57	Za_ boljšo prakso

PROBLEMI SODOBNEGA STARŠEVSTVA KOT IZZIV ZA NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE
Rezultati raziskave
POVZETEK
Avtorice prikazujejo rezultate raziskave, ki sodi na področje družinske andragogike. Ugotavljajo, da sodobno izobraževanje za družinsko življenje izhaja iz potreb staršev, ki nimajo jasno izoblikovanih družinskih vlog. Družinski člani se medsebojno vzgajajo^ ko konstruirajo svojo biografijo. Starši so zaskrbljeni za svoje otroke, želijo jim čimveč ponuditi, da bi bili v življenju uspešni, hkrati od otrok tudi veliko pričakujejo. Potrebujejo znanja o družinskem življenju in znanja, kako se ob otrocih učiti. Izobraževanje mora biti zaradi hitrih sprememb in individualizirani!) družinskih zgodb inovativno.
Dr. Nives Ličen, Klementina Bajec.
Maja Furlan, Senka Jerončič, Ana Jovanovič, Maja Koritnik. Jana
Nttsdorfer, Filozofska fakulteta Univerze 1? Ljubljani
Ključne besede: izobraževanje za družinsko življenje, socialne vloge, družinska vzgoja
POLOŽAJ DRUŽINE V KULTURI -IZZIV ZA IZOBRAŽEVANJE
Na vprašanji, kaj se dogaja z družino in kakšne so vloge staršev in otrok, odgovarjajo različni strokovnjaki različno. Psihoanalitiki, npr. Mitscherlich (v Jeroitč, 1988, str. 62), ugotavljajo, da današnja oče ¡n sin iščeta svojega nad-očeta, Jerotič ga imenuje pra-oče. Očetje so "bankrotirali" v svoji vlogi - ni jasne predstave, kaj naj bi očetje počeli. Moški kot nosilci stare hierarhične vloge so bili napadeni (Slepoj, 2004), zato naj bi svojo vlogo redefinirali: kot partnerji, ljubimci, očetje, družinski člani. Tudi vloga matere in ženske ni izdelana, zalo v današnji družini oče in mali iščeta svojo vlogo. Starši so negotovi vase, ker nimajo vloge, ki bi jo prevzeli; je le neka nepredvidljiva vloga, ki jo morata
oba graditi. Oče in mati konstruirata vsak svojo vlogo in zgodi se jima, da vlogi nista kompatibilni in sta si celo v nasprotju, prevzemata dele druge vloge, tako se razvije oče, ki materini. Oče in mati ne najdeta skupnega jezika, ne zmoreta ustvariti skupnosti. Posledica iskanja samega sebe, oblike svoje vloge, smisla svoje vloge v družinski skupnosti je njihovo iščoče vedenje pri vzgoji otrok: včasih so prestrašeni, včasih so neiskreni, pogosto ambivalentni, iz zornega kota otroka so starši nepredvidljivi.
Otroci nimajo stabilne točke, ki bi jim bila za orientacijo, ko morajo reševati svoje probleme. Odrasli so negotovi v nenehnem prilagajanju dnevnim spremembam, ki kažejo na
Vlogi očeta in matere v družini sta vse bolj nejasni
eh
58
Za_ boljšo prakso
Otroci kot edina stabilna točka staršev,

Od znacajnega človeka do pro-tejske identitete,
to, da ni trajnosti, živijo le v sedanjosti, svojo biografijo kreirajo sami. Ni trajnih povezav, ne z ljudmi ne z idejami. Življenje, ki je samo v sedanjosti, generira občutek lebdenja. Ker ne zmorejo razčleniti svojih vlog, prihaja do vzgojnega obrata, ko starši prelagajo svoje probleme na otroška ramena in otroci postanejo stabilna točka življenja staršev,
OKOLJE SODOBNE DRUŽINSKE VZGOJE
Družinska vzgoja je determinirana s časom in prostorom, ne moremo je opazovati v praznini, temveč v odnosu do okolja. Družina in kultura sta tesno medsebojno
povezani. Na eni strani je družina temeljna skupina, kjer se prenašajo vrednote, norme, prepričanja s pomočjo družinske vzgoje, na drugi strani je kultura tista, ki vpliva na družino z "organiziranjem" pomenov, ki se pretakajo v družini. Postmoderna je doba negotovosti. V nasprotju z moderno razmišljajo pOs t moderni misleci o več resnicah in o vzgoji kot konstrukciji realnosti. Sodobna znanost ne išče samo ene resnice, marveč išče prevladujoče konfiguracije. Obstaja individualna realnost, ki jo konstruiramo s svojo udeležbo v dogajanju in z doživljanjem sveta. Resnica ni nekaj, kar
