Vrhniki; dne 23. in 24. aprila v Prevojah; dnd 25, 27. in 28. aprila v Kamniku. Dalje bo vojaški nabor dne 11. in 13, aprila v Vipavi; dn3 14., 15. in 16. aprila v Postojni ; dne 18. aprila v Ilir. Bistrici; dne 20. aprila j v Ložu; dne 22. in 23. aprila v Logatcu; dne 25. j in 27. aprila v Idriji.
(Č. g. dr. Gregorec) skliče volilne shode pri sv. Lovrenci na Dravskem polju, pri sv. Križu na Murskem polju in dne 4. sušca zvečer v „ Narod- 1 nem domu" ptujskem.
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala resna narodna igra „Debora". Spisal dr. Mosenthal, poslovenil Fr. Cegnar. Iz posebne prijaznosti je prevzel vlogo Lovreta gospod Veko-sl a v Je n i č.
(Restavracijo ljubljanske čitalnice) z jutršn]im dnem prevzame g. Tri n ker, ki bode gotovo občinstvu v vsakem oziru ustrezal.
(Umrla) je včerai zjutraj dobra in pobožna žena Apolonija Birek v Jaršah pri Ljubljani, mati č. g. Fr. Birka, kaplana v Kočevju. Naj je vsem znancem priporočena v molitev.
(Imenovanje.) Asistent tukajšnje c. kr. tabačne tovarne, g. Viljem Steindl, je imenovan oficija-lom v Imoski v Dalmaciji.
(Pouk o zdravstvu.) Naučni minister baron Gautsch je izdal na šolska oblastva ukaz, v katerem daje navodila za pouk o zdravstvu na učiteljskih ; pripravnicah. Mej drugim ukazuje: Vsled odloka z ; dne 9. junija 1873 mora se ljudski učitelj seznaniti z načeli zdravstva ter ja porabiti za šolsko mladino in tako vplivati na hišo in družino. Otroke naj učitelj pouči o snagi človeškega telesa in o prvi pomoči pri nenadnih nesrečah. V učnih načrtih za učiteljske pripravnice je že sedaj določba, da se . morajo učiteljski pripravniki seznaniti s šolskim zdravstvom. Naučni minister odreduje, da naj sposoben zdravnik počenši s prihodnjim šolskim letom 1891/92 v prvem iu četrtem letniku poučuje o soma-i tologiji in higijeni. Ta zdravnik izprašuje tudi pri zrelostnih skušnjah. Ravnatelji in nadzorniki morajo paziti, da zdravnik svoj pouk vravnd primerno izomiki in doumljivosti gojencev. To pa naj se zgodi tam, kjer so sposobni zdravniki, ki hočejo ta pouk pre-j vzeti za častno plačilo 100—150 gld.
(Akad. društvo „Triglav" v Gradcu) priredi v
•	ponedeljek, dnč 16. februvarija t. 1., v dvoranah
•	h&tela „zum goldenen Ross" slavnostno zboro-| vanje z nastopnim dnevnim redom: 1. Citanje
zapisnika. 2. Dav. Jenko: »Slovenska himna", p6je
! moški zbor. 3. Izročitev traku akad. društva „Hr-i
vatska". 4 Sviranje tamburašev društva »Hrvatska". 5. Dr. B. Ipavec: „Slovanska pesem", poje moški ' zbor. — Začetek ob 8. uri zvečer.
(Volkovi) so se prikazali okolu Majšberga na ' Štajerskem.
(Duhovniške premembe) v lavantinski škofiji: Č. g. M. Fideršek, kaplan v Vojnniku, je dobil župnijo Sv. Florijana v Doliči; č. gosp. And. Fe-konja, provizor v Doliči, gre za kaplana na Ponikvo; č. g. Ign. Rom, kaplan pri Novi cerkvi, gre v Vojnik; č. g. Anton Inkret s Ponikve k Novi cerkvi, č. g. M. Osenjak iz Ljutomera k sv. Petru pri Radgoni, č. g. K. Wen i g iz Dramelj v Ljutomer, č. g. Fr. Bratkovič pa ostane na svojem mestu 1 v Leskovci.
Raznoterosti.
