rwi amerikanski Slovenec [Ml PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI fl^JgU* Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! J^KsmSe LET ZA SVOJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA JTTPTTrpr VQJ NAROD »UtUJTB vojnt AMEBIC. V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. BONDC1 ŠTEV. (NO) 60 CHICAGO, ILL., PETEK, 28. JULIJA — FRIDAY, JULY 28, 1944 LETNIK (VOL.) LIH ' ■ ^ ■■ ■ ■ —- — ■ ■ . .. ■ t _ i ■ ■ ^ i ,. > — . . . ... = Nemci postrgal i domačo fronto AMERIKANSKI TANKI . PREDRLI NEMŠKE VRSTE London. — Ameriški tanki, za katerimi je takoj pritisnila ameriška pehota, so predrli štiri milje daleč skozi glavne in pomožne nemške obrambne vrste v prvi veliki ameriški oklopni zmagi v Normandiji. Velike sovražnikove obrambne utrdbe v St. Gilles in Marigny, tri in šest milj jugozahodno od St. Lo, so padle; tudi štiri druga mesteca so bila zavzeta. Pri Lessay pa so Amerikanci potisnili Nemce preko reke Ay in Seves do kraja osem milj vzhodno od St. Lo, kjer so napredovali skoraj celo miljo. Britiška 2. armada je istočasno odbijala napade štirih nemških divizij južno od mesta Caen in je večinoma ohranila vse, kar je prej pridobila. Preden so Amerikanci začeli svoj nastop s tanki, so pre-mehčali nemške vrste z bombami iz 3000 letal. Na Pacifiku so zavezniška letala napadla pristanišče Sa-bang, 500 milj vzhodno od Filipinov. Na Guamu so se naše čete, ki so prodirale po obrežju od dveh nasprotnih strani, zdaj strnile in obrnile proti notranjosti otoka. Na severni Novi Gvineji je japonska sila 45,000 mož morala prepustiti svoje pozicije in se umakniti v notranjost. Rusi so zavzeli Deblin, nemško trdnjavo na vzhodnem bregu Visle in zadnjo glavno o-brambno črto pred pravo Nemčijo. Tudi so zavzeli mesto Narva, važno nemško oporišče za severno Estonijo. 2e drugi dan je blizu 500 a-meriških bombnikov sekalo po dunajski okolici. Ravnokar zgrajena velikanska nemška tovarna za tanke, v Lincu, je razbita. Ameriški letalci so pomagali tudi Rusom pri Lwowu in zbili 38 nemških letal brez vsakih lastnih izgub, i- ' ■ - i NEMŠKO STISKALNICO i PRIVIJAJO KAR SE DA _ t London. — Adolf Hitler se je odločil, da gre do skrajnosti, j Izdal je enega najbolj nasilnih odlokov, kar jih je še kdaj izdal, in je odredil popolno mobilizacijo vsega, kar je na razpolago, tako ljudi kakor materijala, po celi Nemčiji in zasedenih deželah. Maršala Hermanna Goe-ringa, nazija št. 2., je postavil za diktatorja svoje mobilizacije. Jasno je, da hoče Hitler pripraviti Nemce za boj na življenje in smrt na njihovem lastnem ozemlju. Za to obupno potezo jih hoče okrepiti, kolikor najbolj še razmere dopuščajo. Goering je pa takoj imenoval Dr. Jožefa Goebbelsa, ministra propagande in enega svojih najbolj zagrizenih osebnih sovražnikov, za svojega pomočnika z neomejeno močjo v vojnem prizadevanju. Nadalje je Hitler odredil, -C naj dvorni kancler ali vodja njegove dvorne pisarne, Hein-rich Lammers, in vodja pisarne nazijske stranke, Martin Bor-mann, pomagata Goeringu. Tako je ponesrečeni junker-ski upor služil za povod ali pa pretvezo, da je Hitler toliko prej in toliko hujše privil pre-šo, da bo iztisnil zadnji sok iz Nemčije in zasedenih dežel. Himmler bo skrbel za red in stri vsako nasprotovanje, Goering bo vse pobral, kar se da vzeti, Goebbels bo pa klobasal po radiu. Dosti škode bodo še lahko naredili. ZELO POOSTRENI NAPADI Z R0B0TNIMI BOMBAMI London. — V sredo je nazijsko visoko poveljstvo podvojilo svojo ofenzivo proti Angliji. Na ta dan je prvič začelo pošiljati * prek Rokavskega preliva robotne bombe, ki so dvakrat tako velike, kakor so bile prejšnje; z navadnimi roboti, ki tehtajo po 1000 funtov, pa je začelo po-| šiljati posebne vžigalne bombe.' Taka 2000 funtov težka bomba je priletela v neko bolnišnico v južni Angliji in je med tem, ko je njen motor še vedno ropotal, zanetila tak ogenj, da se je kar smejal vodi, kakor se je izrazil neki gasilec. Bolničarke in prostovoljci so prenesli 250 bolnikov na drug kraj. Pri tem je eno bolničarko ubilo, ko se je streha zrušila nanjo in jo pokopala v razvalinah. Tudi enega bolnika in enega obiskovalca je ubilo. Protiletalske haterije so podvojile svoje streljanje proti robotnim letalom in so s pomoč- jo borilnih letal sestrelile po eno robotno bombo na vsaki dve minuti. Več jih je bilo tudi I sestreljenih, preden so prišle čez preliv, druge pa so sklatili na deželi, kjer so napravile ma- j lo ali pa nič škode. Pri neprestanem streljanju protiletalskih topičev in gro-movitih razstrelbah robotnih bomb, ko se vse na okrog strese, ljudje v tistih krajih ne morejo zatisniti očesa niti en sam trenutek ne podnevi ne ponoči. Tu in tam pa pa katero noč te bombe ne pridejo. Ravno pred tem poostrenim napadom jih ni bilo 18 ur. . TAKO JIH PREISKUJEJO Nemški rojaki slojijo mirno, ko jih temeljito preiskujejo briliiki 'Tommies", ki so jih ujeli blixu Tilly-sur-Seulles, Francija. Zavezniki so neprestano posorni. če bi mofli najti kake predmete ali papirje, ki bi pomagali poizvedovalnim častnikom. ZALOGA NAŠEGA GUMIJA ZAVISI LE OD DELAVCEV Washington. — Dežela je rešila bistveno zadevo gumija in je neodvisna od naravnega gumija iz Daljnega Vzhoda, je izjavil te dni Bradley Dewey, ravnatelj za gumij, o priliki, ko je naznanil, da odstopa od svojega urada ter priporočal, naj se ta urad z vsemi svojimi pravicami kratkomalo odpravi, ker ni več potreben. Tovarne za umetni, to je sestavni ali sintetični gumij so zdaj zgrajene in obratujejo in lahko napravijo ves gumij, kar ga. dežela sploh more rabiti, samo če bi bilo na razpolago zadosti delavcev, da bi ta gumij predelali v kolesa, je rekel Dewey. Od tukaj naprej, tako je poudaril, je zaloga gumijastih koles ali obodov le zadeva delavskih sil. Prav tako trdi tudi Bernard M. Baruch, ki je napravil načrt za, posebni gumij-ski program za najbolj pereče potrebe, ki ga je Dewey sedaj do malega izvršil. Dewey je pisal ravnatelju Urada vojne mobilizacije, Jamesu F. Byrnes, da ni več potrebe za posebno oblast in pravico, dano ravnatelji gtmrija 'v 1942, da je mogel izvesti svoj program za sestavni gumij. Od tega programa je bila odvisna varnost naše dežele in uspeh zavezniškega prizadevanja, kakor se je izrazil Baruch. Gumij, kakor vsaj drug večji proizvod, sedaj lahko upravlja poseben oddelek Ravnateljstva vojne proizvodnje (WPB), pravi Dewey, katerega odstop, ki ga je Byrnes odobril, postane veljaven 1. septembra. Združene države sedaj napravijo lahko več gumija, kakor pa imajo delavcev na razpolago. Vsaj 6,000 dodatnih delavcev, izmed katerih mora biti vsaj polovica prav krepkih mož, potrebujejo sedaj, če hočejo napraviti vsaj toliko gumijastih koles, kakor jih zdaj neobhodno potrebujejo. Letos bodo napravili 22,000,000 koles ali tajerjev z delavci, ki so zdaj na razpolago. To bo zadostovalo za skrajne potrebe domačih avtomobilv (passenger cars) pa ni vg^Za truke in buse ne bo zadosfi hovStVoIes, če ne hx5 mogoče dobiti več delavcev. Vse kaže, da bo sestavni gumij vsled svoje nizke cene tudi po vojni uspešno tekmoval z naravnim gumijem. DEŽ POŽIVEL VSO LETINO Chicago. — V noči pred sre-Jo se je vsipal nad razsušena toruzna polja po Srednjem za- n ;>adu milijon dolarski osvežujo- L, dežek, ki je bil pravi blago- jj slov za koruzo in drugo letino. L Suša je bila že skrajno resna. j j Najbolj so bila prizadeta ko- ^ ruzna polja v južnem Illinois, p Indiana, Ohio, Kentucky in Missouri, kjer je bilo manj kot en inč moče od 1. junija. Kakor n pravijo izvedenci, je koruzi ne- ^ koliko pomagalo, ker je bilo ne- 11 kaj časa precej hladno, zdaj jo 3 je pa vročina sežgala in mno- n gim krajem se že skoraj ni da- * lo več pomoči. Če bi še nekaj dni ne bilo dežja, bi bili j izgubili 50 odstotkov letošnje- c ga koruznega pridelka, ki so ga u od kraja cenili na 3,000,000,- 000 bušljev. Tudi soy fižol, de- g telja, otava in pašniki so bili prizadeti vsled suše, čeprav ne tako hudo kakor koruza. %-o--i SPEČA DEKLICA c ■ i Chicago. — Devetletna Elai- ne Esposito je bila pred dvema letoma operirana zaradi vnete- c ga slepiča. Od tedaj se ni več 1 prebudila, ker je dobila poseb- 1 ne vrste spalno bolezen. Sedaj so jo morali spet operirati v * drobovju.* Zdravniki so rekli, ] da bi brez operacije gotovo u- ] mrla v kratkem, v slučaju operacije pa bi imela možnost kakor 1 proti 1000, da bo ostala živa. Dva tedna po operaciji je dekletce živo in spet drugače zdravo, toda še vedno spi. Njena mati pa, ki čuje pri njej že dve leti noč in dan, še vedno upa in upa, da se bo hčerka nekega dne prebudila. -o- GOZDNI POŽARI Boise, Idaho. — Radio veli- 1 ko pomaga pri odkritju in gašenju požarov, ki uničujejo pašnike in gozdove. V Idaho so {samo od 1. julija naprej ustavili 115 požarov, ki jih je v naj-jveč slučajih povzročila strela, torej po en požar' na vsakih i osem ur. Nekatere pogasijo, , preden se razširijo, v enem > slučaju pa je ogenj požgal 30,-■ 000 akrov pašnikov in pustinje i v južnem delu srednjega Idaho. • -o- L Investirajte svoj denar v voj-) | ne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! KRI2EM SVETA — Washington. — V urad-1 nih krogih se te dni pogovarja- jo, da bo Podpredsednik Wal- I lace skoraj gotovo imenovan za : s voditelja povojne 4r«*nizacije, i > ki bo imela nalogo ustaliti cene i in zaloge živeža in farmarskih t proizvodov. h t • 11 — London. — Zunanji taj-:j nik Anthony Eden je izjavil, da Anglija še vedno priznava mi-|J nisterskega predsednika Stanislava Mikolajczika in njegove * ministre kot pravno vlado ^ Poljske. — Moskva. — Na ozemlju 3 Poljske, ki so ga Rusi do sedaj < osvobodili, ne priznavajo Rusi 1 ubežne poljske vlade v Londo- i nu, temveč edinole Poljski o- i svobodilni odbor kot pravomoč- 1 no vlado. — London. — Tito spet poroča, da so partizani vpadli na dalmatinske otoke Pelješac, Korčula in Mljet, pobili 70 Nemcev, 180 pa ujeli, v Dalmaciji pa so zavzeli nemško oporišče Ribnik vzhodno od Šibe-nika. — Chicago. — Poštni mojster Ernest Kruetgen ponovno resno opozarja, da ni dovoljeno čez morje pošiljati v zavojih vžigalice. — Normandija. — General Eisenhower si je v torek spet ogledal celo francosko fronto. Letel je v bombniku, spremljalo ga je pa četvero Spitfirejev. — London. — Znani pisatelj George Bernard Shaw je na svoj 88. rojstni dan med drugim prerokoval, da bo Hitler preživel svoje poslednje dneve v Dublinu na Irskem. — Gl. stan 5. armade, Italija.—*90 tujerodnih vojakov prostovoljcev v 5. armadi je 25. julija dobilo ameriške državljanske papirje. Med njimi je | tudi nekaj Jugoslovanov. — Chicago — Gilbert E. i Keebler, prej upravitelj za go- - vernerja Greena, je bil pozvan » pred veliko poroto v zvezi z ob-. dolžitvijo, da so državni uradr niki v Illinois prejeli $649,247 - podkupnine od nekega pogod- - benika, ki je tlakoval državna ceste.' — ■■ --. : i NAJVEČJI LEND-LEASE I IZVOZ Washington. — Leo T. Crow- * ley, zunanji gospodarski upravitelj, je te dni povedal, da je ] Lend-Lease izvoz v predinva-, zijskem mesecu maju dosegel j višek. Izvozili so blag:« v vre4- > nosti $1,159,000,000. Vrednost vsega vojnega blaga, ki je bilo ^ poslano drugim po Lend-Lease | ; programu od 1941 pa znaša , nad $20,000,000,000. Anglija . je dobila največ v maju, nam- ] reč blaga za $559,000,000. Rusija je dobila zalog vrednih j $316,000,000, S r e dozemsko; vojno okrožje $110,000,000, Kitajska, Indija, Avstralija in Nova Zelandija $130,000,000, drugi kraji pa $44,000,000. Crowley pravi, da 60 odstotkov | teh pošiljatev obsegajo letala, j topovi, tanki in druga vojaška oprema. Lend-Lease izvoz v pr- • vih petih mesecih J.944 je znašal $4,785,000,000, kar je 40 | odstotkov več kakor v isti dobi prejšnje leto. -o- ROJAK UMRL . Chicago. — V sredo 26. juli-1 ja zjutraj je umrl na svojem domu na 1636 W. 21 Pl. znani in spoštovani slovenski rojak j Ftank Ribich Sr., ki je bil že precej časa bolan. Rojen je bil j v Ihanu pri Domžalah, v Ameriki pa je bival 44 let. Zapušča j ženo, enega sina in eno hčer, ki | 1 sta oba poročena, 3 vnuke in I ; eno sestro v Kaliforniji. Pogreb . bo v soboto 29. julija ob 10. uri ■ iz Žefranove kapele v cerkev . sv. Štefana, kjer bo opravljena - pogrebna sv. maša ob 10:30, ! nakar se bo pogreb nadaljeval na Resurrection pokopališče. r Pokojnemu želimo večni mir in ^ pokoj, s preostalimi pa sožalu-jemo. ČEŠKI KATOLIČANI Chicago. — Tukajšnji nad-* ;škof Samuel A. Stritch je dovolil odboru čeških župnikov, da e smejo zbirati poseben sklad za obnovo katoliškega verskega J. življenja v Cehoslovaški po k vojni, predvsem za šolanje n mladih duhovnikov. Pobirali i- bodo samo med katoličani in l* denar bo uporabljen samo za 7 katoličane. Novi sklad nima nič l- opraviti z raznimi drugimi skla-•e di in organizacijami za povojno pomoč Cehoslovaški. < PROGRAM SLAVNOSTI 50 LETNICE K. S. K. J., ki ga priredijo društva K. S. K. Jednote iz Jolieta in | . Rockdale, m., v nedeljo 30. julija 1944. DOPOLDANSKI PROGRAM Spored: 1 1. — Ob deseti uri dopoldne ' zbiranje društev pri cerkvi sv. i Jožefa. i 2. — Ob pol enajsti uri para- ! da po Indiana, Ottawa, Benton in Chicago cesti. 