IGRA USTVARJALNOSTI TEORIJA IN PRAKSA UREJANJA PROSTORA ŠT. 12 / 2024 | NO 12 / 2024 CREATIVITY GAME THEORY AND PRACTICE OF SPATIAL PLANNING KAZALO CONTENTS I. UVODNIK EDITORIAL Špela Verovšek 7 II. CLANKI ARTICLES Tija Stritih, Tea Krc, Žana Lampic: GIMNAZIJA KRANJ V ZLATEM REZU GIMNAZIJA KRANJ IN GOLDEN RATIO 14 Ana Skobe: METAMORFOZA ALI MATERIALNOST ARHITEKTURNE FOTOGRAFIJE METAMORPHOSIS OR MATERIALITY OF ARCHITECTURAL PHOTOGRAPHY 20 Vojko Kilar, Martina Zbašnik-Senegacnik, Mitja Zorc: OCENA POTRESNE OGROŽENOSTI OSNOVNIH ŠOL V SLOVENIJI ASSESSMENT OF EARTHQUAKE RISK OF PRIMARY SCHOOLS IN SLOVENIA 26 Mara Vogrinec, Simon Koblar, Alenka Fikfak, Janez P. Grom: OD ANALIZE DO KLASIFIKACIJE: AVTOMATIZACIJA KLASIFIKACIJE STANOVANJSKIH STAVB Z ORODJI GIS FROM ANALYSIS TO CLASSIFICATION: AUTOMATION OF RESIDENTIAL BUILDING CLASSIFICATION USING GIS TOOLS 36 Tomaž Bercic: PROCES POSTOPNIH SPREMEMB: OBLIKOVNA SLOVNICA V PARAMETRICNIH ORODJIH THE GRADUAL PROCESS OF CHANGE: INTEGRATING SHAPE GRAMMARS IN PARAMETRIC TOOLS 46 Janez P. Grom, Alenka Fikfak, Matija Zorn, Kristijan Lavtižar: VLOGA OBRAMBNE INFRASTRUKTURE RUPNIKOVE CRTE PRI ZMANJŠEVANJU POPLAVNE NEVARNOSTI RUPNIK LINE DEFENCE SYSTEM AND FLOOD SAFETY 56 Jernej Cervek, Matej Nikšic: ORGANIZACIJA GRADBENIH PARCEL STAVB MEŠANIH DEJAVNOSTI V LUCI PRILAGANJA NASELIJ NA VPLIVE PODNEBNIH SPREMEMB ORGANIZATION OF BUILDING PLOTS OF MIXED. USE BUILDINGS IN LIGHT OF ADAPTING SETTLEMENTS TO THE IMPACTS OF CLIMATE CHANGE 60 III. DELAVNICE WORKSHOPS 69 IV. SEZNAM AVTORJEV LIST OF CONTRIBUTORS 91 I. UVODNIK EDITORIAL Uvodnik -Igra ustvarjalnosti 2024 UVODNIK CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Nedavno slišim ocarljivo razmišljanje, ki parafrazira Kierkega­ardovo misel11 in pravi, da mesta niso problemi, ki jih je treba rešiti, pac pa resnicnost, ki jo je treba izkusiti in doživeti. S tem se clovek, vsaj deloma, pac mora strinjati – urbana okolja so resnicno vec kot zgolj skupek rešitev na prostorske izzive. So prostor izkušenj, spominov, identitete in ustvarjalnosti. A hkra-ti ne moremo prezreti dejstva, da so mesta danes tudi prostor pritiskov, kon.iktov in kompleksnih izzivov – od podnebnih sprememb do vprašanj varnosti in trajnosti. V tem duhu se lotevamo tudi letošnje številke revije Igra ustvarjalnosti. Ta prinaša preplet prispevkov o percepciji in 1 Sřren Kierkegaard: »Life is not a problem to be solved, but a reality to be experienced.« realnosti prostora, od arhitekturne fotogra.je ter geome­trijske harmonije zlatega reza, ki oblikujeta naš pogled na materialnost, do vprašanj, kako arhitekturno ali urbanisticno nacrtovanje in oblikovanje odgovarjata na potresno ogro­ženost, podnebne spremembe ali zgošcanje prebivalstva. Raziskujemo, kako lahko dedišcinska infrastruktura dobi novo funkcijo v sodobnem okolju, kako se arhitektura v tehnološki dobi preoblikuje z digitalnimi orodji, ter osvetljujemo pomen inovativnih metod v poucevanju, ki vplivajo na razvoj arhitek­turnih in urbanisticnih praks. S prav posebnim veseljem napovedujemo tudi prispevek generacije gimnazijk, Tije Stritih in Tee Krc, pod mentorstvom uciteljice Žane Lampic, ki v clanku Gimnazija Kranj v zlatem Editorial – Creativity Game 2024 It was just recently that I came across a captivating re.ection that paraphrases Kierkegaard’s thought , suggesting that cities are not problems to be solved, but realities to be experienced and lived. One must, at least to some extent, agree with this statement – ur­ban environments are indeed much more than just a collection of solutions to spatial challenges.They embody spaces of experience, memory, identity, and creativity. However, it is equally important to acknowledge that contemporary cities also represent spaces of stress, con.ict, and multifaceted challenges – ranging from climate change to issues of safety and sustainability. In this context, we present the current edition of The Creativi­ty Game journal.This issue brings together a diverse range of contributions addressing the perception and reality of space – from architectural photography and the geometric harmony of the golden ratio that shapes our understanding of materiality, to discussions on how architectural or urban planning and design re­spond to challenges such as earthquake risks, climate change and population density.The journal explores how heritage infrastruc­ture can be reimagined for contemporary functions, the impact of digital tools on architecture in the technological era, and the role of innovative teaching methodologies in shaping the future of architectural and urban practices. We are particularly pleased to feature a contribution from high school students Tija Stritih and Tea Krc, who, under the guidance of their mentor Žana Lampic, explore the presence of the golden ratio in the architecture of Kranj High School.Through architectu­ UVODNIK CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS rezu analizirajo prisotnost zlatega reza v arhitekturi Gimnazije Kranj. S pomocjo arhitekturnih nacrtov in geometrijskih analiz ugotavljajo, ali je skladnost stavbe z zlatim rezom kljucni de­javnik njene estetske harmonije. Ana Skobe v prispevku Metamorfoza ali materialnost arhitek­turne fotogra.je raziskuje vlogo fotogra.je kot generativne sile v arhitekturi. Osredotoca se na koncept metamorfoze, ki arhitekturno fotogra.jo postavlja ne le kot dokumentarni medij, temvec kot kljucni element oblikovanja arhitekturne percepcije. Vojko Kilar, Martina Zbašnik-Senegacnik in Mitja Zorc v clanku Ocena potresne ogroženosti osnovnih šol v Sloveniji preucu­jejo potresno odpornost šolskega stavbnega fonda v Sloveniji. Na podlagi analize 766 osnovnih šol ugotavljajo, katere stavbe so bile zgrajene v skladu s sodobnimi potresnimi predpisi in katere bi potrebovale nujno sanacijo za izboljšanje varnosti ucencev in uciteljev. Tomaž Bercic v clanku The Gradual Process of Change: Integra­ting Shape Grammars in Parametric Tools raziskuje integracijo metode oblikovne slovnice (shape grammar) v sodobna pa­rametricna oblikovalska orodja. Skozi primere uporabe v pro-gramski opremi Rhinoceros 3D in Grasshopper avtor prikazuje možnosti uporabe te metodologije za izboljšanje oblikovalskih procesov in evalvacije oblikovalskih rešitev. Janez P. Grom, Alenka Fikfak, Matija Zorn in Kristijan Lavtižar v clanku Vloga obrambne infrastrukture Rupnikove crte pri zmanjševanju poplavne nevarnosti analizirajo dvojno funkcijo protitankovskih zidov v porecju doline Sovre pri Žireh. Avtorji ugotavljajo, da so poleg obrambne vloge ti zidovi imeli tudi pomembno funkcijo protipoplavne zašcite, kar odpira nova vprašanja o vecnamenski uporabi grajene dedišcine. Jernej Cervek in Matej Nikšic v prispevku Organizacija grad-benih parcel stavb mešanih dejavnosti v luci prilagajanja naselij na vplive podnebnih sprememb poudarjata potrebo po prilagajanju urbanih prostorov novim podnebnim razmeram. Predstavljata metodološki okvir za premišljeno nacrtovanje gradbenih parcel, ki vkljucuje mešanje dejavnosti, kakovostno zgošcevanje in zagotavljanje zelenih površin. Da sklenem, avtorji prispevkov v pricujoci številki ponuja­jo vpogled v zelo raznolike vidike sodobne arhitekturne in urbanisticne prakse. Mesta niso le prostori, ki jih odkrivamo in doživljamo – so tudi nenehno spreminjajoce se strukture, ki jih soustvarjamo in preucujemo. Upamo, da bo ta številka odprla nova vprašanja in spodbudila razmislek o prihodnosti prostora, v katerem bivamo. Želimo vam navdihujoce branje. Špela Verovšek ral plans and geometric analysis, their article, Kranj High School in the Golden Ratio, examines whether the building’s alignment with the golden ratio presents a key factor in its aesthetic harmony. Ana Skobe’s article, Metamorphosis or the Materiality of Architec­tural Photography, explores the role of photography as a generati­ve force in architecture. Focusing on the concept of metamorpho­sis, Skobe positions architectural photography not only as a documentary medium but as a critical tool in shaping architectural perception. Additionally, the article Earthquake Risk Assessment of Primary Schools in Slovenia, written by Vojko Kilar, Martina Zbašnik-Sene­gacnik, and Mitja Zorc, analyzes the seismic resistance of school buildings across Slovenia. Based on an analysis of 766 schools, the authors assess which buildings comply with modern seismic regu­lations and which require urgent renovation to ensure the safety of students and their teachers. Tomaž Bercic, in his articleThe Gradual Process of Change: Integrating Shape Grammars in Parametric Tools, investigates the integration of the shape grammar method within modern para­metric design tools.Through examples using Rhinoceros 3D and Grasshopper software, Bercic demonstrates how this methodolo­gy can enhance the design process and facilitate more e.ective evaluation of design solutions. In their article,The Role of the Rupnik Line Defense Infrastructure in Reducing Flood Hazard, Janez P. Grom, Alenka Fikfak, Matija Zorn, and Kristijan Lavtižar examine the dual function of anti-tank walls in the Sovra Valley basin near Žiri.The authors conclude that, in addition to their defensive function, these walls also served as crucial .ood protection infrastructure, raising important questions about the multifunctionality of built heritage. Jernej Cervek and Matej Nikšic, in their article Organization of Buil­ding Plots of Mixed-Use Buildings in Light of Adapting Settlements to Climate Change Impacts, emphasize the necessity of adapting urban spaces to address new climate conditions. They present a methodological framework for the strategic planning of building plots, advocating for mixed-use development, quality densi.cati-on, and the integration of green spaces. In conclusion, the authors and their contributions in this issue provide valuable insights into various aspects of contemporary architectural and urban practice. Cities are not only spaces that we explore and experience; they are dynamic, ever-evolving structures that we co-create and study.We hope that this issue will provoke new questions and inspire thoughtful re.ections on the future of the spaces we inhabit. Wishing you a thought-provoking and inspiring read. Špela Verovšek II. CLANKI ARTICLES UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 14 Tija Stritih, Tea Krc, Žana Lampic: GIMNAZIJA KRANJV ZLATEM REZU GIMNAZIJA KRANJ IN GOLDEN RATIO https://doi.org/10.15292/IU-CG.2024.12.014-018 UDK: 72.012:727:373.5(497.4Kranj) SUBMITTED: August 2024 / PUBLISHED: September 2024 1.04 Strokovni clanek / Professional Article POVZETEK Zlati rez je razmerje, ki se nam zdi popolno in lepega videza. Daljico deli na dva neenaka dela, da je razmerje dolžine vecjega dela daljice proti manjšemu enako razmerju celotne daljice proti daljšemu delu. To razmerje znaša približno 1,618 in ima neskoncno mnogo decimalk. V clanku je predstavljen zlati rez ter njegova prisotnost v naravi, cloveškem telesu in umetnosti. Poleg tega ga najdemo tudi v arhitekturi, saj ga zaradi njegove lepote arhitekti pogosto uporabljajo pri nacrtovanju zgradb. V clanku je opisana tudi zgodovina Gimnazije Kranj. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali je razlog lepega videza Gimnazije Kranj pravzaprav v zlatem rezu. Poseben poudarek smo torej namenili dokazovanju prisotnosti zlatega reza v arhitekturnih elementih Gimnazije Kranj s pomocjo meritev iz arhitekturnega nacrta. Za pomoc pri iskanju zlatega reza smo izdelali sistem tock za iska­nje zlatega reza v racunalniškem programu GeoGebra ter šestilo za iskanje zlatega reza. Namen raziskave je torej ugotoviti, ali je Gimnazija Kranj grajena v zlatem rezu. Na koncu smo njegovo prisotnost na Gimnaziji lahko potrdili, poleg njega pa smo na stavbi opazili tudi zlate spirale in zlate pravokotnike. KLJUCNE BESEDE zlati rez, razmerje, zlata spirala, arhitektura, Gimnazija Kranj Tija Stritih, Tea Krc, Žana Lampic: GIMNAZIJA KRANJ V ZLATEM REZU : 14–18 ABSTRACT The golden ratio is the ratio we consider perfect and good-looking. It divides a line segment into two unequal parts so that the ratio of the length of the larger line segment to the smaller one is equal to the ratio of the whole length to the longer length of line segment. This ratio is approximate 1,618 and has in.nitely many decimal places. The articel presents the golden ratio and its presence in nature, the human body and art. It is also found in architecture, where, because of its beauty, archi­tects often use it in the design of buildings. In this artical is also described history of Gimnazija Kranj. In this research we wanted to .nd out whether the reason for the beautiful appearance of Gimnazija Kranj is actually due to the golden ratio. We therefore paid special attention to proving the presence of the golden ratio in the architectural elements of Gimnazija Kranj, using measurements from the architectural design. To help .nd the golden section, we have created a system of points for .nding the golden ratio in the GeoGebra computer program and made a pair of compasses for the golden section. The aim or objective of this research paper is therefore to .nd out whether Gimnazija Kranj is built in the golden ratio. In the end, we were able to con.rm its presence in Gimnazija, and we also observed golden spirals and golden rectangles on the building. KEY-WORDS golden ratio, proportion, golden spiral, arhitecture, Gimnazija Kranj 1. UVOD 1.1 Zlati rez Zlati rez je razmerje, ki se nam zdi popolno in lepega videza. Da­ljico poljubne dolžine z zlato tocko F razdeli na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine proti vecjemu delu daljice enako razmerju vecjega dela proti manjšemu (Slika 1). V matematiki to razmerje zapišemo kot enakost razmerij: . Ce pa dolžino oznacimo z a, pa z b, dobimo enakost (1.1). Dobljeno število iz zlatega razmerja ima neskoncno mnogo decimalnih mest. To število v matematiki oznacujemo z grško crko . -. in je ne glede na dol­žino daljice vedno približno enako 1, 618033988 ... To iracionalno število lahko v algebrski obliki zapišemo kot Njegova obra­tna vrednost pa se oznaci z f in je približno enaka 0, 618033988 ... Zlati rez je prvi omenjal Evklid, anticni matematik, in s pomocjo Evklidove de.nicije, ki pravi: »Dano daljico razdeli na dva neena­ka dela tako, da bo plošcina pravokotnika, ocrtanega nad celotno daljico, z višino manjšega dela daljice, enaka plošcini kvadrata, ocrtanega na vecjem delu daljice,« lahko zlati rez tudi sami doka­žemo (slika 2): Njegova konstrukcije, ki je prikazana na sliki 2, privede do delitve daljice v razmerju zlatega reza. Torej lahko predpostavimo, da velja enacbo preoblikujemo tako, da jo delimo z a in b. Tako dobimo , kar je enako zlatemu razmerju (1.1). . Ker sta plošcina pravokotnika ABGF1 in plošcina kvadrata AF1DC enaki, lahko zapišemo enacbo b(a+b) = a2. Ker nas zanima razmerje oziroma Sedaj pa s pomocjo dobljenega razmerja izracunajmo še zlato število. Ce za celotno daljico AB vzamemo dolžino 1 in dolžino daljice F2B z b, dobimo, da je dolžina AF2, ki smo jo oznacili z a, enaka a=1-b. To vstavimo v zlato razmerje in dobimo enakost (1.2). Iz te enakosti izracunamo b, in sicer dobimo (1-b)(1-b)=b . b2-3b+1 = 0. S pomocjo formule za Dobimo, da je . Rešitev b1 tukaj ni smiselna, saj vemo, da išcemo manjši del daljice, ki pa ne more biti vecji od celotne daljice, za katero smo vzeli dolžino . Tako dobimo rešitev . Da bi izracunali zlato število, moramo b vstaviti v zgornjo enakost (1.2): . Da bomo znali zlati rez tudi narisati si poglejmo njegovo konstrukcijo z dodatnim zunanjim delom. Pri tej konstrukciji bomo podaljšali daljico AF tako, da bo z novo daljico tvorila zlato razmerje, kot je prikazano na sliki 3. Najprej narišemo daljico AF poljubne dolžine, nato jo razpolovimo in dobimo tocko C. V tocki F narišemo pravokotno daljico z dolžino . Sedaj lahko narišemo del krožnice skozi tocko D s središcem v tocki C. Tako dobimo tocko B na nosilki daljice AF. Sedaj tocka F predstavlja zlato tocko na daljici AB. Dokaz, da je F res zlata tocka: Naj bo sedaj , potem je . S pomocjo Pitagorovega izreka izracunamo še dolžino hipotenuze CD, in dobimo, da je njena dolžina . Ker smo njeno dolžino prenesli na nosilko osnovne daljice, je tudi dolžina daljice CB enaka . Tako dobimo, da je , , kar vstavimo v razmerje: in . Torej res velja, da je razmerje . V arhitekturi pogosto poleg zlatega razmerja opazimo tudi zlati pravokotnik. To je pravokotnik, za katerega velja, da sta dolžini stranic v razmerju zlatega reza. Ima zelo zanimivo lastnost, in sicer: ce v njem ustvarimo najvecji možni kvadrat, preostanek ponovno tvori zlati pravokotnik, in tako dalje. In ce v dobljene kvadrate vrišemo cetrtinske loke krožnice s polmerom stranice posameznega kvadrata in s središcem v notranjem oglišcu posameznega kvadrata, dobimo zlato spiralo. Ta je prikazana na sliki 4 in spada v skupino logaritemskih spiral. Zlata spirala je krivulja, pri kateri polmeri lokov v posameznih kvadratih predstavljajo padajoce geometrijsko zaporedje s splošnim clenom pri cemer kolicnik predstavlja f oziroma obratno vrednost zlatega števila, polmer loka v najvecjem kvadratu pa r1 (Shekhawat, 2015). Zlato razmerje je pogosto tudi v naravi na primer pri razporeditvi semen v cvetu in številu cvetnih listov. In sicer razporeditev cvetnih listov sledi idealni postavi, ki omogoca najvecjo možno izpostavljenost soncu. Vsak cvetni list zavzema približno 0.618034 – dela celotnega kroga, kar predstavlja obratno vrednost zlatega števila. Podoben princip velja tudi pri spiralni razporeditvi storževih lusk in morski školjki nautilus, ki predstavlja primer zlate spirale. Med svojo rastjo glavonožci potrebujejo vec prostora, kar najucinkoviteje zagotavlja zlata spirala. Pri tem se volumen eksponentno povecuje. Ce narišemo crto od središca navzven in poišcemo dve mesti, kjer se ta dotakne lupine, bo tocka za približno 1,6-krat oddaljena od središca in tako bo tudi z vsako naslednjo. To pomeni, da se lupina z vsako spiralo poveca za .. Zlato razmerje se pojavi tudi na razlicnih delih cloveškega in živalskega telesa ter pri razmnoževanju cebel in vzreji zajcev (P.ugerville, 2017). 