— Ljubljanske gostilne nekdaj. | Ce greš od ljubljanskega kolodvora po dunajski ; cesti v mesto, vidiš na desni in levi velike hiše z ' debelimi napisi: „Hotel Evropa", „H6tel Elefant", ' „H6tel Wien". To so prve ljubljanske gostilne. Tu se lahko dobro — in dobro — plača. Nekdaj
Ljubljana tacih imenitnih gostilen ni imela. Še leta 1754. so se popotuiki, prišedši v naše glavno mesto, pritoževali, da ne morejo dobiti prenočišča. Po hišab so še takrat morali vsprejemati vojake, ia zato marsikak gostilničar tu|im gostom ni mogel postreči, kakor bi hotel. Tujci iskali so zavetja po samostanih ali pa zunaj v predmestjih. Celo ministrom se je taka godila Zato |e deželna vlada silila ljubi lanske mestne očete, da bi preskrbeli gostilne, kjer bi tujci tudi čez noč lahko ostajali. — Takrat so imeli premalo gostilen, zdaj pa — preveč.
—	Crnovice, glavno mesto v Bukovini, broji, kakor kaže zadnji I udski popis, s predkraji vred 52.049 duš.
—	Dvesto volkov napalo je četo Indijancev, ki so se ob Vinipeg-jezeru v Severni Ameriki uta-borili. Krvoločne zveri so požrle osemnajst mož, več žen in otrok. Le dva Indijanca sta se rešila grozne smrti ter sporočila strašno nesrečo drugim tovarišem.
—	Soha Viljemu Tellu. Do<5 19. maja bodo v Lausanne odkrili ob sijajni slovesnosti spomenik Viljemu Tellu. Soho bo izdelal pariški kipar Antonin Mercie, ki je dobil v ta namen od Ozirisa v Parizu splošno znanega dobrotnika, prispevek 100.000 fraukov.
—	Na hoduljah iz Rusije v Pariz. Dornon, ki je prišel 1. 1889 na Elffiov stolp na hoduljah, namerava prehoditi isto pot, kakor častnik Winter, na hoduljah iz Rusije v Pariz. To daljno pot bo prekoračil neki v 30 dneh, torej bo moral vsak dan 70 kilometrov prehoditi.
—	Lakota leta 1817. Stari ljudje ved6 še marsikaj povedati, kako huda lakota je bila leta 1817. Starček pri devetdesetih letih mi je pravil: „Tako skledo žgancev so mati na mizo prinesli, da so se kar krivo držali; pa komaj smo prišli po jedi do vrat, pa smo bili otroci zopet lačni. Blagoslova božjega ni biio." — Siluo trdo je bilo takrat za živež. Prof. Apih piše v letopisu „Matice Slovenske" za leto 1890, kako drago je bilo takrat žito. O „kresu" je veljal mernik pšenice v Ljubljani 8 gld. 20 kr., in sicer zlatega denarja, rž je bila po 8 gld. 40 kr., turšica po 8 gld. 12 kr. V Celovcu je bila še večja draginja. Tam se je plačal dn£ 19. junija mernik pšenice po 40 gld. v papirji. — Ali hvala Bogu, ta draginja ni dolgo časa trajala. Kakor je prišla novina, so tudi žitne cene pale. Naslednje leto — 1818 — ni veljal mernik pšenice več, kakor 1 gld. 40 kr. Leta 1825 pa je bilo žito tako po ceni, da se je prodajala v Kranju pšenica po 1 gld., rž pa po 30 kr. mernik.