nam je dano, ampak nekaj, kar kreiramo, zato so pomembna doživetja in mreže odnosov, v katerih živimo. Takšno okolje daje družinski vzgoji naloge oblikovanja vseh članov, otrok, odraslih in tudi starejših,
PROTEJSKA OSEBNOST KOT CILJ DRUŽINSKE VZGOJE
Na poti od moderne k postmoderni se je spremenil koncept sebe, od znacajnega človeka prek močne osebnosti se je razvil človek s skrpano identiteto. V 19. .stoletju je bil človek trdnega značaja tedaj, ko je obvladoval sebe, ko je bil svoj gospodar. Meščanstvo je poudarilo trdo delo, determiniranost, odločnost, zrelost. V 20. stoletju besedo značaj zamenja osebnost. Ne gre le za novo besedo, marveč tudi za nov koncept sehe. Za opisovanje osebnosti uporabljajo pridevnike: kreativna, energična, prepričljiva, topla, močna ... Ce je nekdo osebnost, izstopa, je opažen, izraža svojo individualnost, zaupa sam sebi ... Tretja stopnja je prolejska identiteta. Lok se pne od znacajnega človeka prek močne osebnosti k skrpani (Ulc, 2000) ali protejski identiteti (Lifton, 1993), ki je dobila svoje trne po grškem mitološkem starcu, živečem v morju in spreminjajočem se v vse mogoče oblike.
Postmoderno eksistenco obarva nuja po transformaciji, Človek je podoben igralcu, ki zamenjuje vloge. Njegove zaposlitve so začasne. V fleksibilnem kapitalizmu, zapiše Senett (2001), je tudi Človek fleksibilen, kon-
Vzgoja otrok dobiva v sodobnem i'luidnem svetu zahodne civilizacije nove izzive, ki izhajajo iz kulturnega in naravnega okolja - ne moremo se izognili problemom onesnaženosti, bolezni, neplodnosti, ko se življenje posameznega para že leta pred spočetjem ovije okrog želje po otroku - ter iz položaja človeka v dobi, ko se kot neke vrste imperativ pojavlja geslo, da mora posameznik uspeti in biti zadovoljen. Merila za uspeh večinoma nevidno postavlja potrošniška družba, ki sc naslanja na zakonitosti kapitala, Dodatno postane življenje zapleteno, ker pokazatelj uspeha ni več le akumulacija premoženja, temveč akumulacija doživetij. Živimo v družbi tukajšnjosti in lakojšnjosti. Živimo hitro, merska enota ni več sekunda, marveč nanosekunda. Poleg tega, kot ugotavlja Rifkin (2000), je postmoderna kultura spremenila čas, umetnost, kulturo in doživetje v blago.
59	Za_ boljšo prakso

V preteklosti so ljudje živeli v manjših skupnostih, z manj spremembami. Del identitete, ki se je oblikoval v otroštvu, je ostajal stabilen. Dandanes je človek prisiljen v mimezo, prilagajanje multiplim možnostim, Občutek sebe ni statičen, lastno življenje vidi posameznik kot projekt, glagol biti (sem) zamenja z glagolom postajati (postajam). Človek o sebi ne razmišlja kot o nekom, ki seje zgradil prek vzgoje v otroštvu in mladosti, o sebi razmišlja kot o nekom, ki je vedno v konstrukciji, ki se tudi v odraslosti spreminja. Sam sebe nenehno odkriva in kreira. Človek živi v kiber prostoru, kjer izbira, kar je. igra neko vlogo v novih simulaeij-skih svetovih. Sodobnik "zamenja masko" iz situacije v situacijo, bodisi realno ali virtualno.
vencij in tradicij skorajda ni, ker se njihovo okolje tako hitro spreminja. Takšna pričakovanja postavljajo družinski vzgoji kot cilj razvoja otrok in odraslih sodobno protejsko osebnost, to je človeka, ki se je nenehno pripravljen prilagajati in v konkretnih situacijah uporabljati tisti del sebe, ki je situaciji primeren. Ob bok zahtevi po nenehnem spreminjanju se postavijo ugotovitve psihoanalitikov, ki se ukvarjajo z družinsko vzgojo. Françoise Dol to, Sil via Vegetti Finzi, Mara Selvini Palazzoli in drugi opisujejo več desetletij trajajoče družinske zgodbe, ki se kol sence prenašajo med generacijami. Družinska vzgoja naleti na paradoksno zahtevo po oblikovanju fleksibilnega človeka v okolju družinskih iger, trajajočih več generacij.