1.2 Zlati rez v arhitekturi Pogosto ga zasledimo tudi v umetnosti in arhitekturi. Zlati rez naj bi bil opažen na stavbah starih vec kot tisoc let, kot je na primer Velika piramida v Gizi, Partenon v Grciji, Notre Dame v Franciji, Taj Mahaj v Indiji in Konstantinovem Slavoloku v Italiji (Meisner, 2016). Vse manj pa ga zasledimo v sodobni arhitekturi, eden izmed redkih primerov je na primer Stavba Združenih narodov v New Yorku, kjer naj bi bila višina stavbe 1,6-krat vecja od njene širine (Fidanci, 2023). Nas pa je zanimalo, ali je morda tudi Gimnazija Kranj zgrajena v zlatem rezu. Gimnazija Kranj stoji na predelu mesta, imeno­vanem Kokriško predmestje, ki ima danes osrednjo upravno, izobraževalno in kulturno funkcijo mesta. Na južnem delu Gim­nazije se danes nahaja Hotel Creina, nekoc pa je na tem mestu stala Majdiceva hiša. Nasproti Gimnazije se razprostira Slovenski trg, za njim pa se dviga Delavski dom. Južno od trga se nahaja blagovnica Globus, v kateri je mestna knjižnica, severno pa je zgradba Mestne obcine Kranj in Agencije za placilni promet. UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 16 Ko so v Mestni obcini Kranj iskali prostor, kamor bi umestili gim­nazijo, so na razpisu prejeli kar nekaj ponudb. Tako bi lahko šola stala na mestih, kjer stoji grad Khislstein, na Slovenskem trgu (nekdanji park Zvezda, ki ga lahko vidimo na sliki 5), ali pa na eni izmed posesti v Kokriškem predmestju. Za mesto, kjer stoji grad, se niso odlocili, saj je v njem bival okrajni glavar, prav tako niso želeli uniciti na novo zasajenega drevoreda v parku Zvezda. Tako so se odlocili za gradnjo na obmocju nekdanje župnijske in Križnarjeve pristave. Prve podrobnejše nacrte za Gimnazijo Kranj je izdelal arhitekt Vi-ljem Treo. Z izkopnimi deli je Kranjska stavbinska družba zacela leta 1896, dobro leto kasneje pa so jo že slovesno odprli. Kmalu Tija Stritih, Tea Krc, Žana Lampic: GIMNAZIJA KRANJ V ZLATEM REZU : 14–18 po izgradnji so ugotovili, da je stavba premajhna glede na število ucencev, ki so jo obiskovali. Prva dograditev se je zgodila leta 1897. Druga, s katero so stavbo naredili simetricno glede na južni in severni krak, pa se je zacela leta 1902 in koncala leto kasneje. Vodilni pri dograditvi je bil stavbenik Josef Fuso, dela pa je nadziral inženir Alojzij Muck. Med drugo svetovno vojno je stavbo zasedla nemška vojska, ki je preoblikovala notranjost ter izdelala instalacije za centralno gretje. V šestdesetih letih so po nacrtih tržaškega arhitekta Maksa Strenarja obnovili fasado, preoblikovali glavni vhod, mu dozidali veliki balkon ter odstranili ograjo okoli stavbe. Leta 1978 so pripravili nacrte za gradnjo prizidka, s katerim je šola pridobila 40 odstotkov dodatnih prostorov. Ti so se še povecali, ko so preuredili podstrešne etaže leta 1986 in v obdobju 2016-2017 (Gimnazija Kranj, 2024). 2. METODE Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je Gimnazija Kranj grajena v zlatem rezu, kje se ti nahajajo ter ali iz njih lahko ustvarimo zlate pravokotnike in zlate spirale. Najprej smo analizirali arhitekturni nacrt Gimnazije in si na njem izbrali poljubno daljico dela stavbe za katerega smo menili, da je v zlatem rezu, kot je prikazano na sliki 7. Nato smo to daljico razdelili po de.niciji zlatega reza, da smo dobili zlato tocko. Nato smo izmerili posamezne dele daljice in jih delili po de.niciji (1.1), ce je bila dobljena številka blizu zlatega števila, smo smatrali, da je ta del Gimnazije v zlatem rezu. Da bi ugotovitev potrdili, smo si pomagali z konstrukcijo zlatega reza (slika 8). Ta postopek smo veckrat ponovili, vendar je precej dolgotrajen. Zato smo iskali druge nacine, da bi zlati rez našli hitreje, hkrati pa smo s tem želeli zmanjšati morebitne napake dobljene pri merjenju. V ta namen smo ustvarili sistem tock v racunalniški aplikaciji GeoGebra, ki se glede na našo postavljeno poljubno daljico AB na nacrtu Gimnazije, premikajo sorazmerno in prikazujejo zlati tocki razmerja, ki sta na sliki 9 oznaceni kot F1 in F2, ne glede za koliko spreminjamo dolžino daljice AB . Program je dostopen na naslovu: https:// www.geogebra.org/m/rgzx6mfu ali preko QR kode. Izdelali smo tudi »napravo« imenovano šestilo za zlati rez (slika 10). Ta deluje tako, da ne glede na to, kako široko razpremo kraka, se zlata tocka, ki jo predstavlja srednji krak, spreminja premo sorazmerno. Njegovo natancnost lahko dokažemo s pomocjo njegove konstrukcije in petkotnika, v katerem zlato razmerje najdemo v njegovih diagonalah (slika 11), vendar bomo dokaz izpustili. 3. REZULTATI Na slikah 12 in 13 so oznaceni vsi deli stavbe za katere smo ugotovili, da so v zlatem rezu. Na sliki 13 je na primer v zlatem razmerju višina gimnazije do zgornjega nadstropja, ki je vidna cisto levo. Zlato tocko ima na stiku prvega in drugega nad­stropja. V zlatem rezu je tudi sredinski del stavbe do zgornjega nadstropja in od zgornjega nadstropja do vrha globusa, ki stoji na strehi Gimnazije. Poleg tega so v zlatem razmerju tudi deli niš v katerih sta vazi, razlicne dolžine in višine nadstropij, vhod ter razmiki med posameznimi okni in drugi deli stavbe. UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 18 Ker že iz teorije vemo, da se zlati pravokotniki delijo naprej, lahko to opazimo tudi na Gimnaziji. Kot vidimo na sliki 16, lahko ustvarimo zlate spirale. Vsaka izmed spiral je ustvarjena v zlatih pravokotnikih. Ti na vsaki sliki tocno predstavljajo zlati rez na dolocenem delu Gim­nazije. Na prvi spirali najvecji pravokotnik v zlatem rezu deli levi del stavbe in levo stranico skrajno desnih oken. Naslednji zlati pravokotnik na prvi spirali deli celotno višino stavbe v zlatem rezu, ki se nahaja na spodnjem delu sredinskih oken. In tako se še naprej ustvarjajo zlati pravokotniki, ki razdelijo vedno manjši del gimnazije v zlatem rezu. Enak potek deljenja pravokotnikov in s tem nastajanja zlatih rezov ter spiral je tudi pri ostalih treh zlatih spiralah. 4. ZAKLJUCEK Med seboj smo primerjali razlicne dele Gimnazije in ugotovili smo, da so v zlatem rezu razmerja med okni, nadstropji in razlicnimi detajli na fasadi. Medtem ko razmerje med višino in dolžino Gimnazije ni v zlatem rezu. S pomocjo šestila za zlati rez in sistemom tock v GeoGebri pa smo našli še vec zlatih razmerij. Z njihovo pomocjo smo na Gimnaziji Kranj opazili tudi zlate pravokotnike in zlate spirale. Pri iskanju zlatega reza na stavbi pa se pojavi problem v tem, da kljub nacrtu ne moremo biti prepricani ali so vsi zlati rezi, spirale in pravokotniki na Gimnaziji tam z namenom ali le po nakljucju zaradi lepšega videza. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva najini profesorici matematike, Žani Lampic, ki nama je pomagala pri raziskovanju in ustvarjanju clanka. Ter arhitektu Juretu Hrovatu, ki je sodeloval pri prenovi notranjega dela gimnazije leta 2018 in nama tako posredoval nacrt Gimnazije Kranj. Tija Stritih, Tea Krc, Žana Lampic: GIMNAZIJA KRANJ V ZLATEM REZU : 14–18 LITERATURA IN VIRI Fidanci, E. A. (2023). Golden Ratio Samples in Architecture #1. https:// illustrarch.com/articles/15613-golden-ratio-samples-in-architecture-1.html Gimnazija Kranj. (2024). 120 let gimnazijske stavbe v Kranju. [Razstava]. Gimnazija Kranj, Kranj, Slovenija. Hrovat, J. (2018). Gimnazija Kranj: obstojece stanje. Kranj, Slovenija: Gimnazija Kranj. Mathnasium. (25. 7. 2024). The golden ratio in nature. https:// www.mathnasium.com/blog/golden-ratio-in-nature Meisner, G. (16. 5. 2012). Phi basics. The Golden Ratio: Phi, 1.618. https:// www.goldennumber.net/category/phi-basics/ Sen, E. A. (12. 5. 2023). Golden Ratio Samples in Architecture #1. https:// illustrarch.com/articles/15613-golden-ratio-samples-in-architecture-1.html Shekhawat, K. (3. 4. 2015). Why golden rectangle is used so often by architects: A mathematical approach. Alexandria Engineering Journal, 54(2). https:// doi.org/10.1016/j.aej.2015.03.012 UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Ana Skobe: METAMORFOZA ALI MATERIALNOST ARHITEKTURNE FOTOGRAFIJE METAMORPHOSIS OR MATERIALITY OF ARCHITECTURAL PHOTOGRAPHY https://doi.org/10.15292/IU-CG.2024.12.020-025 UDK: 77.033:72 SUBMITTED: August 2024 / REVISED: September 2024 / PUBLISHED: November 2024 1.02 Pregledni znanstveni clanek / Review Scienti.c Article POVZETEK Izhodišce prispevka je raziskava materialnosti arhitekturne fotogra.je z osrednjim pojmom metamorfoze, ki ga Akos Moravanszky v svojem delu Metamorphism: material change in architecture razvije kot kljucen pojem moderne arhitekture. Tega bomo obravnavali s torišca dveh problematik oziroma vprašanj, in sicer arhitekturne materializacije ter odnosa med analognim in digitalnim v fotogra.ji. Cilj je ponovno opredeliti oziroma razširiti pojem, z namenom, da bi pokazali, kako možnosti, ki jih odpira sodobna arhitekturna fotogra.ja v odnosu do problema materialnosti, omogocajo, da vidimo, kako se manifestira kljucni aspekt moderne arhitekture, ki je metamor.zem. To bo neke vrste podkrepitev teze, da je arhitekturna fotogra.ja za arhitek­turo generativna sila. KLJUCNE BESEDE metamorfoza, arhitektura, fotogra.ja, materialnost, analogno, digitalno ABSTRACT The incipience of this contribution is the exploration of the materiality of architectural photography through the central concept of metamorphosis, which Akos Moravanszky develops as a key concept of modern architecture in his work Meta­morphism: material change in architecture. We will address this through two themes or questions: .rstly, the question of archi­tectural materialisation and secondly, the relationship between analogue and digital in photography. The aim is to rede.ne or expand the concept, to exhibit how the possibilities opened up by contemporary architectural photography in relation to the problem of materiality allow us to see how the key aspect of modern architecture, namely metamorphism, manifests itself. This will be a kind of reinforcement of the thesis that architec­tural photography is a generative force for architecture. KEY-WORDS metamorphosis, architecture, photography, materiality, analogue, digital 1. INTRODUCTION The starting point of the article is the concept of metamor­phosis, which Akos Moravanszky develops as a key concept of modern architecture in his work Metamorphism: material change in architecture. The Swiss-Hungarian architectural theorist and historiande.nes metamorphoses as“alchemical transforma­tionsofmaterials inarchitecture”(Moravanszky, 2018: 12). He explains this process as a special transformation of building materials, which the practice of architecture is capable of: the transformation of ordinary, raw,“worthless”materials into something extraordinary, valuable, incorporating a spiritual dimension as well. Even in photography, we witness various aspects of material­ity that characterise the dynamic process of a transformative nature. Photography transformstherealityof the“external” world that we experience through our operation into an image of this reality, the spatial and temporal dimension of everyday experience into a surface, light into pixels or grains, an idea that materialises in a built object of architecture into an idea of an object that is materialised in a photograph or a series of photographs. The metamorphosis in the photographic medium also eventuates throughout history – in the form of a transition from analogue to digital photography, and a return to analogue, which is no longer about the technology itself. In the following, we will discuss the concept of metamorphosis entrenched on two themes: 1) the question of architectural materialisation and 2) the relationship between analogue and digital in photography. The aim is to explicate how the pos­sibilities, which were introduced by contemporary architectural photography, pertaining to the problem of materiality allow us to distinguish metamorphism, a key aspect of modern architec­ture as de.ned by Moravanszky. One of the goals of this analysis is the rede.nition or expansion of the term itself. The concept of metamorphosis is chosen as a potentially productive start­ing point to prove the central thesis of the article, namely that architectural photography can enhance the material presence of architecture, or even its architecturality, as it changes the way of viewing, seeing and understanding architecture, and, conse­quently, also its design and construction. In order to explain how architecture is materially transformed in the medium of architectural photography, let us .rst inspect the relationship between the objective and the subjective in the .eld of photographic practise. 2. THE MATERIALISATION OF ARCHITECTURE THROUGH PHOTOGRAPHY One of the earliest theoretical questions of photography is the question of the relationship between human and the camera as a mechanical device intended to capture reality. Thus, we have a living being – the photographer – with their subjective percep­tion of the world, and contrarily, the camera, or at least it seems so, with the mechanical nature of objectively recording reality. We can certainly say that a photograph has an objective dimension: it is a mechanical recording of something from the so-called objective reality. Concurrently, it also has a subjective dimension with the photographer being behind the camera and deciding on its modus operandi. The American philosopher Susan Sontag has emphasised an additional quality. According to her,even in themost‘technical’and objective photographs, whose sole purpose is to imitate reality, we .nd a receptivity to discover beauty. The latter is to be found everywhere, even in the most banal and everyday things (Sontag, 1978). It is about showing beauty where we might not even recognise it at .rst glance, about discovering, revealing beauty – photography makes beauty visible by showing the object in a new way, by opening up the possibility that we can see it di.erently. Photog­raphy initiates the metamorphosis of an object: it transforms it into an object that is something extraordinary and something else than what it is. As such, it becomes visible precisely through the mediation of the photographic medium. The photograph therefore expresses the vision of its creator, who makes a series of decisions during the procedure: what to photograph, judgments about the composition, framing, lighting, processing techniques. As the French philosopher Jacques Ranciere aptly articulated: “Photographyisanart of the gaze par excellence. But the art of the gaze primarily consists in the art of choosing [...]”(Ranciere, 2013: 177). Butat thesame time, we wonder how it is possible to make art with an appa­ratusthat seems toautomatically“overwrite”everythingthat comes in front of its lens, without any special interpretive ability. In a chapter from the book Aisthesis, Ranciere summarises the argumentsof19th centuryartists andcriticswho tried toportray the practise of photography as art. The artists and critics of the time attributed true art to seeing and not to the instrument – i.e., to the camera – that transcribes it. The philosopher argues that itisprecisely in theseparation of these two“ways ofseeing” that the moment occurs in which photography attempts to be thoughtof as art, i.e., that“the photographer is anartist because hesees,andbecause interprets”[...]