—	Kako se je godilo Amerikancu, milijonarju v Evropi. Angleški listi pripovedujejo ta le dogodek, ki se je pripetil znanemu milijonarju Aleksander Vieune, ki prebiva v Napi v Kaliforniji. Vienne je bil na potovanji v Evropo, kamor je prišel meseca septembra preteklega leta, da bi obiskal Italijo in prezimil v Niči. Seboj je imel nekaj sto funtov šterlingov in kreditno pismo. Po Laškem je srečno potoval in čez dva meseca je šel v Monte Carlo, kjer je hotel ostati čez zimo. Kmalu po njegovem dohodu semkaj se je to-le pripetilo: Iz igralnice, kjer je priigral veliko vsoto denarja, šel je domov, a na poti so ga napali roparji. Ti so mu pobrali vse, kar so dobili pri njem, telesno ga poškodovali in pustili nezavestnega na cesti. V tem položaji ga je prijela policija in odvela pred sodnika. Ta mu pa ni verojel, da je okraden ter ga je poslal domov. S tem pa mu je bilo bore malo pomagano, zakaj ni krajcarja ni imel pri sebi. Ker je le angleško govoril, ni se mogel z nikomur sporazumeti. Njegova hišna gospodinja mu je vzela vso njegovo prtljago, ker jej ni mogel plačati stanovanja ter mu je pokazala vrata. Vienne je šel v Nico, kjer so bivali prijatelji njegovi. Na potu je nagovoril marsikaterega potuika, ker je menil, da se bo ž njim po angleški pomenil. Toda ker je bil jako shujšal, obleka njegova pa raztrgana, imel ga je vsakdo za pijanega berača ter mu ni hotel pomagati. Prišedši v Nico, ni dobil svojih pri|ateljev, ker so bili vže vsi odpotovali. In ni ga dobil človeka, komur bi bil mogel potožiti svoio usodo. Naposled ga je prijela policija kot potepuha iu ker ni dobila pri njem ni-kakega papirja, verojela ni njegovim besedam. Policijski načelnik se je smejal, ko mu je Vienne pripovedoval, da je okraden ter ga je obsodil zaradi beračenja na mesec dnij v zapor. Ko so pretekli ti dnevi, šel je Vienne v Marseille in tu povedal ame-ričauskemu konzulu, kako in kaj se mu je vse pripetilo. Ta ga je spravil na ladijo, ki ga je odnesla v Ameriko. Gotovo bo še dolgo pomnil to potovanje.
—	Priporočila vredno. Na ruski želez-nični postaji T. je dobra restavracija in zato se potniki radi malo ustavijo, da se okrepčajo. To pa so dotični natakarji zlorabili. Ako se je namreč popotnik pokrepčal in je dal za jed in pijačo en, dva ali več rubljev, ni imel natakar drobiža, da bi poravnal račun ter je odhitel po-nj. Predno pa se je povrnil z drobižem h gostu, odžvižgal je že strojevodja in gost je moral urno skočiti v kupe, če je hotel naprej odpeljati se. Potnik, katerega so že večkrat dotični natakarji tako odrli, sklenil je maščevati se nad njimi in gostilničarjem. Ko se je nekoč poživil, dal je natakarju tri rublje, naj si izplača. Seveda ni imel natakar nikakega drobiža ter je odhitel po-nj. Ker je bil že skrajni čas, da bi šel potnik v kupe, ker je imel vlak vsak čas oddr-drati, natakarja pa le še ni bilo, zgrabil je naš pot-
nik brž sreberne nože, vilice „za zastavo" in je pohitel v kupč. Komaj sede na klop, že je bil natakar za njim, rek6č: „Prosira, gospod, tu je Vaš drobiž." Od tedaj imajo natakarji na imenovani postaji zmi-rom drobiž.
—	Hudi davki. Odkar kmet kmetuje, menda se zmeraj pritožuje čez hude davke. V naših časih so strune res precžj napete, pa v knjigah beremo, da so bili pred več stoletji davki še hujši, kakor zdaj. Tako so plačevali pred 400 leti poseben »turški davek", ali davek za vojsko zoper Turke. Vsak gruntar je plačal (poleg druzih davkov) 1 gl. *za Turke", žena je plačala polovico tega, kar je plačal mož; mladenči, dekleta, celo mali dojenčki po 4 vinarje. Posli so morali dati 7 vinarjev na leto. Ker je imel denar mnogo večjo veljavo, kakor sedaj, ta davek ni bil nikakor majhen. Plačevali so ga vsi od kraja, graščaki, duhovniki, samostani, celo — berači. — A vkljub temu, da so zmeraj nabirali denar zoper Turke, so vendar-le Turki malone vsako leto romali po slovenskih pokrajinah.
—	Po čim se je pred 300 leti pilo vino. Cesarska postava od leta 1576 je določila za Ljubljano tele vinske cene: bokal prosekarja 7 kr., vipavca 6 kr., najboljšega 7 kr., terana 5 kr., bokal slabega vina 3 kr. — Kosilo je veljalo za gospodarja 10 kr., za hlapca 8 kr., pri kosilu seveda polič vina. Kaj ne, srečni časi!