ZNAČILNOSTI SODOBNIH DRUŽIN
Generacije, ki so živele v bolj ali manj hierarhičnih in avtokralskih družinah, so želele spremembe: otroci naj imajo pravico, da sodelujejo pri odločitvah, odrasli postavljajo manj pravil in omejitev. Na prvi pogled je življenje bolj kakovostno. Beck (2000) opo-
zori, da se eksplicitna enakopravnost moških in Žensk kaže pred zakonom in v pravici do izobraževanja, v intimnih razmerjih pa je prikrita vsa neenakopravnost med spoloma. Znotraj družinskih sten se razvije sindrom žensk, ki preveč delajo (McKenna, 2002), pokaže se tudi, da imajo načela politične demokracije v vsakdanjem družinskem življenju omejeno vrednost. Odrasli so odgovorni za družinske odnose in svoje odgovornosti ne morejo "delegirati" otrokom. Tudi enakopravnost v družinskih odnosih ne more biti interpretirana kot politična enakopravnost, temveč kot medsebojno spoštovanje.
Prehod od hierarhično urejenih družin v demokratične družine je pustil za seboj veliko odprtih vprašanj. Dogajal se je v dobi optimizma. Ob ločevanju od starega ni bilo čisto jasno, kaj naj bi bilo novo. Moderna družina se ni dovolj razvila, da bi reševala svoje probleme in hkrati Še blažila probleme, ki so prihajali iz okolja.
Je sindrom žensk, ki preveč delajo, plačilo za formalno enakopravnost med spoloma1
Generacija t. i. demokratičnih družin je ostala brez modelov za vlogo staršev/otrok in brez jasnega načina, kako konflikte reševati. Preglasovanje v družini ni uporabno. Glasovanje in preglasovanje lahko uporabimo, če iščemo rešitve v političnem modelu demokracije, kjer gre za premoč. Eden zmaga, drugi je poražen. Ko takšen način uporabiš v družini, ni poraženec le tisti, ki izgubi, dejanski poraženec je skupnost, enotnost družine. Nekateri družinski terapevti celo povezujejo naraščanje Števila ločitev in s tem enostarševskih družin z dosledno uporabo politične demokracije v družinskem okolju {Juul, 2001, str. 26),
60
Za_ boljšo prakso
Enakost, enakopravnost med spoloma se povezuje z dvema predpostavkama: spoštovanjem in sprejemanjem drug drugega. V vsakdanjem življenju se ob njiju pojavi veliko vprašanj. Npr. mož drugače vzgaja otroke -ali mora žena to spoštovati? Spoštovanje in sprejemanje postaneta v 24 urah dneva in noči abstraktna koncepta, pojma, kt zanju nimamo izoblikovanih navad. Zaradi vsega naštetega je bilo poskušanje oblikovati demokratično družino korak naprej, ki pa odpira veliko vprašanj, Modeli skupnega življenja še!e nastajajo, ljudje iščejo načine medsebojnih odnosov, kjer bo prevladovalo dostojanstvo vseh Članov. Potrebujemo raziskovalno izobraževanje ali, kot zapiše Demetrio (2003), inovativno učenje, kjer odrasli raziskujejo, variirajo, in imag i nalivno učenje, kjer odrasli postavljajo hipoteze, uporabljajo domišljijo,
KAKŠNE IZOBRAŽEVALNE POTREBE IMAJO STARŠI?
Vsa opisana problematika nas je navedla k temu, daje za izvajanje starševske vloge po-
trebno izobraževanje. Na teh podlagah smo začeli pripravljali izobraževalni program za starše predšolskih otrok, predhodno pa smo želeli raziskali, kakšne so konkretne izobraževalne potrebe staršev. Zanimalo nas je, katere so temeljne značilnosti zahodne kulture, ki se kažejo kot pomembne za družinsko vzgojo, in kako starši doživljajo svojo družinsko vzgojo. S tem namenom smo opravili anketno raziskavo med starši. Njihove odgovore smo dopolnili še z opazovanji vzgojiteljic in otroških zdravnic, s katerimi smo izvedli intervjuje.