3. — Ob enajsti uri slovesna sv. maša v cerkvi sv. Jožefa, za vse žive in mrtve člane in članice KSKJ, katero daruje preča-stiti gospod Rev. M. J. Butala, ! župnik cerkve sv. Jožefa in duhovni vodja KSKJ ob asistenci Rev. Casimir Cvercko, OMC., župnik cerkve sv. Štefana, MiU waukee, Wis., dijakon in Rev. M. J. Setnicar; STD., župnik cerkve Marije Pomagaj, West Allis, Wis., subdijakon. Cerkvenim obredom bo predsedoval prevzvišeni Rt. Rev. Samuel A. Stritch, D. D., nadškof čikaški in pridigar pa bo prevzvišeni Rt. Rev. Francis J. Magner, Ph. D., D. D., škof iz Marquette, Michigan, ki je tudi častni predsednik Baragove Zveze. Slovesni sv. maši bo priso-. stvoval tudi starosta slovenskih l duhovnikov, Very Rev. Cyril l i Zupan, OSB., načelnik samo-i stana sv. Križa, Canon City, > Colorado, kot "Archpriest". i Dijakona prevzvišenemu Rt. i Rev. Samuel A. Stritchu, D. D., i nadškofu čikaškemu bosta Ve-i ry Rev. Aloysius Madic, OFM., S i predstojnik St. Mary's semeni--|šča, Lemont, 111., in Rev. Louis - i Koren,'župnik cerkve sv. Ciri-« lla in Metoda, Sheboygan, Wis. Kaplana prevzvišenemu Rt. Rev. Francis J. Magnerju, Ph. D., D. D., bosta R^v. Francis Scheringer, predsednik Baragove Zveze in župnik cerkve Presv. Srca, L'Anse, Michigan in Rev. Cyril, Shircel, OFM., tajnik Baragove Zveze, Lemont, 111. Cerkvenim obredom bo gospodoval č. g. Rev. Michael Ce-pon, pomožni župnik cerkve Matere Božje, iz Waukegana, 111. Časten gost cerkvenim obr£- , dom pa bo Rt. Rev. kanonik John J. Oman, župnik fare sv. Lovrenca, Newburgh, Ohio. POPOLDANSKI PROGRAM: - 4. — Ob eni uri popoldne pričetek slavnostnega banketa v dvorani farnega parka, 1500 No. Raynor Avenue. 5. — Otvoritev programa po John Churnovichu, predsedniku pripravljalnega odbora in izročitev stoloravnateljstva Mr. Josip Zalarju, gl. tajniku K. S. K. J. 6. — Izročitev ameriške zastave po Boy Scouts fare sv. Jožefa in zaprisega zvestobe ameriški zastavi po Girl Scouts fare sv. Jožefa. 7. — Ameriška himna — zapoje vsa množica s spremstvom šolske godbe fare sv. Jožefa. 8. — Pozdravni govor Rev. M. J. Butala, župnika cerkve sv. Jožefa in duhovnega vodjo KSKJ. (Dalje na 5. strani) Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 28. julija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC I; Prvi in najstarejši slovenski The Jirst and the Oldest Slovene k list v Ameriki. Newspaper in America, i s Ustanovljen leta 1891 Established 1891 r Zahaja mk lorek In paiak Issued era*j Tuesday and Friday i C - - i Izdaja in tiska: Published by . EDINOST PUBLISHING CO. . EDINOST PUBLISHING CO. r Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: j J 1849 W. Cermak Rd.f Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 ITaročninaa Subscription: Za celo leto__$4.00 For one year----$4.00 j Za pol leta___2.00 For half a year-- 2.00 j Za četrt leta __ 1.25 For three months---1.25 j Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_$4.50 For one year--$4.50 < Za pol leta_ 2.25 For half a year-- 2.25 j Za četrt leta_____1.50 For three months . - 150 j Dopisniki so proieni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje < ure predno je lisi zaključen. Za torkovo ilevilko morajo biti dopisi ▼ ured- j niitvu najkasneje do petka sjulraj prejšni teden. Za petkovo itsvilko pa1 najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. j POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ \ K SLAVNOSTI PETDESET-LETNICE K. S. K. J. Prihodnjo nedeljo, 30. julija, bo Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota proslavila svojo petdesetletnico ustanovitve. K. S. K. J. je bila ustanovljena v začetku meseca aprila leta 1894 v Jolietu, Illinois. Toda ker v aprilu ni tako pripravno za take slovesnosti kakor je zdaj sredi poletja, je glavni odbor določil, da se bo ur^tfna proslava slavila zadnjo nedeljo v mesecu juliju. Posebni razlogi pa so, da se v juliju vrši v jednotinem domu polletno zborovanje glavnega odbora jednote in bo s tem dana tudi prilika vse-1 mu glavnemu odboru, da bo prisoten, pri proslavi zlatega jubileja jednote. Čas in priprave so le podrobnosti in za te ne gre. Gre pa za petdesetltnico K. S. K. J. - To pa je velik izreden dogodek/ Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota je za ameriške Slovence zelo pomenljiva ustanova. Zakaj? Ali le zaradi svojega zavarovalninskega namena ? Mnogim je, in ti najraje poudarjajo njene milijone, kar je sicer iz gospodarskega stališča tudi zelo važna reč, ampak to je le bolj veselje nad zlatim teletom. . KSKJ je za ameriške Slovence najbolj pomenljiva radi svojega miselnega stališča in duha, in ta duh je katoliški. Ustanovili so jo katoličani, kumo-vali so ji ob začetku, pri rojstvu, zavedni katoliški slovenski duhovniki in lajiki, in jo širili po svojih župnijah. Slovenski misijonarji so jo širili in priporočali skoro na vsa- j kem svojem misijonu. Katoliški listi so jo vedno priporočali in imeli za njo vedno dobro besedo. KSKJ je bila nam vsem pri srcu, kakor je še danes radi tega, ker je katoliška! Radi njenega miselnega stališča in duha je njen zlati jubilej za nas katoliške Slovence velik izreden dogodek. Ta dogodek je tako važen, da bi se ga morale spomniti vse na- j selbine. KSKJ sama pa bi morala ob tem dogodku priti na dan z novimi izrazitimi načrti, kateri naj bi odredili novo živahno življenje, zlasti med našimi mladimi, katerim se1 KSKJ že takoreč predaja kot naše narodno katoliško najdražje premoženje, da jo vodijo naprej k novim uspehom na polju njenega gospodarstva, še posebej pa na polju njenega verskega stališča, da bo njeno članstvo šlo naprej v bodočnost z globoko zavestjo, da biti katoličan je bilo za one slovenske pijonirje, ki so ustanovili KSKJ, največji ponos in čast, in da je zdaj njihova največja dolžnost, da to 1 zavest tudi v sebi vsestransko požive in jo zaneso in dajo naprej svojim potomcem, ki bodo sledili v življenju njim. To poživitev ali dvignjen je duha v nas morejo prinesti le taki važni dogodki kakor je zlati jubilej KSKJ. Modri in skrbni glavni odbor je gotovo poskrbel, da bo program proslave v vsem potrebnem najboljše pripravljen ter da bo dal vsemu članstvu KSKJ kakor tudi vsem katoliškim Slovencem v Ameriki novo miselno pobudo. Ta pobuda bo gotovo taka, da bo dala našim mlajšim generacijam visoko zavest, da imenitno delo prvih slovenskih pijo-nirjev ne sme jen jati, marveč mora naprej v še večji razvoj na vseh poljih, ki so odrejena prvi in najstarejši slovenski bratski organizaciji V Ameriki KSKJ. Velika napaka pa bo, če nas ta veliki dogodek ne bo vsestransko razgibal, da bomo šli iz proslave navdušeni in polni novega ognja na novo delo vsak v svoj krog in da bomo skušali poživeti vsak v svojem krogu zanimanje za KSKJ in za bolj živo in živahno katoliško gibanje med nami. Če je bila doba prvih petdesetih let za KSKJ in Ameriško Slovenijo sploh nekaka pijonirska težka pot, ki je| uspešno jdovedla na visoko goro odličnega uspeha, mora biti bodočnost še toliko bolj uspešna in naša pot v bodočnost mora voditi še višje in višje do vrhov novih in še višjih uspehov, tako da bodo lahko govorile tudi o nas bodoče generacije, da smo tudi mi storili svojo dolžnost v tem oziru in zidali naprej našo KSKJ. Yes, mi sodobniki si sami po- : stavljamo svoje lastne spomenike. Zato kvišku glave ob 1 zlatem jubileju KSKJ. Važen dogodek je to! Naj nas vse ' predrami in vzdrami k novemu delu! Slavnim pijonirjem, ki so pred petdesetimi leti usta- j nOvili in začeli zidati KSKJ/ pa bodi najčastnejši spomin. Posebno še pijonirskim slovenskim duhovnikom, kakor pokojnemu župniku preč. g. Šušteršiču, pok. veleč. g. Mon-signoru Buhu, pokojnemu prevzvišenemu škofu Trobecu in ravnokar umrlemu pokojnemu veleč. g. dekanu Šavsu in še celi vrsti drugih odličnih pijonirskih duhovnikov, ki so tako očetovsko delovali za KSKJ. V nedeljo bodo v duhu z nami in se bodo v duhu veselili vsestranskega uspeha KSKJ, ki ga je dosegla v teku zadnjih petdeset let Slava vsem začetnikom KSKJ! Bog Živi KSKJ in njeno članstvo! rlaMU IZ ZUZbMtSLKKA Chicago (Hegewisch), 111. Ravnokar sem prejela pi^smo iz Slovenije, ki ga tukaj objavljam. Poslano je bilo skozi E-gipt. Takole se glasi: Žužemberk, dne 9. aprila, 1944 Draga Lina in Zan! Ravno se je ponudila prilika, da Vam po dolgem času spet pišem, v upanju, da boste pismo dobili. Sporočam Vam, da smo še vsi v Žužemberku zdravi, ter J j vsi želimo, daj&i bilo kmalu ko-L nec vojske. Septembra meseca lani je mi- ■ nilo dve leti, kar so oče od f Pepce umrli. Naši otroci so vsi , trije zdravi in že veliki, vedno sprašujejo, kedaj da bodo botri prišli v stari kraj. L Radi vojnih razmer je Žu- > j žemberk, posebno trg, zelo i; razbit in porušen. V Sloveniji imamo sedaj k močno Narodno osvobodilno > vojsko pod poveljstvom maršala "Tito", ter vsi upamo, da bomo gotovo zmagali. '{ Kako se kaj Vi tam imate? ■ Sporočite tudi Janezu in Albini, »t da vse skupaj pozdravljamo, kakor tudi Tebe, draga Lina in 2an. Ce morete, pa kako pišite sem. Torej mi smo še živi in zdra-- vi! Pozdrave vsem Adolf in Pepca Štor. 11 Na pismu je poštni pečat j Egipt, 23. junija 1944, kjer je • i bila plačana poštnina v gotovi- ni, in pečat cenzure, znamk pa 1 nobenih. Mrs. Karolina Bukovec. i -o- >| DR. MARIJE POMAGAJ >! VABI NA JEDNOTINO SLAVNOST [j , • Chicago, 111. Na zadnji seji ni bilo posebno velike udeležbe, zato se jih je malo priglasilo za skupno po-t tovanje v Joliet na Jednotino ■ slavnost to nedeljo, vendar pa ) se nas je že do sedaj nabrala Jprilično lepa skupina. Vsi dru-Jlgi, ki se nam želite pridružiti, [ se zglasite pri naši tajnici Mrs. • I Pavli Kobal, 2113 W. 23 St., , zadnji čas ta petek zvečer. Ce > nas bo dovolj, potem bomo ime-i (li svoj bus, ki nas bo čakal na . križišču Cermak Rd. in Pulaski Ave. Proslava 50 letnice naše KSKJ bo nekaj velikanskega. Dolžnost nas vseh, ki spadamo • j pod okrilje naše dične matere ■ K. S. K. Jednote, je gotovo, da j se te proslave udeležimo, če , nam je le količkaj mogoče. Tu-idi bo veliko bolj pripravno in prijetno potovati, če gremo vsi skupaj in si naročimo svoj bus. Kakor vedno, naj tudi to pot i slovenska Chicago pokaže, da smo tukaj zavedni Jednotarji! Na svidenje! Karolina Pieman, preds. . -o- "KORUZNA STRAŠILA"? Bishop, Pa. Pošiljam nekaj naročnine za Am. Slovenec, ki gk posebno rada berem; po trikrat preberem- vsako številko. So pa gotovi drugi listi, ki jih je človek ta-! ko j sit, pa naj bi bil še tako lačen. V enem takih listov piše nekdo, naj posamezne pošto- j ..................................... 11 k janke ne pošiljajo koruzna strašila na gotovo konvencijo, t pa da na verstvo ni treba nič dati, da gre le za narodovo svo- : fl bodo, itd. Dolgo, dolgo je že tega, kar v so nas v šoli učili naslednja r pravila, ki danes ravno tako ali 4 pa še bolj držijo, kakor so ta- t krat. Takole se glasijo: 1) Naj- ( prej je treba božje kraljestvo j tskati, 2) samega sebe zataje-ij vati, 3) voljno svoj križ nositi, 4) za Kristusom hoditi, 5) kro- * tak in ponižan biti, in 6) vsem -sovražnikom iz srca odpustiti. ^ Mi starejši smo se učili taka j pravila." Ce bi si posamezni ljudje, družine, narodi in države ■ po njih uravnali svoje življenje in delovanje in odnošaje, bi ne j bilo ne sovraštva ne suženjstva i • ne vojsk. . i Ce so tisti, ki verujejo v te ( nauke, koruzna strašila, kakšna strašila so pa šele tisti, ki j ne verujejo vanje! Barbara MurgeL -o- TISOČ DOLARJEV ZA REVE2E Cleveland, O. Blagajnik slovenske sekcije - J ugoslovaitskega pomožnega i odbora mi je poslal račun za ! mesec junij 1944. Skupni dohodki za omenjeni ■ mesee znašajo $2,037.96. V blagajni JPO,SS je sedaj 4,691.27. : Tisoč dolarjev za reveže, je današnji naslov. Zakaj? Vzrok imam za ta napis. Da, tisoč dolarjev je dal ameriški Slovenec ! za našo pomožno akcijo? Isti Slovenec je prispeval za Ruski pomožni odbor ali ruski rdeči krtž kar dva tisoč dolarjev. To še ni vse. Ameriškemu rdečemu križu je poslal $1500.00 To je kar $4500.00 v dobre name-1 ne. In kdo je ta ameriški Slove-1 nec ? Odvisen od slovenskih odjemalcev? Je-li zaslužil denar pri Slovencih? So mu Slovenci pomagali do denarja? Ne eno — ne drugo. Mož si je sam pri-j' dobil to srečo in premoženje, ne da bi mu ameriški Slovenci po-f magali. Toda ostal je zvest sin svojega naroda, zvest narodu tudi takrat, ko narod trpi in potrebuje nujne podpore. V Clevelandu in po drugih mestih imamo Slovence, ki bi | J tudi lahko dali. Toda niso se -odzvali. Svojega naroda ne po- j znajo več, ker imajo dolarje pod palcem. Danes so tovarnarji, obrtniki, profesijonalci, uradniki, itd., toda so se "po-amerikanizirali", kadar je potreba kaj dati za svoje trpeče brate in sestre onkraj morja. In 1 vsi ti živijo od naših ameriških Slovencev, jemljejo slovenski denar, toda usmiljenih src nimajo, da bi dali. Vse drugačno mnen/e ima Mr. Peter Lustrik, ki je po dvakrat dal $500.00 za našo po- c možno akcijo. To je tisti mož, !j ki je ostal zvest svojemu na-' rodu, in katerega ime ne bo po- • zabljeno v slovenski zgodovini ; j onkraj morja. c Prav tako je naklonjena na-j\ ši pomožni akciji Mrs. Lustrik, g j ki se v vseh ozirih strinjp s svojim možem. Hvala ji za njeno s jnaklonjenost. š i Mr. Peter Lustrik in njegova k • r žena sta že dala svoj delež, ta- la ko so mnogi drugi pomagali. n< Ali si ti, ki čitmš ta Članek, že dal svoj delež? Stori to takoj, p: Ne odlašaj. Cas je tu. |sl Janko N. Rogelj. j K -o--tc IZ URADA DRUŠTVA vi SLOVAN ST. 3 ZSZ n Pueblo, Colo. p Bratje in sestre društva Slo- v j van in društva Western Star št. 16 ZSZ: Kot vam je znano, na- n jža Zapadna Slovanska Zveza " 'praznuje letos svojo 35 letnico, g Ko pregledujemo podatke o ra- § sti naše Zveze, lahko vidimo, ti kako je lepo napredovala v teh s >35 letih. Pa zakaj je napredo- č ! i vala? Odgovor je enostaven: c | Podjetnost in marljivost glav-• ni h odbornikov obenem pa tudi s krajevnih uradnikov. Največja j 1 pomoč pa je prišla od članstva. 