—	Kakovpliva morjena živali. Vse živali brez razločka postanejo na morji krotkejše, celo najbolj divje zveri se čutijo nekako oslabljene. Opice močno občutijo morsko bolezen, istotako škoduje morje tudi ptičem, zakaj med vožnjo na morji čisto nič ne pojo. Kokoši in gosi se jako posuši, petelini ne pojo več, golobje poginejo, samo race ostanejo neki žive in ješče. Psi in mačke so jako nemirne; zadnje so večkrat po pol dneva skrite, psi pa se stiskajo k ljudem ter nočejo skoro nobene reči več jesti. Voli, bivoli in konji se na morji kmalu privadijo svojim krmiteljem. Vožnja na morji neki samo na prašiče in kače nikakor ne vpliva.
—	Štrajkujoči zdravniki. Kakor poročajo angleški listi, nameravajo škocijski zdravniki splošno štrajkati. Nedavno so imeli v Edinburghu shod, na katerem so vsi govorniki omenjali preža-lostnega stanja škocijskih okrajnih zdravnikov. Lansko leto so žtrajkali v Londonu redarji, zdaj v Škociji pa zdravniki. Kakor je videti, so posebno angleška j tla oblagodarjena s štrajki.	;
—	Prebivalstvo na Ogrskem. Po naj- ! novejšem ljudskem popisu br. ii prebivalstvo ogrskih dežel 17,335.929 duš, proti 15,642.102 leta 1880. i Ogrska dežela sama za-se ima 15,122.514 prebival- ! cev. Tu se je pomnožilo za 1-15, na Hrvaškem za ' 15 42 in v Reki za 38'22 odstotkov.
—	Baron Nicolai. V nekem francoskem samostanu je nedavno umrl brat Ivan Ljudevit pl. Nicolai, ki se je bil umaknil iz viharnega življenja že pred petindvajsetimi leti. Baron Nicolai je bil čvoje dni pribočnik ruskega carja Nikolaja in carski namestnik v Kavkazu. V boji, v katerem je zmagal Samyl, bil je ranjen. Nevarno ranjen se je dal prenesti na Francosko. Tu se je seznanil z rajnim msgr. Dupanloupom in je prestopil v naročje kato- ; liške cerkve.	i
Piccolijeva esenca za želodec ^
pospešuje in ureja s svojim razmohčujoeim uSin- TgJS j kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček rgas ! z 12 steklenicami gld. 136.	(8)	i
Vsak slovenski gospodar,
Umrli so:
11. februvarija. Elizabeta Kavčič, gostija, 85 let, Vegove ulice 12, ostarelost. — Ignacij Slatner, krtačarjev sin, 14 dni, Tržaška eesta 27. slabosti. — Dr. Frane Ambrožič, mestni zdravnik, 47 let, Marije Terezij« eesta 5, otrpnjenje srca. — Cecilija Švigel, kuharica, 62 let, Frančiškanske ulice 6, jetika.
12. februvarija. Julijana Honigman, črevljarjeva hči, 4 dni, Poljanska cesta 35, oslabljenje.
Tujci.
12. februvarija.
Pri Maliiu : Rossmanith, azistent, z Dunaja. — Kopper, iz Nemčije. — Kraut in Steinmakler, trgovca, z Dunaja. — Miška, krojač, z Dunaj i.
Pri Slonu: Heymaier, trgovec in Plaškovitz z Dunaja.
—	Debeljak, župnik, iz Dvora. — Pokorny, o. in kr. major v pok., iz Celja. — Rector, trgovec, iz Lipsije. — Retlich, uradnik in Schaffer, višji nadzornik, iz Beljaka. — Schick, trgovec, z Ogerskega. — Mahorčič iz Sežane. — Martin, trgovec, iz Nemčije. — Žnidaršič, profesor, iz Serajeva. — Rome, župnik, iz Naklega.
Pri avstrijskem carui Vadnov, gostilničar, iz Po-stojine.
Pri bavarskem dvoru: Kantz, zasebnik, iz Ljubljane.
—	Stramle, trgovec, iz Beljaka.
Pri Juinem kolodvoru: Vrančič, vinski trgovec, iz Metlike. — Winkler z Dolenjskega. — Rogelj, krznar, s soprogo, iz Tržiča. — Felle, kupčevaleo. z Dunaja
Vremensko sporočilo.
a cd C	Čas	Stanje		Veter	Vreme	• £ 1 i! 2 1 3 a a
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celziju			
13	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	741-2 739 8 738-5	-6 6 0-2 -5 4	brezv. h	oblačno jasno •n	3 10 sneg
Bfegramt.
