E □□□□□□□□□□□□□Dt □□□□□□□□□□□□□Dt DDDDDDDDDDDDnnDnnDnnOnnDDODnnODDDDDODlIDDGaDDnnDnDD !п! 6LHSIL0 SLOVENSKIH M УУ GOSPODINJ IN DEKLET □ □ □ □ a □ a a d o □ □ noa шс A. ^ >4 A. ^ -----^A A A A AAA A ЛЛАЛ Štev. 1. V Ljubljani, dne 25. januarja 1912. Leto III. Računi gospitife Draga gospodinja, danes ti "hočem pojasniti, kako potrebno in dobro je, ako si vsaka gospodinja natanko preračuna vse dohodke in stroške, fc., Za. vsako gospodinjo je nujno pogrebno, da se priuči, kakšne redne dohodke in kakšne stroške bo imela. Treba ji je računati, koliko bo potrebovala za hrano, stanovanje, obleko, kurjavo in razne druge potrebščine. iTudi ji je treba preračunati in prerpis-liti. aili bo v doglednem času potrebovala kako večjo vsoto, za katero ji je Ištediti. Skrbno gospodinjo razni še tako nepričakovani izdatki nikdar ne prestrašijo. Večji stroški, ki iznenadijo gospodinjo in njenega moža, povzročajo nezadovoljnost, kisle obraze, slabo voljo in kar je najhujše — dolgove. Dolgovi so vrata, skozi katera se priplazijo skrbi mučit človeka in mu glodat njegovo zdravje. Ako je pa gospodinja pravočasno (pregledala večji izdatek in opozorila tudi svojega moža, lahko sta se na to pripravila in skrbita, da se poravna vse pravočasno, ne da bi delala dolg. (Tedaj je treba kupovati le neobhodno potrebno, s tem se prihrani vsak teden mala vsotica. Vsako gospodinjstvo zahteva neprenehoma večje izdatke, na to mora misliti vsaka gospodinja in svoj račun itako urediti, da ima zanje vedno pripravljen denar. Poleti je skrbeti za zimo, pripraviti denar za kurjavo, zimsko obleko, skrbeti ^e treba za hrano [pozimi. ker se v letnem času bolj poceni Idobi. Pozimi pa moraš skrbeti za ob-movitev perila, hišno in kuhinjsko opravo, kakor tudi za letno obleko. Vsikdar pa prihrani nekaj za slučaje bolezni, oziroma za čas, v katerem je tvoj mož brez dela. Ko si poravnala vse potrebno in ti ostane še nekaj kronic, nikar jih ne izdajaj po nepotrebnem za drago ruto ali drag klobuk, znabiti, da boš še britko obžalovala prehitri nakup drage rute, oziroma klobuka. Kupuj najprej potrebno, potem k o r i s t n o i n n a z a d n j e prijetno. Prav dobro, si misliš, ko prebereš zgornje besede. Tudi jaz mislim tako. Toda kdo mi pa pove, kaj je neobhodno potrebno. Tobak in cigare za mojega moža niso neobhodno potrebne in vendar ne smem zahtevati od njega, da bi jih opustil. Košček sladkorja tudi ne morem preiskati ali je potreben ali le pijeten. Draga gospodinja, vedeti pa moraš, ne da bi te kdo posebno podučeval, da je potrebno plačati o pravem času stanovanje, da so potrebni celi čevlji in obleka, kurivo, olje za svetilko in kruh bolj, kakor marsikaj koristnega. Zato skrbi najprej za najpotrebnejše, potem za koristno in prijetno, le tako se ti bo posrečilo, da tvoji stroški ne bodo presegali dohodkov in mogoče boš z ostankom izpolnila še marsikatero tajno željo tvojega moža. Le potruditi se moraš, da dobiš jasen pregled vseh potrebščin, katere rabiš ti in tvoja družina. Stroške skrbno preračunaj in seštej, mogoče te bo presenetila visoka vsota, a ta te naj nikar ne moti, spodbudi naj te, da se boš tudi naslednjega nasveta držala. Plačaj vednov gotovem denarju! Na upanje jemlji pač le v najskrajnejši sili in samo toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Nič ni težjega in hujšega, ko plačevati dolgove, ki se silno hitro množe. Tudi nejemljistvari na obroke, ako ni to nujno potrebno! Hrani rajši denar in šele ko ga dovolj prihraniš, kupi ter plačaj! Tako boš kupila vedno cenejše