1 ; Lep uspeh je vedno in povsod i ' posledica vztrajnega in složne- ^ " ga sodelovanja članstva. Med t našimi društvi in Zvezo je bila < rt vsa ta leta sloga in ljubezen. : 1 Zato smo tako lepo napredovali i I v članstvu in finančno. Da bomo pa to 35 letnico naše Zveze "; obhajali v Puebli bolj veselo, 0 i zato je društvo Slovan št. 3 in ;"! društvo Western Star št. 16 l» sklenilo, da bomo priredili pik-nik za naše mladinske člane in n članice. Na ta piknik bo prišel tudi naš glavni predsednik so-a brat Leo Jurjovec iz Chicage in glavni tajnik sobrat Anton Jer-šin in sobrat Miroslavich iz e Denverja. Zatoraj vsi očetje in e matere, ki imate svoje otroke v a Pueblo Boosters št. 3 in št. 16, pripeljite svoje otroke na ta, e piknik. Vršil se bo na City Par-ku v nedeljo 30. julija ob eni II uri popoldne. Prosiva vas, da pridete v obilnem številu, ker če nas bo več skupaj, bolj bomo veseli. Joseph Spiller, tajnik dr. št. 3 ZSZ Frances Raspet, e tajnica dr. št. 16 ZSZ. a ---o- IZ URADA SANSA li Chicago, 111. RAČUN ZA MESEC ij ' JUNIJ 1944 Bilanca v banki dne e dne 31. maja '44..$19,379.95 k Ročna blagajna ...... 34.92 Eiohodki za mesec c | junij (prispevki tj podružnic in poti sameznih) .......... 675.30 :i - o $20,090.17 Izdatki: o Najemnina urada....$ 50.00 I Popravilo mimeo- grafa ...........1......... 2.25 Poštnina .................. 35.00 [_ Potni in vozni stro- T ški..................... 179.85 •i Plača uslužbenca.... 162.25 0 Razsvetljava ....................1.00 Telefon in telegrami 11.26' e Tiskovine.............. 225.00; >_ i Uradne potrebščine 8.52- n Podpora JPO-SS u (darilo podr. št. k 97, Elizabeth, N. . J.) ...................... 12.00 h - »i , Skupni izdatki........ 687.13 e Bilanca v banki' 30. ,-i junija 1944 ........ 19,378.70 j e |Ročna blagajna ...... * 24.34 i, $20,090.17 i- Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik. e -o- n PO ARGENTINI SEM IN TJA h Piše Rev. Janes Hlmdnik 1 (Dalje) Buenos Aires, Argentina. POGLAVJE O SRECl IN a ZDRAVJU ... Torej vendarle imamo tudi! - danes nekaj dobrega, sem pri-,! pomni^. Začudeno me je pogledal. -1 Seve! Sem nadaljeval. Vroče i I je res, pa vsaj prahu ni. Kaj pa i če bi pri tej vročini še prah j -jvdiral skozi okna in bi ne mo-,jgli imeti niti nič prepiha. Imate prav.- Nato pa res ni- ] ) sem pomislil, da bi bilo lahko j še slabše, se je zamislil fant in 13 i ko sva nato pogovor nadaljeva- j la, je čez čas povedal, da ga že ne boli več glava. Kaj naravna stvar to, kajti prej je fant imel samo eno v mi-1 slih: da je vročina neznosna.i Ko je pa vzel v prevdarek tudi to, da bi bilo še mnogo bolj ne-všečno, če bi imeli še drugo; nadlogo, še dušeči prah, se je! pa kar sprijaznil z vročim dnevom ... Tj Oni dan sem se razgovarjal z s' možem, ki je bil ves obupan ker J "tako malo zasluži", da ni mo- V goče živeti. Le kako naj živi s F $5 na dan on in njegova druži- E na. Saj še njegov sosed, ki £ služi $300 na mesec, gotovih in I čistih, brez odbitka, še on toži, ji da so časi slabi ...» n Tako je mož modroval, jaz 1 sem pa kmalu dognal, da je nje-1 gova bolečina najbolj v tem, ker vidi soseda, ki služi več od njega. Seveda sem mu dal prav K v tem, kar je prav imel, toda ■ enega ni razumel do tiste ure: da mora človek gledati pod lastne noge, da vidi, kam stopa in ne v zvezde, ker bo sicer prav gotovo kmalu obležal v ■ jarku. Dopovedal sem mu, da , je tudi takih, ki še manj zaslu-i žijo kot on in vendar mirno in ► zadovoljno žive. To je ravno tisto, je tarnal i mož, česar jaz ne razumem. I Saj ni mogoče, da bi bil človek - v taki revščini zadovoljen. / 1 In vendar je res to, da je več - zadovoljnih ljudi med skromni- j 5 mi kot med bogatimi. To pa za- i 1 to, ker razumen človek ne gle-! ' da navzgor z zavidanjem k ti- > stim, kateri imajo več, ki služi-*ijo več kot on, temveč pomisli, - da je tudi takih premnogo, ki 1 so na slabšem. Tako sprevidi, 1 da ima za marsikaj biti hvale-r žen in tako se zadovolji. 3 Tudi med nami je takih ne-godnikov, kateri svojim znancem in prijateljem grene življenje s tem, da jih "pomilujejo" v njihovi nesreči in revščini; !. ali se hvalijo, in pri tem dostikrat tudi lažejo, koliko sami zaslužijo . . . Neštetokrat se zgodi, da s takim govorenjem zastrupijo družinski mir soroja-ku, budeč mu nesmiselne želje. Kolikokrat že sem zvedel, kako je na tak način kdo. napolnil 3 glavo neizkušeni ženi sorojaka 2 in ubogi mož je imel nato pekel pri hiši, ko je moral poslcf- - sati vedne zbadljivke, kako da "oni" in "tisti drugi" zasluži C) pol več kot on . .. Seveda je vsakemu dolžnost,; * da skrbi, kako si pomagati M boljšemu kruhu, toda če ne do- 3 seže zaželjenega uspeha, naj nikar obupano ne razmišlja o 5 tistih, katerim se bolje godi, 3 temveč naj se spomni tistih, katerim je slabše kot njemu, pa 5 bo videl, kako kmalu bo mir in 5 zadovoljnost v njegovem srcu 3 (in njegovi družini. 5 Prav tega sem se spomnil v ) razgovoru s sopotnikom, ki ga ^; je kar kmalu minil glavobol, ko | je z veseljem spoznal, kako ve-i lika ugodnost nam je na tem vročem potu dana s tem, da ni ) j nadležnega prahu. To je pač stara zgodba člo-J !veškega življenja, da sta sreča in zdravje v zelo veliki meri od-) visna od tega, če človek^zna od-1 ganjati nepotrebne in prazne - želje in če zna ali ne hvaležno f oceniti in sprejeti to kar mu pride v njegov delež dobrega. Zato je mogoče, da bogatin trepeče pred bodočnostjo, siro-L mak pa si zadovoljno popeva med skromnim delom. Zato je mogoče, da je mati vsa srečna sredi brezkončnih opravkov, katere ji dajo njeni otroci in mož; razvajena gosposka sit-j i!niča, ki je vsa obdana od slu-. ■ žabništva, pa vedno nerga zagrenjena z nezadovoljnostjo. I Nevarno bolni često kmalu1 zmaga svojo bolezen, ker je njegov optimizem bolj izdatno sredstvo kot vse žavbe in zdra-! vila; malodušen nergač pa nosi v sebi vse bolezni, o katerih je j kdaj kaj slišal in mu ne pomagajo ne zdravila ne toplice, ne masaže ne diete. Ključ člove- j (Nadaljevanje na 5. str.). | DOGODKI | \ iwd Slovenci po It Ameriki 1 /1 Italo-jugoslovanska meja Chicago, 111. — SANS je ravnokar izdal brošurico na 8 straneh z naslovom "The Italo-Jugoslav Frontier". Notri ste ponatisnjena dva članka, ki sta pred kratkim izšla v londonski publikaciji Free Europe. Prvega je spisal član angleškega parlamenta Ivor Thomas, drugega pa Mato Vučevič. Louis Adamič je napisal v brošurici kratek uvod. Na obisku pri sorodnikih Chicago, 111. — Te dni sta si v spremstvu Mrs. Josephine Turšič ogledala naše podjetje Mr. in Mrs. Grbec fž Clevelan-da, ki sta prišla obiskat sorodnike v Chicagi in Waukeganu. Chicažani so prišli Oglesby, 111. — Pred kratkim je prišlo na obisk več rojakov iz Chicage. Mr. Joe Knafelc je za par dni prišel k sorodn&Om Mr. in Mrs. Frank Šenica in Mr. in Mrs. Joseph Šenica. Počutil se je prav zadovoljno v naši naselbini. Nadalje so nas obiskali Mrs. Mary Meglich, Mr. in Mrs. Frank Grill, Mr. Math Grill in Mr. Tomše, ki so obenem obokali tudi prijatelje v La Salle. Mrs. Tomše je par dni ostala tam. Ugajalo ji je v Chicagi Phillips, Wis. — Moji sestri in njenemu soprogu Mr. in Mrs. John Golob v So. Chicagi se prav lepo zahvaljujem za vse kar sta storila zame, ko sem bi-; la tam na obisku. — Mrs. Joe Luzar. > i , r . ■ ■ George Spehar umrl .wmiijj,. - .*>.: - t. New Duluth, Minn. — Po dolgi in mučni bolezni je te dni tukaj umrl George Spehar, ki je bil doma iz Dečine pri Sta-jrem trgu ob Kolpi. Bil je sam. I j ski in mirnega značaja. Bil je (zavarovan pri KSKJ, Hrvatski _ Bratski Zvezi in Royal Order t of Moose. Pokopan je bil iz cer-Ikve sv. Elizabete. Pogrebne ob-| rede je izvršil Rev. Father Michael Papež. Tukaj zapušča f«ega brata in dve sestri, eno t' na Benet Loc., Minn., drugo, po ^ I imenu Ana Sterk, pa v Calumet, ;;Mich. — Naj mu sveti večna 1 luc. > Smrtna kosa Strabane, Pa. — Soprog na-Jročnice Am. Slovenca Mr. {j Frank Krulc je na nagloma | umrl 9. junija in bil 12. junija r | pokopan na katoliškem pokopališču v Canonsbusg, Pa. Do-ima je bil iz vasi Koritnice na Notranjskem. Tukaj je bival 42 let. Zapušča ženo Amalijo in j i pet hčerk. Milwaukee, Wis. — V Italiji j je bil 3. junija ranjen splošno poznani John F. Gorishek, sin | Mrs. Ane Zagorc-Gorishek, ( znane trgovke s premogom. Rana ni težka. — V bojih na juž-nozapadnem Pacifiku pa je bil ranjen tehnični sargent Edward E. Kolar, sin Mr. in Mrs, j Valentine in Josephine Kolar, 1020 W. Pierce St. Vstopil je v armado prostovoljno dne 2. junija 1940 in bil poslan na bojišče 19. aprila 1941. Njegov brat Roman služi pri vojaški policiji v Angliji. Ranjen I Chicago, 111. — V bojih na Novi Gvineji je bil ranjen Pfc. Michael Persa, sin Mr. in Mrs. |Persa iz 2110 W. 21 Pl. T- i j* * Odšel k vojakom Chicago, 111. — Steve Persa, ki se je pred kratkim poročil z {Miss Mary Horwath, je zdaj[ ^poklican v vojaško službo. _ Petek, 23. julija 1944 " AMERIKANSKI SLOVENEC Stran ^ DOM KRANJSKO SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE DEMOKRATI SO VKNJI2ILI SVOJ_ODPOR j Ravno minula demokratska narodna konvencija je pokazala socialno lice javnega mnenja v Združenih državah. Kakšno je to lice, dobi vsak lahko prav jasno podobo, Če proučuje zaključke naših obeh večjih političnih strank, to sta demokratska in republikanska stranka. Obe sta zadnje tedne imeli svoje narodne sestanke, na katerih sta izrazili svoja mnenja, napravili zaključke, na katerih bosta zdaj posegli v volilno borbo. Republikanska stranka je znana. Drži se svojih starih konservativnih smernic in se od njih ne more ločiti tudi v najbolj kritičnih časih ne. Dokaz: zadnja gospodarska kriza, v kateri republikanci niso mogli najti nobenega izhoda iz nje, da bi bili olajšali težave, ki so tlačile narod od vseh strani. Rooseveltova zmaga v letu 1932 je prinesla deželi gospodarsko in socialno rešitev. Roosevelt je posegal temeljito in radikalno v narodno gospodarstvo dežele.; Preuredil je marsikaj in marsikaj novega uvedel v naše gospodarsko in socialno življenje. Odobravali smo in ploskali, in še danes mu je večina hvaležna za njegovo veliko delo, ki ga izvršil za narod. Ni dvoma, da bo Roosevelt ostal kot eden največjih socialnih predsednikov in voditeljev te zemlje v zgodovini Združenih držav. Ampak, duhovno smo pa ostali še vedno nekam zakrnjeni individualists Vsaj srednji in višji sloji so taki med nami. Dokaz temu je ravno minula demokratska narodna konvencija. Obligacije so in nekaj žrtev, teh se pa bojimo in ogibljemo. Za Roosevelta so, ker v teh sitnih časih bolj odločnega in hrabrega voditelja ne morejo najti. Za njegovo socialno in gospodarsko politiko pa premnogi niso, najmanj starini v demokratski stranki, in teh je še mnogo. Konvencija je pokazala, da so jo vodili in vladali starini. Kje in kako je pokazala? Pri nominaciji podpredsednika. Wal-; lace je zletel iz liste in prišel je na listo senator Truman. To je zmaga konservativcev v demokratski stranki. Wallace je bil kot podpredsednik Zdr. držav predsed-1 nik senata. Tam je lahko veliko storil in je bil Rooseveltu desna roka, ko je šlo za njegove predloge v tej ali