UPORABLJENA METODOLOGIJA
Prvi način raziskovanja potreb staršev po izobraževanju je bilo anketno spraševanje. Želeli smo izvedeti, s kakšnimi težavami se starši srečujejo, kaj jim pomeni imeti otroka, ali jim starševstvo povzroča skrbi aii predvsem radosti, kaj bi radi izvedeli o vzgoji otrok, ali bi se udeležili izobraževanja za starše in kako naj bi bilo to organizirano. Poleg staršev smo intervjuvali vzgojiteljice in ravnateljice ter otroške zdravnice; opravili smo sedem inter-
61	Za_ boljšo prakso

vjujev. Vprašali smo jili o njihovem videnju olrok, o značilnih potezah sodobne vzgoje, kot jih one zaznajo pri svojem delu s starši in otroki. Sogovornice so bile zaposlene na področju dela z otroki več kot 15 let. Anketne vprašalnike (100) smo razdelili med starše predšolskih olrok. Vrnjenih je bilo S3 vprašalnikov, enega smo zaradi pomanjkljivih informacij izločili, tako je ostalo v analizi 82 anketnih vprašalnikov, ki jih je izpolnjevalo 80 žensk in 12 moških. To kaže na to, daje mati v družini tista, ki ji "pripadajo zadeve z otroki", lista, ki "o tem največ ve". Zalo je samoumevno, da mati odgovaija na vprašanja, ki se navezujejo na starševstvo. Kar potrjuje tudi odgovor na vprašanje, kdo v družini otroka najbolj spodbuja pri risanju, igranju, petju ... Največkrat se pojavi odgovor mama (86,6 %), sledi oče (47,6 nato bratje in sestre (23,2 %) in nato stari starši (20,7 %). Mali je še vedno tista, ki se največ ukvarja z otroki.
Polovica (50 %) anketirancev je imela srednješolsko izobrazbo, 29 odstolkov višjo in visoko, 14,6 odstolkov je navedlo dokončano poklicno Šolo, 2 osebi (2,4 %) sta za svojo izobrazbo navedli končano osnovno šolo, ena oseba (1,2 %) je opravila podiplomski študij. Največ vprašanih (45,1 %) je imelo 2 otroka, 35,3 odstolka enega otroka, 15,8 odstotka je imelo 3 otroke in 3,6 odstotka 4 otroke.
REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Ali so starši zaskrbljeni?
Na vprašanje, ali so kdaj v skrbeh za svoje otroke, je 82,9 odstotka vprašanih obkrožilo odgovor da. 17,1 odstotka staršev je odgovorilo, da niso v skrbeh za otroke, Kaj je tisto, kar jih najbolj skrbi? Na prvem mestu se pojavlja zdravje (39 %), kar lahko razložimo s tem, da je anketa zajela starše mlajših otrok.
Sledi skrb, da otrok ne bo znal vzpostavljati socialnih stikov (22 %). Poleg tega sta dva (2,4 %) odgovorila, da jih skrbi komunikacija, 7 (8,5 %) jih je zapisalo, da jih skrbi vedenje njihovih otrok. Iz odgovorov ni razvidno, ali gre tukaj za strah, kako bo otrok vzpostavljal komunikacijo z vrstniki in okolico, ali pa se to nanaša na interakcijo znotraj družine.
Malo staršev (2,4 %) skrbita otrokova trma in ljubosumje, kar lahko razumemo ob dejstvu, da ima 35 odstotkov anketiranih le po enega otroka. Naslednje leme, ki so se pojavljale pri enem (1,2 %) odgovoru, so: prihodnost, potrtost, pomanjkanje časa, promet, pasivnost, spanje. V intervjujih so vzgojiteljice in zdravnici poudarile vpliv okolja in vrednot v okolju. Po njihovem mnenju je vzgoja drugačna, ker je okolje drugačno. Starši se srečujejo s problemi brezposelnosti, dve sogovornici sla dejali, da so starši "prestrašeni, zato želijo svojim otrokom nuditi čimveč". Pri tem včasih ne znajo presoditi, kaj je za otroka že dovolj.