“Theartist makes art once the machine has done its work; and he does so by suppress­ing everything in this work that is mechanical, thus un-artistic” (Ranciere, 2013: 172). The .nal photographic image therefore owes its artistic appeal to the artist who watches over the instru­ment – the hand or apparatus that performs. The supposedly mechanicalnatureof photography“freesthe potential of seeing from the mechanical servitude of the hand. It enables the sug­gestiveness of things o.ered to the gaze and the artist’s inner subjectivevisionto coincide directly”(Ranciere,2013:174). In any case, photography in itself is not necessarily synonymous with the production of art. Art can only be created with a pho­tographic apparatus with the help of imagination and intuition, with which we free photography from the mechanical subjuga­tion of the hand. We have realised that photographic images are constantly subject to framing, reductions, enlargements, cropping, retouching and various treatments, which means that they play with the scale and meaning of the world (Sontag, 1978). They have the ability to change the given reality, because photography is not only seeing in the sense of observing and recognising, photography is also, and above all, seeing as a mat­ter of individual choice and a way of making sense of the world. As with photography in general, this also applies to the pho­tography of architecture. The photographer's own intervention materialises in the photograph itself, in the product itself, and is the result of their creative act. It is visible in the product itself, which, if it is good, is also a materialisation, a manifestation of the photographer’s idea. Ergo, in the best case, we probably see the architectural idea itself in a new way through photographic interpretation, i.e., the architectural object itself in a new way. This can be described as the (re)construction of architecture. According to Ansel Adams (in: Barber, 2019), one of the most famous photographers of American landscapes, a photogra­pher does not capture a photograph or take a photograph, they create, make, one might even say construct a photograph. In this, if it is good, it is similar to architecture, it is the result of a creative act that is always guided by an idea and which, if successful, is also the articulation of an idea in the material product of said creative act. Perhaps the idea comes closest to what Badiou (2008) de.nes as a moment of the real, i.e., that which is never directly present, always excluded from reality, so that it can be established as a logical whole enforcing e.ects. It acts as exactly that which is missing in reality. Colomina (1996) describes photography as something that is outside the logic of “realism”, since it does not represent reality, but rather produces it anew. In other words, the photographic image does not re.ect the world, but rather generates it, constructs it anew, in its own, di.erent and speci.c way, with a certain message that the author wishes to give it. We could even say that photography is a mechanism that makes a di.erence. The di.erence between reality and the new reality. Despite the mechanical nature of the production process, photography is something subjective and simultaneously something that changes and directs our view of the world. The architectural object depicted on it constantly moves between the original (the buildingitself) and therecording (itsimage), between its presence in the physical world and its representa­tion in the virtual world. Although the space of representation is di.erent from the space of architecture, it is nevertheless constantly being supplemented, reconstructed and rede.ned. The point of view we defend is that photography is not only a means of representing architecture, but that, if successful, it can also present architecture in its own medium, in the form of a photographic image. We are discussing the materialisation of ar­chitecture through photography or about its material presence in the photograph – let us now see how this manifests itself. We are addressing another .eld of subjectivity, that which belongs to the viewer. In the starting point, the photographic camera's objective view of reality is subjectivised by the pho­tographer's capturing process and transformed into a dialogue between the object (the photograph) and the subject (the viewer). If the photograph is good and attracts our gaze, we as subjects become ensnared in the photograph with our desire, i.e., it triggers the viewer's desire and drives them to watch, interpret and see. Ranciere wrote that being a spectator is not a passive position that should be transformed into an activity. The viewer observes, evaluates, compares, interprets, in short, co-forms thoughts (Ranciere, 2009: 13). Watching is already an activity. Photography is therefore not only a re.ection of the world and the given conditions, but is also co-creating the world UVODNIK because (1) it makes us see things in the world in a new way, in EDITORIAL a way we have not seen them before and because (2) it triggers CLANEK our thought process, forcing us to look and think independently, thus making us into those who think and feel independently. RAZPRAVA Architectural critic and historian Kenneth Frampton, in his article DISCUSSION Towards a Critical Regionalism: Six Points for an Architecture of RECENZIJA Resistance, argues that we must experience the object live, so that all the senses have the experience, not just sight (Frampton, REVIEW 1993). Despite the reduction from three dimensions to just two, PROJEKT a good photograph o.ers the viewer something more than just PROJECT a visual experience. If the photograph is good, it enhances our DELAVNICA sensory perception of the architecture, and not only that, its per- WORKSHOP ception can become more real and intense, perhaps even more NATECAJ real and intense than when we see the architecture itself, in situ, COMPETITION in the place of its location. The weakness of photography, in the sense that it reduces architecture, which is a spatial and temporal PREDSTAVITEV phenomenon, to something non-spatial, immobile and imper- PRESENTATION manent, is what makes it extremely powerful and intense at the DIPLOMA same time. The power of the photographic image is therefore MASTER THESIS the power of the e.ects of the real and the two-dimensional. RolandBarthes describedprecisely this “depth”in photography with the term punctum (Barthes, 2000: 32), which is what stings, moves and impresses us. With this, it intervenes in the .eld of art, which Ignasi de Solŕ-Morales Rubió de.ned in his book Di.erences as an experience that makes us most alive, full, which acts as an immediate experience itself, in which the viewed ob­ject and reality merge into one indivisible whole (Solŕ-Morales, 1997). Therefore, it is not unusual that architectural objects and/ or photographs can sometimes captivate the viewer more ve­hemently or disclose more than the building itself. The photog­rapher has the possibility to recreate the meaning and message of the image, moreover, they can also amplify and sharpen the architecture, bringing it closer to us and explaining it. This kind of re.ection of the world – albeit a very di.erent one – changes our worldly self-image, where consequently we co-create these images and sustain their co-creation of us. The key to this is the idea, the punctum, which is able to strengthen the materiality of the two-dimensional image; if the photo is good, it is the result of a kindof transformationor of metamorphosisthat “makes something in art and architecture visible that is otherwise dif­.cult to explain: the alchemic transition between materiality and immateriality”(Moravanszky,2018:209). Animmaterial idea is materialised in photography through material e.ects that photography achieves through its own techniques – composi­tion, light, texture, relationships between objects, shapes, pro­portions ... At the same time, photography has the potential to convey more than just a visual experience or physical properties by revealing to us the sensual qualities of space, materials, and architecture. We will explore how below. 3. THE MATERIALITY OF PHOTOGRAPHY The twenty-.rst century is the century of mass consumption, globalisation, the telecommunications boom, and the market economy [including the latest technologies, AI, etc.]. One of the consequences of new technologies is the limitless and mass production of images, which expeditiously developed along­side the printing press, continued with the arrival of the World Wide Web and resulted in today’s accelerated hyperproduction. In the world we live in, it is no longer possible to imagine reality independently of photography. In the decades following its invention in 1839, photographic images became ubiquitous and began to dominate visual media – magazines, books, newspapers, television, etc. The rapid expansion was facilitated by the transition from analogue to digital technology, with pho­tographs evolving into integral information and endless data streams that traverse the globalised world. The advent of the World Wide Web and social networks has brought a completely new experience of viewing and consuming them, which is why many discussions have arisen about passivized and inauthentic images that create representations of the world for us and thus reduce the capacity of our own imagination. Every day we are surrounded by photos that are fast, instant, direct and easily ac­cessible. Due to their .eeting and super.cial nature, they often convey fragments of information rather than comprehensive knowledge. Susan Sontag agrees, claiming that today we see the world“as a set ofpotential photographs”,in which “reality has come to seem more and more like what we are shown by cameras”(1978: 11, 149). What we are wondering is how have these novel technologies altered the ways we perceive and experience the world through reshaped relationships between surface and depth, time and space. How have they changed the materiality of the traditional image and what attitude towards material reality have they really brought? In order to be able to think of photography not only in a contemporary way, but in the full meaning of the word contemporaneity, we will look at the main di.erences and con­nections between analogue and digital. We will be interested in how changes in technology have a.ected what, according Moravanszki's theory, can be seen as one of the main charac­teristics of modern architecture, namely its special materiality, which is the result of a process of metamorphosis. This particu­larmateriality is described by Moravanskzyas“thetransforma­tion of a worthless stone into a golden one, architecture as alchemy1: That would be a potential interpretation of Gottfried Semper’s theory of Sto.wechsel (Eng. material transformation), which explains the ability of materials to undergo change by consideringthe productsof humantéchne”(Moravanszky, 2018: 10). We will also discuss the trend towards a return to analogue, mixed or hybrid approaches, developing and substantiating the thesis that there are still images that can interrupt and tran­scend established ways of thinking and acting through which we interpret and understand the world. 3.1 Analogue and digital To outline the changes brought about by the digital age, we should .rst look at analogue photography, whose practise is closely related to the notion of materiality. Every initial mode of photography – from the heliograph to the daguerreotype and the calotype – was de.ned by the medium’s relationship to the production processes; each of them used certain material and chemical components that in combina­tion enabled the creation of a permanent image recorded with light. This was the result of the chemical recording of light on a photosensitive surface – paper, .lm or plate. The light striking on the light-sensitive material, usually silver halides, was initially recorded as a latent image, but later in the process it became visible and permanently recorded. What is very evident here is that the key feature that distin­guishes analogue from later digital photography is its physi­cal presence, derived from a haptic material basis. Analogue photographs are valued not only for their graininess, colour speci.city and high dynamic range, which characterise their visuality, but also for their unique existence and multisensory processes triggered by the materiality of the medium on which they are recorded or presented. Because analogue photography is subject to human and chemical error in its physicality, it is often imperfect. Grains, dust, light leakage, and discolouration are part of the medium. The imperfection of the surfaces, their graininess, blurring and signs of wear and tear also a.ect the viewer and stimulate a multi-sensory perception. Analogue photographs therefore have the qualities of tactility, speci.c texture, irregularity and the presence of the object in the world, whichlendthem an “aura ofmateriality”.We will discuss the latter below, but .rst we shall see how this feature has changed with the advent of digital technology. The invention of digital photography in the second half of the twentieth century brought revolutionary changes to photo­graphic methods that quickly replaced analogue processes. The working process became much faster and simpler and without material intermediaries – .lm, paper and chemicals. A new type of image was written directly onto the memory card via the surface of the digital sensor, converting physical traces of light that enter the lens into a code or binary record that become the carrier of a potential image. Potential because the informa­tion “encoded”by themachinemust.rstbe“decoded”inorder Alchemy as the science of the impermanent and the changing. to become visible. The data set emanating from the code is regarded as a latent image, similarly to that which stems from an undeveloped negative in analogue photography. We can speak here of a new, immaterial sphere introduced by digital photography, since it seems that it does not itself exist in a material sense. However, as Uršula Berlot Pompe emphasises, immateriality“should notbe understoodas an alternativeword for material reduction, emptiness or idea, but on the contrary, we canspeak ofimmateriality as a new state of matter”(Berlot Pompe, 2022: 124). It is therefore more about the loss of mate­rial presence, and not materiality itself, since even a dematerial­ised image is tied to a speci.c medium and material aspect – in the case of photography, to software and image pixels. New technologies not only brought with them a new world­view, but also a growing interest in re-searching or rede.ning the materiality of photography that we see in today’s practises. AsKatharinaFacklerwritesin her article, “we .nd that, instead of dematerialising photography, the digital has added new variants to the already wide range of photographic materiali-ties […]”(2019). Contemporaryphotographers are asking what photography is and how it can be perceived as immaterial, digital record or as a two-dimensional surface in its third dimen­sion. In this way, they look back to pre-digital processes, which is not just a nostalgic longing for the past, but a confrontation with the materiality that has paradoxically been inherent in photography since its earliest manifestations. Their practises therefore promote the potential of the digital photographic image to transcend super.ciality and acquire materiality. They use di.erent (alternative) methods for material change, which often means a departure from accepted and established photo­graphic procedures. These practices include taking photographs without a camera, drawing, painting or other types of interven­tion on the image carrier and altering the surface through exter­nal factors – light, water, heat, chemical processes. Some even resort to methods of destruction – folding, burning, cutting, tearing, etc. of the photos, resulting in a deformed surface of the medium and introducing a new (third) dimension, or they are combined on an interdisciplinary level with di.erent art genres. Our agenda shall thus continue with exploring this in relation to the concept of metamorphism, as described in the work of Akos Moravanszky. 3.2 Return to the analogue and metamorphism At the beginning of the 19th century, the German architect Gottfried Semper described the theory of Sto.wechsel (Eng. metabolism or material transformation)as“the transferofforms that were originally connected with the way in which one material was processed toother materials”(Moravanszky, 2018: 15). In this case, the memory of the original texture remains inscribed in the shape or skin of the object (Moravanszky, 2018: 15).The “theoryofmaterial transformation”or“theory of material metamorphosis”, as he calls it, thus “combinesartistic production not with the rejection of what came before but with re.ective, creative continuity”(Moravanszky, 2018: 187). Themain thing,then, is “change andcontinuity, theconstant renewal ofform whichre.ectsthestory of itsowncreation”[...] “new materials and objects are integrated in a pre-structured system which is adequately elastic, and which promotes rather than restricts reinvention. In this sense, Sto.wechsel is an old hypothesis but onewhichsigni.esconstantrenewal”(Moravan­szky, 2018: 212-213). In photography, the described process takes place on two lev­els: 1) in the transfer of architecture or its materialisation in the photographic medium, which we discussed in the .rst chapter. Furthermore, Semper perceives the creative process itself as the starting point of Sto.wechsel, since “every material dictates a certain form of representation due to the properties that distinguish it from other materials, and each demands its own treatment or technique”. Material transformations are viable as well if altogether construed as phases of development (Mora­vanszky, 2018: 190). Metamorphism takes place on another level, namely 2) with the development of technique or with the transition from analogue to digital and the renewed interest in analogue, whereby materials, ways of viewing, etc. change, but the essence of the medium remains the same, so that we can speak of a dynamic and constantly evolving relationship between change and continuity. In recent years, we have seen an increasing return to analogue and so-called hybrid processes of photography, where photog­raphers use old techniques in a new, contemporary and creative way. One of the reasons for their resurgence is the unique look and feel that such images give. As mentioned earlier, analogue aesthetics have a certain permanence and (material) qualities that are di.cult to replicate in the digital environment, includ­ing high dynamic range, grain, speci.c colours and defects; in short, it is a look that is di.erent from that of a polished and per­fect digital image. Due to the nature of the work and the limited number of shots, analogue techniques also force photographers to take a more considered approach to photography. The pro­cess to the .nal image takes longer, and the result in most cases is that fewer photos are taken, and more diligent forethought is required. French editor and critic Olivier Zahm added to the advantages of analogue over digital the element of emotional­ity that distinguishes humans from machines, devices and tech-nology:“Digitalphotographyissharper andcleaner; it contains a lot of information but is cold. Film gives you less information but includes emotional information. And what are we interested in, information or emotions? We care about feelings. The .lm is very emotional. You can cry when you look at the contact sheet, it's amazing” (Zahm: in Rooney,2017).Revealingsensual quali­ties, as we have come to know, is only one of the many poten­tials of architectural photography. If we return to Moravansky’s thesis and address the concept of alchemy, which the architectural historian associates with the transformation of materials, we can expand his de.nition and say that architectural photography is about the object depicted in the photograph appearing on a new way, in some new UVODNIK aspect, whilst it is simultaneously shown as a special object, as EDITORIAL something interesting, new, as something that carries within CLANEK itself a punctum. The metamorphosis in photography is thus encapsulated in the fact that