oni zadevi. Starinski senatorji so ga sovražili. Zato so poskrbeli, da je konvencija nominirala drugega kandidata in s tem bo dana senatu Zdr^ držav večja prilika za uveljavljanje nji-hovih nazorov, pa tudi za izražanje mnenj proti vsem mogočim zadevam, ki bodo prihajale pred senat po odobrenje. | Vmes so še drugi pomisleki. Predsednik je že v letih, utrujen od velikanskih skrbi, saj smo vendar v vojni in ves svet branimo in zalagamo. To niso male reči. Vsakega ju- j naka lahko podero take odgovornosti in skrbi. In da bi za j njim nastopil kak Wallace, ki je poznan kot socialni radi-kalec? Teh misli ameriški konservatizem ni mogel pre-1 nesti. Zato se je zgodilo, kakor se je. Ravnanje in za- j ključke demokratske narodne konvencije prav lahko označimo za javno registriranje konservativnega mnenja v demokratski stranki. Podrobnejše o tem se bo še govorilo. NEMCI V NOVI OFENZIVI ZA MIR? Zadnji teden so se na enkrat pojavile vesti, da je med vodilnimi nemškimi častniki nastal odpor proti Hitlerju. Druga vest je pripovedovala o bombi, ki je bila položena Hitlerju, drugi nekateri so bili baje ubiti, on le lahko opraskan. Razjarjeni Hitler je takoj poveril vso oblast svojemu znanemu krvniku Himmlerju, da je "počistil", to se pravi postrelil in pobesil nekaj generalov in nižjih Častnikov. Kaj je na stvari? Ali je resnična ali ni? Prav točno seveda nihče ne ve. Ampak, da bi Hitlerja ne mogli spraviti j s poti, celo kar ves štab generalov, je le malo predebelo, da bi se dalo verjeti. Kdor pa hoče, lahko verjame. Po našem je stvar čisto drugega značaja. Nemcem gre zadnje j mesece vrlo slabo. Poraz za porazom doživljajo na vseh frontah. Ruski medved že udarja in razbija na vrata Prusije, če že ni na pruskih tleh, ko citate tele vrstice. Na zapadu in v Italiji in po vseh zasedenih deželah mora Hitler braniti svoje fronte. Front je vedno več, Nemcev pa vedno manj. Rusi so do sedaj ujeli sami okrog 25 generalov v tej zadnji ofenzivi. In generali niso ravno pri prednjih stražah, pač pa navadno daleč v ozadjih. To se pravi, da padajo ali pa se udajajo kar po cele divizije. Trde nemške buče so se vojne naveličale. Hitler in njegovi krvniki to uvidevajo. Vidijo, da se vse krha in da lahko že jutri vse pade kakor hiša iz papirja. Skrbi so, velike skrbi za nazije. V fabriciranju vesti so Nemci prvi. Tudi glede revolucije v Nemčiji poročajo najbrže le tako, da s tem tiplje-jo, kak odmev bo prišel na to iz tujine in če je kaj prilike za kak mir, ki naj bi Nemcem vsaj malce njihove kože še pustil. Obenem pa mislijo zopet preslepiti svet: ob vse smo, vse je uničeno in kot taki se podamo. Samo da bi jim bil svet bolj milosten, da bi jim dal boljše pogoje. Nemci pa bi zopet lepo vse pospravili in se zopet pripravili za novo vojno čez nekaj let. To bo najbrže ves trik nemške "revolucije". To je le nemška ofenziva za mir! Zavezniki, če imajo kaj pameti, naj vse prošnje in na-migavanja za mir prezro. Njihov cilj mora biti Berlin! Takrat, ko bodo Zavezniki v Berlinu, bo vojna končana. Ta krasna palača r Jolieiu, I1L, je novi dom in glavni urad nase najstarejše bratske podporne organizacije. Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. ki obhaja letos 50 letnico svojega obstanka. Slovesno praznovanje te SO letnice se bo vršilo v Jolietu v nedeljo 30. julija. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA NIČ SPRECHEN DEUTCH j Chicago. — Iz ujetniškega 'taborišča pri Hampshire^ blizu I Elgin, 111., je pred nekaj dnevi' pobegnil vojni ujetnik Helmut Heller, 22, in se par dni potikal po Chicagi, kjer je prenočeval v Grant parku. Končno se je obrnil kar enostavno na nekega policaja, naj mu pove, kje bi dobil vlak za Norfolk, Va. Govoril je nemško. Policaj ga ni razumel, pač pa-se mu je fantova obleka zdela sumljiva. Peljal ga je na policijsko postajo. ;Tu je fant ponovil svoje vprašanje. Vsi policaji skupaj niso vedeli, kaj hoče, dokler niso dobili tolmača. Fant je bil ujet v Afriki, prej pa se je bojeval na Poljskem, v Belgiji in v Rusiji. I Povedali so mu, kaj se je te dni pripetilo Hitlerju. Pri besedi Hitler se je blaženo nasmehnil. Da bi bila v Nemčiji kaka revolucija, mu pa sploh ni šlo v glavo. -o- FILIPINSKO ZLATO • Washington. — Mornarica j | naznanja, da sta izgubljeni dve 'nadaljni ameriški podmornici. Tako nam je od začetka vojne pa do zdaj sovražnik uničil 27 podmornic, teh in vseh drugih bojujočih se ladij skupno pa 171. Ena teh podmornic "Trout", je izvršila važno poslanstvo še v dnevih Corregi-! dorja. Prikradla se je v Manila zaliv in od tam odpeljala velikanske množine zlata, srebra in vrednostnih listin filipinske vlade, bank, rudnikov in prebivalcev na otoku. Vse to bi do-bifi Japonci, zdaj pa je v rokah Zaveznikov. -o- HISA IZ PAPIRJA V Pigeon Cove, Mass., se nahaja hiša, ki je napravljena iz samega papirja. Naredil jo je neki E. F. Stenman leta 1922. Ne samo hiša, temveč tudi vse pohištvo je napravljeno iz papirja. Stenman je s svojo družino prebival v tej hiši več let, potem si je pa blizu tam postavil leseno hišico in se vanjo preselil. Preživljal se je z vstopnino, ki jo je računal turistom, da so si smeli ogledati njegovo papirnato hišo. Pred dvema letoma je umrl. Skrivnost, iz česa je sestavil tekočino, ki jo-je sam iznašel za ohranitev papirja, je nesel s seboj v grob. -o- VELIKO AEROPLANOV Med 11. marcem 1941, ko je bil sprejet Lend-Lease odlok, in 1. aprilom 1944 je bilo v Z. d. izdelanih 175,000 aeroplanov vseh vrst. Izmed teh jih je bilo več kot 33,000 poslanih našim Zaveznikom, med njimi tudi Angliji in Rusiji. To nikakor niso mačje solze — 175,000 aeroplanov v treh letih! -o-- SKUPNO STA NASTOPILA Novo "skrivno orožje" sta pokazala dva letalca 14. zračne sile Z. d. na Kitajskem. Med Mir pa naj bo tak, da bo enkrat za vselej odvzel nemškemu zmaju njegove strupene utilitaristične zobe. Drugače svet ne bo imel nikoli miru. ; bitko pri Changsa je neki ame-ir - rikanski letalec spustil na ja-jl - ponske čete in njihove ladjice z r 1 zalogami svoj posebni tank ga- rj solina, ki je bil pritrjen na tre- c buhu njegovega letala. Ko je t tank padal doli, ga je pilot iz ( - drugega letala obstreljeval z 1 2 žarečimi kroglami, in kakor sta e računala, se je res zgodilo. Pa-. dajoči tank je naenkrat eksplo-e diral ter uničil več ladjie in za- - dal obilne poškodbe japonskim - vojakom. p s ,1 NIKEL MU OSTANE 1 Všasih slišimo o ljudeh, ki 1 - delajo za vlado in dobijo za to i, delo dolar na leto. To ravno ni J o veliko, vendar je pa zadosti, da 1 s- jih lahko zavida neki Pvt. Fred J a H. Snook iz Salmon, Idaho, ki 1 e dobi na mesec 5c plače, kar i- znese komaj 60c na leto. Iz nje- " govega $50 mesečnega čeka gre $22 za podporo družini, J $7.70 za zavarovalnino, $18.75 e pa za vojni bond. Za pranje 1 n mora plačati $1.50. Ko vse to ' l. sešteje, dobi svoto $49.95, čisti v preostanek pa znaša 5c. S tem 3 0 lahko poljubno razpolaga, n o 1 ZGUBLJENA KRAVICA ] r Ko bi priššl tudi kak general D s štirimi zvezdami, bi ne bil povzročil več živahnega razburjenja, kako ga je povzročila 1 navadna krava, ki je prišla na 1 a otok Attu. Častnikom se je za- 1 - čelo tožiti po mleku, pa je vsak 1 i prispeval nskaj denarja, da so 1 : si lahko naročili molzno kravo j doma v Z.jd. Ko je ta težko pri- 1 1 čakovana sivka končno prišla, ] T* jo je tam že čakal novi hlev in ] vsi ji strežejo kakor princezi- : iji. Toda kravica je nekam ža-ostna. Na celem otoku ni nobe-le druge živine. Ker nima svo-ie družbe, ji postaja življenje lolgočasno in prej ali slej bo :udi njeno mleko prisušilo. lastniki se praskajo za ušesi. Nekaj bo treba ukreniti! -o- KOT BI VELIKAN PIHNIL Za rojstni dan nam spečejo kejk, na katerega vtaknejo po eno svečko za vsako leto naše rtarosti. Slavljenec si mora nekaj želeti, potem pa tako močno pihniti, da pogasne vse svečke naenkrat. Zdaj- si pa predstavljajte, kako močno bi moral pihniti, da bi pogasil prerijski požar. Človeška pljuča tega ne zmorejo, pač pa je mogoče narediti stroj, ki bo pihal s tako silo, — vsaj državni uradniki v Utah in Pašniška postrežba Z. d. so tega mnenja. Zdaj je v delu velikanski pihalnik, ki bo napravil veter s silo 120 milj na uro. 2 njim bodo gasili ogenj, kadar bo gorela trava po prerijah. Plamen bodo uničili na ta način, da ga bodo pihnili nazaj na prostor, kjer je trava že pogorela. -o- PRVI KRUH RANJENIM Pravijo, da je kruh pol življenja. Tudi pri ameriških fantih v Normandiji velja to pravilo. Ko zadiši po ozračju prelepi vonj sveže počenega kruha iz vojaških pekarn, postanejo vojaki kakor na novo poživ-Ijeni. Prvi hlebec belega kruha, ki so ga naši vojaški peki spe-kli v Normandiji, so prinesli poveljujočemu generalu Lieut. Gen. Omar N. Bradley, pojedli so ga pa ranjenci. General se je zahvalil za izredno pozornost, toda je rekel, naj prvi kruh dobijo pokusit ranjenci. o- TO PA NI ČASTNO Iz poročila naše Odbiralne uprave za vojaško službo je razvidno, da so morali zavreči 240,000 mož, ker niso imeli zadosti šolske vzgoje. To je večje število kakor je število vojnih nezgod naše dežele do 1. junija, ko so znašale skupno 201,-445 slučajev. PRI TELEFONU A: K gospodu pri telefonu: "Prosim, dovolite da tudi jaz uporabim telefon. Že deset minut stojite pri telefonu ne da bi črhnili besede." B.: "Mbja žena govori." PRIZOR IZ PACIFIKA rjMBui., j.. 111 wr-y*aMg * Ameriški infanierisli korakajo po obrežju na otoku Saip&n ▼ cgli bojni opremi. Prišli so na pri- stalnih ladjicah. Zavzetje Saipana je prva deska na mostu do Tok70. •„ ' . 44. , ;■-' v ' ' % - . -i IZ NEMČIJE Stockholm, Švedska. — Neki nemški trgovec, ki se je ravnokar vrnil iz Berlina, je poročal, da so Nemci izdali ukaz za u-strelitev vseh ujetnikov v koncentracijskih taboriščih, če bi bilo kaj znamenj o uporu sedaj, ko se Rusi bližajo vzhodni Pruski meji. Isti nemški voditelji se zelo trudijo in to z uspehom, da ustvarjajo duh narodnega odpora, kakor se je izvedelo po istem viru. Po drugi strani se pa veliko nemških oficirjev strinja z načrtom Seidlitza, to je generala Walter Von Seidlitz, ki je bil ujet pri Stalingradu. General Seidlitz je pozval vse Nemce, naj se mu pridružijo pri "Odboru svobodne Nemčije", ki namerava prevzeči sedanji režim in upostaviti drugo obliko- vlade v nemški državi. Trgovec je tudi povedal, da nemško podtalno gibanje razširja novice, da so Rusi izvež-bali 200,000 nacijev v svrho policijske kontrole tistih delov njihove domovine, ki bi bili zavzeti v bojih od ruske armade. Nasprotno splošni veri pravijo poročila, da povprečen Nemec želi bolj ruske okupacije nego angleško-ameriške. Dose-daj je prevladovalo mnenje, da ^ bi sovjeti izvedli kruta maščevanja nad prebivalstvom, in se osvetili za krutosti, ki so jih Nemci prizadejali v teku svoje-Z ga vdora v Sovjetsko zvezo. Končen poraz nemške arma-de je priznano dejstvo od stra-o ni povprečnih nazijev, kakor ' -e tudi od Gestapo, pravi berlin-ski opazovalec. Strahovlada, ki Q je bila tako važna pri ohranitvi Z nacijske stranke nedotaknjene, izdaja nove izkaznice za vse člane, tako da bodo mogli izginiti v neznanost, ko bodo oku-- pacijske čete prevzele oblatit, jo Gestapovci se hočejo s tem repo Siti vojnih razprav, katere so še jini obljubljali skoro vsi zavez-e- niški voditelji. Strah, ki je očividno že našel č- pot v nacijsko stranko, se vidi d- iz nekaterih ukrepov, ki so bili o- objavljeni v Reichsgeseteblatt ij- in ki odpravljajo vso protekci-?a jo mladine, in ki obsojajo na če smrt vsakega ki ne bi poročal ico protidržavnega delovanja. Ka-v zni veljajo celo " za starše in Z. otroke, ki bi vedeli za prestop-e- ke v lastni družini, bo Da obstaja možnost upora v la totalitarni državi, je dokaz se-ij, j stanek, ki se je vršil pred krat-e- kim, in kateremu so prisostvo-na | vali predstavniki unij, zastop-a- niki cerkva, vojaški častniki, že intelektualni voditelji in trgovci; na tem sestanku so se raz-govarjali o demokratski Nemčiji. Konferenca ni bila poseb-v_ no uspešna. Zaključek je bil, n_ da bi bilo popolnoma nemogo-,a_ če, da bi prevzeli vlado v bliž-,e nji bodočnosti, ali celo kmalu u po brezpogojni udaji. ie- -0- ;; MALO DR0BI2A •e- ' sli Nekdaj je bila za dolžnike Lit. odrejena posebna kazen. Taki dli ljudje so romali v zapor, kjer je i-so ostali tolko časa, dokler ni-st, so uredili vseh dolgov. Zaradi lo- dolgov sta bila zaprta tudi pisatelja Balzac, Dickens in tudi drugi. ne Randolph Kennedy (1827-je 1928) iz države Virginije se eči je rodil z 32 zobmi. Umrl je sa- star 101 let, z istim številom Sje zob. V svojem precej dolgem lih ž vi j en ju ni bil niti enkrat pri ni- zobozdravniku! 