Mnogo staršev ima veliko znanja, vendar ga ne uspejo prenesti na otroke na mehak način prek skupnega preživljanja časa, ker nimajo časa, ker "so preobremenjeni s svojim delom". Imeti danes otroka je projekt, ki pomeni finančno breme, olrok je "ovira" za zadovoljevanje potreb po napredovanju, lastnih teženj v poklicu. Poklicno delo terja od staršev, da so "na voijo" podjetjem ne le osem ur, temveč tudi v prostem času, ko morajo poskrbeti, da bodo "v dobri formi" za službo. Lahko, da se morajo dodatno izobraževati ali skrbeti za svoj izgled (npr. frizer, obleka ..,). Za vse to
Tudi v sodobni družbi se z otroki največ ukvarja mati
Starši so najbolj zaskrbljeni glede zdravja svojih otrok.
Marsikomu otrok predstavlja oviro za napredovanje v
vm
iKi
62
Za_ boljšo prakso
rabiš čas! ugotavljajo vzgojiteljice. Starši morajo biti mobilni, prilagodljivi, kar je z majhnim otrokom težko.
Sogovornice so povedale, da opazijo vedno večje socialno razsloje vanje in tekmovalnost med starši, ki se kaže tudi na način, kako je otrok oblečen, kakšne telovadne copate ima, kam potujejo ipd. Potovanja postajajo v zadnjih letih tista, s katerimi otroci pokažejo na razlike. Nobena redkost niso otroci, ki preživijo počitnice na Kanarskih otokih. Otroci naj Čimveč doživijo. Te ugotovitve potrdijo razmišljanja, daje v postmoderni doživetje postalo blago, daje količina atraktivnih doživetij pokazatelj, v kateri družbeni sloj sodi družina.
KAKO STARŠI NAJVEČ IZVEDO O VZGOJI OTROK?
Najprej nas je zanimalo, ali se jim kdaj zgodi, da česa ne vedo pri vzgoji svojih otrok. 80,4 odstotka jih je odgovorilo, da včasih česa ne vedo, 17,1 odstotka jih je odgovorilo, da pogosto Česa ne vedo, 2,4 odstotka pa niso nikoli v situaciji, ko bi začutili, da česa ne vedo.
Zadnji štirje odgovori kažejo na to, da imajo starši malo zaupanja v lastno presojo in uče-
Starši odgovore o vzgoji iščejo:	
* v časopisih, revijah in knjigah	(54,9 %)
• v pogovorili s sodelavci iu prijatelji	(50 %)
■ v vrtcu, ki ga otrok obiskuje	(43,9 %)
• v pogovoru z otrokovimi starimi starši	(20,7 %)
* prek radia in televizije	(18,3 %)
* z opazovanjem otroka	(1,2 %)
- z lastno presojo	(1,2 %)
■ z nasveti strokovnih delavcev	(1,2%)
• z izkušnjami	(1,2 %).
Sodobni starši želijo otroku ugoditi v vseh njegovih željah.
nje z izkušnjami, kar si lahko razlagamo z majhnim številom otrok v družini, hkrati pa kaže na dvom v lastne sposobnosti za vzgajanje. Programerji izobraževanja za starše bodo morali poleg preverjenih vsebin in metod starše učiti se učiti ob njihovih otrocih.
Na vprašanje, s kom se lahko posvetujejo oz. koga lahko prosijo za pomoč pri vzgoji, je na prvem mestu partner (SI,7 %), sledijo prijatelji {47,5 %) in starši (43,9 %). Starši se posvetujejo z vzgojiteljico in svetovalnimi delavci v vrtcu (40,2 %), z zdravnikom (25,6 %), s svojo sestro (15,8 %), z duhovnikom (7,3 %}, s sosedo (1,2 %) in z nikomer (1,2%).
KDAJ SO STARŠI NAJBOLJ ZADOVOLJNI S SVOJIM OTROKOM?
Starši so z otrokom najbolj zadovoljni, ko je sam zadovoljen (65,8 %). Starši so največkrat zadovoljni z otrokom, če je on ali ona zadovoljna, vendar je to precej abstrakten pojem, saj lahko to vključuje otrokovo zadovoljstvo ob nakupu nove igrače ali pa njegovo zadovoljstvo, ko se je Česa novega naučil ali spoznal novega prijatelja. Starši so pripravljeni mnogo narediti za to, da bi bili otroci zadovoljni, želijo mu ugoditi v njegovih željah.