something that can also be worth-RAZPRAVA less or routinely overlooked, that we no longer see, is shown as an art object or architectural object, i.e., as an object of a special DISCUSSION kind. Moreover, photographs also give architecture the oppor- RECENZIJA tunity to enter the collective consciousness and memory of so- REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS ciety extremely quickly through repetitions and reproductions. Architecture is captured in a form that passes on the memory to future generations, even if this architecture no longer exists. Su­sanSontag describesthis asa transformation “into slim objects that one can keepand look at again”(Sontag, 1978: 21).Sontag implies here that photographs as objects count in what they are, as something present and not as an image or an expression of something absent. Even digital photos, as we have learnt, do not signify the absence of materiality, but only its speci.c form. 4 CONCLUSION During the period of modernism, new interpretations and understandings of space emerged, fuelled by new scienti.c and technological discoveries. Interest shifted from material aspects to immaterial and invisible dimensions of reality. As a result, the relationships between original and copy, subject and object, reality and its representation were re-theorised and rede.ned. The development of contemporary information technologies hasestablished “newspatialrelations, basedon the concept of virtual reality and simulation, and arising from the global cancellation of traditional time-space relations in the new immaterial sphere ofthe global internet”(Berlot Pompe, 2021: 3). Changes have also appeared in the communication and dis­tribution of photographs – with the advent of the World Wide Web and social networks, almost anyone can now become a user, photographer and critic at the same time. However, digital photography, based on algorithms, computers, and networks, has not necessarily brought with it something bad and inau­thentic, as it has the ability to expand the creative applications of photography while opening new questions and possibilities. In today's age, in which everything is dematerialised, materiality takes on a signi.cance. The fact that there are still examples of good photography whose image is not just a backdrop devoid of content or experi­ence, and which functions independently of the marketing demands of all-pervasive capitalism, brings some optimism to the aforementioned criticism of the postmodern image with its fast and instant character. These are photographs that manage to shake and transcend the given mental frameworks and cat­egories through which we interpret and understand the world; that are not necessarily the latest, most spectacular or di.erent; which are not de.ned only by appearance and surface, nor only by message and content. They are the ones that enhance the experience and our sense of being in the world by accentuating the meanings of things in their openness and possibility of re­de.nition. So, when architectural photography is developed at the level of its practise as a creative activity, as one of the forms of art, the results are fruitful for both thinking about architec­ture and thinking about photography. As a generative force, it strengthens the materiality of architecture so that it becomes visible in a di.erent way, enabling us not only to see di.erently, but also to design and build di.erently. REFERENCES Badiou, A. (2008). The century. Polity. Barber, K. (2019). Ansel Adams artist overview and analysis. The Art Story. https://www .theartstory.org/artist/adams-ansel/life-and-legacy/ Barthes, R. (2000). Camera lucida: re.ections on photography. Vintage Books. Berlot Pompe, U. (2021). Topologija virtualnosti in tehnoumetnost. Umetnost med prakso in teorijo: teoretski pogledi na umetnostno realnost na pragu tretjega tisocletja, 23-44. Založba Univerze. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/313 Berlot Pompe, U. (2022). Dematerializacija umetnosti in hipermaterialno. Robovi, sticišca in utopije prijateljstva: spregledane kulturne izmenjave v senci politike, 59-75. Inštitut za novejšo zgodovino; Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. https://doi.org/10 .51938/vpogledi.2022.25.9 Colomina, B., (1996). Privacy and publicity: Modern architecture as mass media. The MIT Press. Fackler, K. (30. 9. 2019). Of stereoscopes and Instagram: materiality, a.ect, and the senses from analog to digital photography. Open Cultural Studies, 3(1), 519-530. https://doi.org/10 .1515/culture-2019-0045 Frampton, K. (1993). Nasproti kriticnemu regionalizmu: šest tock v prid arhitekturi odpora. Arhitektov bilten, 23(117/118), 86–91. Moravánszky, Á. (2018). Metamorphism: material change in architecture. Birkhäuser. Rancičre, J. (2009). The emancipated spectator. Verso. Rancičre, J. (2013). Aisthesis: scenes from the aesthetic regime of art. Verso. Rooney, C. (31. 5. 2017). The analogue revival: memory, nostalgia and error in contemporary .lm photography. Glossi Mag. https://glossimag.com/analogue-revival-memory-nostalgia -error-contemporary-film-photography/ Solá-Morales Rubió, I. (1997). Di.erences: topographies of contemporary architecture. The MIT Press. Sontag, S. (1978). On photography. Penguin books. Vojko Kilar, Martina Zbašnik-Senegacnik, Mitja Zorc: OCENA POTRESNE OGROŽENOSTI OSNOVNIH ŠOL V SLOVENIJI ASSESSMENT OF EARTHQUAKE RISK OF PRIMARY SCHOOLS IN SLOVENIA https://doi.org/10.15292/IU-CG.2024.12.026-034 UDK: 699.8:727:373(497.4) SUBMITTED: November 2024 / REVISED: December 2024 / PUBLISHED: December 2024 1.02 Pregledni znanstveni clanek / Scienti.c Review Article POVZETEK Slovenija sodi med potresno bolj ogrožene države v Evropi. Ocene kažejo, da v obmocje visokega potresnega tveganja sodi med 6 % in 14 % slovenskega stavbnega fonda. Bolj so ogrožene stavbe, zgrajene v obdobjih, ko še ni bilo predpisov za potresno odporno gradnjo oz. so bile zahteve v primerjavi z današnjimi bistveno manjše. Stavbe za vzgojo in izobraževanje, med njimi stavbe osnovnih šol, ki jih obravnava clanek, niso izjema. Zaradi njihove družbene vloge je zahteva po potresni odpornosti še toliko bolj pomembna. Clanek na podlagi analize osnovnih podatkov o fondu 766 stavb osnovnih šol v Sloveniji UVODNIK ugotavlja, kolikšno je število stavb, ki so bile zgrajene v obdobju veljavnosti posameznih predpisov s podrocja potresno odporne EDITORIAL gradnje, koliko etaž imajo in iz kakšnega materiala je njihova no­ CLANEK silna konstrukcija. S posploševanjem je na osnovi teh podatkov možno sklepati na njihovo potresno odpornost. Za stavbe, ki RAZPRAVA so bile zgrajene po letu 1999 in so sledile zahtevam predpisa DISCUSSION Evrokod 8, ter vecino stavb, ki so bile zgrajene po letu 1981, RECENZIJA lahko sklepamo, da so potresno varne. Velik delež stavb, ki so v uporabi še danes, pa je bil zgrajen v predhodnih zgodovinskih REVIEW obdobjih in je ustrezal takrat veljavnim predpisom. Zanje lahko PROJEKT sklepamo, da so z vidika današnjih zahtev verjetno potresno PROJECT manj varne ali celo nevarne in bi v prihodnjih letih potrebovale DELAVNICA potresno utrditev, kot to predvideva tudi Resolucija o krepitvi WORKSHOP potresne varnosti do leta 2050. Za natancno presojo potresne NATECAJ odpornosti pa bi bilo zaradi posebnosti prostorskih oz. kon­strukcijskih zasnov potrebno preverjati vsako stavbo posame- COMPETITION zno. PREDSTAVITEV PRESENTATION KLJUCNE BESEDE DIPLOMA šolske stavbe, potresna odpornost, ocena potresne ogroženosti, MASTER THESIS potresna utrditev šolskih stavb ABSTRACT Slovenia is one of the most earthquake-prone countries in Europe. Estimates show that between 6% and 14% of the Slo­venian building stock is at high seismic risk, especially buildings that were built in periods when there were no regulations for seismic-resistant construction or the requirements were signi.­cantly lower than today. Elementary school buildings discussed in the article are no exception. Due to their signi.cant role for the society, the requirement for their seismic resistance is of utmost importance. Based on the analysis of basic data from the fund of 766 elementary school buildings in Slovenia, the article determines the number of buildings that were built during the period of particular regulations for seismic-resistant construc­tion, the number of .oors and the material for the supporting structure. Based on these data it is possible to draw conclusions about seismic resistance of buildings. For buildings that were built after 1999 and according to Eurocode 8, and most of the buildings that were built after 1981, we can conclude that they are earthquake resistant. A large part of the buildings that are still in use today were built in past historical periods and corresponded to the building regulations in force at that time. We can conclude that from the point of view of today’s require­ments, these buildings are probably less seismically resistant or even dangerous and would in the coming years need seismic rehabilitation, as is planned by the Resolution on strengthening seismic resistance until 2050. However, for an accurate asses­sment of seismic resistance, it is necessary to examine each buil­ding individually due to its speci.c spatial or structural design. KEY-WORDS school buildings, earthquake resilience, assessment of earth­quake risk, seismic rehabilitation of school buildings 1. UVOD Na obmocju Slovenije je vpliv potresne obtežbe precej vecji kot v državah severne in srednje Evrope. V Evropi so potresno ogro­žene predvsem države ob Sredozemskem morju, zlasti Italija, Grcija, Hrvaška in Španija. Stavbe, ki stojijo na potresno ogrože­nih obmocjih, morajo biti grajene ustrezno potresno varno, kar pomeni, da mora konstrukcija imeti poleg zadostne vertikalne nosilnosti tudi ustrezno horizontalno nosilnost in ustrezno izve­dene detajle, ki povezujejo nosilne elemente. Predpis evropskih držav za gradnjo potresno odpornih stavb Evrokod 8 (CEN, 2004) je sestavljen tako, da se konstrukcije, ki so sposobne pre­vzeti v predpisih dolocene horizontalne potresne sile, tudi pri mocnejših potresih ne porušijo, lahko pa se poškodujejo, vendar pa pri tem ne smejo biti ogrožena cloveška življenja. Z današnjim znanjem seizmologije ne moremo vnaprej napove­dati natancnega casa, kraja in moci potresa, kljub temu pa lahko z ustreznimi pripravami preprecimo najhujše posledice potresa. Eden najpomembnejših ukrepov za zašcito pred potresi je gra­dnja objektov v skladu s potresnimi predpisi, ki dolocajo nacin utrjevanja stavb, izbiro materialov in konstrukcij. Z upošteva­njem navodil za obnašanje ob potresu ter nacrtov za reševanje se lahko škodo precej omili. Nujno je pravocasno poskrbeti za potrebne utrditve in/ali potresno ojacitev delov stavb, ki bi lahko bili potencialno nevarni, kot so na primer dimniki, vitke (nekoc požarne) stene, stene (podstrešij) brez precnih podpor, stavbe brez horizontalnih povezav med zidovi (plošc), stavbe iz materialov slabe kakovosti in podobnih, ki bi lahko ogrožale tako varnost stanovalcev kot tudi mimoidocih. V Sloveniji spada v obmocje visokega potresnega tveganja med 6 % in 14 % slo­venskega stavbnega fonda s 130.000 do 300.000 ljudmi, kar je 6 % do 15 % celotne populacije države (MNVP, 2023; MO, 2018; Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES«, 2023; RTV SLO, 2023). To pomeni, da lahko veliko šte­vilo ljudi živi v stavbah, ki niso dovolj potresno varne. Vrednost stavbnega fonda, ki je uvršcen v razred nedopustnega tveganja, znaša od 6,4 milijarde EUR do 13,4 milijarde EUR po vrednostih iz leta 2019 (Dolšek idr., 2021; 24ur, 2021). Samo v Ljubljani bi lahko bilo pri mocnem potresu (osme stopnje po evropski ma­kro-seizmicni lestvici MSK) poškodovanih okoli 27.000 stavb, od tega polovica zmerno, tretjina hudo, desetina pa bi se jih morda celo porušila. Ce bi bil že prvi potresni sunek dovolj mocan, da bi porušil stavbe, bi lahko povzrocil veliko smrtnih žrtev. Med temi stavbami je tudi veliko šol, ki so bile zgrajene v casu, ko sodobni predpisi za potresno odporno gradnjo še niso veljali. Bolj podrobne ocene in analize za mesto Ljubljana ugotavljajo, da je v Ljubljani mocno potresno ogroženih vsaj 14 šol, grajenih s podobno arhitekturno zasnovo (MNVP, 2023; MO, 2018; Zorc, 2016; Zorc, 2024), podobnih šol v Sloveniji pa je še vsaj 25. Ceprav bi bilo pri šolah protipotresno utrjevanje iz vec razlogov veliko lažje izvesti, država, razen v nekaj primerih, še ni ukrepala. Vsi tovrstni ukrepi, cetudi jih lahko zahtevamo z resolucijami in zakoni, pa so .nancno zelo zahtevni, še posebej, ce potresna utrditev ni izvedena skupaj z energijsko in drugo prenovo, ki poveca splošno kvaliteto in vrednost stavbe. V splošnem velja, da naj imajo pri potresni utrditvi prednost tisti tako imenovani nevarni objekti, ki niso grajeni v skladu s slovensko zakonodajo, zato ogrožajo življenja ljudi in njihovega premoženja, pa tudi varnost sosednjih objektov. Namen clanka je ugotoviti, kolikšno je število šol v Sloveniji, ki so bile izgrajene v letih, ko sodobnejši predpisi še niso bili v veljavi, koliko etaž imajo, iz kakšnega materiala je njihova nosilna konstrukcija in ali so bile že staticno utrjene oziroma ob-novljene. Iz teh podatkov lahko sklepamo na število šol, ki bodo verjetno potrebovale potresno utrditev v prihodnjih letih, tako da se bodo obcine lahko pripravile in izvajale potrebne ukrepe in priprave, ki jih zahteva tudi Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (2023) ob pomoci države in EU (ICOMOS, 2017). Za ucinkovito upravljanje potresnega tveganja resolucija predvi­deva pripravo akcijskih programov za spodbujanje delovanja družbe na podrocju krepitve potresne odpornosti stavbnega fonda. Usmerjeni bi bili v informiranje o potresnem tveganju, povecevanje ozavešcenosti družbe o potresni odpornosti in varnosti in izobraževanje strokovnjakov s tega podrocja. Predvi­devajo tudi izvajanje ukrepov za vrednotenje potresne varnosti, postopno krepitev potresne odpornosti, sistemsko ureditev tega podrocja ter pridobivanje virov .nanciranja. Mnenja pa smo, da s potresno utrditvijo šol glede na njihovo izjemno obcu­tljivo in dragoceno vsebino ne bi smeli odlašati. 1.1 Uporabljamo predvsem šolske stavbe iz preteklih obdobij Fond stavb za vzgojo in izobraževanje (vrtci in šole za vse sto­pnje izobraževanja) obsega velik del javnega stavbnega fonda v Sloveniji. Gre tudi za stavbe, ki nas pomembno zaznamujejo, saj v njih, pri nas skoraj brez izjeme vsi, preživimo velik del našega življenja v obdobju, ki je za osebni razvoj najbolj odlocilno. V prispevku se osredotocamo na stavbe javnih osnovnih šol v Sloveniji, splošne ugotovitve pa lahko prenesemo tudi na druge stavbe za vzgojo in izobraževanje (vrtce, stavbe za srednje­šolsko in visokošolsko izobraževanje). Stavbe javnih osnovnih šol so bile zgrajene v razlicnih zgodovinskih obdobjih, njihova zasnova odraža vsakokratne družbene, pedagoške, tehnološke in druge razmere, nacela, zahteve in zmožnosti. To ne velja le pri novogradnjah šolskih stavb, temvec tudi pri naknadnih posegih vanje (obnovah, rekonstrukcijah, dozidavah itd.). Na osnovi seznama javnih osnovnih šol, ki ga vodi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS, in drugih javno dostopnih podatkov, je bila v letih 2016–2017 opravljena analiza 766 stavb osnovnih šol v Sloveniji (Zbašnik-Senegacnik idr., 2019; Blenkuš in Zorc, 2017). Pregled glede na leto izgradnje (kot je opredeljeno v javno dostopnih evidencah podatkov) pokaže, da so za namen osnovnošolskega izobraževanja v uporabi stavbe, ki so bile zgrajene tako v obdobju habsburškega cesarstva oz. Avstro--Ogrske in Kraljevine Jugoslavije, kot SFRJ in Slovenije. Najvecji delež, 56,6 % oz. 433 stavb, izhaja iz obdobja 1958–1998, ko so bili v veljavi predpisi za gradnjo in nacrtovanje šolskih stavb, ki so nastali po uvedbi šolske reforme v 50. letih 20. stoletja, ki je prinesla enotno osemletno osnovnošolsko izobraževanje (Blenkuš in Zorc, 2017). Število šol v tem obdobju je odraz tako še vedno trajajoce obnove in nadomešcanja v 2. svetovni vojni unicenih šolskih stavb kot povecanih prostorskih potreb zaradi narašcanja števila prebivalstva in težnje po bistvenem izboljša­nju prostorskih pogojev za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Ivanšek, 1954; Ostanek, 1973). Zadnji vecji gradbeni zamah pri stavbah osnovnih šol je bil konec 90. let 20. stoletja in pred­vsem prvih 10–15 let 21. stoletja in je povezan s prilagoditvami ob uvedbi devetletnega osnovnošolskega izobraževanja ter ukinjanjem dvoizmenskega pouka. Razmeroma majhno število novogradenj v tem obdobju (7,8 % oz. 60 stavb) izpricuje, da so se prilagoditve ob uvedbi devetletke v razlicnih obsegih izvajale predvsem na stavbah iz starejših obdobij. Ali drugace, tudi za sodobno oz. aktualno vzgojno-izobraževalno delo uporabljamo predvsem šolske stavbe, ki so nastale v preteklih obdobjih. V zadnjih 10 letih je veliko delnih prenov šolskih stavb, ki so osredotocene na izboljšanje energijske ucinkovitosti stavbnega ovoja in vgrajenih tehnoloških sistemov ter zagotavljanje do-stopnosti za gibalno ovirane osebe. Celostne prenove starejših šolskih stavb, ki so manj pogoste, pa vkljucujejo tudi posege v konstrukcijo z namenom izboljšanja potresne odpornosti. Tako ob delnih kot celovitih prenovah se pogosto spremenijo, tudi iz­gubijo, prostorske oz. širše arhitekturne kakovosti stavb. Zato je potrebno pri posegih v obstojece šolske stavbe glede tega biti še posebej pozoren. Najnovejše usmeritve za snovanje šolskih stavb, ki se uveljavljajo v Evropi, uvajajo prostorske koncepte, ki smo jih v preteklosti pri nas že poznali (npr. skupki ucnih pro-storov, šola kot družbeni, kulturni in športni center soseske ipd.), vendar v kasnejših obdobjih izgubili tako na ravni predpisov kot v gradbeni praksi (Zorc, 2024). Potresna odpornost sodi med bistvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati stavbe. Na izpolnjevanje zahtev glede potresne odpornosti pa vpliva vrsta dejavnikov, ki so bodisi splošni (npr. cas gradnje oz. snovanja in s tem povezane normativne zahteve – predpisi s podrocja protipotresne varnosti), bodisi speci.cni (npr. lokacija stavbe in s tem izpostavljenost potresni nevarnosti oz. obremenitvi, sestava tal, konstrukcijska zasnova stavbe, upo­rabljeni materiali in tehnologije gradnje, obremenitve itd.). Pou­dariti velja, da je vsaka stavba vedno, ne glede na svojo vsebino in namembnost, v fazi nacrtovanja podvržena staticni analizi. Tako mora biti tudi šolska stavba s svojo prostorsko in oblikovno zasnovo nacrtovana in izvedena v skladu z zahtevami za potre­sno odpornost. Iz tega razloga je tudi generalna ocena potresne ogroženosti šolskih objektov lahko precej špekulativna. 