in boljše. Za vsak mesec si napravi že koncem prejšnjega meseca proračun in ko dobiš določeno vsoto, deni takoj na stran denar za stanovanje, oziroma davke, kurjavo, obleko in drugo, poravnaj vse stroške, kakor posle, mleko, prodajalno; kupi vse potrebno in preračunaj dnevne izdatke. Šele ko poravnaš vse to, moreš uporabljati ostanek za druge potrebe. Jako potrebno in dobro je, da si vpisuje gospodinja vse, tudi majmanjše dnevne stroške v posebno knjižico. Te stroške naj sešteje zvečer ter naj jih vsakokrat odšteje od imetka, ki ga sme porabiti tekom meseca. Tako je jasno razvidno, ali ni gospodinja prekoračila proračuna; in če se je zgodilo to v prvi polovici meseca, bo vedela potem uravnati izdatke v drugi polovici meseca. Tako gospodinia vedno nadzoruje sa-mo sebe ter še lahko zasleduje, v ka-te-em letnem času kako stvar najbolje in najcenejše kupi. Kdaj so izdatki največji in kdaj so najmanjši. Po tem se lahko ravna v prihodnje. Gospodinja, ne zapravljaj svojih moči! Premnogokrat se zgodi, da ravno najboljše, najpridnejše in navestnejše gospodinje zanemarjajo same sebe. Neumorno se trudijo in skrbe za svojo ca družino, ne preostaja jim časa ne moči in tudi ne veselja skrbeti zase. Ko bi te dobre nesebične duše le enkrat mirno premislile, kako hudo se pregreše zoper svojo družino, koliko bolj obzirne bi bile nasproti svojim domačim, ako bi redno skrbele tudi same zase. Oglejmo si enkrat dom take gospodinje; ni ga težko najti, žalibog jih je preveč. Gospodinja, ki je ostala doma, vidi kot mlada žena odhajati svojega moža na delo, pozneje kot mati svoje otroke v šolo in zopet deset let pozneje tudi otroke na ddlo ali k izvrševanju svojih stanovskih dolžnosti. Vrata so se zaprla za njimi, polegel se je šum in nemir, tiho je kakor v cerkvi. Le tisti red ne vlada okrog nje kakor v cerkvi. Kamor se ozre, vse razmetano. Vzdihne, potem se pa pripravi zopet vse urediti in pospraviti sobe. Ali bi si takk m&fi ne prihranila mnogo časa in truda, ko bi privadila •vsaj svoje otroke vstajati vsak dan pol ure prej. Mirno bi se vsak lahko pripravil na odhod in imel dovolj časa urediti in pospraviti svoje reči. Gospodinjo stane to le malo trdne volje in vstrajnosti in doseženo je. Koliko truda bi ji bilo prihranjenega in kako bi varovala svoje moči. Nekaterim go-spodinjamv^egahoie«'«l lij z 2 litra juhe od kosti. (Juha od ko-t sti: Ko kuhaš meso in porabiš prvo juho in meso, zalij ostale kosti in zelenjavo na novo z vodo in prekuhaj.) Vse! skupaj naj vre še 15 do 20 minut. Meso vzemi iz koze, ga oberi od kosti,, dobro zreži, deni ga nazaj v juho, katero precedi skozi sito in zakuhaj vanjo li,-1: ža ali rezancev. Ocvrto ohrovtovo brstje. Osnažf bolj lepe ohrovtove glavice, operi jili ter prekuhaj v slani vodi, pa ne pre-mehko; deni jih potem na rešeto, da se odtečejo. Povaljaj jih v moki, potem v raztepenem jajcu in v kruhovih drob-tinah ter ocvri na masti ali ceres. Laški makaroni. Pol kg makaronov nalomi na prst dolge koščke, M Jabolka, ki so ovenela, težko tanko olup.