Dunaj, 13. februvarija. Kakor se poroča iz Peterburga „Pol. Corr.", pojde ruska ca-rioa še ta mesec v Atene, da tam obišče svojega zbolelega druzega sina velikega kneza Jurija, ter ostane nekaj časa pri njem.
Beli Grad, 13. februvarija. V današnji seji skupščine se je pričelo posvetovanje o proračunu, katerega se je vdeležilo mnogo poslancev. V vladnih krogih se meni, da bo proračun kmalu rešen, ko je budgetni odsek sam dispozicijski fond povikšal za 200.000 dinarjev.
Peterburg, 13. februvarija. Pri včerajšnji dvorni veselici je plesal nadvojvoda Franc Ferdinand prvo četvorko s carico. Danes se je nadvojvoda vdeležil parade čet, potem obeda v Ančikovi palači, zvečer pa odpotoval v Moskvo.
Peterburg, 14. februvarija. Nadvojvoda je odpotoval ob desetih zvečer v Moskvo. Na kolodvor so ga spremili car v avstrijski uniformi z zlatim runom ter vsi veliki knezi in dostojanstveniki. Od carice in velikih kneginj se je poslovil nadvojvoda v Aničkovi palači. Tu je bil obed, pri katerem je car napil avstrijskemu cesarju in nadvojvodi; mej tem pa je svirala vojaška kapela avstrijsko himno. Nadvojvoda je napil carju, carici in carski družini. Nadvojvoda se bo v Moskvi nastanil na Kremlu kot gost carskega dvora.
London, 13. februvarija. Irska poslanoa Dillona in O' Briena so danes popoldne v Folkestovnu zaprli, ko sta prišla iz Boulogne.
Srednja temperatura —3-9°, za —13° pod novmalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 14 februvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16» davka) 92	gld	15 ki
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 92	„	20 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110	„	10 r
Papirna renta, davka prosta......101	.	75 „
Akcije avstr.-ogerske banke...... 988	„	—
Kreditne akcije .......... 308	^	75 ^
London............114	„	30 „
Srebro ............._	n	_
Francoski napoleond.........9	^	07 ^
Cesarski cekini...........5	„	42 "
Nemške marke ......... 56	10
Zalivala.
Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja med boleznijo in povodom smrti našega preljubega soproga in očeta, gospoda
MED. DR FRAtf AMBROŽlfc-a
izrekajo vsem, posebno pa prečast. duhovščini, gospodom služnikom c. kr. drž. železnice, slavnim društvom: zdravnikov na Kranjskem, »Sokolu", „Slavcu", šišenski čitalnici, slavni zadrugi lekarničarjev in darovateljem prekrasnih vencev najiskrenejšo zahvalo
| ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovaleo"
i	s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski
j	družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brez-
I	plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno
j	potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (14)
Josip Grošelj,
p o d. o l> a r v Selcili
(Gorenjsko)
se uljudno priporoča visokočastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in si. občinstvu v izdelovanje vseli v
poiarslo strok spadajoči! i;',
iz kamna, gipsa in lesa, istotako tudi iz marmor-oementa.	(8—2)
Naročila izvršuje točno, natančno in ceno.
Piccolijeva csenca za želodec,
prirejena po lekarju PICCOLI-ju v Ljubljani,je želodeckrepčnjoče, telesno zaprtje in gliste odstranjujoče sredstvo; rabi se tudi uspežno proti zlatej žili(hemoroldam) ter urejuje s svojim razmehčujočim učinkom prebavljenjein sploh delovanje želodca. 1 steklenica velja 10 kr. Esenco za želodec pošilja izde-P.-f'	lovatu'.i v zabojčkih po 12 in več
y 4vJ stekleničic. Zabojček po 12 stekl. velja s'- 1-36I z 55 stekl- (zabojček 5 Kg.) velja gl. 5'26. Poštne trožke plačajo naročniki.	(60-23;
d)
žalujoči ostali.
Na prodajo je
z 20 orali zemljišča
na Bre^ji pri Mariji Pomagaj.
Več pove posestnik Janez Ažman, pošta Rad o v 1 j i o a, Gorenjsko.	(3—2)
1 Zobozdravnik j|
[|Schweigerj
.......... j;
Y7a
stanuje
hotel „Stadt Wien" (pri Maliču) štev. 25 in 26, II. nadstropje.
Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne.
Ob nedeljah in praznikih od 9. do 1/jL ure.	**
Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi zobem prikladne.	(27)
Za vsa dela se jamči.


Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani za leto 1800
dne 31. decembra 1890.
Activn.
Pasiva.
1. Gotovina v blagajni sklepom leta ....	7349	21	1. Glavni deleži (100 i 100 gld.) ....	10000	--
2. Posojila in sicer:			2. Opravilni deleži (273 a 5 gld., 111 a 1 gld.)	1476	—
a) proti intabulaciji . . . gld. 69662 —			3. Reservni fond glavnih deležev.....	5357	89
6) proti menici ... „ 54644—			4. Posebni reservni fond.......	1521	64
c) proti menici in zastav-			5. Hranilne vloge..........	133183	40
nemu pismu ... „ 16U0-—	140416	—	6. Kapitalizovane obresti hranilnih vlog . .	5467	66
3. Denarji naložoni pri denarnih zavodih . .	12061	19	7. Dividenda opravilnih deležev.....	15	30
4. Inventar............	187	91	8. Za leto 1891. naprej plačane obresti po-		
	563	32		1403	21
6. Neporavnani prehodni znesek.....	3	95		2161	48
	160586	58		160586	58
					
Ljubljana, dne 9. februvarija 1891.
Za ravnateljski odbor:
Jan. Knez s. r. V. Jenko s. r. Oton B'iyr s. r. A. Knez s. r.
J. Verhovnik s. r.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za 1890 leto in Vam naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnej pisarni, kakor to zahteva § 30., al. t.
društvenih pravil.
25. Ločnikar s. r.
Za nadzorstveni odbor:
J)r. Jos. Vošnjak s. r.
(3-2)
T'. Ogorelec s. r.
Prememba stanovanja.
Lorenc Zdešar
stanuje od (lanes nadalje
v svoji novi hiši
na Tržaški cesti. (2-2)
Cena 2 gld. 95 kr.
Ura z
Važno za izseljence.
S kalendarijem 3 gld. 75 kr.
V moji zalogi je izšla:
,.Angleščina brez učitelja"
v slovenskem jeziku.
Pomožna lfnjiga za potovaloe v Ameriko.
S podobami vseh kovinskih denarjev Zjedinjenih držav severne Amerike (sprednja in zadnja stran) v pravi velikosti.
Cena 50 kr., po pošti 55 kr. J. GTONTINI,
(3-3)	bukvama in trgovina s papirjem, Ljubljana. •
S*
Najboljše in najsigurnejše učinkujoče
pari ribje olje
J
katero lehko prebavlja vsak, tudi najslabotneji želodse, in katero ima v sobi najboljšo redivno snov. se dobiva v steklenicah po 60 kr. v lekuni Picoolijevi „pri angel ju" v Ljubljani na Dunajski cesti. Ribje olje
primešano s kotranom steklenica 80 kr. Pri večjih naročilih primeren popust. — Vnanja naročila uvršu-jpjo so točno po poštnem povzetju.	(15—2)
V Oic.l
ang<
V prime M naroč | jejo s
tss
3SSSS
ki sb po noči vokrovuizko-v tovarni
in zvončkom.
sveti,vis. 18c»» vine, je dobiti
EMIL MAYER na Dunaji,
I, Bauerumarkt, IS.
gjflp Ceniki stenjskih in žepnih ur se pošiljajo brezplačno, če se zahtevi priloži poštna marka ?a poslatev. "^Ml
(12-1)
a r
ts -
n o •O je
in a
« a
"P-a
si
e K
.5 H r
"S _;>
5 S>S
M m
ce rt rt j«
ii i n c
S "S S -S
^ «! s rt ^ "OJHAi
O
Nepresegljivo za zobe
L salicilna nstna vofla
aromatična, upliva okrepčevajooe, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II. siti zobni pral
splošno priljubljen, upliva jako okrepčevajoče ter ohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr.
Navedeni sredstvi, o ka'erih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
libald pl. Trnkoczy
diplomovani posestnik lekarne in kemik, poleg inestue hiše v Ljubljani.
Vsestransko potrjeno zdravljenje.
Vsem
na živcin bolehajočim
najtopleje priporočena v 21. izdnji izišla knjiga
BO M AH-a WEISSIAJTI.a.	fl-i)
O živčnih. i>oleznili, o zalbranjenji in zdravljenji.