1.2 Casovna obdobja predpisov za vecjo potresno odpornost Za potrebe analize potresne ogroženost stavbnega fonda osnovnih šol v Sloveniji je bil izdelan seznam casovnih obdo­bij izgradnje šolskih stavb, ki so jih obeleževali zgodovinski dogodki, in razvoj predpisov za potresno varno gradnjo. Iz teh lahko sklepamo o današnji potresni odpornosti stavb. Vendar pa se potresna odpornost stavb skozi zgodovino ni izboljševala linearno. Do 2. svetovne vojne je bila gradnja nižjih stavb iz opeke ali mešanice razlicnih gradiv, ki je upoštevala avstrijske predpise in smernice, sorazmerno dobra. V prvih letih socializma po 2. svetovni vojni se je kakovost precej poslabšala, zato lahko pri stavbah iz tega obdobja (ki so vecinoma še v uporabi) najbrž UVODNIK govorimo o precej slabši potresni odpornosti. Leta 1981 so bili sprejeti novi jugoslovanski predpisi za protipotresno gradnjo, ki EDITORIAL so zagotovili višjo potresno odpornost. Pobudo zanje je sprožil CLANEK mocan potres v crnogorskem primorju leta 1979. Potrebno je poudariti, da lahko na podlagi izbranih vhodnih podatkov RAZPRAVA podamo le splošne ocene o potresni ogroženosti in potrebah DISCUSSION po prenovi nosilnih konstrukcij šol iz razlicnega materiala in šte-RECENZIJA vila etaž. Tocnejše ocene za posamezne šole je mogoce dobiti REVIEW le s podrobnejšo analizo posameznih stavb. Boljši vpogled bi dala raziskava posameznih manjših obmocij in posplošitev na PROJEKT celotno Slovenijo. PROJECT DELAVNICA 2. METODOLOGIJA WORKSHOP NATECAJ Potresna odpornost stavb se praviloma doloca na podlagi COMPETITION podrobnega pregleda nacrtov ter na podlagi izracunov in analiz za vsako posamezno stavbo (glej npr. Tomaževic, 1998; Fajfar PREDSTAVITEV idr., 2000; Dujic in Žarnic, 2008; Bosiljkov idr., 2008; Lutman idr., PRESENTATION 2017; POTROG, 2019). Nacin je zaradi velikega obsega neizve- DIPLOMA dljiv, ce bi želeli dobiti vpogled v vsak objekt v Sloveniji. Je pa MASTER THESIS že bilo izvedenih nekaj podobnih ocen za Ljubljano in dolocena naselja v Sloveniji (Orožen Adamic, 1995; Orožen Adamic in Perko, 1996; Kilar in Kušar, 2009; Lazar Sinkovic idr., 2021; MNVP, 2023; MO, 2018). Za oceno potresne ogroženosti smo v študiji uporabili rezul­tate, pridobljene v raziskovalnem projektu Analiza stanja na podrocju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidenti­ranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajno­stne) arhitekturne prakse, Ciljni raziskovalni program – CRP 2016 (Zbašnik-Senegacnik idr., 2019). V projektu je bil med drugim izdelan seznam šolskih stavb v Sloveniji, ki obsega 766 objektov (podatki do leta 2016), vanje so bile uvršcene vse šolske stavbe, zgrajene do tega leta (novejše stavbe so grajene v skladu s trenutno zakonodajo, zato ne spadajo na seznam problematicnih). Evidentirani so bili podatki o letu izgradnje in letu obnove posameznih šol. Za potrebe potresne ogroženosti so uporabni tudi podatki o številu etaž (podatki o etažnosti so povzeti iz geodetskih podatkov in ne odražajo nujno število nadstropij, kar lahko predstavlja omejitev metode). V okviru obnove šolskih objektov so bile evidentirane tudi prenove streh in fasad, drugih posegov v konstrukcijo šole ne navajajo. Podatki o konstrukcijskih sistemih in materialih v CRP 2016 niso bili zajeti. Analiza obstojecih šolskih stavb je vkljucevala še lokacijo (vaško, primestno oz. mestno okolje), velikost razredov, število ucencev ter podatke o morebitnih predstavitvah šol v tisku, nagradah in vkljucenosti v seznam kulturne dedišcine. Te informacije za potresno odpornost niso relevantne, zato jih v tej študiji ne navajamo. Predpostavljamo lahko, da so se pri gradnji upoštevali predpisi, ki so bili v casu gradnje v veljavi. Tako je možno primerjati takratne zahteve z današnjimi predpisi in oceniti njihovo potresno odpornost. Na ta nacin lahko ocenimo tudi potresno odpornost šol – koliko stavb je »potresno verjetno nevarnih«, koliko »verjetno potresno manj varnih« in koliko šolskih stavb je grajenih v skladu z današnjimi predpisi in so verjetno »potresno varne«. Dobljena ocena je seveda pribli­žna, saj ni nujno, da so objekti iste višine in iste starosti enako potresno ogroženi. Potresna odpornost je odvisna tudi od uporabljenih konstrukcijskih materialov, tlorisne razporeditve nosilnih elementov in zasnove konstrukcije (Tomaževic , 2009; Kilar in Kušar, 2009; Petrovcic in Kilar, 2018; Petrovcic in Kilar, 2022), kvalitete izvedbe in detajlov (Žarnic, 2005; Lutman idr., 2017) ter kakovosti tal in drugih dejavnikov (Oražem Adamic in Hrvatin, 2001; Slak in Kilar, 2005). 3. GRADBENE ZNACILNOSTI STAVB ŠOLSKIH OBJEKTOV Vecetažne šolske stavbe so v veliki meri zgrajene v kombina­ciji armiranega betona in opecnih zidakov. Armirani beton je vecinoma uporabljen v medetažnih konstrukcijah, stopnišcnih ramah in prekladah, nosilne stene pa so najveckrat grajene iz opeke, betona ali kot prefabricirani betonski elementi. V starej­ših šolah so v medetažnih konstrukcijah uporabljeni tudi leseni tramovi. V starejših stavbah so zidovi iz opeke, po 2. svetovni vojni pa je zacela narašcati uporaba betona. Na uporabo betona je vplivalo dejstvo, da je bilo tovrstnega gradbenega materi-ala pri nas dovolj, nekaj je pri odlocitvi za gradivo prispevala tudi modnost in uporabnost. Uporaba lesa je bila omejena na konstrukcijo ostrešja, jeklenih skeletnih konstrukcij v šolskih stavbah prakticno ni. Nabor gradiv v šolah se je razširil šele v zadnjih desetletjih. Konstrukcijski sistem šol je vecinoma zasnovan individualno. Ve-cina šolskih stavb v Sloveniji ima dvignjeno pritlicje, v katerem je vecinoma vhod v objekt. Vhodi v ucilnice so iz skupnih hodni­kov. Izjema je vsaj 38 brezkoridornih šol, ki jih je v 30. do 60. letih 20. stoletja zasnoval arhitekt Emil Navinšek (število je povzeto iz seznama brezkoridornih šol, kot jih navaja Emil Navinšek (Navinšek, 1978), kot kažejo novejše raziskave (Zorc, 2024) pa je število njegovih šol s prvinami brezkoridorne zasnove vecje). Namesto hodnikov imajo osrednjo družabno-komunikacijsko avlo, iz katere se vstopa v posamezne ucilnice. Po obodu so raz­vršceni razlicni tipi ucilnic. Ucilnice imajo vecinoma daljšo steno na fasadi, kar omogoca vecjo osvetljenost z dnevno svetlobo. Organiziranost prostora (tlorisi) je po vseh etažah istega objekta prakticno enaka, kar je posledica racionalne zasnove komunal­ne infrastrukture. Nekatere šole imajo stopnišca v sredini ali v njeni bližini. Da se omogoci osvetljevanje z naravno svetlobo, so stopnišca locirana ob fasadni steni. Starejše stavbe imajo višino etaž vec kot 3 m. Novejše imajo nekoliko nižjo etažno višino, v pravilniku se priporoca vsaj 3 m svetle višine. V projektu CRP 2016 je stavbni fond osnovnih šol v Sloveni­ji obsegal 766 stavb, najstarejša je iz leta 1675, najnovejša evidentirana v obstojecem seznamu je iz leta 2016. Seznama šol iz projekta CRP 2016 nismo posodabljali, saj v zadnjih letih grajeni objekti niso potresno ogroženi in ne spreminjajo števila potresno problematicnih šol. Število vseh šol po casovnih obdobjih izgradnje do leta 2016 je prikazano na sliki 1. 3.1 Razvoj potresnih predpisov in casovna obdobja izgradnje stavb V zadnjih 100 letih, torej v obdobju, iz katerega izhaja vecina šolskih stavb, je bilo v veljavi vec predpisov za zagotavljanje po­tresne odpornosti stavb (Bubnov, 1983; Slak in Kilar, 2005; Žarnic, 2005; Kilar in Kušar, 2009; Fajfar, 2017). Nastajali so na osnovi izkušenj, pridobljenih v potresih doma in v tujini, in so se zaostro­vali. Obdobje, v katerem je nastal posamezni objekt, je torej eden od nacinov grobega ocenjevanja potresne odpornosti. Casovna obdobja za ocenjevanje potresne odpornosti smo dolocili glede na datume sprejema posameznih predpisov o potresni varnosti stavb in nekatere zgodovinske mejnike. Izbrali smo pet znacilnih obdobij izgradnje stavb osnovnih šol. Slike 2 do 7 prikazujejo število etaž (podatki o etažnosti so povzeti iz geodetskih podatkov in ne odražajo nujno števila nadstropij) posameznih šol, zgrajenih v posameznih casovnih obdobjih (Zbašnik-Senegacnik idr., 2019; Kilar in Kušar, 2009). 3.1.1 Obdobje pred 1894 (obdobje pred ljubljanskim potresom leta 1895) Pravila potresno varne gradnje so v tem casu upoštevala predvsem izkustvenost in npr. omejevala višino stavbe, dolocala vecjo debelino zidov v spodnjih etažah, znižanje težišca stavbe itd. Nekaterim takšnim stavbam se obdobje življenjske dobe do-locenih delov konstrukcije morda že izteka, kar zahteva celovito prenovo konstrukcije ali pa celo odstranitev. Nekatere takšne stavbe so pod spomeniškim varstvom in so zato potrebne po­sebne obravnave. Skupno število šol, zgrajenih v tem obdobju, je 48 (6,3 %). 3.1.2 Obdobje od 1895 do 1945 (obdobje pred in med 1. in 2. svetovno vojno) Šolske stavbe iz tega obdobja so grajene po avstrijskih in starih jugoslovanskih gradbenih predpisih, veljavnih v tem obdobju. Ti so za posamezne etaže stavbe dolocali debelino opecnih zidov, širino sten med okenskimi odprtina-mi, vrsto stropne konstrukcije, požarnih sten in ma-sivnih sklopov (Stavbinski red za mesto Ljubljana, 1896; Gradbeni zakon, 1931). Kot horizontalno ob-težbo so upoštevali predvsem obtežbo zaradi vetra. To obdobje vecinoma odlikuje dovolj kakovostna gradnja tako po zasnovi konstrukcije kot tudi po izvedbi detajlov in izbiri gradiv. V tem obdobju se je v gradnjo zacelo uvajati armirani beton, vecati pa se je zacelo število etaž, kar je pomenilo drugacne odzive stavb pri potresu v primerjavi s togimi opec­nimi stavbami iz prejšnjih obdobij (npr. ljubljanski Neboticnik, 1933). Skupno število šol, zgrajenih v tem obdobju, je 159 (20,8 %). 3.1.3 Obdobje od 1946 do 1963 (zgodnje povojno obdobje) V tem obdobju so nastali prvi jugoslovanski predpisi za obtežbo stavb (PTP, 1948). Jugoslavija je bila v skladu s temi predpisi razdeljena na tri potresne cone glede na pricakovane poškodbe: a) cona manjših poškodb, b) cona velikih poškodb in c) cona katastrofalnih rušenj. Za cono c je maksimalna potresna sila znašala najvec 3 % stalne in polovico koristne obtežbe, kar je na posameznih potresno ogroženih podrocjih tudi od pet do de­setkrat manj od zahtev današnjih predpisov. Kakovost gradnje je bila v tem obdobju na splošno slaba, kar danes gotovo vpliva na stanje potresne odpornosti. Omenjeni predpis je veljal do leta 1963. Skupno število šol, zgrajenih v tem obdobju, je 136 (17,8 %). 3.1.4 Obdobje od 1964 do 1981 (obdobje po potresu v Skopju) Potres v Skopju je sprožil nov premislek o ucinkovitosti pred­pisov. Leta 1963 so nastali novi predpisi za potresno varno gradnjo, ki so med drugim predpisovali tudi razporeditev hori­zontalnih sil po višini stavbe ter vpliv nosilnih tal na konstrukcij­sko zasnovo. V istem letu je bila sprejeta tudi nova seizmološka karta Slovenije, ki je realneje prikazovala podrocja razlicnih in-tenzitet. Popolnoma nove so bile zahteve za zidane konstrukcije na potresnih obmocjih, ki so prvic predpisovale tudi vertikalne AB vezi na vogalih stavbe in na stikih notranjih in zunanjih nosil- UVODNIK nih zidov. V splošnem imajo stavbe, grajene v tem casu, precej EDITORIAL vecjo potresno odpornost kot tiste, ki so bile zgrajene v prejšnjih CLANEK obdobjih. Že pred potresom v Skopju je bil rušilni potres v Crni gori (1979), ki je sprožil kriticno analizo dotedanjih predpisov in RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS pripravo novih jugoslovanskih predpisov protipotresne gradnje, izšli so leta 1981 (Fajfar, 2017). Skupno število šol, zgrajenih v letih med 1964 in 1981, je 268 (35,0 %). 3.1.5 Obdobje od 1982 do 1999 (obdobje po izidu novih predpisov za potresno varno gradnjo) Kakovost gradnje in potresna odpornost je višja kot v prejšnjih obdobjih. Te stavbe so – razen morebitnih izjem – potresno od­porne in varne, dodatne ojacitve nosilne konstrukcije naceloma ne potrebujejo. Takih stavb je 94 (12,3 %). 4. KRITERIJI ZA OCENO POTRESNE OGROŽENOSTI STAVB Podatki, ki so bili zbrani, žal ne omogocajo neposredne ocene potresne ogroženosti stavb, tudi zato, ker je potresna odpor­nost odvisna od arhitekturne zasnove konkretnega projekta šole, ta pa zahteva staticno presojo, katere del je tudi potresna odpornost. Možen je le vpogled oz. pavšalna ocena na podlagi splošnih podatkov, kot so leto izgradnje stavbe in število etaž. V okviru projekta CRP 2016 (Zbašnik-Senegacnik idr., 2019) so bili evidentirani posegi gradbenih sanacij šolskih stavb, ki pa so bili omejeni vecinoma na obnovo streh in fasad, vecjih konstrukcijskih posegov, razen dveh prizidkov, ni. Prav tako niso bili v zadostni meri evidentirani konstrukcijski materiali in vrsta konstrukcijskega sistema, ki bi bili lahko v dodatno pomoc pri statisticni analizi potresne odpornosti šolskih stavb. Potresna odpornost je poleg staticne zasnove odvisna tudi od konstrukcijskih materialov in vrste konstrukcijskega sistema, saj se le-ti razlicno odzivajo na potresne obremenitve. Predvide­vamo, da so šolske stavbe, grajene iz opeke, betona ali kom­binacije teh dveh materialov, grajene po takrat uporabljanih tehnologijah bolj primerne za prenos vertikalne obtežbe kot pa za prenos horizontalne potresne obtežbe, ki ima svoje speci.ke in zahteve. Glede na verjetnost dolocene stopnje potresne ogro­ženosti smo izpostavili kriticne vrste konstrukcij s speci.cnimi lastnostmi. Ocena je vkljucevala predpise in priporocila, ki so veljala v obdobjih, ko so bile stavbe zgrajene. 4.1 Verjetno potresno NEVARNE stavbe Glede na zahteve predpisov, ki so veljali v casu projektiranja in izgradnje šol, lahko sklepamo, da za šolske stavbe z naslednjimi konstrukcijskimi lastnostmi obstaja velika verjetnost, da niso po­tresno varne, zato je verjetno potrebna utrditev njihove nosilne konstrukcije: Opecne konstrukcije Vse 5-ali vec etažne stavbe, grajene pred 1981 (glede na zah­teve sodobnih predpisov so stavbe previsoke, opecne stavbe takšne višine so dovoljene le v primeru uporabe armirane zido-vine, pa še to le na manj potresno ogroženih obmocjih). Poleg stavb iz predhodnega odstavka so verjetno potresno ne­varne tudi vse 4-ali manj etažne stavbe, grajene pred 1964 (brez vertikalnih vezi, vecinoma so brez horizontalnih vezi). Novejši predpisi za gradnjo na potresnih obmocjih namrec predpisujejo uporabo vertikalnih in horizontalnih armiranobetonskih vezi na ustreznih medsebojnih razmikih, ki povezujejo stavbo v celoto in povecujejo njeno nosilnost, betonirane pa morajo biti po koncanem zidanju zidov (Bubnov idr., 1982; Tomaževic, 2009). Kombinirane konstrukcije Vse stavbe (ne glede na število etaž), grajene pred letom 1894 ter med 1946 in 1963 (pri projektiranju racunane s premajhnimi potresnimi silami, v kombinaciji z opecno gradnjo zelo verjetno manjkajo horizontalne in/ali vertikalne vezi). Betonske konstrukcije 4-ali vec etažne stavbe, zgrajene pred 1894 in med 1946 in 1963 (pri projektiranju racunane z bistveno premajhnimi potresnimi silami, v nekaterih primerih so bili za gradnjo uporabljeni celo betonski zidaki brez ustrezne trdnosti in armature). 4.2 Verjetno potresno MANJ VARNE stavbe Šolske stavbe, ki bi bile verjetno potresno manj varne, priporoca se ojacitev nosilne konstrukcije: Opecne konstrukcije 5-ali vec etažne stavbe, grajene med 1982 in 1999, ki ne vklju-cujejo zahteve predpisa Evrokod 8, ki pri tako visokih opecnih stavbah zahteva uporabo drugih vrst konstrukcij, kot na primer armiranobetonske stene ipd. Kombinirane konstrukcije Vse stavbe (ne glede na število etaž), grajene med 1895 in 1945, ki so bile projektirane na premajhne potresne sile, kakovost gradnje pa je verjetno dobra. 4-ali vec etažne stavbe, zgrajene med 1964 in 1981, ki so bile projektirane na premajhne potresne sile. Betonske konstrukcije 4-ali vec etažne stavbe, grajene med 1895 in 1945 (projektira­ne na premajhne potresne sile, kakovost gradnje je verjetno dobra). 5-ali vec etažne stavbe, grajene med 1964 in 1981 (projektirane na premajhne potresne sile). 4.3 Verjetno potresno VARNE stavbe Vse stavbe, ki niso uvršcene med verjetno potresno nevarne ali potresno manj varne po kriterijih 4.1 in 4.2, lahko uvrstimo med potresno verjetno varne stavbe. Pri njih ojacitev nosilne konstrukcije zaradi nevarnosti potresa verjetno ni potrebna. 