1,- — Moderno tromotorno letalo v je sestavljeno iz 153.000 delov. u: Kardinala Jožefa Gašperja az Mezzofantija, ki je untrl v Ri-jet mu leta 1849, štejejo za naj-da večjega poliglota v zgodovini. ! Govoril je 114 jezikov in pa narečij. • - T":? ' T- 1 -T - _ . ~ " 7 Stran I . . -......../..... AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 28. julija 1944 WONSTRANCA (LEGENBA IZPOD STOLA) To je bilo takrat, ko je po rebrih in grebenih Jelovice začelo zmanjkovati železne rude in so bili kovaški gospodje v Kropi in Kamni gorici v skrbeh, da ne bi imeli kaj topiti v plavžih in bi obstala kolesa ob vigencih in bi nehali sopihati mehovi in ugasnili ognji na ječah in bi kovaška kladiva ob naklih počivala in rjavela. Predobro se je godilo dotlej žebljarjem ob Prepravki in Li-pnici in gospodje in njihovi kovači so se bili prevzeli. Tako so se bili prevzeli, da niso kaj več dosti dali na Boga in pravo vero so zavrgli. Oklenili so se krive vere lutrovske in upali v boljše čase. Boljših časov pa ni bilo. Železne rude je bilo vedno manj, delo in dobiček sta pojemala in pomanjkanje pri kovaških družinah je dan za dnevom huje trkalo na vrata. "Bog nas tepe!" so bili prepričani vsi, ki so še živeli po - stari veri. Lutrovskim to ni šlo v glavo. "Kaj bi nas Bog tepel," je menil kroparski Sighan. "Kje so že časi, kar so začeli kopati in riti pod Jelovico za rudo, pa jo je moralo zmanjkati! Ce je ni več za Bariglo in po Go-belah ali na Jamaho in pod Orlovno pa pod Črnim vrhom in pod Zidano skalo in tudi ne pod Špikom in Raco in ob Črnem potoku, jo poiščemo drugod!" 1 In kovaški gospod Sighan ni \ ostal samo pri besedi. Na sa- : mo cesarsko pisarno se je obr- ] nil, da bi mu dovolili prost ru- ^ dosled pod Stolom, zakaj sli- j šal je, kako so ljudje z one strani prerokovali o bogastvu, , ki je skrito v njihovih gorah, a ( ne more nihče do njega, ker ga varujejo škratje . . . r; Prošnja je bila odposlana in 3 Sighan in vsi lutrovski so ča- j kali in se že veselili, kako bo-' do trapastim papežnikom po- * kazali, ko pridejo drugod do * rude, da jih Bog ne tepe, pač : pa z obema rokama pomaga, \ ker je njihova vera prava. Ko je lepega dne prišlo od J rudarske oblasti v Ljubljani na rudarskega sodnika v Kro-pi veliko pisanje z rdečim pečatom, so bili Kroparji vsi iz sebe in so trdili, da je na opisan ju podpisan sam cesar. Sinhan je dobil pravico za prost rudosled pod Stolom. , "Sedaj smo pa na konju!" . se je ponašal in kazal pisanje. Kroparji in Kamničani so hodili k njemu, da bi jih vzel na delo. ' ( "Počakajte, počakajte, vsi i pridete na „ vrsto, še premalo ^ vas bo! Za zdaj opravim s ; svojimi! Čez kak teden pa le , bodite pripravljeni!" jim je , dajal upanje. Poteih pa je izbral najbolše ] delavce, ki so mu dotlej kopa- 4 li v rebrih pod Jelovico. Med . njimi je bil en sam papežnik, i ki bi ga bil najrajši izločil, a , ker je vedel, da se posebno ra- ^ zume pri iskanju rude in je ] spreten ko malokdo, ga je ob- ] držal. V zadregi si je pa le iz- , mislil opravičilo, da ne bi go-. < drnjali njegovi pravi krščenci. , "Še Gašperina vzemite s se- ] boj, da ne bodo papežniki ka- j zali na nas, kako skrbimo za- -se in jim ne privoščimo zasluž- \ ka!" je rekel, ko so odhajali 3 lepega jutra iz Krope. , 1 Pot do Begunj rudosledcev ] ni utrudila, vendar so počivali ] in si privezali dušo. Tako je ] odločil Pehaimb, ki je vodil i može in mu je bil Sikhan dal prepis pravice in zraven še to- < ■ liko v mošnjo; da ne bi teden J dni stradali. ; "Kam bi jo mahnili, kje bi i začeli?" je vprašal Čačman, i ko so se podprli. ] "Mimo Kamna v Drago jo 1 zavijmo in začnimo pod Be- j gunjščico, kjer se mi zdi, da bi utegnilo kaj biti," je menil Gašperin. "Grofovski so tam! Čeprav imamo pravico, bi nas nemara prijeli in nam pokazali, kako hladno je v njihovih kehah," je ugovorjal Pehaimb. \ "Pa pojdimo mimo Svetega Petra pod Stol! Tja gori, bi dejal, kjer imajo ŽirovniČani svojo planino. Pod Rjavimi pečmi bi poskusili," je svetoval Štangel. "Tako, tako, tam gori ne bomo stradali mleka!" se je navdušil Jernač, ki ne bi rad pogrešal kislega mleka in žgan-cev. Ali je odločala Jernačeva utemeljitev ali strah pred gro-fovskimi ali nasprotovanje pa-pežniškemu Gašperinu, kdo ve? Pehaimb je plačal ceho, vstal in . krenili so vkreber k Sv. Petru. "Bog in sveti Peter pa še sveti Lenart, ki si patron Krope, nam pomagajte, da bi ime- : li srečo!" se je glasno priporočil Gašperin, ko so šli mimo j cerkvice. - L "Ha, s katerim ključem naj j pa pomaga sveti Peter? S sre- L brnim ali z zlatim? Saj ne u- f tegne odpirati zemlje, ko odpi- ] ra papežnikom nebesa, če mu|t plačajo za odpustke!" se je! ponorčeval Pehaimb. i. "In sveti Lenart v svoji me- \ niški halji grozi z ukrivljeno j palico in z verigo nam vsem, da nas poveže in požene na- s naravnost v peklenski hlev. r ker ga ne maramo častiti!" je j pritegnil Štangel in se zasme- j jal. "Bog vama greh odpusti in i vama daj pravo pamet!" je £ odvrnil Gašperin. g "Zase, zase jo prosi!" sta \ mu vrnila oba obenem in so j potem še kar naprej zbadaliij. Gašperina, Čeprav je utihnil in j j jim ni odgovarjal. Polagoma j so se usopli in je tudi njimi j zmanjkalo besed. Drug za;j drugim so se pomikali po ste- j zi in prišli na Peči, odkoder so jj se spustili k Završnici, krenili j od tam čez Police in po Melju j na Planico in se ustavili na 2i-; j, rovniški planini, kjer so se jim k spet razvezali jeziki. Star pastir, ki so ga našli, j pred stanom, jih je začudeno j pogledal. s "Odkod, možje, s krampi in j lopatami in kam?" jih je vprašal. j r In so mu povedali. j Mož je zmagal z glavo. "Predrzni ste," jim je rekel. "Kar je Bog skril v zemljo, tega naj človek ne išče, če si ho- * če dobro! Niste prvi, ki ste pri- J šli. Jaz sam sem jih že dosti 2 videl, ki so šli tod mimo iskat s zlato in drugo bogastvo, pa se 8 ni nobeden vrnil. Vsakokrat, J ko je odšel kdo v Rjave peči,'5 da bi obogatel, je nastala ne- s znanska nevihta. Grmelo in j ^ treskalo je, kakor da se bliža sodni dan. Ko se je huda ura I polegla in je spet prišla mirna 1 noč, sem videl, kako so se sprehajale čudne luči tam pod Peč- i mi, in od daleč sem slišal presunljivo klicanje, kakor bi bile < verne duše, ki prosijo pomoči, š Nekajkrat sem videl tudi škra- 1 ta, ki se je tako hudobno sme- * jal, kakor bi bil neznansko zadovoljen, da je izvabil pohlep- i ne duše in jih za večno pahnil ^ v peklensko brezno. Če vam je 1 kaj mar za zveličanje, se kar J lepo vrnite, če pa le hočete ko- t pati in riti v zemljo, se pa pri- I poročite sveti Barbari za sreč-, no zadnjo uro!" r "Ne boste nas, oča, nismo š otroci, da bi verjeli v škrate! j Sveti Barbari pa naj se ptipo- 1 roči tale, — pokazal je na Ga- ; šperina — ki je oblezel že vse i cerkve po Kranjskem in božje r poti blizu in daleč, ker da na i vse papežniške zmišljotinej!" se je postavil Pehaimb.__i ^^^^MrW'^!^ APAM^S HAT \ WAS RUN FOC. THE FIRST T1MC IN 1 \¥9o8JC.-*<£lOfPPt0eS RAM FROM f^M \ TH£ BATTLEFIELD OF MARATHON flr M \10 ATHB4? ID ANNOUNCE ■ F \ THE GREEK VICTOR/ AB ^Hl Wf i 4 r- JMi jtf PARMER ^ mo in slišali ste, da ne vemo le ure ne dneva, kdaj pošlje Bog svojo deklo po nas," jih je poučil pastir. "Zato imate prav, oča, da \e je treba priporočati sveti Barbari," se je oglasil tudi Gašperin in začel pripovedovati takor bi bral iz bukev, kako te sveta Barbara prinesla sve-& Popotnico ljudem v goreči liši, kako so jo klicali na morju, ko se je ladja potapljala, n jih je uslišala, kako je oblajala popotnega človeka, ki ie padel med rozbojnike, kačo je hodila med umirajočimi 1 kristjani na turškem bojišču, cako je umirajoči, naboden na col, sprejel iz njenih rok sve-;o Rešnjo Telo, in še, kako je prišla tudi k rudarjem, ki jih ie zasulo. "Vse to sem videl na podobi svete Barbare v cerkvi ivetega Tilna nad Repnjami," ie pristavil, ko je končal. Lutrovci so se smejali in me-lili, da niso prišli v gore, da bi ! poslušali papežniške marnje. * Ko so.prišli Kroparji pod Rjave peči, so se ločili. Vsak ie poiskal svoje mesto, kjer je sačel kopati. Prvi drugi dan jo se vsi utrujeni vračali v rtan, ne da bi kaj našli. Tretji ian je imel Gašperin srečo. Zadel je na prve kose rude in »klical tovarše, da bi skupno kopali. "Ali si se priporočil sveti Barbari?" ga je zbodel Pehaimb. "Sem se," je mirno odgovoril Gašperin. In so potem kopali dan za 3nevom in čim globlje so pri-ili, tem prešernej|i so postajali, zakaj železne rude je bilo iredno več. Proti koncu tedna so bili že globoko v rovu. Krampi so rotlo odmevali in ruda se je kotalila pod noge, da je nista Snogla Čačman in Jernač spro-;i spravljati iz rova in sta jo le premetavala proti izhodu. "Sighan bo lahko vesel, ko aiu jutri povemo, kako bogato silo smo našli," je dejal Štanjel, ko je postal, da bi se nekoliko oddahnil. x "Če^nam ne bo dela p**šte-ao plačal, naj vzame hiidič ijega in rudo!" je zaklel Pe-iiamb. Štangel in Čačman in Jernač nu niso utegnili pritrditi. Ga- šperin pa je še glasno zaklical sveta imena in se še enkrat priporočil sveti Barbari . . . * Paatir je tedaj sedel pred , stanom in, gledal po dolini in < proti Pečem. s, , L Pokrižal se je in pokleknil. \ Videl je, kako se je tam doli1 f nad radovljiško farno cerkvijo \ dvignila bela meglica. Čim f bolj jo je gledal, tem bolj sei| je bližala in bila vedno bolj h podobja ženski postavi, oble- j čeni v belo haljo in ograjeni v! ^ zlat plašč. Roke je držala pred c seboj sklenjene in v njih* se je ^ bleščalo, ko da nosi zlato po- t sodo. . ] "Svetji Barbara !" je pomi- t slil pastir in zamaknjeno gle-1 % dal nebeško prikazen, dokler g ni izkinila pod Rjavimi pečmi, n kjer so Itroparji kopali. g Toliko je videl in ko je vstal \ in še gledal proti Pečem, je n slišal, kako je zabobnelo, in videl je, kako se ^je utrgal v • gori velik plaz in grmel nizdol g s tako silo, da je pobral in pokončal vse, kar mu je prišlo na pot. "Bog jim daj srečno zadnjo1 uro f je vzdihnil pastir, ki je g mislil z grozo na Kroparje, in j je hitel klical ogljarje, ki so ^ v gozdu pod planino sekali dr-va in delali kope, da bi šli gle- , dat, kaj se je zgodilo in bi po- * magal rešiti podsute, če bi se /fl še dalo. ; Ogljarji so bili brž pripra- r vi jeni in so odšli s pastirjem ■ proti Pečem, ob katerih se je r plaz že ustavil. Gledali so ga ^ in se čuditi, zakaj kakor veli-i g kanska monštranca je bil v po- ^ bočju in se belo svetil . . . Pehaimb, Čačman, Štangel in Gašperin so bili mrtvi, Jer-|^ nača pa so še pol živega re-1^ šili. Ko je prišel k sebi, so bile njegove prve besede: "Sveta * Barbara, sveta Barbara!" r Prenesli so ga v stan in ko 1 se je opomogel, je pripovedo- * val, kako je bilo v rovu, kako a je zabobnelo in jih zasulo, in £ kako je v temi, ki jih je obje-; ^ la, kar na lepem postalo tako ^ svetlo, da je jemalo vid. Ne-11 znansko lepa devica je stala £ sredi med njimi in v rokah je * držala kelih kakor mašnik in < potem vzela iz njega hostijo in E je naprej stopila h Gašperinu 1 in ga obhajala. Ko so drugi to s videli, so se trkali na prsi in r pristopila je tudi k njim ... K J njemu pa ni prišla. . . . Toliko je vedel, toliko je po- J vedal. ! "Bog je neskončno usmi- \ ljen, tudi k onim je poslal sve- ! ho Barbaro," je dejal pastir. ! t In. pasti* in ogij^rji in Jer- ! nač sam so potem plapdvedO- ' vali ljudem, kaj sq^je zgodilo | v Pečeh pod Stolom in v potiv j ditev svojih besed so kazali f na monstranco/ ki je prej ni]* bilo, in zgodba je šla po vsej Gorenjski in od onih dob Častijo Gorenjci še bolj vneto sveto Barbaro in se ji pobožno j priporočajo. > Ob Rjavih pečeh pod Stolom se še danes sveti monštranca, kakor bi bila izpostavljena na veličastnem oltarju, da bi se ljudje ob vsakem pogledu nanjo spomnili Njega, ki v beli hostiji blagoslavlja naš svet in nas kliče k sebi_naš Gospod in naš Bog. Dr. Joža Lovrenčič. K SL8V. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) kovega zdravja in sreče je v njegovem pametnem mišljenju; njegova nesreča pa so nepo- B trebne želje. t Prav hvaležen mi je bil so-j « -potnik za tak razgovor, ki mu;** je ozdravil glavobol. s (Dalje prihodnjič) s o--|n O KRALJICI * __ i d mšTOUMENTOV n Piie Ivan Račič r Chicago, 11L i YTV in JaV# 11 « . d Ze prej smo povedali, da i- 'b majo imenitni in bogati ljudje i dostikrat prekrasne orgle po; P svojih palačah. V Ameriki je j bila do nedavnega časa po- J 'sebna orgelska družba, ki je V . izdelovala samo take vrste or- P gel. Izdala je posebno knjigo, ° iz katere je razvidno, da je za- ^ lagala s svojimi izdelki ne samo ameriške bogatine, tem- R več tudi cesarske in kraljevske P dvore in plemenitaške gradove po Evropi. Celo turški sul- 81 tan si je naročil iz Amerike ta- = ke Tazkošne orgle. Zanimivo ; bi morda bilo, priobčiti imena ] ameriških industrijskih velika- j šev, velikih bankirjev in diplo-i; matov, ki so si omislili take or- J gle, ker je med njimi prav j J veliko imen, ki jih vsi pozna- i J mo. M Vsake teh orgel so nareje- J ne tako, da so v poseben okras J sobi ali dvorani v katero so j postavljene. Na stroške se tu- j kaj ne gleda. Igrati se da na-| nje kakor na vsake druge or- C gle, razen tega pa vsake tudi j same igrajo, brez, organista. Drugega ni treba, kakor da nekdo vtika noter role in jih j spet snema, ko so preigranev )] .torej podobno kakor pri "pla- (( yer piano," samo da pri orglah' /J osebi ni treba niti "pumpati" z \y nogami. Za vse posebno ime-?U nitne glasbene skladbe imajo ft napravljene take mehanične )] role. Tako se viagjea gospoda (\ kratkočasi kadar je doma, po- £ sebno če ima povabljeno kako i G družbo. Ob takih prilikah vča- j sih tudi povabijo kakega posebno slavnega orgelskega vir- _ tuoza, -da zaigra nekaj koma- = dov za goste. Pa niso samo bogati ljudje, ki imajo orgle po svojih domovih. Tudi marsikateri organist, med katerimi je menda bolj malo bogatih, si jih omisli. Navadno si jih napravi sam. Tako prihrani vse ali skoraj vse stroške za delo. Piščalk, motorja, mehov, igralne | mize in drugih večjih kosov seveda ne more sam nareditn temveč si jih naroči pri kaki orgelski tovarni, ali pa prav poceni kupi in nabere že rabljeni materijal, potem ga pa sestavi po svojem načrtu. Nekoliko več o tem prihodnjič. yooocttaaoooaioooo c JU. M. LANCASTER L Dentist j f 215» West Cermak Rd. i Telofon Canal 3017 j .j L (ogel Leavitt St) ! CHICAGO. H.L. i ! Nedeljshi pamenki ■wMP^MHna^ J«. M. Trnnk TEDENSKI KOLEDAR 30. Nedelja — 9. pobinkostna 31. Ponedeljek — Ignacij AVGUST, 1944 1. Torek — Vezi sv. Petra 2. Sreda — Alfonz 3. Četrtek — Naj. trup. sv. Štefana 4. Petek — Dominik 5. Sobota — Marija Snežnica DEVETA NEDG1JA PO RTNKOŠTTH ; »« je približal Jeruzale- t- j>n mesto videl, se je razjokal ned njim" (Luka 19, 41). . Trikrat je Kristus jokal, ka-u , kor pove evangelij. Njegove solze so različne od človeških solz. Solze prihajajo iz notranjega razpoloženja duše, ko se človek žalosti. Kristus je imel dušo, kakršna je naša, izražanje te duše pa je bilo od našega različno. Izražanje Kristove duše se ni moglo obrniti na nič napačnega, kakor je pogostoma pri naši duši. Naša žalost prihaja dostikrat iz tega, ko vidimo bližnjega srečnega in se izpre-meni v zavist. Lenoba do do-^ brega zaide v zakrknjenost, želja po kazni-v maščevanje, uži-" vanje v nečistost. Mi moramo posnentati Kristusa, da se srce nikoli ne obrne na nič napačne-l ga, grešnega. Zato pa je nam treba samozatajevanja, mrtve-" nja, duševne moči, vestnosti in ^ pred vsem milosti božje. Kristusa je vodilo najčistejše ' spoznanje, najprostejša volja, • vse je bilo pri njem v redu. Pri - nas se duševni izrazi porajajo pogostoma brez volje, se ne r. zmenijo za sodbo razuma, zato ; postanejo grešni, napačni. Kri-l stus je hotel biti žalosten, se je - hotel solziti, mi postanemo ža-j lostni, se solzimo, da ne vemo 1 odkod. TO nas vodi v greh, n. - pr., pri jezi, ko zanj ni povoda, i pri željah, hrepenenjih. Tu mora vladati pri nas -razum, pa- > met, spoznanje, da jasno sku- - šamo spoznati, kaj jfe dovolje-i no,, kaj napačno. i Pri učinkih je pri Kristu ► ostalo vse pod jasnipi vod- - stvom razuma, ni nič ^prešlo v ■ pretiranje, na napačno pot. Mi ■ delamo kakor bi bili brezpa- ■ metali, brez razuma, ne pozna-i mo ne kraja ne mere. Tako je : pri veselju, žalosti, jezi, togoti. Postanemo kakor reka, ki se razlije čez bregove. Učiti se nam je treba od Kristusovih solz. Prav rajsko lahko postane v naših dušah, v najhujših viharjih bomo stali mir-ni. SLOVENSKA RADIO BRA V MILWAUKEE! Edina na osrednjem npadu. s UkUu&o slOYGnsklRl pfQflyyi^^ip ^ 9 obrti jezikih, se oddaja rsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko ; t WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) ! ► Oddaja jo slovenski Ust "Jugoslorenski Obsor ▼ Milwaukee. — < [ Za uvrmtiteT godomih in Wis. Telefon MitcheU 4373. ali MitcheU 5551. * I DR. FRAM T. GRILL ZDRAVNffi in EBURG // Stanuje in ordinira na: fI 1858 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois ) od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob ) nedeljah po dogovoru. - f ' Telefon v uradu m ▼ stanovanju CANAL 4955 l I VAŠI SINOVI PRI VOJAKIH bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. PH tem jim je najboljši tolmač za razne besede in izraze "ABGLESKO-SLOVENSKO BERILO" "ENGLISH-SLOVENE READER" Sestavil in spisal Dr. J. F. Kern katero stane ........................ $2.00 To berilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in za mlajše za učenje slovenščine« Naročila pošljite na: iAMERIKAHSKI SLOVENEC 1*4* West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois Petek, 28. julija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S jI Družba Mffl/sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) : i ! 31 J; Uitanorljena 29. novembra 1914. ^^^ j j ' SJSSnSST1 Sedež: Joliet, nL^^JF* j[ < l Naie geslo: **Vw n wo, dom in narod; vsi srn enega. eden n rte." {► :; GLAVNI ODBOR: ; I <; Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street. Joliet. Iffinofa J ! < ► L podpredsednik: Frank Tuataek. 716 Rsnb St, Joliet, IIL < J <\ 2. podpredsednik: Kathriae Bsyuk, 528 Lafayette St, Ottawa. IIL I ► * > Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet. IIL • I «; Zapianflur: John Nemankh, 650 N. Hickory St, Joliet UL 3' J ► Blagajnik: Joaeph Slepec, 90S Woodmf R«L. Joliet IIL J I ; ► Duhovni vorfja: Rev. Matbew Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. <' 3; N Vrh. .zdravnik: Joeaph A. Zalar, 351 Na Chicago St, Joliet DL ; ► NADZORNI ODBOR: 3; 3; Andrew CBarach. 1748 W. 21* St., Chicago, IIL 3 ► 3 ► Joeaph L. Drsaler, 1318 Adama Street North Chicago. Illinois. ■ t <; Joeaph Jerman. 20 W. Jackson St. JoUet IIL 3; 11 POROTNI ODBOR: j; « l Jeeeph jpaviakovich. 39 Winchell St, Sharpshnrg, Pa. <\ 3; Mary Kbvadch, 2294 Blue Island Ave., Chicago, IIL J ► *, Jehn Pawls, 2720 Arthingtoa Ave.. Chicago. IIL <' < * Predsednik Atletičnega odseka: Bmer? Sobar, 3 > 3» 940 North Bluff Street JoHet, Illinois. 1 J l URADNO GLASILO: i> "AmerfkanaU Slovenes". 1849 W. Cermak Rd.. Chicago, DL 3 ► Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in J ► »< I njih dedičem raznih poamrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter dragih < * 3 ► »plačil denarne vrednosd do četrt milijona dolarjev. 3 * Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav k < * «1 ne manj kot 8 člani (camL) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- 3 ► ; ► ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 80 let V mladin- < \ < | tki oddelek pa od rojstva do 16. leta. 3* 3► Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo ae različni < I < 3 certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year < ► 3 ► Endowment Vsak certifikat noai denarno vrednost katera se vsako < ► <; leto vila. 3► Poleg smrtnlne izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi bolniško 3 > \ * podporo is svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in <' 4; poškodnine. - 31 Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience < J < t tabeli 3► 3 ► DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). < [ < t (Jradni jezik je slovenski in angleški 3; Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno 3 ► 3 ► sreool _ < l Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno sli fist- 3k 3; meno na gL tajnica: PRANK J. WEDIC, 301 Ume St. Joliet DL | »•Ht**M«MM(ttH»*M«MMIMM««t*»H : : { Dopisi lokalnih j društev ^ 5 DRUŠTVO SV. Dfty2lNE . ST. 1 Dsb Joliet, 111. Ker se nam hitrih korakov približuje glavno zborovanje DSD, ki se bo vršilo že konca avgusta, je sedaj zadnji čas, da začnemo razmotrivati v prilog glavnega zborovanja in se tako malo pripravimo in kasneje prihranimo čas. Treba je, da bi vsako društvo, ki spada k DSD, vzelo v roke pravila. Člani in članice naj bi pregledali, ali jim vse ugaja tako kakor je, ali si pa tu in tam želijo kako spremembo, to je, da se kaj izpre-meni ali dostavi ali pa tudi črta. Nasvetujem, naj se pri členu IX, ki govori o glavnem tajniku, doda, naj bi poleg drugega polletnega poročila tudi omenil številko društva in ime mesta, kjer se društvo nahaja, kakor tudi koliko članov ali članic šteje, tako v odraslem kakor v mladinskem oddelku. Vsa ta pojasnila naj bi bila priobčena v slovenskem in angleškem jeziku. . Členu XX naj se doda, da mora biti vsak zastopnik ameriški državljan, da mora imeti \ tudi asesment plačan, pa naj bo j glavni odbornik ali pa navaden član. V členu XXII naj se omeni samo plača, kolikor je eden ali I drugi odbornik prejema. Drugo naj se črta. V pravila naj se tudi uvrsti tečka "Splošno glasovanje", ker se primeri, da pridejo zadeve, ki jih gl. odbor sam ne more rešiti; v takih slučajih naj bi prišla zadeva na splošno glasovanje, da Članstvo pdloči. Pozdrav vsemu članstvu DSD, posebno pa še zastopnikom in zastopnicam, s katerimi se bomo srečali na glavnem! zborovanju. Torej na svidenje. I Simon Šetina, zastopnik dr. št, 1 DSD. i DOMAČA FRONTA Iz Vojnega obvestilnega urada V-POŠTA GRE HITRO ZA VOJAKI V NORMANDIJO V-pošta gre na ' normandij-sko fronto skoro tako hitro, kakor je prej šla v Anglijo k zavezniškim četam/ predno so predrle atlantski zid; tako je sporočil Urad za vojna obvestila na podlagi dejstev dobljenih od vojske in mornarice. Vojska in mornarica imata pripravljene vse opreme za postavitev novih stanic na Zemljini, kakor hitro postane to vojaško izvedljivo. Za sedaj pošilja vojska pisma od čet v Normandiji nazaj v Anglijo na ladjah, ki prinašajo dobavila. Število pisem, navadnih in V-pošte, se je zmanjšalo v glavnem zaradi tega, ker so bili vojaki preveč zaposleni z bojevanjem, da bi pisali domov. Cesto so vojaki in mornarji pod sovražniškim ognjem dneve in dneve in v takih okoliščinah jim ni mogoče pisati redno domov. _________ m ZDRAVILIŠČEM BO ODDELJEN PENICILLIN j Zdravilišča "zm hitro zdrav- ( ljenje" zgodnjega sifilisa, ka- ( terih je 36 širom dežele, bodo j( sedaj dobila penicillin na širo- , ki podlagi, je sporočil Urad za j vojna obvestila na podlagi poročil Javnih higijenskih zavo- , dov Združenih držav Federalne varnostne agencije. Prvi bolniki dobivajo sedaj 1 količine novo izdelanega zdravila, ki se je izkazalo tako koristno v zdravljenju ran na bojiščih. Vendar pa pričakujejo, da bo preteklo nekaj časa, predno bo učinkovitost zdravila v sifilisu jasno odločena, so dejali pri Javnem higijenskem zavodu. Penicillin je že izkazal svojo učinkovitost v zdravljenju gonoreje, za katero niso mogli I uporabljati sulfa zdravil, in ee j se bo novo zdravljenje na široki podlagi izkazalo za tako u-činkovito, kakor vsakdo upa, ^ TAMLE GREI _ •J Warn * 3 - I9HH CKH i V ► TvJPKEMF' M 9HB' "THBSn? ■-"M«. ^H l Ministerski predsednik Winston Churchill, njegova žena in hči« pod- ► kapitanka Mary, pregledujejo obrambne naprave proti robotnim letalom l nekje v južni Angliji. Značilno je, da ima Churchill vedno cigaro v ustih; ► Chamberlain je pa marelo vedno nosil s seboj. )omo močno oboroženi z novim >rožjem v narodni borbi proti sifilisu. KONTROLA CEN ZA RABLJENE AVTOMOBILE Rabljeni avtomobili so prišli >od kontrolo cen 10. julija L944. Trgovina z rabljenimi avto-nobili, s prodajo približno $2,->00,000,000, je bila največja ndustrija, ki ni bila podvržena tontroli cen, je izjavil Urad za ipravo cen. Vsi modeli in znamke rab-jenih avtomobilov so pod kon-rolo cen, prodaje od posamez-likov ali razdeljevalcev so iključene v naredbo. Nova naredba. ima posebne očke, ki kupovalca, la mu ne računajo jfreveč. Podajalec in kupovalec mora-a podpisati potrdilo prenosa. £upovalec mora oddati svojo )otrdilo pri Odboru za krajev-10 kontrolo vojnih cen in racij, co prosi za benzinske kupone sa avtomobil. Potrdilo ima opis ivtomobila in njegovo ceno. Censki uradnik pri krajevnem odboru primerja potrdilo s seno, ki je v soglasju z nared-30. Tako upajo zavarovati ku-povalce pred odiranjem. [NSULIRAJTE SEDAJ SVETUJEJO HIŠNIM POSESTNIKOM Pazljiva insulacija domov jedaj je najboljše orožje proti E>omanjkanju goriva prihodnjo zirfio, kar bo ogrožalo zdravje marsikatere amerikanske družine, je dejal Howard Coonley, direktor Konservacijskega oddelka Odbora za vojno produkcijo. Svetoval je program za "zimske" domove, ki bi se po njegovem neizmerno izplačali. Pri vspodbujanju za insula-cijo domov to poletje, je g. Coonely svaril hišne posestnike, da v jeseni ne bo dovolj delavstva, če bodo vsi čakali za to delo tik pred zimo. "V poVprečnem amerikan-skem domu lahko prihranijo od 10 do 20 procentov goriva s pripravo za zimo," je dejal g. Coonley. "Preračunali so, da amerikanski hišni posestniki lahko prihranijo okoli 6,000,- 000 ton premoga to zimo, če se pripravijo za zimsko pomanjkanje premoga." G. Coonley je svetoval sledeče za pripravo za zimo: 1) Poprava streh. 