To se lahko sprevrže v pretiravanje, ko sledijo imperativu, da otrok mora biti zadovoljen, da ne sme občutiti jeze ali žalosti, izognejo se prepovedim, izognejo se pravilom, sami se podredijo otrokovim željam, ki niso vedno spodbudne za otrokov razvoj. V intervjujih smo slišali različne zgodbe. Tako denimo otroku dopustijo, da je preveč čokolade, kar je za zdravje neprimerno, otroku dopustijo, da se igra s testeninami, misleč, da ne smejo zavreti njegove ustvarjalnosti. Testenine so po celcm stanovanju, otrok se igra v kopalnici, spalnici, kuhinji. Ostali družinski člani men-drajo testenine. Otrok je zadovoljen. Drugi
63	Za_ boljšo prakso

primer, ki so ga povedale vzgojiteljice: otrok se hoče igrati na gugalniei. Četudi dežuje, se otrok guga, oče pa ga čaka, da se bo naveličal.
Na drugem mestu (25 % odgovorov) je otrokovo zdravje, kar ne preseneča, ker obdobje, ko je otrok v vrtcu, pogostokrat spremljajo raznovrstna otroška obolenja. Ob tem se porodi vprašanje, ali je zdravje otrok pomembno samo po sebi ali je obolevnost povezana tudi z mnogimi trustracijami glede vsakodnevnega življenja, ker si morajo Starši organizirati bolniški dopust, delo jim zastane in ga morajo opraviti po vrnitvi v službo. Otroški zdravnici, s katerima smo se pogovarjali, sla bili mnenja, da ostanejo starši premalo časa z otroki doma, ko ti zbolijo. Bolezni ne dovolijo, da bi se po naravnih zakonitostih razvila in ugasnila, tako da bi otrok razvil svoj obrambni sistem. Preveč zdravil je predpisanih zgolj zato, ker se morajo starši vrniti v službo, ker mora otrok hitro ozdraveli.
Mamice in očki kažejo zadovoljstvo tudi, ko njihov malček napreduje (15,8 %) in se igra (13,4 %). 8,5 odstotka staršev je zapisalo, da so s svojim otrokom vedno zadovoljni. Starši so zadovoljni, ko je otrok aktiven (7,3 %), ko je radoveden (3,6 %), ko je ubogljiv (3,6 %), ko poje hrano (2,4 %), ko spi (2,4 %), ko je samostojen (1,2 %), ko komunicira (1,2 %). Odgovore je težko interpretirati, ker bi morali poznati kontekst družinskega okolja. Če so starši najbolj zadovoljni z oirokom, ko poje hrano, nam to še ne pove dovolj. Ta otrok je lahko igriv, zdrav, radoveden, mogoče je edina težava neješčnost. Starši so v anketi zapisali, da so zadovoljni z otroki, Če so oni sami zadovoljni. Vzgojiteljice so opozorile še na drugi vidik. Starši so tudi ambiciozni. Vzgojiteljica je omenila, da so včasih starši, ko so prišli po otroka v vrtec, spraševali, ali je otrok počival, spal, jedel, dandanes je vedno več vprašanj: "Ali je
dokončal izdelek? Kaj so se danes učili?" Sprašujejo po čim več dodatnih programih, npr. tujih jezikov. Niso zadovoljni, čc jim povedo, da je za otrokove potrebe dovolj, kar naredijo v vrtcu. Razne organizacije ponujajo staršem vsemogoče programe. Sogovornica je dejala: "S programi izvajajo nasilje nad otroki. Njihov interes je predvsem zaslužek in ne otrokov razvoj."
O ČEM BI STARŠI RADI VEČ VEDELI?
Ker je največ skrbi namenjenih zdravju, nas je zanimalo, kaj je tisto, o čemer bi radi več izvedeli o zdravju otrok. Najbolj bi jih zani-
^llh 1010030111 ««liMUUliAJJiL^,
mi T '■'.'''*>' 11 !::■ ooi looioMioiooioooi. 0»4j(i0mlut00awlt 1010001:11111.00101010 iiicomuioeoioMio' on jotocoot hdkhioiou. u«»ioooi!.i.\ioooiooo;u.oo. 11m u .1010100011100.1 ol.ull. tloouoot0o010] 001wj11 ¿«111
oisoodioau uuaoiKHiinoiiii id 1010qm k1110010 uj10101010 oui1100it10 toooioio toio101o; i toa 1.010000.111 o 101101010151
10.1100 l-LlOiOiOOOl 11001011.1
o i .t ioo i ioci neo i on» i coo h .