5. UGOTOVITVE IN DISKUSIJA Nedavna potresa v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem sta prav gotovo zastavila tudi vprašanje, kakšne bi bile posledice na stav-bah šol, ce bi do podobnega potresa prišlo v Sloveniji. V pregle­du šolskih objektov, ki so trenutno v uporabi, smo ugotovili, da: ¦ vsaka arhitekturna in konstrukcijska zasnova šol zahteva svojo staticno presojo, ki vkljucuje tudi potresno odpornost; ¦ za stanje potresne odpornosti šol iz trenutno zbranih statisticnih podatkov lahko podamo le pavšalno oceno o potresni odpornosti; ¦ najbolj potresno nevarne so: – konstrukcijsko opecne šole, visoke 5 ali vec etaž, zgraje­ne pred letom 1982, in vse ostale opecne šole (ne glede na število etaž), zgrajene pred letom 1964; – konstrukcijsko kombinirane šole, visoke 5 ali vec etaž, zgrajene pred letom 1982, in vse ostale kombinirane šole (ne glede na število etaž), zgrajene pred letom 1964; – konstrukcijsko betonske šole, visoke 4 ali vec etaž, zgra­jene med letoma 1946 in 1963; Enoetažnih šol, izgrajenih pred letom 1981, je 33 in jih nismo uvrstili med verjetno potresno nevarne šole. Predpostavljamo tudi, da so šole, zgrajene v obdobju od 1895 do 1945 (obdobje pred in med 1. in 2. svetovno vojno), grajene bolje in niso med najbolj potresno ogroženimi. Trenutno je v Sloveniji verjetno potresno nevarnih 390 od 766 vseh šolskih stavb, kar znaša 51 % vseh šol. Med ostalimi šolami, ki smo jih uvrstili med verjetno potresno varne šole, je 12 enoe­tažnih šol zgrajenih pred letom 1963, 209 šol (visokih 3 ali manj etaž), zgrajenih med 1964 in 1981, in vse ostale šole (155), zgra­jene po letu 1981. Število vseh verjetno potresno nevarnih šol dolocenih po navedenih izbirnih kljucih je prikazano na sliki 8. Med 390 verjetno potresno nevarnimi šolskimi stavbami, ki so po obdobjih leta izgradnje prikazane na sliki 8, pa je v Sloveniji v uporabi kar 229 šolskih stavb s 4 in vec etažami (slika 9), ki so zaradi svoje višine gotovo bolj ogrožene kot ostale nižje šole. Pri 42 stavbah s 4 ali vec etažami, grajenih po letu 1982, je verjetnost za potresno ogroženost majhna, saj so bile grajene v obdobjih, ko je bila potresna presoja obvezna. 187 stavb (24,4 %) pa je bilo zgrajenih pred letom 1981, torej v zgoraj opisanih bolj kriticnih obdobjih izgradnje, in predstavljajo delež stavb, ki so med vsemi najbolj ogrožene in za katere bi bilo povecanje potresne odpornosti konstrukcije (poglavje 6) najbolj nujno. Za vse šole, ki so verjetno potresno nevarne, bi bila nujna takojšnja potresna analiza/presoja o stanju potresne odpornosti posamezne šole, tudi glede na vrsto uporabljenega nosilnega materiala, konstrukcijski sistem in stanje nosilne konstrukcije. Natancnejše potresne analize lahko potem dajo tocnejši vpo­gled v stanje posamezne šole in potrebo po njihovi prenovi, kot tudi verjetno dolocijo vrstni red prioritet obnov. Menimo pa, da s potresno utrditvijo šol ne bi smeli odlašati. Nekaj šol in vrtcev je že bilo zelo uspešno prenovljenih z uporabo sanacijskih tehnik za povecanje trdnosti in duktilnosti zidov (glej npr. Ma-pei, 2020).V nadaljevanju je na kratko povzetih nekaj staticnih utrditvenih ukrepov, ki so najbolj pogosti pri prenovi konstrukcij in bi jih bilo potrebno uporabiti tudi pri utrditvi stavb šol. V splošnem velja, da naj imajo pri potresni utrditvi prednost tisti tako imenovani nevarni objekti, ki po Gradbenem zakonu (1931) ne izpolnjujejo bistvenih zahtev predpisov, tako da neposredno ogrožajo življenje ljudi, premoženje vecje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Iz analize trenutnega stanja šolskih stavb glede na obdobje gradnje in število etaž je razvidno, da je med šolskim stavbnim fondom veliko število starejših in višjih stavb, ki potencialno lahko sprožajo skrb in klicejo k preverjanju potre­sne ogroženosti. najpogosteje uporabljanih sanacijskih ukrepov, ki bi morali biti izvedeni tudi v primeru potresne utrditve šol, pa so povzeti v nadaljevanju. A/ Povecanje trdnosti in duktilnosti zidov Povecanje trdnosti in duktilnosti zidov (na primer v zidanih konstrukcijah) je mogoce doseci z vgradnjo dodatne jeklene armature v horizontalne in vertikalne spoje zidu, z izboljšanjem materialov zidov z injektiranjem fugirnih spojev in zidov z visokotrdnimi maltami ali epoksidnimi smolami, s površinsko ojacitvijo zidov z razlicnimi vrstami ometov (mikroarmirani cementni ometi, ometi s steklenimi ali karbonskimi vlakni, GFRP) ali z oblepljanjem zidov s trakovi iz plastike, iz steklenih ali karbonskih vlaken FRP (npr. Bosiljkov idr., 2008; Tomaževic, 2009; Petrovcic in Kilar, 2022). B/ Zagotovitev povezav med zidovi in preprecitev zvracanja zidov izven ravnine Zagotavljanje povezav med zidovi in preprecevanje porušitve zidov izven ravnine je kljucno za izboljšanje stabilnosti zidanih konstrukcij, zlasti v potresno ogroženih obmocjih. Najpogosteje izvedemo razlicne vrste mehanskih povezav med zidovi, kot so sidra za povezavo pravokotnih zidov med seboj, horizontalne vezi na višini stropov ali medetažnih plošc in vertikalne armira­nobetonske vezi na robovih zidov. Poskrbeti je potrebno tudi za sidranje zidov v medetažno plošco in temelje ter poskrbeti za ustrezno pritrditev vseh nenosilnih elementov. Posebej je potrebno poskrbeti za vitke (morda nekoc požarne) stene (pod-strešij) brez precnih podpor, ki potrebujejo ustrezno sidranje v nosilno konstrukcijo (npr. Tomaževic, 2009; CNR, 2018; Lutman idr., 2017). C/ Utrditev in sanacija medetažnih konstrukcij Zamenjava/ojacitev medetažnih konstrukcij je sicer potrebna predvsem v primerih, ko obstojeci (leseni) strop ne izpolnjuje sodobnih standardov za nosilnost, ki so doloceni v gradbenih predpisih. Pogosti so tudi primeri, ko je treba tudi sicer verti­kalno dovolj nosilne lesene ali montažne strope z jeklenimi nosilci pri potresni utrditvi zamenjati z armiranobetonsko plošco. Leseni stropi pogosto niso ustrezno pritrjeni na zidove, kar povecuje tveganje za izpad zidov iz ravnine med potresom, kot tudi onemogoca razdelitev horizontalnih potresnih sil na zidove v ustrezni nosilni smeri. V primerih izvedbe medetažnih konstrukcij s slojem peska je priporocljivo sloj peska odstraniti in tako zmanjšati maso stavbe med potresom (npr. Tomaževic, 2009; Lutman idr., 2017). D/ Povecanje trdnosti temeljev Povecanje trdnosti temeljev je kljucno za izboljšanje stabilnosti stavbe in njeno odpornost proti razlicnim obremenitvam, ki jim je konstrukcija lahko izpostavljena med potresom. Najpogostej­ši nacini so ojacitev obstojecih temeljev, povezovanje temeljev med seboj, podlivanje temeljev z injektiranjem cementne malte ali hitro utrjujocih pen za stabilizacijo tal in dvig temeljev, razširitev temeljev z dodajanjem armiranega betona ali jeklenih konstrukcij okoli temeljev in uporaba sidrnih sistemov za prenos obremenitev na trdnejše plasti tal. V posebnih primerih je mogoca tudi globinska ojacitev temeljev z mikropiloti (npr. Tomaževic, 2009). E/ Izboljšanje/spreminjanje zasnove konstrukcije V mnogih primerih je mogoce pred uporabo dražjih in zamu­dnejših sistemov utrditve konstrukcije izboljšati obstojeco no-silno konstrukcijo v okviru danih možnosti in pogojev. Ti nacini vkljucujejo na primer dodajanje armiranobetonskih stebrov in zidov, zapolnitev odprtin v okvirnih konstrukcijah, dodajanje ojacitev okoli vrat in oken, zmanjševanje teže zidov in stropov UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 6. SPLOŠNI KONCEPTI ZA POVECANJE POTRESNE ODPORNOSTI KONSTRUKCIJ STAVB V nadaljevanju je zbranih nekaj osnovnih konceptov za pove-canje potresne odpornosti stavb, ki so primerni tudi za potre­sno utrditev šol, obravnavanih v tem clanku. Gotovo je, da je uporaba teh ukrepov lahko zahtevna tako izvedbeno in casovno kot tudi v .nancnem pogledu. Podrobnosti o nacinih možnih potresnih utrditev lahko najdemo v literaturi, kratki povzetki (uporaba lažjih materialov za zgornje nadgradnje zmanjša obremenitev zidov). V posebnih primerih je mogoce razmišljati tudi o dodajanju zunanjih nosilnih konstrukcij (npr. Roške in Streliške stolpnice, 2023) iz armiranega betona ali jekla, ki pa jih je potrebno vkljuciti v novo arhitekturno prenovo stavbe (npr. Lutman idr., 2017). 7. ZAKLJUCEK – KAKO NAPREJ, RESOLUCIJA O KREPITVI POTRESNE VARNOSTI DO LETA 2050 »PREHITIMO POTRES« Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (2023) poudarja preventivo kot kljucno za dolgorocno zmanjšanje potresnih tveganj in predvideva potresno utrditev stanovanjskih ter javnih objektov, vkljucno z ustanovami vzgoje, izobraževanja, zdravstva in infrastrukture. Izpostavlja tudi pomen ozavešcanja prebivalcev in strokovne prenove objektov. Glavni cilji resolucije so: 1. OZAVEŠCANJE: Povecanje zavedanja o potresnih tveganjih in ukrepih za njihovo zmanjšanje. 2. VZPOSTAVLJANJE PRAVNO-SISTEMSKEGA OKVIRA: Ureditev zakonodaje za centralno vodenje projekta utrditve stavb. 3. USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE: Izobraževanje stro­kovnjakov in izvajalcev za uporabo ustreznih materialov in metod. 4. PREGLEDOVANJE STAVBNEGA FONDA: Strokovna ocena obstojecih stavb za dolocitev ogroženosti. 5. ZAGOTOVLJANJE FINANCNIH SREDSTEV ZA ZMANJŠANJE POTRESNEGA TVEGANJA: Zagotavljanje sredstev za prenovo in zmanjšanje potresnega tveganja. 6. PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA POTRESNE UTRDITVE OGROŽE­NIH STAVB 7. SKRB ZA ZAGOTAVLJANJE USTREZNE KAKOVOSTI POTRES­NIH UTRDITEV: Prednostna utrditev ali nadomestitev ogroženih stavb z upoštevanjem ekonomskih in okoljskih smernic. 8. EVIDENTIRANJE STANJA STAVB: Vzpostavitev javnega dosto-pa do podatkov o stopnji potresne odpornosti. Resolucija predvideva, da bo v Sloveniji v naslednjih desetle­tjih potresno utrjenih ali nadomešcenih med 32.000 in 75.000 stavb. Ukrepi bodo postopni, zavedamo pa se, da staranje stavb in cas možnosti nastopa potresa povecujeta tveganje. Namen je doseci potresno tveganje pod sprejemljivo mejo, doloceno z družbenim konsenzom in zmožnostjo obnove po rušilnem potresu. Vse podrobnosti lahko najdemo v Resoluciji o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (2023). Zahvala Prispevek je rezultat raziskovalnega dela v okviru raziskovalnega programa Trajnostno oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja, P5-0068, ki ga podpira ARIS. LITERATURA IN VIRI Blenkuš, M. in Zorc, M. (2017). Izsledki kvantitativne analize stavbnega fonda osnovnih šol v Sloveniji = The results of a quantitative analysis of the building fund for elementary schools in Slovenia. AR: arhitektura, raziskave = architecture, research, 2, 48–59. Bosiljkov, V., Page, A. W., Bokan-Bosiljkov, V. in Žarnic, R. (2008). Evaluation of the seismic performance of brick masonry walls. Structural control and health monitoring, 17(1), 239–249. Bubnov, S. (1983). Potresna varnost starejših zgradb. Univerzum. Bubnov, S., Fajfar, P., Fischinger, M., Ribaric, V., Tomaževic, M., Anicic, D., Poceski, A., Rosman, R. in Steinman, V. (1982). Izgradnja objekata visokogradnje u seizmickim podrucjima: ocena pravilnika. Publikacija IKPIR 25. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in racunalništvo: Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij: Seizmološki zavod SRS. CEN – European Committee for Standardisation (2004). Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance – Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings. https://www.phd.eng.br/wp-content/uploads/2015/02/en.1998.1.2004.pdf CNR (2018). Advisory Committee on Technical Recommendations for Construction: Guide for the Design and Construction of Externally Bonded Fibre Reinforced Inorganic Matrix Systems for Strengthening Existing Structures. Dolšek, M., Babic, A. in Žižmond, J. (2021). Ali je treba v Republiki Sloveniji krepiti potresno odpornost skupnosti? : usposabljanje predstavnikov lokalnih skupnosti in širše strokovne javnosti o širši, energetski in potresni prenovi stavb (U6-2). Life projekt CARE4CLIMATE, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Dujic, B. in Žarnic, R. (2008). Vrednotenje potresne odpornosti lesene gradnje. V: Kitek Kuzman, M. (ur.), Gradnja z lesom – izziv in priložnost za Slovenijo (str. 176–181). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. Fajfar, P. (2017). Razvoj predpisov za potresno odporno gradnjo v Sloveniji. Gradbeni vestnik, 66, 82–96. Fajfar, P., Fischinger M. in Isakovic T. (2000). Metoda procjene seizmickog ponašanja zgrada i mostova. Gradevinar, 52(3), 663–671. Gradbeni zakon. 1931. Tiskovna zadruga. ICOMOS, 2017. Pristopi k ohranjanju kulturne dedišcine 20. stoletja: Madridsko-newdelhijski dokument 2017. https://icomos.splet.arnes.si/.les/2021/02/Icomos_brosura_Web.pdf Ivanšek, F. (ur.) (1954). Od stare k novi šoli. Referati in material s posvetovanja o gradnji sodobne šole. Arhitekt, 12/13. Kilar, V. in Kušar, D. (2009). Assessment of the earthquake vulnerability of multi-residential buildings in Slovenia. Acta geographica Slovenica, 49(1), 89–118. Lazar Sinkovic, N., Dolšek, M. in Babic, A. (2021). Modeli komunikacije potresnega tveganja. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami, 34/35, 409–416. Lutman, M., Capuder, F., Drobnic, D., Gams, M., Klemenc, I., Kramar, M., Pazlar, T., Weiss, P. (2017). Posegi v nosilno konstrukcijo stavb. Ministrstvo za okolje in prostor RS, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Mapei (2020). Protipotresna sanacija vrtcev in šol v Ljubljani. https://www.mapei.com/si/sl/ novice-in-dogodki/podrobnosti-dogodka/2020/04/17/protipotresna-sanacija MNVP – Ministrstvo za naravne vire in prostor RS (2023). Ocena zmožnosti obvladovanja tveganja za potres. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Graditev/ ocena_zmoznosti_obvladovanja_tveganja_za_potres.docx MO – Ministrstvo za obrambo RS (2018). Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSZR/Datoteke/Ocene-ogrozenosti/ ocena_ogrozenosti_potres.pdf Navinšek, E. (1978). S prostorno znanostjo in analizo do brezkoridorne arhitekture. http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HLCTA35 Orožen Adamic, M. (1995). Earthquake threat in Ljubljana. Geografski zbornik, 35, 145–151. Orožen Adamic, M. in Hrvatin, M. (2001). Geografske znacilnosti potresov v Posocju. Geografski zbornik, 41, 45–90. Orožen Adamic, M. in Perko D. (1996). Potresna ogroženost obcin in naselij v Sloveniji. Geografski zbornik, 36, 7–45. Ostanek, F. (ur.) (1973). Razstava 5 let – 100 šol (katalog ob razstavi). Slovenski šolski muzej, UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Izobraževalna skupnost Slovenije. Petrovcic, S. in Kilar, V. (2018). Arhitekturno-tehnicni vidik varovanja arhitekturne dedišcine na potresno ogroženih obmocjih. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia, 28(3), 589– 610. Petrovcic, S. in Kilar, V. (2022). Design considerations for retro.tting of historic masonry structures with externally bonded FRP systems. International journal of architectural heritage : conservation, analysis and restoration, 16(7), 957–976. POTROG, 2019. Raziskovalni projekt Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zašcite. https://potrog2.vokas.si/ PTP – Privremeni tehnicki propisi. 1948. Beograd. Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (ReKPV50). (2023). Uradni list RS, št. 122/2023. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=RESO150 Roške in Streliške stolpnice (2023). Protipotresna utrditev Roških in Streliških stolpnic. https:// roskeinstreliskestolpnice.si/ RTV SLO (2023). Kakšne bi bile pri nas posledice rušilnega potresa? https://val202.rtvslo.si/ podkast/frekvenca-x/31057643/174938037 Slak, T. in Kilar, V. (2005). Potresno odporna gradnja in zasnova konstrukcij v arhitekturi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Stavbinski red za mesto Ljubljana, 1896. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC­SWFPDKPP Tomaževic, M. (1998). Ocenjevanje uporabnosti po potresu poškodovanih objektov. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje. Tomaževic, M. (2009). Potresno odporne zidane stavbe. Tehnis. Zbašnik-Senegacnik, M., Blenkuš, M., Gregorski, M., Nardoni Kovac, Š., Zaviršek Hudnik, D., Zorc, M., Cencic, M. in Štemberger, T. (2019). Analiza stanja na podrocju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse : raziskovalni projekt Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016«. Zakljucno porocilo 2019. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Zorc, M. (2016). En sam, velik, svetel, uporaben prostor, 14 šol Emila Navinška v Ljubljani. Galerija DESSA 7. 12.–21. 1. 2016, Razstava študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Zorc, M. (2024). Ucilnice na kupu še ne naredijo skupka ucnih prostorov. V Zbašnik-Senegacnik, M., Gregorski, M. in Zorc, M. (ur.), Na poti k sodobni šolski arhitekturi (str. 93–132). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Žarnic, R. (2005). Lastnosti gradiv. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 24ur (2021). Bo Sloveniji, kjer je zelo nizka potresna odpornost, uspelo prehiteti potres? https:// www.24ur.com/novice/slovenija/bo-sloveniji-uspelo-prehiteti-potres.html Mara Vogrinec, Simon Koblar, Alenka Fikfak, Janez P. Grom: OD ANALIZE DO KLASIFIKACIJE: AVTOMATIZACIJA KLASIFIKACIJE STANOVANJSKIH STAVB Z ORODJI GIS FROM ANALYSIS TO CLASSIFICATION: AUTOMATION OF RESIDENTIAL BUILDING CLASSIFICATION USING GIS TOOLS https://doi.org/10.15292/IU-CG.2024.12.036-045 UDK: 711.581:004:91(497.4) SUBMITTED: November 2024 / REVISED: December 2024 / PUBLISHED: December 2024 1.01 Izvirni znanstveni clanek / Scienti.c Article POVZETEK Raziskava se osredotoca na razvoj analiticnega orodja GIS za klasi.kacijo stanovanjskih stavb, zasnovanega za podporo prostorskemu nacrtovanju in urbanisticni analizi v Sloveniji. Klasicne metode za analizo prostorskih podatkov so zamudne in pogosto temeljijo na rocnih postopkih, kar omejuje njihovo ucinkovitost in uporabnost pri obsežnejših projektih. Razvito orodje, ki temelji na integraciji morfološke analize v okolju GIS, omogoca samodejno razvršcanje stavb glede na razlicne tipologije in vzorce zazidave, kar predstavlja pomemben korak k avtomatizaciji morfološke analize in standardizaciji prostorskih podatkov. UVODNIK Orodje povezuje podatke iz katastra nepremicnin s pravili iz EDITORIAL strokovne literature, kar omogoca dosledno razvršcanje stavb CLANEK v prostostojece in povezane stavbe, z nadaljnjo klasi.kacijo po tipologiji in vzorcu zazidave. RAZPRAVA DISCUSSION Pri razvoju orodja sta bila uporabljena PostgreSQL z razširitvijo PostGIS za obdelavo podatkov in QGIS za vizualizacijo, kar za- RECENZIJA gotavlja odprtokodnost in dostopnost. Orodje je bilo testirano REVIEW na treh slovenskih mestih, Mariboru, Velenju in Ško.i Loki, kjer PROJEKT se je pokazalo kot zanesljivo in prilagodljivo na lokalne razmere. PROJECT Rezultati kažejo, da orodje GIS poenostavi delo prostorskim na-DELAVNICA crtovalcem ter prispeva k trajnostnemu urbanemu razvoju, saj WORKSHOP omogoca nadzor nad urbano rastjo in prilagajanje prostorskih politik glede na natancne podatke o stavbah. Razvoj tovrstnih NATECAJ orodij v Sloveniji ima velik potencial, saj nadgrajuje obstojece COMPETITION prostorske podatke in omogoca prihodnje izboljšave. PREDSTAVITEV PRESENTATION KLJUCNE BESEDE DIPLOMA GIS, tipologija stanovanjskih stavb, morfologija, PostgreSQL, MASTER THESIS kataster nepremicnin, Slovenija ABSTRACT The research focuses on the development of a GIS analytical tool for the classi.cation of residential buildings, designed to support spatial planning and urban analysis in Slovenia. Traditional spatial data analysis methods are time-consuming and often rely on manual procedures, limiting their e.ciency and applicability for large-scale projects. Developed tool integrates morphological analysis within a GIS environment to enable the automated classi.cation of buildings based on various typologies and patterns, representing a signi.cant advancement in the automation and standardization of spatial data analysis. The tool integrates data from the real estate cadastre with established rules from literature, allowing for consistent classi.cation of buildings into detached and connected types, with further classi.cation by typology and building pattern. The development process utilized PostgreSQL with the PostGIS extension for data processing and QGIS for visualization, ensuring accessibility through open-source software. The tool was tested in three Slovenian cities -Maribor, Velenje, and Ško.a Loka -where it proved to be reliable and adaptable to local conditions. Results show that the GIS tool simpli.es the work of spatial planners and supports sustainable urban development, as it facilitates monitoring urban growth and adjusting spatial policies based on precise building data. The development of such tools in Slovenia o.ers signi.cant potential, as it enhances existing spatial data and allows for future improvements. KEY-WORDS GIS, residential building typology, morphology, PostgreSQL, building cadastre, Slovenia 1. UVOD V sodobnem urbanisticnem nacrtovanju je obdelava prostor­skih podatkov kljucnega pomena za ucinkovito upravljanje mestnih obmocij. Hiter razvoj urbanih obmocij in kompleksne prostorske ureditve ustvarjajo potrebo po naprednih orodjih, ki omogocajo sistematicno analizo stavbnega sklada. Klasi.ka­cija stanovanjskih stavb, ki vkljucuje prepoznavanje tipologij in prostorskih vzorcev, ima pomembno vlogo pri vrednotenju obstojecih urbanih struktur in podpori strateškim odlocitvam v procesu nacrtovanja. Vendar pa Slovenija še vedno nima vzpo­stavljene enotne evidence stavbnih tipologij, kar otežuje dostop do celovitih in zanesljivih podatkov, potrebnih za prostorsko nacrtovanje. Morfološka analiza je kljucen pristop pri analizi urbanih prostorov, saj omogoca razumevanje .zicnih lastnosti mestnih obmocij, kot so gostota stavb, prostorski vzorci in tipo­logija stavb. Raziskave kažejo, da analiza morfologije prispeva k boljšemu razumevanju prostorskih struktur, kar je kljucno za nacrtovanje trajnostnih urbanih obmocij (Batty in Longley, 1994; Goodchild, 2009). Metode morfološke analize vkljucujejo razlicne tehnike, kot so uporaba prostorskih podatkov za identi­.kacijo tipologij stavb, analizo urbanih vzorcev in prepoznava­nje odnosov med razlicnimi prostorskimi enotami (Hecht, 2014). Na podrocju klasi.kacije stavbnih tipologij v Sloveniji se pogo-sto pojavlja pomanjkanje enotnih in sistematicnih pristopov, ki bi omogocili ucinkovito obdelavo velikih kolicin prostorskih podatkov. Tradicionalni rocni postopki so zamudni, zanesljivost teh metod pa je omejena. Pomanjkanje standardiziranih orodij za klasi.kacijo tipologij stavb predstavlja izziv za urbaniste in prostorske nacrtovalce, saj otežuje dostop do celovitih in tocnih podatkov, ki so potrebni za sprejemanje informiranih odlocitev v prostorskem nacrtovanju. Obstojece rešitve na tem podrocju, ceprav omogocajo osnovne analize, niso dovolj napredne za ob-vladovanje velikih kolicin podatkov, ki so potrebni za sodobno prostorsko nacrtovanje. Vecina teh metod temelji na rocnem razvršcanju, kar je zelo casovno zahtevno, posledicno je pri vecjih obmocjih pogosto vprašljiva natancnost rezultatov. Poleg tega so številna orodja, ki obravnavajo tipologije stavb, pogosto nepovezana z uradnimi evidencami, kot na primer kataster nepremicnin, kar omejuje njihovo uporabnost v praksi. Raziskava se osredotoca na razvoj orodja za avtomatizirano klasi.kacijo stanovanjskih stavb, ki temelji na morfološki analizi in uporabi prostorskih podatkov iz katastra nepremicnin (GURS, 2024a). Ta rešitev omogoca hitrejšo in zanesljivo klasi.kacijo stavb ter podpira trajnostni razvoj urbanih obmocij z zagotavlja­njem kakovostnih podatkov za nadaljnje raziskave in prostorsko nacrtovanje. Razvito orodje zapolnjuje vrzel v sistematicnem evidentiranju tipologij stavb v Sloveniji ter prispeva k razvoju novih metod za ucinkovitejše prostorsko nacrtovanje in upra­vljanje urbanih obmocij. Glavni cilj raziskave je razviti rešitev, ki bo omogocila avtomatizirano in standardizirano obdelavo prostorskih podatkov, kar bo omogocilo lažje in hitrejše raz­vršcanje stanovanjskih stavb glede na tipologijo in prostorske znacilnosti. S tem bo podprto strateško nacrtovanje urbanih obmocij, kjer so podatki o tipologijah stavb kljucnega pomena za oblikovanje trajnostnih urbanih politik. S tem pristopom raziskava prispeva k izboljšanju prostorskega nacrtovanja v Sloveniji, saj zagotavlja orodje, ki omogoca ucinkovito obdelavo in analizo velikih kolicin prostorskih podatkov, kar bo pomagalo urbanistom pri sprejemanju bolj informiranih odlocitev. Razvito orodje je prilagodljivo in omogoca prihodnje izboljšave, kar zagotavlja njegovo uporabnost tako v Sloveniji kot tudi v drugih urbanih okoljih. 2. CILJI IN METODE Raziskava se osredotoca na razvoj orodja GIS za klasi.kacijo sta­novanjskih stavb v Sloveniji, ki podpira urbanisticno nacrtovanje s ciljem ucinkovitega zbiranja in analiziranja prostorskih podat­kov. Glavni cilji raziskave vkljucujejo zasnovo, razvoj, testiranje in optimizacijo orodja, ki bo omogocilo avtomatizirano razvršcanje stanovanjskih stavb po tipologijah in vzorcih zazidave. To je kljucnega pomena za boljše razumevanje urbanih vzorcev in za sprejemanje informiranih odlocitev v prostorskem nacrtovanju, predvsem v kontekstu narašcajocih potreb po natancnih podat­kih v urbaniziranih obmocjih (Nicholson, 2021). Prvi cilj raziskave je oblikovanje celovitega nabora klasi.ka­cijskih meril in tipologij stanovanjskih stavb, ki temeljijo na morfoloških znacilnostih in prostorskih odnosih stavb. Klasicne metode klasi.kacije so se doslej vecinoma osredotocale na osnovne znacilnosti stavb, kot so velikost, oblika in lokacija, vendar pogosto niso bile zmožne zajeti prostorskih interakcij med stavbami v vecjem obsegu. Orodje GIS, razvito v tej razi­skavi, vkljucuje napredne morfološke analize, ki upoštevajo tudi prostorske razmerje med stavbami, kot so povezljivost, bližina in prostorski vzorci zazidave. Ta orodja omogocajo natancnej­šo razvrstitev in omogocajo prostorskim nacrtovalcem boljšo preglednost nad stavbnim skladom. Drugi cilj je avtomatizacija postopkov klasi.kacije stavb, kar pomeni, da orodje ne bo le hitro, ampak tudi ucinkovito pri obdelavi velikih prostorskih podatkovnih nizov. Z avtomatizacijo se bo zmanjšala potreba po rocnih postopkih, kar pomeni, da bo proces klasi.kacije hitrejši, z manj napakami in bo omogocal lažje posodabljanje podatkov. Avtomatizacija omogoca pro-storskim nacrtovalcem hitrejši dostop do aktualnih prostorskih podatkov, ki so potrebni za spremljanje in prilagajanje urbani­sticnih politik glede na spremembe v urbanem okolju. Orodje smo zasnovali na odprtokodni programski opremi, s cimer se omogoca njena uporaba širšemu krogu potencialnih uporabnikov. Programska orodja, kot so PostgreSQL z razširi­tvijo PostGIS za prostorske podatke ter QGIS za vizualizacijo in analizo, so bila izbrana zaradi svoje široke uporabe v strokovni skupnosti, prilagodljivosti in možnosti integracije z drugimi prostorskimi sistemi. Razvito orodje (Vogrinec, 2024a) bo torej dostopno širokemu krogu uporabnikov in omogocalo tudi nadaljnje nadgradnje, prilagoditve in prilagajanje posebnim potrebam v razlicnih prostorskih okoljih, vkljucno z uporabo v drugih državah ali regijah z lastnimi prostorskimi podatki. 2.1. METODOLOŠKI PRISTOP Pri doseganju zgoraj opisanih ciljev je bila uporabljena kombi­nacija metod za zbiranje podatkov, analizo in razvoj orodij, ki omogocajo natancno razvršcanje stavb. Metodološki pristop zajema vec kljucnih korakov: Dolocitev klasi.kacijskih meril in oblikovanje podatkovnih baz Osnovna klasi.kacijska merila, kot so morfološke znacilnosti stavb, povezljivost med objekti ter prostorski vzorci zazidave, so bila dolocena na podlagi pregleda obstojece literature (Cerpes idr., 2001, Azinovic idr., 2014, Cerpes idr., 2019) in analize aktualnih prostorskih podatkov.Vhodni podatki za orodje so bili pridobljeni iz podatkovne baze E-prostor, ki jih zagotavlja Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS, 2024b). Ta baza podatkov vsebuje kljucne podatke o geometriji in atributih stavb, ki so bili uporablje­ni za morfološke analize. Kljucni podatki so kataster nepremicnin, državni topografski model in namenska raba zemljišc. Razvoj metode in orodja za klasi.kacijo Razvoj orodja je temeljil na pristopu podprtem z znanjem, kjer so bili vnaprej doloceni klasi.kacijski kriteriji in pravila, ki teme­ljijo na strokovni literaturi in preteklih raziskavah. Orodje je bilo razvito v PostgreSQL z razširitvijo PostGIS, ki omogoca natancno analizo in obdelavo prostorskih podatkov. Orodje je bilo kot SQL poizvedba integrirano v QGIS v klasi.kacijske sklope, ki omogocata uporabnikom izvedbo analiz z uporabo gra.cnega vmesnika. Testiranje in umerjanje orodja na konkretnih primerih Orodje je bilo testirano na primeru treh slovenskih mest, Ma-ribora, Velenja in Ško.e Loke, ki so bila izbrana zaradi njihovih razlicnih urbanih znacilnosti. Maribor, kot vecje urbano središce, omogoca analizo raznolikih tipov stanovanjskih stavb, Velenje kot srednje veliko mesto z mocnim industrijskim in urbanim vplivom, medtem ko Ško.a Loka predstavlja zgodovinsko manj­še urbano okolje. Testiranje je omogocilo preverjanje zanesljivo­sti klasi.kacijskih postopkov, kjer so bile preverjene zmožnosti orodja za prilagajanje lokalnim prostorskim znacilnostim. Vrednotenje in prilagoditev klasi.kacijskega orodja Po opravljenem testiranju je bilo orodje prilagojeno in izbolj­šano glede na rezultate testiranj. Analiza zmogljivosti orodja je vkljucevala oceno razlicnih metrik, kot so zanesljivost klasi.ka­cije, ucinkovitost obdelave podatkov in uporabnost v praksi. Prilagoditve so omogocile boljše delovanje orodja na vecjih podatkovnih nizih in izboljšanje zanesljivosti klasi.kacije. Prilagodljivost orodja za mednarodno uporabo Ker je orodje zasnovano na odprtokodni platformi in uporablja univerzalne klasi.kacijske metode, je prilagodljivo za uporabo tudi izven slovenskih meja. Za pravilno klasi.kacijo stanovanj­skih stavb v širšem mednarodnem kontekstu, je potrebno nare­diti vec korakov za prilagoditev, ki vkljucujejo pripravo vhodnih podatkov ter prilagoditev klasi.kacijskih pogojev lokalnim znacilnostim. Vizualizacija rezultatov in uporabniški prirocnik Orodje vkljucuje vizualizacijo klasi.kacijskih rezultatov v progra-mu QGIS, kar omogoca uporabnikom enostaven pregled nad podatki in rezultatih analiz. Poleg tega je bil pripravljen upo­rabniški prirocnik, ki je predstavljen v obliki magistrske naloge z naslovom Integracija analiticnih metod v GIS za klasi.kacijo stanovanjskih stavb: Razvoj orodja (Vogrinec, 2024b). Prirocnik vsebuje opis osnovnih funkcionalnosti orodja, navodila za nje- UVODNIK govo uporabo in prilagoditev ter prakticne nasvete za razlago EDITORIAL rezultatov. CLANEK Metodologija, uporabljena pri razvoju tega orodja GIS, temelji na natancni integraciji analiticnih metod, ki omogocajo zane- RAZPRAVA sljivo klasi.kacijo tipologij stavb. Vkljucitev morfoloških analiz DISCUSSION v GIS omogoca ucinkovito identi.kacijo prostorskih vzorcev RECENZIJA in tipologij, kar je kljucno za prostorsko nacrtovanje. Z zago-REVIEW tavljanjem avtomatizacije in prilagodljivosti orodja je mogoce to orodje uporabiti za izboljšanje prostorskega nacrtovanja na PROJEKT lokalni, regionalni in mednarodni ravni. PROJECT DELAVNICA 3. ORODJE WORKSHOP NATECAJ Pred razvojem orodja za klasi.kacijo stanovanjskih stavb smo COMPETITION izvedli temeljito analizo strokovne literature (Azinovic idr., 2014; Cerpes idr., 2001, 2019; Hecht idr., 2015), obstojecih raziskav PREDSTAVITEV (Dascalaki idr., 2011; Loga idr., 2012; Tibermacine in Zemmouri, PRESENTATION 2017) in že razvitih orodij za klasi.kacijo stavb (Atwal idr., 2022; DIPLOMA Hecht idr., 2015; Meinel idr., 2009) ter analizo stavbnega sklada MASTER THESIS in dostopnih podatkovnih virov. Cilj te analize je bil dolociti ustrezno metodologijo in parametre za klasi.kacijo, oprede­liti cilje in pricakovanja glede funkcionalnosti orodja, kot tudi dolociti zahteve glede natancnosti, ustreznost tlorisov stavb, odpravo napak v katastru nepremicnin in opredelitev tipologij. Na podlagi teh ugotovitev je bil postavljen nacrt za razvoj orodja, ki mora: ¦ avtomatizirati proces analize in klasi.kacije stavb, ¦ omogocati hitro obdelavo velikih podatkovnih nizov, ¦ zagotavljati natancne in zanesljive rezultate, ¦ biti prilagodljiv za razlicne prostorske kontekste, ¦ podpirati rocne preglede in prilagoditve, kadar so potrebni dodatni posegi. 3.1. Izbor programske opreme V procesu razvoja smo za obdelavo prostorskih podatkov izbrali odprtokodno programsko opremo PostgreSQL 16.3 z razširitvijo PostGIS 3.5.0 in QGIS 3.38.1 za vizualizacijo in urejanje podatkov. PostgreSQL z razširitvijo PostGIS omogoca kompleksno pro-storsko obdelavo podatkov, kar je kljucno za hitro in natancno analizo ter klasi.kacijo stavb. Prednosti teh orodij v primerjavi z drugimi podobnimi programi so predvsem zmogljivost pri ob-delavi velikih prostorskih podatkovnih nizov, prilagodljivost za razlicne prostorske kontekste ter možnost integracije z drugimi sistemi GIS, kar zagotavlja široko uporabnost razvitega orodja. 3.2. Pristop, temeljec na znanju strokovnjakov Obstojece raziskave so pokazale, da je strojno ucenje najzanesljivejša metoda, vendar zahteva obsežno bazo podatk­ov, kar je v Sloveniji trenutno pomanjkljivo. Zato smo se odlocili za razvoj metode, ki temelji na strokovnem znanju, kar nam omogoca ustrezno stopnjo avtomatizacije in zanesljivosti ter vecjo prilagodljivost v primerjavi s strojnim ucenjem. Z znanjem podprta metoda omogoca strokovnjakom, da v procesu analize izvajajo redne preglede in rocne popravke. Tako ohranjamo nadzor nad procesom ter zagotavljamo zanesljivo klasi.kacijo, prilagojeno posebnim znacilnostim stavb in okolja. Tak pristop omogoca dodaten nadzor in prilagodljivost pri obdelavi kom­pleksnih primerov, kjer nenadzorovana avtomatizacija lahko privede do napacnih rezultatov. 3.3. Metodologija Razvoj orodja je bil prilagojen posebnim znacilnostim sloven-skega prostora in je vkljuceval prilagojene vhodne podatke ter klasi.kacijska merila. Razvita metodologija (Slika 1) poskrbi za vrednotenje kljucnih vhodnih podatkov in pripravo kakovostne­ga sloja tlorisov stavb, izbiro primernih tipologij stanovanjskih stavb ter kljucnih meril za njihovo klasi.kacijo. Metodološki pristop temelji na treh fazah. Priprava sloja stanovanjskih stavb Prva faza obsega pripravo sloja stanovanjskih stavb, ki pred­stavlja vhodni podatek za nadaljnjo morfološko analizo in klasi.kacijo stavb. Sloj temelji na podatkih iz baze e-prostor, ki jo upravlja Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS, 2024), pri cemer je kljucni vir kataster nepremicnin. Zaradi pomembnosti zagotavljanja kakovostnega vhodnega podatka je bilo potrebno razviti postopek sestave tlorisov stavb. V razpoložljivih podatkih namrec ni ustreznega sloja tlorisov stavb, na podlagi katerih bi lahko izdelali kakovostno klasi.kacijo. Kataster nepremicnin vkljucuje devet razlicnih slojev, vezanih na podatke o stavbah, med katerimi štiri vsebujejo tlorise stavb – tloris nadzemnega dela stavbe (v nadaljevanju Nadzemni_tloris), tloris zemljišca pod stavbo (v nadaljevanju Tloris_stavbe_parcele), tloris stavb (v nadaljevanju Tloris_stavbe) in tloris zemljišca pod stavbo (v nadaljevanju Tloris_ZPS). Poleg omenjenih je na voljo tudi sloj tlorisov stavb iz državnega topografskega modela (v nadaljeva­nju Tloris_DTM). Žal noben od razpoložljivih slojev ne vsebuje popolnega nabora vseh tlorisov stavb. To pomeni, da lahko podatki o posamezni stavbi manjkajo v enem sloju, medtem ko so prisotni v drugem. Zato je razvit postopek (Slika 2), zasnovan na principu »If-Than«, kateri vkljucuje 13 pogojev, ki poskrbijo za izbor najprimernejšega tlorisa za vsako stavbo, pri cemer se upošteva natancnost izrisov stavb ter površino tlorisa stavbe na parceli (v nadaljevanju PTSPM ). Za vsako stavbo se preverja, ali ustreza posameznemu pogoju (oznacenimi od A do M). Ce stavba izpolnjuje pogoj A, se prevzame geometrija, dolocena za Maribor Velenje Ško.a Loka Število stavb z napacnim vpisom površine tlorisa stavbe na parceli* 1940 (5,3 %) 699 (7,6 %) 827 (9,2 %) Število stavb brez podatka o tlorisu stavbe** 55 (0,2 %) 93 (1,0 %) 27 (0,3 %) *izracunano na podlagi površine izbranega tlorisa in vpisane površine tlorisa stavbe na parceli z dovoljeno toleranco ±5 %. ** izracunano na podlagištevila stavb iztockovnega sloja ter stavb, za katere obstaja tloris. ta pogoj. Ce stavba ne izpolnjuje pogoja A, se izvede nadaljnja preveritev, ali ustreza pogoju B, in tako naprej. V kolikor noben od prejšnjih pogojev ni izpolnjen, je uporabljen Tloris_stavbe (pogoj M). Postopek vkljucuje tudi vrsto pogojev za zmanjševa­nje vpliva napak, odkritih v katastru nepremicnin. Tri najpogo­stejše napake v katastru nepremicnin, ki vplivajo na natancnost podatkov v okviru te raziskave, so: 1. Napacen vpis površine tlorisa stavbe na parceli, 2. Geodetska nenatancnost ter 3. Pomanjkanje