92 Priporočilo markanih pisemskih zavitkov. Ce hočeš pismo po pošti poslati, da poštnine ne plača, komur ga pošlješ, mu moraš pritisniti marko ali znamko po 5, 10 ali 15 kr., kakor je daljava, kamor pismo pošlješ, če le pismo več ne vaga kakor 1 lot, sicer mora biti marka dvojna, trojna itd. To, dragi moji, veste vsi, ki po pošti pošiljate pisma. Al dokaj je gotovo naših bravcev, ki ne vejo, da so tudi zavitki (koverti) za pisma, kteri imajo že marko na sebi natisnjeno, — še več pa je tacih, ki ne poznajo velike dobrote tacih pisemskih zavitkov z markami. Vsem tem so namenjene sledeče vrstice. Vsak, kdor pisma piše, mora na to paziti, da se pismo njegovo tudi lahko bere in da ga, komur je pisano, tudi gotovo v roke dobi. Da nam ni treba dvojne poštnine plačati, pišemo pisma na tri strani, zadnjo stran pa rabimo za zavitek in pa za napis. Ako se pismo prezlo pečati, se lahko pri odpečatenji tu in tam pretrga; to bravcu več ali manj branje overa, kar se celo dostikrat pri tacih pismih pripeti, v kterih se denarji pošiljajo,^kteri se morajo po postavi znotraj in zunaj pečatiti. Ce se za tako pismo ne naredi poseben zavitek, se rado pretrga, ako se še tako skrbno odvija. Mnogo je pa tacih, ki po zavitku (kovertu) zato ne segajo, ker se zavoljo njega previsoke poštnine boje; al to je nepotreben strah, zakaj vsakemu pismu z denarji se še tarifa pisma prirajta, naj je pismo zraven ali ne. Vseh teh nezgod se pa ni bati, če se pismo v posebnem zavitku pošlje, kteri se na zloženih4 voglih zapečati. Po tem takem se priloženo pismo lahko na vseh štirih straneh popiše, pa vendar ne preseže peze 1 lota. Zavitki ali tako imenovani koverti se dobivajo večidel v vsaki štacuni, kjer prodajajo papir; 100 zavitkov za 50 do 70 kr., posamni pa po 1 ali 2 kr., kakor je zavitek veči ali manji in papir lep. C. kr. pošte imajo pa že ene leta sem zraven navadnih pisemskih mark tudi s pisemskimi markami zaznamvane zavitke po 15, 10 in 5 kr., kakoršni so v druzih deželah že delj časa v rabi; zavitke same brez marke so pošte poprej po pol krajcarja prodajale. Al zdaj se dobivajo zavitki zastonj, ravno tako kakor nekdaj, ko se štempeljski papir ni plačeval; le štempel (kolek) se je plačal, ne pa papir. Taki štempljani zavitki se dobivajo zdaj pri vseh cesarskih poštah, kakor tudi pri vseh proda-javcih pisemskih mark; plača se za nje le toliko, koliko marka znaša. Ako bi prodajavec hotel še zavitkov papir plačan imeti, bi ga zadela kazen. Celo popisani ali po kaki naključbi poškodovani zavitki, če se le ne vidi, da so bili že porabljeni, se za čiste brez plačila premenjujejo. Tudi je pripuščeno, da se na poštne zavitke prilepujejo marke više poštne tarife; kdor ima, postavimo, zavitek s 5 kr. pri rokah, pismo mora pa marko s 15 kr. imeti, tak more še posebno marko z 10 kr., ali pa dve po 5 kr. na zavitek pritisniti. Tako se dela tudi s pismom, ki pezo od 1 lota presega, od kterega se mora dvojna poštnina plačati; pritisne se le še druga marka na-nj. Ker so z markami zaznamvani zavitki, ki jih pošte prodajajo, na odprti strani polimani, se pismo že s tem popolnoma zapečati. Iz tega se vidi od druge strani zložnost in korist priporočanih zavitkov. Ti tako mar-kani zavitki varujejo pošte pa tudi ljudi, ki pisma pišejo, marsiktere goljufije. Ze dostikrat se je primerilo, in na deželi, kjer so ljudje precej deleč od kake pošte, se celo večkrat zgodi, da človeku daš pismo, naj ga nese na pošto in mu daš denar za marko, da jo na pismo pritisne, in pismo v pisemsko skrinjico vrže. Pa že dostikrat je smuknilo pisemce brez marke v skrinjico, denar pa v žep nepoštenega oddajavca. In kaj je nasledek tega? Prejemnik pisma brez marke mora celo navadno poštnino plačati, vrh tega pa še 5 kraje, več za kazen, ker pismo nima marke. Tudi že na pisma pritisnjene marke so nezvesti in nekoliko izurjeni pismonosi odlušili; pismo pride potem brez mark na svoj kraj, prejemnik mora poštnino z kaznijo vred plačati. Pri poštnih pisemskih zavitkih pa vseh teh napak ni; zavitkova marka se ne da z zavitka odpraviti; oddajavec pisma nima na pošti nič več s kupovanjem marke in z natiskovanjem marke na pismo opraviti, pismo se le v nabiravnico vrže, ki je vedno odprta. Ce so robovi pisemskega zavitka po gori omenjeni lastnosti s klejem pomazani, se pismo tako trdno zapre, da ni moč do denarja priti v njem hranjenega; prav za prav pisma tudi ni treba posebej še pečatiti; varno je vsakega odpečatenja; popolnoma nemogoče je, do pisemskega zapopadka priti. Dandanašnji vse neprenehoma hiti po zboljšanji vsake reči. Mar kani pisemski zavitki so tudi taka zboljšava. Obljubim mu, da vsak, kdor več pisem piše in se po mojem nasvetu poslužuje markanih zavitkov , mi bode hvaležen, da sem mu jih priporočal. Nekdo, ki obilo pisem dobiva in obilo pisem piše.