š; ako spustiš za trenutek v vrelo vodo, se koža kaj rada potegne z jabolka. Krompir, ki ni dobrega okusa, zboljša se na sledeči način. Nalij olup-ljen ali neolupljen krompir, ki si ga prej oprala v mrzli vodi, z mrzlo vodo in ga postavi na štedilnik. Soli ne pri-devaj in ne pokrivaj lonca. Takoj, ko voda zavre, jo odlij. Krompir nalij zopet z mrzlo vodo, pridaj soli in nekoliko zrn kumna, ter kuhaj v pokritem loncu, kakor navadno. Začudila se boš, za koliko se je zboljšal okus krompirja. Kako hitreje umešaš surovo maslo. Marsikatera gospodinja je že skusila, kako težko so včasih umoša surovo 12i maslo do pene. Hitro se ti umeša tudi najtrše maslo, ako ga potreseš nekoliko z moko, ki jo imaš pozneje dodati. Grah postane hitreje mehak, ako pustiš, da prav hitro zavre. Pri počasnem ogrevanju se ne zmehča zlepa. P anje belih volnenih jopic. Kupi kos venecijanskega mila (Veneziani-sche Wollwaschseife), zreži polovico v male kosce in vlij nanje 8 do 10 1 vrele vode. Razdeli vodo v dve pogodi in pusti skoraj popolnoma ohladiti. Potem izžmi dobro v prvi vodi volneno jopico, za 5 minut jo položi v drugo vodo, izperi jopico v tej vodi in potem še 3 do 4krat v čisti vodi, ki ima enako toploto, kakor milnica. Iztisni vodo in obesi jopico, da se še ostala voda odteče; kar se vode nabere v spodnjih delih jopice, moraš večkrat iztisniti. V zadnjo vodo, v kateri izpiraš, lahko pri-daš malo plavila, ker postane bela barva jopice svetlejša. Jopice ne smeš sušiti na prevročem solncu. Na enak način operi tudi bele volnene rokavice. čiščenje belega krzna. Dobro pše-nično moko počasi razgrej v 9kledici na štedilniku. V tej moki operi belo krzno, le paziti moraš, da je moka cel čas vroča. Ko si gotova, iztepi moko in krzno bo kakor novo. Na enak način lahko opereš belo obleko iz tibeta. Kako razpodiš m'ši. Лко nimaš mišnice p i rokah ali nočeš ubiti miši, potresi prostore, na katerih si jih videla s suhimi kamelicami, ki jih tudi rabiš za čaj. Miši se na potresenih prostorih ne prikažejo več. Madeže od sadja ali zelenjave odpraviš najhitreje z rok, ako jih umiješ s pinjencem. □пааппптБаппаппп Di-—-:-□ ° Zdrauae g □сзсзсзсзсзсзсзпсзсзасзсзсзсзп krat, medtem ko se vmes navadno diha. Za slabokrvne in občutljive osebo je dobro, ako se ogrnejo par minut prej, predno zapuste gorko sobo, da se na-vzarne obleka toplote predno se pre-i i meni gorki zrak sobe z mielo in vihar-! no cesto. Tudi ni dobro takoj iz vroče sobe ali dvorane stopiti v voz, boljše jo vsaj četrt ure p-ej hoditi peš, da se te* lo privadi na mrzli zrak. Pozimi se mnogokrat preliladimo, ako stopimo neposredno iz tople sobe ali vroče dvorane na mrzel zrak. Človeka pretrese mraz, posledica je kihanje, pokašljevanje, ki se v dveh ali treh dneh spopolni v nahod, oziroma kašelj, influenco ali pljučnico. Takemu prehlajenju se včasih lahko ogneš s tem, da takoj ko prideš iz vroče sobe na cesto, parkrat kolikor mogoče globoko vdihneš zrak, tako da se cela pljuča razširijo. Srce prične hitreje biti in kri s tako silo teče po žilah, da deluje hitreje tudi v najmanjših žilicah. Hitri tok krvi in kisik zraka povzročata toploto, ki se čuti po vsem telesu in prehlajenje je nemogoče. Veliko je tudi ležeče na tem, kako se izdihava zrak, prav počasi skozi nos in globoko vdihavanje ponovi večkrat v presledkih, približno dvanajst- Gorka greda. (Dalje.) Nežno rastlinje bi se pa ne zadovoljilo samo s toploto od zgoraj, posebno ne v zgodnji pomladi, ko je ta toplota tako nestanovitna, ker popolnoma preneha ponoči in ob oblačnih dneh.. Treba je torej misliti na stanovitno toploto, ki naj razgreva zemljo tudi od spodaj. To pa dosežemo prav lahko in gotovo, ako jamo pravilno nadevamo s kako tvarino, ki gnije in pri tem razvija primerno toploto. Najboljše ta-1 ke tvarine so: konjski, ovčji in kozji gnoj in pa listje. Nerabljiv je goveji in svinjski gnoj, ker je premrzel. Navadno se rabi pri nas v ta nan men izključno le konjski gnoj, ker se dobi najlažje v večjih množinah. Ta mora biti svež ali pa tako