0	i □ j Moatooom s i mi io ti ioo j
01	»101 oao uu1 ¿0910 10ju10 101 ooooi1oaoin m toio1010 o11100101ooooi110ioiioioioioic 10101IMMOMl JOtOOMMOli»!.-0110110 illlolouboll 100101111-00100011110000011100101000M ! 001101l.lGOllOOlOtOllOOlllOtO
o nioo i looioooia iogioooi i i' tH01000010001IJl.il»! [muo, 0110101000111iiiooioj 010101. «koi 110511101oooiulololo101.
ou tooioioooo j lioioiioioioial 101ou0oui0«>l ICliHOlOOCltOOlj
-------------------.HOOIOIH10
__________________. . .0«x>111
(»ut» i.ICOtlOOlOlOJ 100.« ho 101,0
. h i . _ ... - mul < 1 . < ..... . < , —. - . .
.-i, i-i- bil. Ob ¿14 bi* bi« bi ali bij bla bb bt« lilj I j bi« bla bil bi» t-'-, bb 1 i Ml bla bi« bij bi« >'I, b bla Mi Ua bi« bi» M» U -j M j bik bla bla Hdk bla bla nI. 1,1.. bla bla H .U Ml Ha tu hla bla feu bla t iU bu bU bi« bi« bla bU tU bi iSUMiM4bh bi« bi« M . bla b
b» bte bi« bi« bi« «i MU bt« bi« b • >1« bla bla bla ali Ml fcl« bi« bt i bt« kl> >1« bi« v» bU bt« bla bt M4 bla bi« bla bi« bla »l» bi« bt Uj bi« bi« bU bi« bi» bi« bi« bV ablabtabl« bla bi« hI« bil bl> b * bla bla bi« bt I« bU bi« bla b iabfcattab
, bia M« bla bil bil bi* bla bi« bi« bi >U Ml bi« bla bi« bla bfi bt« bla bt' blibia bil bla bi« bi«' tla 1 *b tU bla bi» I
64
Za boljšo prakso
malo več izvedeti b prehladu (37,8 %), več bi radi vedeli o nespečnosti in drugih problemih s spanjem (20,7 %) ter o neješčnosti (20,7 %). Radi bi več vedeli o bolečinah ušes (10,9 %), močenju postelje (6 %), jokavosti (4,8 %), o vročini pri otrocih (4,8 %), o alergijah (2,4 %), trmi {2,4 %), astmi (1,2 %), zaprtju (1,2 %}, nemirnosti (1,2 %), zobeh (1,2 %). Zanimivi so bili sicer redki odgovori, ki so uvrstili trmo in nemirnost med bolezenske probleme. Nekateri starši interpretirajo trmoglavost, ki je del razvoja otroka v predšolskem obdobju, kot bolezen. Tudi nemirnost sama po sebi še ni bolezen. Do trme in nemirnosti se bodo v teh okoliščinah vedli kot do bolezni, Nc bodo postavili omejitev, kar bi bilo vzgojno primerno. Pelina staršev čuti kot izziv prehranske navade otrok. Otroci ne jedo! Ob tem se vzbudi vprašanje, ali otroci prek prehranjevanja nadzorujejo svoje starše. Prekop (1998) s pomočjo kliničnih primerov pokaže na težave, ki jih prinaša razvajenost pri prehranjevanju. Ena od sogovornic je dejala: "Starši ne obvladajo svojih otrok. Če nek deček v vrtcu poje hrano, ki jo dobi, taisti deček doma pije samo jabolčni sok."
Starše smo tudi eksplicitno vprašali, katera so tista področja, o katerih bi radi izvedeli več v
Starši bi se najraje izobraževali:	
* s pogovorom v skupini	(60,9)
■ s strokovnimi predavanji	(53,6%)
* z individualnimi pogovori s svetovalcem	(32,9%)
* s knjigami	(17,1%)
■ s časopisi in revijami	(i 2,2%)
* z radijskimi in televizijskimi oddajami	(11%)
• s telefonskimi pogovori, svetovanji	(6,1 %)
' 7. e-izobraževanje m	(6,1%).
Starši ne vedo, kako naj se pogovarjajo z otrokom.
okviru izobraževanja. Odgovori so zanimivi. Ne pojavlja se področje zdravja, čeprav so v predhodnih vprašanjih zapisali, daje to tisto področje, ki vzbuja največ skrbi. Starši bi radi vedeli, kako naj se pogovarjajo z otrokom (52,4 %), zanima jih, kako spodbujati otroka pri učenju (46,3 %), radi bi več vedeli o razvoju otroka (34,1 %). 10,9 odstotka jih želi več izvedeti o igračah in igri.