Dobiva se breplačno v lekarni
Jožefa Svobode v Ljubljani.
Spričevala slovečih zdravnikov.

2 a
Jfjf" Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
Zalogo najlepših
grobnih spomenikov
ima
Eduard Hauser,
c. in kr. dvorni kamnoseški mojster,
Dunaj, IX., Spitalgasse št. lO1
Grobni nakit od granita, grobno omrežje in grobne svetilnice ud. Naročila za izdelovanje rakev. prevažanje spomenikov in vsa v
to stroko snadaiuča naročila se hitro in n a,j-(52—16)	c e n e i e izvršujmo.
~Iiustrovani ceniki zastonj in frauho
i (S
1
Premija na svetovni razstavi vLondcnu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo,
salonski kri lasti klavir, planine,
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld, 550 gld , 600 gld., 650 gld., pianine i a 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za nadeželo pod najugodnejšimi pogoji	(12—1)


Prodajalnica in posojilnica klavirjev A. fMerMder, Dunaj, VII. Burggasse 71.
Št. 25343.
(3-3)
®
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je
sklenil in magistrata naročil, da je razpisati nasledila službinska mesta na novo organizovane občinske policijske straže.
1.	Službi (lveh stražuiških vodij z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld.
2.	Službi dveh detektivov z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld.
3.	Službe deset stražnikov I. vrste z letno plačo 400 gld., stanarino 40 gld. in pravico do petletnih doklad po 15 gld.
Te službe so vse stalne. Razpisane pa so poleg njih tudi_ še
4.	službe štirindvajset stražnikov II. vrste, katere so ali stalne ali začasne. Stalno nameščen stražnik II. vrste ima pravico do letne plače 365 gld., do stanarine 40 gld. in do petletnih doklad po 10 gld. Začasno službujoč stražnik ima po 1 gld. mezde na dan.
Razen navedenih pripadnin gre vsakemu stražniku naturalna obleka in obutev, detektivoma pa po 50 gld. letnega pavšala za obleko.
Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu
do 28. februvarija letos.
Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prosilec sam in ji prideni izk.azila o starosti (krstni list), o trdnem zdravji, posebni sposobnosti za službo, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu (šolska spričevala), pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oziroma poslovanji; vrhu tega bodi v prošnji povedano, je-li prosilec oženjem ali samec.
Dobro kvalifikovani bivši orožniki s potrebnimi svojstvi bi občini najbolj ugajali za stražniško službo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 28. januarija 1891.
Župan: (Srasselli,
Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno
dalje krasno in trpežno izdelane
masne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. E. Telesom.
Razno bljigo asa cerkveno pez-ilo istotako že izgotov-ljeno, kakor: albe, korske srajčioe, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr :
monštrance, svetilnice, kri&e, svečnike, kelihe, lestence itd.
ter izvršim naročila pošteno, točno in po mogoče nizkej ceni. (10—9)	Velespoštovanjem
Ana Hofbauer v Ljubljani.
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik.
.Veljaven od (lne otvorjeuja vožnje.
Naznačeni čas na desno od postajnih imen čila naj se od zdolej navzgor.
300 gio 645 3-17
700 710 H42
810 D® 425 115
0. 2153
2. 3.
0. 2155
2. 3.
r.
zjutraj
7	25 742
801 8"
8	29 835 850
0. 2157
2. 3.
opolndnc
1200 1217
1236 12« 104 110 125
zvečer 6£5 642 701 714 72U 735
750
iz	Trsta, St. Andreja......v
»	Trsta j. k..........»
»	Ljubljane j. k........»
»	Trbiža ...'.'......>
Postaje
iz I^jubljane drž. k......v
y Černue p........
Trzina.........
Domžal........
JftrS-Mcngiša......
Homca p........
v Kamnik........
7 13 101«
0. 2152
2. 3
31«
0. 2154
2. 3.
(j :,r, 930
452 755
0. 2156
2. 3.
zjutraj 635 619 600 552
587
6J2
510
dopol. 1125 H09 1050 10« 1027 1016 1000
popold.
415 359
340 332
31?
30G 250
Nočne dobe (od 6££ zvečer do 5» zjutraj označene so s podčrtanimi minutnimi številkami. — p. pomeni postajališče.