nakopičen, da se še ni ogrel (vnel). Čim več je v njem slame ali kake druge stelje, tem slabe j ši je. Obod. Vrtnarske gnojne grede, ki obsegajo včasih po več sto oken, imajo navadno lesene obode. Zbiti so iz 30 do 40 cm širokih in 3 do 4 cm debelih smrekovih ali jelovih plohov, tako, da je ena podolžna stran 10 do 15 cm višja kakor druga. Najbolje bo stvar umljiva, ako opišemo majhno gorko gredo, ki obsega tri okna. Za njo vzamemo štiri jelove (še bolje hrastove ali mecesnove) plohe po kake 3 do 4 cm debele, in sicer dva podolžna ploha po 3 m, dva po-* vprečna pa po 1 m 50 cm dolga. Zbi* jemo jih kakor zaboj z močnimi žeb-1 ji v taki-le obliki. Znotraj v kotih pri-i II I I bijemo štirioglate stebri-* I I 1 če, ki nosijo obod in mu dajejo večjo stanovitnost. Da je obod jačji in da ga okna bolje zapirajo, ima' zgoraj pritrjena dva povprečna re-meljna, tako da se zgornji rob oboda razdeli v tri enake dele. Ako imamo na razpolago kaka stara okna, ki so za naš namen še dobro rabljiva. omerimo obod po njih, ker v tem slučaju ne rabimo novih. Glede širokosti plohov je pomniti, da zadostuje 30 cm, le en podolžni ploh naj bi bil za kakih 10 do 15 cm širji. V novejšem času izdelujejo vedno pogosteje obode za gorke grede iz bo tona. Seveda so taki obodi lični in ve- i liko trpežnejši kakor leseni, ampak zato tudi zelo dragi in veliko mrzle.,ši. Okna. Za našo gorko gredo potrebujemo tri okna po 1 m široka in 1 m 50 cm visoka. Vsako okno ima mo-?an vnanji okvir, okovan na oglih z leleznimi kljukami in dva ali tri po-dolžne, nekoliko šibkejše vmesne let-'ve. Za taka okna moramo vzeti mecesnov les, ker je-lovina bi prehitro zgnjila. Šipe se vložijo tako kakor opeka na strehi, da zlahka odteka deževnica z oken in ne poceja v gjrko gredo. Pritrjene morajo biti prav trdno v okvirje in zakitane z dobrim steklarskim kitom. Zelo napačno bi bilo, ko bi obod in okvir namazali s ka bolinejem, češ, da bi bili ti leseni deli bolj trpežni. Karbolinejevi hlapi bi gotovo zamorili nežnej, rastline pod steklom, in to tudi tedaj, ko bi se karbolinej, predno se okna rabijo, še tako dobro porušil. Pač pa je prav koristno okvirje prepleskati s firnežem. Komur bi se zdele šipe predrage, si lahko pomaga na ta način, da pre-vleče okvirje z močnim pergamentnim papirjem in ga prepoji s firnežem. Papir sicer ne postane na ta način popolnoma prozoren, pač pa toliko prosojen, da propušča dovolj svitlobe. Odeja in senčila. Gnojne grede prirejamo zgodaj pomladi, ko so zlasti noči hladne, da včasih zelo mrzle in grede bi se čez noč tako ohladile, da bi prenehala vsaka rast in bi največ \>astlin celo poginilo. Zato moramo skrbeti za primerno odejo, ki jo pregr-liemo čez okna takoj po solnčnem zahodu. Vrtnarji rabijo v ta namen lz slame sešite plahte, ki jih pokrijejo še z diljami ali iz dilj zbitimi pokrovi. Kjer nimamo in si tudi ne mo emo prirediti slamnatih odej, zadostujejo tudi stare vreče, zavržene posteljne odeje, stare preproge in razna taka šara, ki se da hitro in snažno pregrniti po oknih in zopet hitro odstraniti. Seveda vrhu vsake take odeje moramo položiti še lesene pokrove, ki močno ovirajo izhlapevanje toplote, vrhu tega pa varujejo spodnjo odejo, da je ne odnese veter. Ob jasnih dneh razgrejejo solnčni žarki gnojno gredo tako močno, da bi se osmodile nežne rastline pod steklom. Da se to prepreči, imajo vrtnarji posebne priprave, ki z njimi obsen-cijo okna in tako zab.anijo prehudo vročino. Najriavadnejša senčila so iz drobnih remeljcev sestavljene pletenine, ki se po potrebi