2) Popra- 1 vite okna in vrata ik zamašite'1 vse razpoke okoli njih. 3) Ude- 1 lajte dvojna vrata in okna. 4) j* Insulirajte strop in streho. 5) š Insulirajte stene, kjerkoli je to j* izvedljivo. 6) Instalirajte zini- ^ ske predsodbe. 7) Uredite stene, ki delijo nerabljene prostore v hiši, kakor tudi strope ne-: 2 gretih kleti in drugih prostorov j I pod hišo. 8-) Insulirajte neob-ji varovane dele domače naprave: 1 za gretje, ter čistite, poprav- j ljajte in poravnajte vse dele. s 9) Udelajte avtomatične kontrole za toplotd. 10) Preglejte kontrole in regulatorje, če pravilno delujejo. < 1 U. S. E. S. BO IZDAL , VETERANOM IZKAZNICE , **d 1 Krajevni odbori Uslužbene-; ga urada Združenih držav bodo izdajali odpuščenim vojakom in ženam izkaznice, iz katerih ] bo videti, da so veterani, zato s da bodo lažje našli delo, so de- , jali pri Komisiji za vojne de-j] lavstvo. I j Po sprejemu izkaznice ne boj, treba veteranu nobenih drugih izkazil, bodisi pri poznejšem , obisku v uradu, kjer je bil pr- ] vič izprašan, ali pa pri obisku « v drugih USES uradih, kamor lahko gre. PROJEKT ZA ŠOLSKA KOSI- i LA SE BO NADALJEVAL * — » , Nadaljevanje projekta za šolska kosila za 1944 in 45 je bilo zagotovljeno s odločbo Kongresa, ki je za to namenil $50,000,000, so dejali pri upravi za vojno prehrano. Med 1943-44 šolskim letom je sodelovalo več kot 4,000,000 otrok v 31,000 šolah širom dežele v federalnem krajevnem ( programu. Uradniki WFA so dejali da bo program za 1944-45 podoben lanskemu. Projekt za šolska kosila bo deloval pod krajevnim vodstvom šolskih odborov in dru-! gih šolskih organizacij, skupine j učiteljev in staršev, civične skupine in drugih proti-dobič-karskih organizacij. WFA bo dajala denar krajevnim odbo- 1 rom za hrano. J CENE ZA BRESKVE i SO KONTROLIRANE Sveže breskve so prvič pod' : kontrolo cen, so dejali pri Uradu za upravo cen. Najvišje cene, ki so v veljavi od 15. julija, bodo veljale za vse, kar pomeni, da bo cena na drobno približno % pod celo iz leta 1943. -o- DOGODKI Iz slovenskih naselbin Poroka Chicago, 111. — V soboto 29. julija se bosta pri slovesni poročni sv. maši ob 9:00 uri poročila v cerkvi sv. Štefana Miss Amalia Kožar in vojak Henry Rak. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. John Kožar,iz 1934 W. Cermak Rd., ženin pa je sin Mr. in Mrs. John Rak iz Nokomis, 111., in je zadnjih šest let pred vpoklicem k vojakom prebival v Chicagi. Pri maši bosta peli Korenčanovi sestri. Mlademu paru želimo vse najboljše. Odšla k WACs Chicago, HI. — Miss Angeline Mlakar, hčerka družine Mr. ip Mrs. John Mlakar iz ! 1925 W. 22 Pl„ je bila sprejeta; k ženski armadi ali WACs. Iz te družine so zdaj štirje v vojaški službi — oba sinova in dve j hčeri. Dobili hčerko Chicago, 111. — Pri mladih ; zakoncih Mr. in Mrs. Joseph ;Livanik so dobili zalo hčerko! j prvorojenko. Mrs. Livanik je hčerka rojakinje Mrs. J. Cer-|Jak iz 1916 W. 22 PL Naše ča-stitke. - • Obiskala nas je 1 ~ Chicago, m. — Mrs. Poje iz j Clevelanda, ki je bila v nedeljo na romanju v Lemontu, se je te dni v spremstvu Mrs. Pavline jOžbolt zglasila v našem uredništvu. Letalska nesreča Milwaukee, Wis. — V nedeljo, 2. julija je bil v letalski ne-I sreči blizu Hammona, Okla., ubit poročnik 2. razreda Carl F. Bevšek, ko je bombnik, na ka-jterem je služil, strmoglavil na j zemljo. Pokojni je bil sin Mrs. Ane Bevšek, sedaj Pollack, iz 418 N. 39th St., ter je pred odhodom -k vojakom prebival s svojo ženo Ruby na 5831 W. Washington St. Star je bil 22 let. Truplo je bilo pripeljano v Milwaukee in se je pogreb vršil v ponedeljek, 10. julija na Holy Cross pokopališče. — Slava mu! Sentstefanski bolniki Mrs. Frank Dolenc Sr. iz 2015 W. Coulter St. je te dni prišla domov iz bolnišnice. Obrnilo se ji je na bolje. Miss Emily Spiller iz 2137 W. 24 St. je prišla domov iz bol-i nišnice, kjer je prestala operacijo. Mr. Mike Koren iz 2815 Kil-bourne Ave. se nahaja, v bolnišnici sv. Antona, kjer je prestal operacijo. Vsem želimo, da bi se čim-Iprej pozdravili in okrepili. Nov grob Milwaukee, Wis. — V okrajni bolnici je po daljšem boleha-nju preminil rojak John Hov-šek, star 55 let in doma iz Mozirja v Savinjski dolini. Bil je samec in zapušča tu brata Franka. Pogreb je bil na Mt. Olivet pokopališče. — Blag mu spQmin! Vojaki na dopustu ' Chicago, 111. — Doma na dopustu so zdaj ali pa so bili zad-. nje dni naslednji šentštefanski fantje: Pfc. Bernard (Buddy) Bicek, iin Mr. in Mrs. Frank Bicek iz;\ 2118 W. 21 Pl. r Pfc. Rudy Rom, sin Mrs. Ag- s ties Rom iz 2050 W. 23 St. c Sgt. James Lesca, sin Mr. in i Mrs. Stephen Lesca iz 2118 W.lč 23 Pl. Lt. John Ozbolt, sin Mr. in Mrs. Ožbolt Sr. iz 2029 W. Cermak Rd. i Cpl. Anthony Luzar, sin Mrs. Luzar iz 1931 W. 22 Pl. < -o— 1 PROGRAM SLA VNOSU 50 LETNICE K. S. K. J. 1 * (Nadaljevanje s 1. strani) j 9. — Pozdravni govor Hon. , Arthur O. Janke, župan mesta Joliet, 111. 10. — Pozdravni govor Hon. 1 Richard J. Barr, državni po- ^ slianec. I 11. — Pesem "Pozdravije- ' ni", zapoje pevski zbor cerkve sv. Jožefa. 1 12. — Govor — prevzvišeni < Rt. Rev. Samuel A. Stritch, D. £ D., nadškof čikaški. 1 13. — Govor — Mr. John j Germ; glavni predsednik KSKJ. 1 14. — Zapoje moški zbor 1 "Jolly Fellows" iz Milwaukee, 1 Wis. 15. — Govor — Mrs. Mary Hochevar, glavna nadzornica KSKJ. * 16. — Zaigrajo na kitare 1 "Plut Trio" iz West Pullman, ] m. 1 17. — Govor — Very Rev. i Cyril Zupan, OSB., Canon Ci- J ty, Colorado, bivši duhovni vo- 1 dja KSKJ. 18. — Govor — Mr. George J. Brince, predsednik nadzornega odbora KSKJ. 19. — Predstava kratke zgo- j dovine Jednote — mladinski , oddelek in učenci šole sv. Jože- ^ 20. — Govor — Rev. Casimir Cvercko, bivši duhovni vodja 5 KSKJ. 21. — Govor — Mr. John D. Butkovich, glavnik predsednik Hrvatske Bratske Zajednice in bivši glavni uradnik KSKJ. 22.t— Kratka predstava "čarovnika" Mr. John J. Grdina, iz Clevelanda, Ohio. 24. — Predstavitev soustano- ; viteljev Jednote in častnih gostov Zlatojubilejne kampanje KSKJ. 25. — Slavnostni govor — Rt. Rev. kanonik John J. Oman, župnik fare sv. Lovrenca, New-burgh, Ohio, in bivši duhovni vodja KSKJ. 26. — Predstavitev glavnih odbornikov in odbornic bratskih Jednot in Zvez. 27. — Pesem "God Bless A-merica", zapoje Mr. John Germ, glavni predsednik in gdč. Mary Polutnik, gl. nadzornica KSKJ. 28. — Zaključek programa. 29. — Predstava telovadbe KSKJ kadetinj in mladinskega krožka na farnem parku. 30. — 2ogometna tekma med igralci iz Waukegana in Jolieta. 31. — Prosta zabava in ples v dvorani farnega parka. MEH~ŽllŠMEH PRISEGA Advokat vpraša svojega kli- ! jenta: Ali se zavedate kakšne i so posledice krive prisege? Klijent: Popolnoma. Pravdo bom dobil. v MAČKA — Naša mačka je včeraj poginila, je rekla kuharica mlekarju. "Oh, kako žalostno!" de sočustveno mlekar. "Kaj pa ji je bilo?" — Vodenico je dobila, ker je spila celo skledo vašega mleka. • _ NJEIGOVA BOLEČINA Ob grobu stoji mož in vzdi-l huje: "Zakaj si umrl? Samo iti ne bi smel umreti!" Ginjen stopim bližje in skušam ne-' srečneža potolažiti, ne morem; pa doznati, za kom da žaluje. Vedno dobim za odgovor samo obupen vzklik: "Oh, zakaj si umrl?" Končno pa mi vendar odgovori in s pretresu j o-čim glasom vzklikne: "Tu počiva prvi mož moje žene!" KRČMARSKA POLITIKA Krčmar (natakarici): "Komu pa nesete časopis?" Natakarica: "Onemu gospo- ^ du tam v kotu: čaka že dolgo nestrpno nanj!" Krčmar: "Stojte! Nič mu ga še ne nesite! Glejte mož pije vsled same nepotrpežlji-vosti vrček za vrčkom V* OPAZOVANJE Hišinja: "Oj, ti moški. Mene je profesor P. poljuboval, s hčerko moje gospodinje se je pa zaročil!" PRODA SE v slovenski naselbini in blizu cerkve sv. Štefana 4 stanovanjska zidana hiše po 4 sobe, ter lota zraven. V prvem nadstropju je "water heat". Za nadalj-no pojasnilo vprašajte v upravi našega lista — 1849 W. Cermak Road. 2x IŠČEMO JANITORJA starega do 50 let, mora znati brati angleško in biti samski. Dobro mesto za pravega človeka za celo življenje. Zglasite se na 1332 So. Central Park Ave., Chicago, 1st floor zadaj, pri gospodinji. 4x POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. are zjutraj preko radio postaj«* WGES v Chicagi- — DR WM. M. TULLY DR. W. J. FOSS -:- ZOBOZDRAVNIKA Cene znižane za nizke dohodke Od 10. A. M. do 8. R. M. 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 2148 Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, ■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-| caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO« 322 So. Clark Si.. DepL A, Chicago, m., in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. Pregleduje oči in predpisuje, očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST ' 1801 So. Ashland Avenue s j TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._ HASTEN VICTORY i VOJNA JE DALA NAŠO TOVARNO i V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ; ročne delavce in prevažaloe, poma-; gače v prejemnem oddelku in odpo-1 šiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topi jen ju kovine ter tovarniške . delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni ceni. Med 8 A. M. in 6 P. M. DANLY MACHINE > 2 SPECIALTIES, INC. i 2106 So. 52nd Avenue, Cicero, IIL Vzemite Douglas Park "L" ali West • Town BUS ali poulično do tovarne. i Stran • AMERIKAN5KI SLOVENEC * Petek, 28. julija 19 H Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. V svoji preproščini ni pomislil, da bi utegnilo prav v istem 'ozračju* vzrasti grdo, grobo dekle in da potem najbrže on nikoli ne bi imel priložnosti občudovati ta lepi gradič. Hkrati so njegove misli poromale k njegovemu rojstnemu kraju, k neznatni španski vasici. Tukaj je vse dihalo mir in harmonijo... In tam doli? Od njegove rojstne hiše ni ostal kamen na kamnu, vsa Vas je bila v razvalinah, da bi jo ljudje le težko spet pozidali in živeli v njej. Sicer pa, saj skoraj nihče ni ostal, ki bi se želel vrniti v to vasico ... Beda beguncev je bila prestrahotna, da bi ji kljubovali šibki in stari. Zdaj je ostala vasica sama, f zapuščena, čakajoča, da se vrne peščica tistih, ki so kljub grozotam državljanske vojne ohranili spomin na domači kraj. Mladi Španec je sedel na obronek z vodo napolnjenega obcestnega jarka, ki je ločil cesto od parka. Naspol skrit, za velikim rožnim grmom, ki je poganjal tik onkraj tega jarka, ši je lahko po mili volji ogledoval prekrasni park in opazoval življenje v njem, ne da bi ga mogel kdo opaziti iz gradiča. Po cesti za njim je neki starček peljal voziček gnoja. Zaskrbljeno se je oziral proti nebu, kakor da bi tehtal, kakšno vreme bo. Vedoč, da so starci po vaseh nekako tisto, kar so v mestih informacijski. ( uradi, ga je Moreno prijazno nagovoril: "Dober dan, očka. Lepo vreme, kaj?" "Mhm. Zato bomo pa jutri, ali najpozneje pojutrišnjem dež imeli. Zahodnik je potegnil in v kolenih me frga, To nikoli nič dobrega ne obeta." "Nič kaj spodbudne niso vaše besede ... j Jaz bi se pa tako rad še malo sprehodil po ' tej prekrasni pokrajini." "Da, da gospod," je ponosno dejal kme-tič, "pravijo, da je Touraina pravi paradiž. Kdor jo spozna, se težko loči od nje." "To vam rad verjamem. Jaz bi prav rad živel tukaj. Sicer pa, hm, ali vas lahko nekaj povprašam?" "Zakaj pa ne!" je uslužno dejal možiček. "Ali se ta grad imenuje Jacheres?" "Uganili ste." i "Ali morda veste, kdo stanuje v njem?" 1 "I kdo neki? Njegov lastnik." "Najbrže kakšen deželan, kaj ne?" 3 "Kakor hočete. Gospod Le Cadreron 1 prodaja kmetijske stroje. V Rieuvalu je ^ imel delavnico za te stroje že njegov oče, ] pa tudi njgov ded. To je zakup, veste." "A tako ? Ali ima ta gospod kaj otrok?" ] "Samo eno hčer. En sam cvet je vzcve- * tel na tem drevesu, da. Človek bi rekel, da i je lažje izdelovati kmetijske stroje kakor * otroke ..." Starec se je pričel hahljati, tako mu je £ bil všeč dovtip. Morda mu je godilo, da ta- 1 kle graščak ni mogel imeti več otrok, medtem ko jih je sleherna kmečka družina * premogla do malega po, pol tudata. v c "Kar je res, je res,v lepa pa je ta edinka. Drobna in zala, bolj kakor vsa druga dek- ^ leta v okolici. In dobra, prijazna do vseh. s Samo zdaj je nekam otožna, odkar se je vrnila s^otovanja po Španskem. Veste, v bila je tam doli, prav ko se je začelo tisto r strašansko klanje. Nič čudnega, če je še ^ zdaj nekam žalostna." Morenu se je zazdelo, kakor da bi ga ob r teh besedah neka nevidna roka stisnila za ^ grlo. Bilo mu je, kakor da je on kriv Ora- e nine otožnosti... 