Glede na to, da gre za otroke v predšolskem obdobju, je presenetljivo, da želi več staršev več vedeti o učenju kot pa o igri in igranju. Verjetno se starši ne zavedajo, kako pomembna je igra kot otrokova "učna" dejavnost, in tudi niso pozorni na lo, da se veliko otrok kljub polni sobi igrač dolgočasi, Iz odgovorov lahko sklepamo, da bi se radi naučili pogovarjati se z otrokom, da bi otroka lažje vodili. Zanimivo je tudi, da bi se želela polovica staršev izpopolniti v spretnosti spodbujanja otroka pri učenju, kar ponovno pokaže na visoke aspiracije staršev. Starše Še zanima: kako otroku postavili meje (2,4 %), kako razvijali pri otroku samozavest (2,4 %), bonton pri otrocih (1,2 %% ločitev (1,2 %), zdravo življenje (1,2 %), vrednote (1,2 %), preventiva (1,2 %).
Na vprašanje, ali bi se udeležili šole za starše, so starši odgovorili z da v 81,7 odstotkih in z ne v 18,3 odstotka primerov. Starši bi se večinoma udeležili šole za starše, če bi imeli možnost,
ZAKLJUČEK
Družinsko življenje se podreja mobilnosti in individualizaciji Življenjskih zgodb. Posameznik se želi razvijati, kreirati svojo zgodbo in to želi tudi za svoje otroke.
Manj je stikov s sorodniki in več s prijatelji. Mlajše družine so jedrne, kar pomeni več avtonomije, mobilnosti, toda tudi manj opore in zanesljivosti.
Starši so negotovi v svoji starševski socialni
47	Za boljšo prakso
vlogi, ne zaupajo svoji presoji, zato iščejo informacije v različnih oblikah. 82 odstotkov staršev bi se udeležilo tudi šole za starše.
Sodobni pogledi na družinsko življenje in družinsko vzgojo rišejo nekoliko drugačno obliko, kot smo je bili vajeni v preteklosti. Diskontinuiteta družinskih socialnih vlog pomeni del nove interpretativne paradigme vzgoje in izobraževanja za družinsko življenje. izobraževanje ni več kumulativno, temveč je reformulativno. Vsaka vzgojna situacija terja od posameznika re strukturi tanje znanja, vedenja, življenjskega sioga, identitete; potrebujemo drugačno zasnovo izobraževanja za družinsko življenje.
dadori,
Smart, B. (1992), M oder n Conditions, Postmodern Con-truversis. New York; Routledge.
Ule Nastran, M. (20(10). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Ule Nastran, M. (2000). Sodobne identitete v vrtincu diskurzov, Ljubljana: Znanstveno in publicistično Središče.
LITERATURA
Baumann, (2002). Tekoča moderna, Ljubljana: *cf, Beck. U. (2001). Družba tveganja. Ljubljana: Krtina. Bencivcnga, E. (2001). Giocarc per fomi, Critica delta soeieta del divertimento. Milano: Mondadori. Demetrio, D. (2003). Mántraje di educazione degli adul-ti. liorna. Barí: Laterza.
Capra, F. (2002). La scienza delta vita. Le connessioni nascoste fra la natura e gli esseri vivenli. Milano: Riz-zoli,
Jerotič, V. (1988), Čovek i njegov identitet; psihološki problemi savremenog čovek a, Beograd, Zagreb: Medicinska knjiga.
Juul, J. (2001). li bambino e competente. Va I or i e conoscenee in lamiglia. Milano: Feltrinelli. Laseh, C. (1986). Narcis lička kultura. Zagreb: Naprijed. MeKenna, E. P. (2002). D mine che lavorano tro p po. Vita prívala, lavoroc identtta. Milano: Mondadori.
Pasini, W. (2002). 1 nuovi comportamenti amortjši. Cop-piae irasgressione. Milimo: Mondadori. Prekop, J. (1998). II piccolo tirano. Milano: Sonzogno. Rifkin, J. (2001). L*era deH'aceesso. Milano: Mondadori.
Lifton, R. J. (1993), The Protean Self: Human Resilience in an Age of Fragmentation. New York Basic Books,
Senett. R. (2001). L'uomo flessibile. Le conseguenze del nutwo capitalismo sulla vita personate. Milano; Fel-trinelli,
Stepoj, V. (2004). Lc fcrite degli uomini. Milano: Mon-