hitro razgrnejo po oknih in lahko hitro zopet odstranijo. Prav dobra senca se naredi s smrekovimi vejami, ko so jim odpadle igle. Dobra, a trajna senca se .tudi dobi, ako šipe namažemo ali poškropimo z navadnim apnenim beležem. Pozimi in p.av zgodaj pomladi se ni tako bati škode od prehudih solnčnih žarkov, a čim dalje gremo v pomlad in čim \iš-je sioji solnce na nebu, tem bolj moramo paziti, ker majhna zamuda ali malomarnost povzroči lahko, da je zaman ves trud. Zemlja za gorko gredo. Najvažnejša potrebščina za gorko gredo je primerna zemlja. Ko si prvič prirejamo gorko gredo, si moramo pomagati pao s tako zemljo, ki jo moremo sploh dobiti na vrtu. Najboljši je dobro predelan kompost. Ako pa tudi tega ni, zadostuje za silo zgornja plast pregnoje-ne, rodovitne vrtne zemlje, zlasti ako jo v ta namen pripravimo že jeseni na kupe, jo večkrat polijemo z gnojnico in nekolikokrat premečemo, da dobro prezebe. Pozneja leta imamo pa že dovolj boljše snovi za dobro zemljo. Tva-rine (navadno konjski gnoj), ki z njimi napolnjujemo jame gnojnih gred, da dajejo potrebno gorko to, med letom sprhnijo v jami. V jeseni jih zmečemo na ozke podolgaste kupe, da prezebejo. Že naslednjo pomlad, še bolje pa čez eno leto, dado te tvarine izvrstno, rodovitno zemljo za gnojne grede. Seveda je treba te kupe pozimi večkrat pre-metati, da se gnoj razkroji in docela sprsteni. Tako iz gnoja nastalo zemljo presejemo in ji po potrebi primešamo nekoliko drobnega peska, da je rahlejša. Kdor namerava prirediti gorko gredo prav zgodaj na pomlad ali celo še pozimi, mora pripraviti zemljo še v jeseni. Edaj in kako se prireja gorka greda. Vrtnarji narejajo gorke grede že meseca januarja, najkasneje februarja. Za naše navadne potrebe je to prezgodaj in vsled tega združeno s precejšnjimi težavamii. Najlepše vspehe bomo imeli z gorko gredo, ako počakamo s tem delom do začetka marca, ko moremo že z gotovostjo računati na solnčno gorkoto. Zlasti je priporočati pozneje prirejanje začetnikom, dokler nimajo vaje in skušenj v teh opravilih. Ako gnojno gredo obsejemo o Sv. Jože- fu, vzgojimo lahko dovolj zgodnje sadike od razne povrtnine in cvetic, pa tudi glavno solato, korenček, redkvico in še marsikaj drugega. Kdor hoče torej v sredi marca pričeti s setvijo, naj kakih 10 dni prej skopi je v prejšnjem odstavku opisano jamo, pritrdi v njo obod in pripravi okna in odejo. Ko je vse to v redu, si oskrbi primerno množino konjskega gnoja, ki pa mora biti svež, naravnost iz hleva, torej tak, ki ni še ležal na kupu, tla bi se bil vnel. Pripravimo si tudi lahko nekoliko listja, ki nam bo dobro služilo, zlasti ako imamo malo gnoja. Najvažnejše delo pri napravi gorke grede je pravilno vlaganje gnoja. Najprej denemo na dno jame nekoliko mehkega listja, žaganja, šote ali kaj podobnega. Nato zaČnćmo metati gnoj v jamo z vilami in sicer tako, da pride povsod enakomerno razdeljen. Jako napačno bi bilo, gnoj spravljati v jamo v velikih množinah naenkrat, na primer ko bi kar celo koše ali vozove zvračali naravnost vanjo. Ko napolnimo jamo z gnojem narahlo in čim bolj enakomerno gor do roba obo-d a, gnoj p o 11 a č i m q tako da 10 do 15krat prehodimo vso gnttjiiOplast. Posebno dobro moramo pritisniti gnoj ob obodu. Sedaj zopet namečemo gnoja do roba in ga istotako zopet potlačimo. Ko to ponovimo še enkrat, pridemo z gnojem navadno dovolj visoko, do blizu vrhaoboda. Precej, ko je jama na ta način napolnjena, jo pokrijemo z okni in odenemo z odejo, kakorš-no smo si pripravili v ta namen. V sluičaju, da