8 "Najbrž je poročena?" je vprašal po ovinkih. — n "Poročena? Kaj še! Niti ne misli na to, b tako mi je vsaj zadnjič povedala debela Marjeta, ki hodi v grad pomagat. Sin bo- JJ gatega Dumoustierja se že dolgo suka okrog nje ... Saj veste, bogatija na boga- č] tijo. Vsako nedeljo čakamo na oklice." "Ali govore, da bo kmalu poroka?" je i. . i vznemirjeno vprašal Moreno in za spoznanje prebledel. "Prej ali slej bodo že kaj skuhali. Graj-i sko gospodično in Dumoustierjevega sina so skupaj vzgajali. Prijatelja sta že od otroških let. Oče Cadreron bi bil zelo zadovoljen s takšnim zetom — vedeti morate namreč, da so Dumoustierjevi zelo bogati, vse bolj kakor Le Cadreronovi. Baje i se pa mala gospodična na vse kriplje upira tej poroki. Saj veste, točnega nihče ne ve. Ljudje pa vseeno jezike brusijo." V Mornovih očeh je čudno zagorelo. Na lepem je začutil, kako mu je val ljubosumja žalil srce. Ali ne brusijo jezikov ob njej, ki je njegova žena, samo njegova? "Morda ima prav, da se noče poročiti," je zamrmral kakor sam pri sebi. Nehote je stisnil pesti. Vročične misli so se mu podile po možganih. Na lepem se je zavedel, da bi se mu utegnila mala Orana I njegova ljubka ženica, za zmerom izmuzniti. Ali bi bila okoliščina, da nosi njegovo ime, dovolj prepričevalna zanjo in za njene starše? Tudi razlika v premoženju bi igrala tehtno vlogo. Ona bogata, on tako rekoč brez premoženja. Reven človek je dosti bolj ranljiv kakor bogat. Toda on, Moreno, se ne bo dal ugnati v kozji rog. "Oh, nikar naj si ne domišljujejo, da jo bodo prodali kakšnemu drugemu. Nikoli, . nikoli se ji ne bom odpovedal!" si je strastno prigovarjal. Ob tej misli mu je kri pričela hitreje plati po žilah. Starček ga je začudeno opazoval "Da, morda ima res prav, da se ne mara | poročiti, naša mala gospodična," je napo-• sled dejal, ponavljajoč njegove besede. ! Menda se mu je zdelo, da bi bilo pač najbolje, če bi se mladi tujec spet pomiril. I Sicer ni mogel razumeti njegove prikrite j jeze, toda zvit, kakor vsi kmetje, je razumel, da bo najbolje obrniti pogovor na manj perečo snov. Zato se je na lepem široko zasmejal, prostodušno in veselo na ves glas: "Današnji zakoni niso počenega groša vredni, ali ne? Cisto prav se mi zdi, če se takšno premožno dekle, kakor je gospodična Le Cadreronova, brani, meni nič tebi nič obesiti si vrv okrog vratu . . . Današnji mladi moški so kaj hitro pripravljeni za nekaj beličev zaigrati ljubezensko komedijo ... Po poroki pridejo pa z barvo na dan." "To je pa res," je raztreseno dejal Moreno. "Današnji zakoni so pogosto res zelo čudni. Kaj pa, ali ni na prodaj ta vaš ® grad?" je natos vprašal z izpremenjenim i glasom. % "Na prodaj? Bog ne daj! Le zakaj bi 2 stari gospod grad prodajali? Saj imajo I hčer, ona bo dedovala." g "A tako," je na videz obžalujoče dejal 4 Moreno, "potem se bom moral pač kam ft drugam obrniti." 3 "Ali bi radi grad kupili?" je začudeno } vprašal kmetič, kajti tako čudnega tujca B še živ dan ni srečal. ' 4 "Neki moj sorodnik bi rad kupil kakšno 5 veleposestvo v Touraini, pa je mene poslal g na oglede. No, če ni na prodaj, bomo pa 7 kaj drugega poiskali." t "Tisto pa, da. Na Francoskem je zme- f rom dovolj gradičev na prodaj..." 2? Videč, da mlademu tujcu ni več do raz- | govora, se je kmetič poslovil in vrnil k 3 svojemu vozičku. § "Končati moram delo, preden se vreme J ne obrne," je zaupno dejal. "Stavim, da se U bo še drevi pooblačilo ..." 5 "To bi bilo pa res škoda," je vljudno de- f jal Moreno. ff In ko se je spomnil, da je prav on star- f čka zamudil pri delu, je še zaklical za f njim: -j 0 (Dalje prih.) fJ | BOGATA VDOVA UBITA Hollywood. — V razkoSnem stanovanju so našli na tleh u-morjeno bogato vdovo Mrs. Stella Blauvelt, 64, ki je prišla sem pred dobrim letom dni. Morilec ji je zadrgnil vrat z žično vrvico od električne svetilke. Po gobi je bilo vse razmetano; vrednostni papirji za $40,000 so ležali na okrog. Pravijo, da so izginili razni demantni prstani. Žena morala ravno priti iz trgovine, ko jo je prese-^ netil ropar, ker je bilo razmetano okrog nj^tjidi razno groce-rijsko blago. Sodijo, da je morala biti 24 uf inrtva, predno so jo našli. Policija išče zločinca. -- SPET SO JIH UJELI Salt Lake ffty. — Te dni jo je iz Wendover vojnega letal- skega oporišča popihajo šest vojnih ujetnikov, ki so užugali svoje stražnike, vzeli s seboj enega M. P. za talca in prisilili nekega voznika, da jih je na svojem truku jjeljal čez Bonne-villske solne planjave. Pri Knolls, Utah, so voznika vrgli iz truka. Ko je neki letalec iz višine zapazil truk z ubežniki, je vojaška policija zastražila vse ceste. Ubežniki so bili oboroženi, toda ko jih je prva straža ustavila, so začeli bežati po polju. Seveda so vseh šest takoj ujeli. FUR FINISHERS WANTED at 5124 W. Madison St., Chicago, 111. MR. SOL. A. SILVEY I^m^iammšiassiiia^Mit^iMi^^i^iMi^Jif^jji^uitmJMirsaaitmvMSSišt Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija * Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% SS C« hočeš dobro tebi in trojim dragim, ra varaj m pri naJboiJB, j pošteni in nedeolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- { jgj VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ae lahko zavaruješ aa BJ smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni m onemogloeti. K. S. K. JEDNOTA ■prejema molke in toake od 16. do 00. j tata; otroke pa takoj po rojetvu in do 16. leta pod tvoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodtniejfe vrata certifikata jH tedanje dobe od »25000 do UfiOOML K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in rirot. Ca ie niti član aH fltnica ta mogočne in bogata katoliške podpoti» organi- | g?| sadje, potrudi te in prittopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in aa vte droge podrobnotd te obrnite na uradnike in prednice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: Ig GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU j H &1-353 No. Chicago Street, Joliet, HHnois j mmmjmjmmjmmmmmjjmjjmmfmi • i »Up SS5g ., PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CmCAGI ■ LOUIS J. ZEFBAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. NajboljH avtomobili aa pogreba, krste in šeniiovanja.—Mrtvaika kapela aa razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. ilU>»— i . § "N0LI ZA MIR" j) (Pray for Peace) Ifs vrezano na tablici spodaj pod križem. kakor kaže predsioječa slika. ' * Ta križ je narejen is lepega brezovega leta. Pod križem sloji mali z dvema otrokoma. kar spominja, da je sama ostala, ker mož je moral v službo domcgrine. Po mnogih domovih, kjer so odšli sinovi ali očetje v vojno a službo, imajo take križe. pred katerim opravljajo molitve ob večerih in drugače. Križ je visok 7Vk inčev in je pripraven za vtako sobo. Križ in spodaj trod so narejeni iz svetle medenine. I Lep spomin in predmet je ta križ sa vsako krščansko hižo. , Stane s poštnino vred 90 CENTOV! Naročila sprejema I | AMERIKANSKI SLOVENEC 1 £ 1949 W. Cermak Road, Chicago, 8, Illinois \ Joseph Conrad: NA MORJU ila (Dalje) Tudi naša ladja je bila sta-ra" ra. Imenovala se je "Judea". P® Čudno ime. kaj ne? Bila je last C°J nekega Vihnerja, Wilcoxa — ali kakor se je že pisal, toda = njen lastnik je gospodarsko propadel in umrl že pred dobrimi dvajsetimi leti, zato nas njegovo ime malo zanima. Ladjo so pripeljali za dolgo časa v Shadwell Basin. Lahko si mislite, kakšna je bila. Sama rja, _ prah in nesnaga; sajasta zgoraj, umazana na palubi. Zdelo |l se mi je, kakor da sem prišel iz palače v napol podrto kolibo, i Imela je kakih štiri sto ton teže, enostaven vijak, lesene šj kljuke pri vratih, veliko štiri-I kotno krmo in niti trohice medi. 1 Pod njegovim imenom z veliki-§ mi črkami na krmi je bila sku-9 pina polžastih izrezljin z odrto š pozlato ter nekak - grb z ge-■ 3lom "Vzdržati ali umreti." Dobro se še spominjam, kako mi i je to geslo prevzemalo domiš-|lj Ijijo. Nekak romantičen nadih ^ je bil v tem, nekaj, zaradi če-Uj 3ar sem vzljubil to staro pla-vačko — nekaj, kar se je prile-I galo moji mladosti! Odpluli smo iz Londona s I pritežjem — pritežjem peska K — da bi v neki severni luki na-I ložili premoga za v Bankok. Bankok! Drgetal sem od vese-1 Ija. Šest let sem bil že na morju, pa sem videl samo Melbour-I ne in Sydney, zelo prijazna I kraja, mična kraja po svoje — toda Bankok! Pod jadri smo se prerili iz I Temze, z nekim se verno morskim krmilarjem. Ime mu je bi-I lo Jermyn. Ta človek se je na-' vadno ves božji dan muzal po k kuhinji in sušil svoj žepni rob-! I ček pred pečjo. Kakor je ka-| I . zalo, ni nikoli spal. Bil je če-I meren in nakoncu nosu se mu I * je neprestano blestela solza, = kakor da je bil nekoč nesrečen, . ali da je bil vprav tačas nesre-jj čen, ali pa, da je šele pričako- : j val nesreče — kratkomalo, |j mož ni mogel biti srečen, razen |l če je bilo kaj narobe. Bil je ne-|j zaupen do moje mladosti, moje ] I zdrave pameti moje pomor-: i I ske vede, pa si je štel za dolž- < ' nost, kazati to na stotero ma- j lenkostnih načinov. Reči smem, , I da je imel prav. Zdi se mi, da I sem tedaj res kaj malo znal in da ne znam mnogo več niti se- ( j daj; vendarle čutim vse do da-Ines nekakšno mržnjo do tega J' Jermyna. . Teden dni smo se pehali, po-g tem pa smo zašli v nevihto — p zloglasno oktobrsko nevihto pred dva in dvajsetimi leti. I-j { meli smo vihar, treskanje, so- I fj dro, sneg in strašno razburka-^ no morje. Ladja ie bila preji lahko natovorjena in morate š si misliti, kako hudo je bilo, če & vam povem, da smo imeli la-r dijsko oplalb razdejano in pa-j ubo poplavljeno. Drugo noč je adja sesula svoje pritežje \ proti zavetrnemu uzvoju in za-neslo nas je nekam proti Dog-J ger Banku, južno od Londona. = ) Ni kazalo drugega, ko o- I J diti z lopatami pod palubo ter > skušati spraviti parni k pokon- j \ cu. In tako smo bili v onem o-r gromnem ladijskem trebuhu, J ki je bil teman ko kaka podzemska votlina! lojenice so I plaho migotele na brunih, vihar je tulil nad nami in ladja se je pozibavala na boku ka-I kor blazna. Vsi smo bili spo-J daj: Jermyn, kapitan, prav vsi, in komaj stoječ pokoncu, S( smo se potili s tistim grobar- ** skim delom ter skušali odme-tati z lopatami mokri pesek proti privetrju. Kadarkoli se je ladja zagugala, smo mogli v motni razsvetljavi za silo razbrati, kako ljudje med žar-|kim lesketanjem lopat padajo Zi po tleh. Eden ladijskih učencev (imeli smo dva) se je spri-?" čo divjega prizora prestraše-' no jokal, kakor da se mu je as srce trgalo. Mogli smo ga sli-~ šati, kako je ihtel v temno. ,a Tretji dan se je vihar pole-gel in naposled nas je prikva-čil neki severni vlačilec. Ra- las a bili smo vsega skupaj 16 dni, ^ da smo prijadrali od Londo-. na do Tynea! Ko pa smo pri-. " pluli v pristanišče, smo že za-ja' mudili nakladanje; nato so nas nekam zavlekli in ostali smo BiO tam mesec dni. Gospa Beardo-^^ va (naš kapitan se je pisal ' Beard) je prišla med tem iz Colchestera. obiskat svojega starega moža. Stanovala je na palubi. Moštvo je bilo namreč odšlo, in na brodu smo ostali samo častnik, en učenec, pa kuhar — mulat, mešanec dveh polti, ki je odgovarjal na ime-^ Abraham. Gospa Beardova je bila že postarna ženska, obraz ji je bil ves nagubančen in nardel kakor jabolko pozimi, v život pa je bila še kakor ka-" ka mlada delina. Zapazila me je nekoč, ko sem si ravno šival e" gumb, pa mi je rekla, naj da-jem njej popravljat svoje sraj- ka Ce' T° Je zvenel° čisto druga-če, nego sem jih bil vajen sli-)k Šati °d kapitanskjh žena, ki sem jih bil spoznal na palu- se" bah krasnih brzoveslač. Ko ar- „ ... , Jr sem J1 prinesel srajce, je deja- Jr" la: "Pa nogavice? prepričana sem, da so tudi one potrebne j popravila:; Johnove — kapitana Bearda — stvari so zdaj iz v redu. Rada bi še kaj dela-yr~ la." Bog jo blagoslovi to staro ženico! Skrbno je pregledala ia- vso mojo opravo, jaz pa sem Po medtem1 prvikrat čital knjigo »b- "Sartor Resartus" in Bumaby-a_ i jevo delo "Ride to Khiva," :e- prve knjige nisem dosti razu-nu mel, spominjam pa se, da sem -a, se bolj zavzemal za njenega !n» vojaka kakor pa za modrijane- na — pristrastje, ki mi ga je življenje le še bolj utrdilo, 'o. Prvi je bil človek, drugi pa en bodisi nekaj več — ali pa ne-f- kaj manj. No, danes sta oba je mrtva; in tudi gospa Beardo-va je mrtva; mladost, moč, ž- velik duh, globoke misli, veli-a-^ka dela, preprosto srce — vse umrje . . . Nič za to. ia in (Dalje prihodnjič) e- ^^ a- Vaše molitve SO ZA t0 POKOJNE ! 0- t Vase cvetlice te ™ SO POSLANE a- K POGREBOM £ DA TOLAŽIJO ONE, ie KI SO ŽIVI. 1- z-a. ;r I'm »tu m'".« I K ciutll« • H i- jLmmm JHaffi^fcB K SOILAX ima vedno v zalogi slovenska trgovina s barvami in ieleznino MEDEN'S c ; HARDWARE STORE i 1804 W. Cermak Road, > Chicago, Illinois Kupite si ga še d&nes in poskusite 7 TI i 1 m umivafi vačo ctona