nimamo dovolj dobrega konjskega gnoja, si pomagamo z listjem in sicer na ta način, da vložimo v jamo na dnu plast listja, potem plast gnoja, potem zopet listje, nazadnje gnoj. Napačno pa bi bilo listje kar zmešati z gnojem. Pri napolnjevanju jame moramo paziti, da ne pride med gnoj sneg ali koščki ledyw ker to bi provzročilo, da bi se gnoj ne vnel, ampak ostal mrzel. Ob neugodnem vremenu in ponoči pustimo tako napolnjene gorke grede pokrite, ob solnčnem vremenu pa odstranimo odejo, ker solnce veliko pripomore, da se gnoj prej vname. (Dalje.) je gotovo eno najplemenite'jših čustev, kar jih pozna človeštvo. Ta ljubezen je globoko vkoreninjena v materinem srcu. Mati želi svojemu detetu vedno le vse najboljše. Dala bi mu vse, kar ima in premore, da se mu le godi dobro. Srečna je, če njen otrok srečen, in žalostna je, če se njenemu otroku kaj slabega pripeti. Prav zelo je ta zlata materinska ljubezen razvita v slovenskem narodu in že narodna pesem jo velikokrat prav lepo in gen-ljivo opeva. Ni ga pa tudi hujšega udarca za ljubeče materino srce, kot če se otrok izneveri temu, kar ga je 122 mati učila. Žalibog, da se to velikokrat tudi pri nas dogaja. Prav velikokrat se otrok, ko doraste, izneveri milemu jeziku, v katerem mu je ljubeča mati prepevala lepe pesmice, in*v katerem ga je učila prvih molitvic. Velikokrat se zgodi, da otrok potem, ko odraste, zaničuje blagoglasno materino besedo in začne višje ceniti tuje glasove. To se prav pogostoma dogaja na mejah, kjer so sovražniki na delu, da izpulijo slovenskemu detetu ljubezen do rodne govorice in do rodne grude. ДН naj to molče trpimo? Ne, nikakor ne! Zato se je začelo v zadnjem času prav krepko delati na to, da se slovenski otroci ne bodo več potujčevali, začelo se je krepko delo za obmejne Slovence. Nas vseh sveta dolžnost je, da to plemenito delo po svojih močeh podpiramo. Vsakdo lahko priskoči na pomoč. Stvar ni teška. Kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani se je zavezala, da bo odštela v korist obmejnim Slovencem vsako leto od prodane kavine primesi ali cikorije primeren letni prispevek. Kolinska tovarna je skozi in skozi domače podjetje, njeni izdelki so prav izvrstni in nadkriljujejo vse enakovrstne produkte. Čim več se bo prodalo Kolinske kavine primesi, tem več bodo od tega imeli naši obmejni Slovenci. Zato je dolžnost vsake slovenske gospodinje, da kupuje in povsod zahteva edinoie Kolinsko cikorijo, kajti s tem podpira delo za obmejne Slovence. Zato polagamo vsem slovenskim gospodinjam prav toplo na srce: Zahtevajte v prodajalnah vedno le Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem in priporočajte jo povsod, kjer morete. Objednem opozarjamo slovenske gospodinje, da Kolinska tovarna izdeluje tudi izborno žitno in sladno kavo, ki se je v kratkem času že povsod in prav zelo priljubila. Hrastove deske po 3 cm debele poljubne dolžine in širjave kupuje proti takojšnjemu plačilu Ivan Šiška, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. 217 6-1 Hdcdf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL SINOVI tvornica barv, lakov in firnežev priporoča: 214 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana. Cenik zastonj. Katera neve želi kupiti lep pozlačen ali posrebren pas (sklepanec) ga dobi Sv. Petra cesta št. 15 v Ljubljani. 220 1-2 Razpisuje se do 28. februarja 1912 služba organista in cerkovnika v Hodičah. Služba daje v gotovini 400 K brez pripadkov. Zraven ima cerkovnik vrt, nekaj polja in travnikov za vporabo in dobi tudi Stili klaftre drv. Nastop 11. aprila 1912. 182 Župni urad Hodiše, Koroško. 3)omač gorski tkalec sem, in pošiljam razno blago 40 do 50 metrov za ceno K 18 do 22 po povzetju, zajamčeno pralnih barv, brez hib KANAFASA TKAN. BARHENTA PLATNA OKSFORDA KRISETA BRISAČ PELENA FLANELE za krila CEFIRA za bluze 1 tucat težkih, čisto volnenih brisač, 110 cm dolg., C0 cm šir. K 7- , sedaj K 6-50. Vse zeo n očno izdelano, zelo krasno, trpežno, pošilja Fr.MarSiK, fkaieo' Čes. ferraa Sf°5 Le pri vporabi od leta 1886 sijajno pohvaljenega, z znamko zakonito zajamčene 2633 postanejo nepremočni, zelo troežni, mehki in sposobni za leščenje. Izborna ludi za preproge za vozove, konjsno opravo, gonilna jermena itd. - L)obi se povsod v škatijah po 50 vin in večjih posodah kjer ne, pri samoziistopstvu J. Lorenz S Co., Heb na Češkem in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saši:o. — Sodba se glasi: Na priporočilo grofa Merveldt-a in mnogo drugih častnikov prosim, da bi mi poslali 1 kg „gumitran" masti. Mogliano Veneto, Italija 25.! 14. 1P02. Ferdinand baron Bianchi. naj pazi vsak na svoje zdravje. Zelo važno je bolezni se obvarovati, in zato naj nikdo ne pozabi dolgo preizkušena, od domačih zdravnikov priporočena domača zdravila imeti vedno pri hiši. Kot tako slovi slast pospešujoč in dobro dišeč Orkeny-jev lipov med (sirup), ki naj bi ga imela vsaka skrbna družina vedno doma. Uporaba tega preizkušenega sredstva nas obvaruje mnogo bolezni. Steklenica za po-skušnjo stane K 3-—, velika steklenica K 5-—, tri velike steklenice poštnine prosto K 15-—. Naroča se proti povzetju pri edinem izdelova-telju Kutjo Огкепу, lekarnar, Budapešta, Thč-koly-ut 28, zaloga 45. 3272 oh teUnc 1 kg sivega skubljenega K 2--, boljšega K 2 40, pol belega prima K 2-80 belega ti 4-—, finega mehkega puha K o, prvovrstnega K 7-—, 8'— in 9-CO. Sivega puha K 0--, 7-—, belega finega K 10 —, prsnega puha K12 - od pet kg naprej franko. Dovršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega, rudečega modrega ali belega inlet 'nanking) blaga, l pernica 180 cm dolga, 120 cm S roka, z 2 vzglavnlcama, vsaka ca. 80 cm dolqa, 60 cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16-—, s pol puhom K 20- - ,s puh perjem K 24 — Posamezne pernice K io-—, 12 -, 14'—, 16—. Posamezne vzglavnlce K 3 —, 3-50, Ц -. Pernice 200 krat 140 cm velike K 13- -, 15 —, 18 -, 20'- • Vzglavnlce 90X70 cm velike K 4-50, 5'—, 5'5o. Spod. pernice iz najbolj gradla za postelje 180ХПС cm velike K is-- in 15—, razpošilja proti povzetju ali naprej vp'ačiln Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les. Nikak riziko, ker se zamtnjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. 1117 Vse Vaše življenje! je uničeno, če trpite na revmatizmu, protinu ali nevralgiji in se ne borite uspešno zoper to I zlo. Gotov uspeh ima v vseh slučajih zdravniško priporočeni CONTHREUMAN 8 ki je vedno zanesljivo sredstvo, za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v lekarni B. F R A G N E R - ja, i c, kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203. I Pri naprej plačilu K 1*50 se pošlje 1 pusica franko tt n » ti 5*— ,. ,, 5 n „ fl n it » i» n II ti Pozor na ime izdelka in Izdelovatelja t ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Čižmar, dr. G. Piccoli. 3117 Q/črrava//o železnato JGna-Vmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom It zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl okus. Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. g. in kr. dvorni dobavitelj TEST-Barkovlje. ==