tlorisov. V preglednici 1 je prikazana pogostost omenjenih napak na obravnavanem obmocju, razen geodetske nenatancnosti, ki je ni bilo možno izracunati. Poleg tega je za vsak pogoj dodeljena tudi ocena ustreznosti, ki odraža natancnost in zanesljivost podatkov, ki jih doloca posa­mezen pogoj. Za potrebe analize so nato izlocene zgolj stano­vanjske stavbe, ki smo jih opredelili kot stavbe z najmanj enim stanovanjem in ki so v obmocjih stanovanjske namenske rabe. Izbor tipologije in dolocitev klasi.kacijskih meril Postopek izbire je temeljil na analizi razpoložljivih podatkov in oceni pomembnosti tipologij glede na posebne pogoje raziskave. Tipologije, ki niso zagotavljale zadostnih podatkov UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS ali niso bile dosledno de.nirane v prostoru, so bile izlocene, saj niso omogocale ustrezne analize in klasi.kacije v okviru razvitega orodja. S tem pristopom smo zagotovili, da izbrane tipologije ustrezajo tako vsebinskim kot metodološkim zahte­vam raziskave, kar omogoca natancno in zanesljivo klasi.kacijo stanovanjskih stavb. Na koncu je bilo izbranih 16 tipologij stano­vanjskih stavb. Iz prirocnikov Tipologija stavb (Cerpes idr., 2019) in Tipologija vecstanovanjskih stavb (Azinovic idr., 2014) ter knjige Urbanisticno nacrtovanje (Cerpes idr., 2001) smo izbrali 14 tipologij, ki smo jim dodali še dve: vecstanovanjska stavba in hibrid. Vkljucitev teh dveh tipologij omogoca klasi.kacijo tudi netipicnih stavb. Za natancno klasi.kacijo posameznih tipologij stanovanjskih stavb so doloceni posebni parametri in skupine parametrov, ki so kljucni za opredelitev vsake tipologije. Vsak parameter je najprej izracunan na podlagi podatkov in dimenzij, navede­nih v strokovni literaturi, nato pa so te vrednosti preverjene v dejanskem prostoru. Preveritev parametrov v prostoru je kljucnega pomena, saj se zavedamo obstojecih napak v katastru nepremicnin in njihovega možnega vpliva na koncne rezultate. Prav tako strokovne izkušnje pogosto pokažejo, da se dolocene tipologije ne držijo vedno striktnih pogojev in meril iz literature, kar lahko vodi do odstopanj. Parametri za klasi.kacijo vkljucujejo morfometricne lastnosti stavbe (površina, oblika, število stanovanj in število nadzemnih etaž), ter kriterije povezljivosti stavbe z okolico (število sosednjih stavb, sestava stavbnih skupin ipd.). Klasi.kacija stanovanjskih stavb Za klasi.kacijo vsake tipologije je dolocena posebna kom­binacija parametrov in komponent. Pogoji za klasi.kacijo so razdeljeni glede na tip stavb – prostostojece in povezane stavbe, saj zahtevajo razlicne kombinacije parametrov (Slika 3). Proces klasi.kacije vkljucuje vecstopenjski pristop, ki združuje avtomatizacijo in rocne preglede, kar omogoca prilagoditev za kompleksnejše primere in zagotavlja višjo stopnjo natancnosti pri klasi.kaciji. Na koncu so stanovanjske stavbe razdeljene na tipologije in njim dolocen vzorec zazidave. Klasi.kacija, skupaj z vsemi izracunanimi parametri, je zapisana v atributivno tabelo vsake posamezne stavbe. 3.4. Nacrtovanje in uporaba Orodje je zasnovano kot SQL-poizvedba v PostgreSQL z razširi­tvijo PostGIS, kar omogoca napredne analize in prilagoditve. Za izboljšanje uporabniške izkušnje je SQL poizvedba tudi pretvor­jena v pet analiticnih sklopov v QGIS (Slika 4). Ti sklopi vsebujejo modele, kjer algoritmi berejo SQL-poizvedbo in omogocajo sprotno preverjanje ter rocne spremembe. Analiticni sklopi omogocajo uporabo orodja tudi tehnicno manj vešcim strokov­njakom, saj so zasnovani z vnaprej dolocenimi nastavitvami in prilagoditvami. Uporabniki orodje uporabljajo kot SQL-poizved-bo za napredne analize ali v obliki analiticnih sklopov v QGIS-u za hitrejše izvajanje klasi.kacij. Rezultati analiz so shranjeni v podatkovni bazi PostgreSQL, kar omogoca integracijo z drugimi sistemi in nadaljnjo obdelavo podatkov. 4. RAZVOJ METODE IN PREVERBA NA PRIMERU MARIBORA V okviru raziskovanja procesa in oblikovanja orodja za klasi.­kacijo stavb v okolju GIS ter njegovo prilagajanje in testiranje, smo izvedli podrobno raziskavo za mesto Maribor. Kot drugo najvecje mesto v Sloveniji, Maribor nudi raznoliko urbano okolje z razlicnimi tipi stanovanjskih stavb in prostorskimi vzorci. Zaradi kompleksne urbane strukture je torej idealen primer za preizkušanje robustnosti, zanesljivosti in prilagodljivosti orodja GIS, ki smo ga razvili za razvršcanje stavb glede na tipologijo in vzorce zazidave. Rezultati testiranja in prilagoditev orodja Analiza vrednotenja je narejena na podlagi enajstih urbani­sticnih nacrtov – obcinskih podrobnih prostorskih nacrtov, zazidalnih nacrtov in obcinskih lokacijskih nacrtov. To so edini uradni dokumenti, ki vsebujejo podatek o stavbnih tipologijah. Rezultati testiranja v Mariboru so pokazali, da orodje z dobro zanesljivostjo – 94 % klasi.cira stavbe glede na njihove tipolo­ške in prostorske znacilnosti (Preglednica 2). Razlicni tipi stavb so bili uspešno razvršceni v tipologije, ki odražajo prostorski kontekst in morfološke znacilnosti urbanega obmocja. Na podlagi rezultatov smo izvedli prilagoditve orodja, ki vkljucujejo optimizacijo klasi.kacijskih algoritmov ter prilagoditev SQL poizvedb za boljše delovanje na vecjih obmocjih. Delna avtomatizacija – z rocnimi popravki Popolna avtomatizacija -brez rocnih popravkov Vzorec za vrednotenje (število stavb) 265 265 Število pravilno klasi.cira­nih stavb 250 247 Število stavb za katere je klasi.kacijo potrebno preveriti na terenu 11 11 Število napacno klasi.ci­ranih stavb 4 7 Zanesljivost klasi.kacije (%) 94 93 Orodje je bilo nadgrajeno tudi z dodatnimi funkcijami za spre­mljanje klasi.kacije, kar omogoca uporabnikom sprotno oceno ucinkovitosti klasi.kacijskih meril. Te prilagoditve so omogocile, da orodje deluje z vecjo natancnostjo in ucinkovitostjo, kar je kljucno za njegovo uporabo v drugih urbanih okoljih. Uporabnost orodja za prostorsko nacrtovanje v Sloveniji Na podlagi testiranja v Mariboru je orodje dokazalo svojo uporabnost za prostorsko nacrtovanje v Sloveniji. Avtomatizi­rana klasi.kacija tipologij stavb omogoca urbanistom dostop do kakovostnih in standardiziranih podatkov, ki so kljucni za nacrtovanje in upravljanje urbanih obmocij. Razvito orodje predstavlja pomembno podporo za prostorsko nacrtovanje, saj omogoca natancno analizo in prilagajanje politik prostorskega razvoja glede na dejanske prostorske podatke. Slika 5:Vizualna predstavitev rezultatov klasi. kacije tipologij stanovanjskih stavb izsek mesta Maribor. Rezultat delne avtomatizacije: rocni popravki tlorisov stavb in popolnaavtomatizacija klasi.kacije tipologij stanovanjskihstavb. UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION Orodje ima potencial za širšo uporabo tudi v drugih slovenskih RECENZIJA mestih, saj omogoca prilagoditev lokalnim prostorskim znacil- REVIEW nostim in se lahko uporablja za razlicne analize, vkljucno z nacr- PROJEKT tovanjem infrastrukture, upravljanjem stanovanjskega sklada in PROJECT ocenjevanjem vpliva urbanizacije na okolje. Sposobnost orodja, DELAVNICA da obdeluje velike kolicine podatkov in jih samodejno razvršca, WORKSHOP pomeni, da lahko prostorski nacrtovalci s pomocjo orodja hitro NATECAJ ocenijo stanje urbanega obmocja in sprejemajo informirane COMPETITION odlocitve. PREDSTAVITEV Preverba orodja na primeru Maribora je pokazala, da je orodje PRESENTATION GIS zmožno klasi.cirati tipologije stavb in zagotoviti kakovostne DIPLOMA prostorske podatke, ki so kljucni za prostorsko nacrtovanje. Re- MASTER THESIS zultati raziskave (Slika 5) potrjujejo, da je razvito orodje ucinkovi-to pri obdelavi prostorskih podatkov in omogoca uporabnikom razvršcanje stavb na podlagi meril, ki temeljijo na prostorskih in morfoloških znacilnostih stavb. 5. PREVERJANJE DELOVANJA ORODJA NA PRIMERIH VELENJA IN ŠKOFJE LOKE Preverjanje delovanja orodja v razlicnih prostorskih kontekstih je bil kljucen korak za razvoj in vrednotenje njegove ucinkovi­tosti ter zanesljivosti. Poleg prvotnega testiranja na obmocju Maribora, kjer je bilo na voljo vec podatkov za preverjanje, je bilo orodje dodatno preizkušeno še na obmocjih Ško.e Loke in Velenja. Namen teh dodatnih testiranj je bil zagotoviti, da orodje deluje dosledno in zanesljivo v mestih z razlicnimi prostorskimi Maribor Velenje Ško.a Loka Skupaj Površina obmocja (km2) 148 84 146 378 Število stavb na obmocju 36716 9243 8955 54914 Število stanovanjski stavb na obmocju 14013 3610 3814 21437 Generiranje rezultata (minute)* 6.5 2.5 2.1 7 Število klasi.ciranih stanovanjskih tipologij** 15 14 12 16 *generirano naistem racunalniku. Opomba: cas obdelave je odvisen od zmogljivosti racunalnika. **orodje razlikuje med 16 stanovanjskimi tipologijami znacilnostmi, velikostjo, tipologijami stavb in urbanisticnimi razvojnimi vzorci. Izbrana mesta so se razlikovala po vec vidikih: ¦ Velikost mesta: Ško.a Loka predstavlja manjše zgodovinsko mesto, Maribor je drugo najvecje mesto v Sloveniji, Velenje pa je srednje veliko mesto z izrazitim industrijskim znacajem. ¦ Stopnja urbanizacije in tip razvoja: Ško.a Loka ima bolj organsko zasnovano urbano strukturo, ki se je razvijala brez vecjih planskih posegov. Maribor predstavlja kombinaci­jo organsko razvitega in nacrtovanega mestnega jedra, medtem ko Velenje vecinoma odraža planski urbanisticni razvoj s poudarkom na industriji. Takšne razlike omogocajo primerjavo, kako zgodovinski in urbanisticni razvoj vplivata na prostorske znacilnosti mest ter ustreznost delovanja orodja v razlicnih okoljih. Metodologija vrednotenja Za razliko od primera Maribora, kjer je bilo mogoce vrednotenje opraviti z obstojecimi urbanisticnimi nacrti, je bilo pri Ško.i Loki in Velenju potrebno dodatno prilagoditi metodo vrednotenja. Zaradi pomanjkanja urbanisticnih nacrtov z natancnimi podatki o stavbnih tipologijah je bila ocena delovanja orodja v Ško.i Loki in Velenju izvedena z rocnim pregledom in primerjavo s te­renskimi podatki. Ta pristop je omogocil preverjanje zanesljivo­sti klasi.kacije, ki jo orodje zagotavlja tudi v manjših in srednje velikih mestih, kjer so pogosto prisotne stavbe s posebnimi prostorskimi in tipološkimi znacilnostmi stavb. Rezultati vrednotenja Rezultati vrednotenja (Slika 6) kažejo, da je orodje ucinkovito prepoznalo kljucne tipologije stavb in prostorske vzorce v Ško.i Loki in Velenju, pri cemer so bile izpostavljene naslednje ugotovitve: Zanesljivost klasi.kacije: Kljub rocnemu pregledu se je orodje izkazalo za enako zanesljivo kot v Mariboru, saj je uspešno identi.ciralo in klasi.ciralo stavbe glede na vnaprej dolocene tipološke kriterije. To potrjuje, da orodje deluje zanesljivo ne glede na velikost mesta ali poseben prostorski kontekst. Slika 6:Vizualna predstavitev rezultatov klasi.kacije tipologij stanovanjskihstavb izsekmestaŠko.aLoka(levo)inmesta Velenje (desno). Rezultat popolne avtomatizacije. Hitrost obdelave: Obdelava podatkov je potekala zadovoljivo hitro, kar kaže na prilagodljivost orodja za razlicne obsege podatkov. Obdelava vzorca podatkov je trajala do 10 minut, kar nakazuje, da je orodje primerno tudi za vecje kolicine podatkov in obsežnejše analize, tudi za celotno državo. Prilagodljivost v razlicnih prostorskih kontekstih: Raznolikost izbranih mest (z zgodovinsko, mešano in industrijsko usmeri­tvijo) potrjuje, da je orodje prilagodljivo za uporabo v razlicnih urbanisticnih kontekstih. V vseh primerih je orodje uspešno zajelo prostorske posebnosti, ki so znacilne za posebne vrste mest in nacin njihovega razvoja. Testiranja v Ško.i Loki in Velenju so potrdila, da orodje zaneslji­vo deluje tudi v manjših in srednje velikih mestih z razlicnimi stopnjami urbanizacije in razvojno-zgodovinskimi znacilnostmi. S tem je zagotovljeno, da lahko orodje prispeva k hitrejši in na­tancnejši klasi.kaciji stavb, kar omogoca njegovo širšo uporab­nost pri prostorskem nacrtovanju in upravljanju mest razlicnih velikosti in razvojnih ozadij. 6. UGOTOVITVE Orodje za klasi.kacijo stavb se je izkazalo z zelo visoko zaneslji­vostjo in ucinkovitostjo. Omogoca tako popolnoma avtomatizi­rano klasi.kacijo kot tudi nadzorovano klasi.kacijo. Pri testira­nju na primeru mesta Maribor je nadzorovano klasi.kacija, ki vkljucuje rocne popravke, dosegla zanesljivost 94 %, medtem ko popolnoma avtomatizirana klasi.kacija doseže nekoliko nižjo zanesljivost (93 %). Poleg visoke zanesljivosti orodje omogo-ca hitro obdelavo velikih podatkovnih nizov, kar omogoca uporabo tudi na vecjih analiznih obmocjih. Poleg zmogljivosti pri obdelavi podatkov se je orodje izkazalo tudi za izjemno prilagodljivo glede na razlicne lokacijske in prostorske znacilno­sti mest. Uporabnikom in strokovnjakom omogoca vkljucitev v proces analize in sprotno prilagajanje, s cimer je omogocena vecja stopnja zaupanja ter upoštevanje posebnih strokovnih kriterijev. Orodje je preprosto za uporabo in hkrati omogoca nadaljnje izboljšave in prilagoditve, kar zagotavlja njegovo prilagodljivost za razlicne strokovne panoge, kot so urbanisticno nacrtovanje, prostorsko upravljanje in arhitekturno svetovanje. Njegova vsestranskost omogoca uporabo v razlicnih strokovnih okoljih in za širok nabor namenskih analiz. Smer razvoja in nadgradnje orodja UVODNIK Kljub prednostim orodja, kot sta visoka ucinkovitost in uporab-EDITORIAL niška prijaznost, se pojavljajo nekatere omejitve, ki jih je treba upoštevati. Prva omejitev je v tem, da orodje temelji na katastru CLANEK nepremicnin, ki se je izkazal za manj zanesljiv vir podatkov. Napake v katastru, kot so nepravilni vpisi in nepravilni tlorisi, RAZPRAVA neposredno vplivajo na rezultate klasi.kacije ter zmanjšu- DISCUSSION jejo zanesljivost analize. Ceprav je razvoj postopka za izbiro RECENZIJA najprimernejšega tlorisa bistveno izboljšal njegovo natancnost, REVIEW še vedno obstaja potreba po novih terenskih preveritvah in PROJEKT dodatnih preverjanjih atributivnih podatkov o stavbah, kar bi še dodatno prispevalo k natancnosti rezultatov. Poleg tega se soo- PROJECT camo z omejitvami same tehnologije. Dolocene tipologije, ki so DELAVNICA za nacrtovalce intuitivne je težko opisati parametricno. Tako na WORKSHOP primer ni bilo mogoce locevati med vrstno hišo, verižno hišo in NATECAJ atrijsko vrstno hišo. Nerešen izziv je predstavljala dolocitev štirih COMPETITION glavnih stranic objekta. Ta podatek bi lahko še dodatno izboljšal PREDSTAVITEV natancnost klasi.kacije stavb. PRESENTATION Nazadnje, pomanjkanje analize tipologij stanovanjskih stavb DIPLOMA v Sloveniji in enotnosti uporabe tipologij v praksi predstavlja MASTER THESIS dodatno oviro. Uradnih dokumentov s podatki o stavbni tipo­logiji je malo in njihova pomanjkljivost vpliva na ovrednotenje natancnosti podanih rezultatov, kar zmanjšuje verodostojnost orodja. Za izboljšanje kakovosti podatkov in natancnosti analize so potrebne nadaljnje raziskave in razvoj metodologij. Ker je orodje prosto dostopno in objavljeno pod odprtokodno licenco, pricakujemo, da ga bodo uporabniki še dodatno izboljševali in nadgrajevali. Eden naslednjih korakov je vkljucitev gradbenih parcel (ko bo ta podatek dostopen), kar bi omogocilo vkljucitev gostote zazidave v analizo, kljucnega faktorja za urbanisticno nacrtovanje. 7. ZAKLJUCEK Razvito orodje za klasi.kacijo stanovanjskih stavb prinaša pomembno novost na podrocje urbanisticnega nacrtovanja, saj ucinkovito avtomatizira proces klasi.kacije z visoko stopnjo natancnosti in prilagodljivosti, kar omogoca njegovo široko uporabo v razlicnih prostorskih kontekstih. Orodje omogoca hiter odziv na prostorske zahteve ter nudi podporo strokovnim pregledom, kar pripomore k povecanju ucinkovitosti v prostor­skem nacrtovanju in upravljanju urbanih obmocij. Raziskava je osvetlila vrzel v klasi.kaciji stavbnih tipologij v Sloveniji. Pomanjkanje enotne evidence stavbnih tipologij ter odsotnost standardiziranih dokumentov in nacrtov, ki bi vsebovali te podatke, otežujeta natancno vrednotenje tovrstnih orodij. Medtem, ko strokovna literatura podaja smernice za klasi.kacijo, se te v praksi in uradnih evidencah še niso uvelja-vile, kar predstavlja priložnost za nadaljnje raziskave in razvoj. Za nadaljnje izboljšanje natancnosti klasi.kacije in zanesljivosti sistema je kljucno vzpostaviti obsežno podatkovno bazo stavb, morda z uporabo naprednih tehnologij, kot so LIDAR posnetki, ki omogocajo bolj natancne izrise tlorisov stavb. Kljub trenutnim omejitvam orodje že zdaj predstavlja pomem­ben prispevek k oblikovanju enotne evidence tipologij stavb tako v uradnih dokumentih kot tudi v praksi. Poleg tega je dodatna vrednost orodja prepoznavanje sistemskih napak v katastru nepremicnin, kar lahko prispeva k izboljšanju uradnih evidenc. Orodje lahko služi kot osnova za terensko preverjanje in dopolnjevanje podatkov, kar bi prispevalo k vecji zanesljivosti klasi.kacije stavb. V širšem kontekstu ta raziskava odpira kljucna vprašanja o razpoložljivosti in kakovosti prostorskih podatkov, ki so nujno potrebni za celovito in trajnostno nacrtovanje urbanih obmo-cij. Pomanjkanje natancnih evidenc o stavbah ne vpliva le na tehnicno klasi.kacijo, ampak ima širše posledice za prostorsko nacrtovanje, saj kakovostni prostorski podatki omogocajo bolj informirane odlocitve glede rabe prostora, infrastrukturnega na-crtovanja in prenove mestnih jeder. Razvoj orodij za klasi.kacijo bi torej izboljšal urbanisticne pristope, optimiziral rabo prostora in omogocil trajnostni razvoj z višjo kakovostjo bivanja v mestih. Pricakujemo, da bo to orodje spodbudilo razvoj novih metod na podrocju klasi.kacije stavb in postalo temelj za izboljšano prostorsko nacrtovanje in trajnostni razvoj mestnih obmocij. LITERATURA IN VIRI Atwal, K. S., Anderson, T., Pfoser, D. in Zü.e, A. (2022). Predicting building types using OpenStreetMap. Scienti.c Reports, 12(1), 19976. https://doi.org/10.1038/s41598­ 022-24263-w Azinovic,D.,Kregar,P.,Marn,T.,Sajovic,P.inVujovic, A. (2014). Tipologija vecstanovanjskih stavb (J. Koželj, Ur.; 2. dopolnjena izd.). In obs medicus. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ uilj/77151233 Batty, M. in Longley, M. (1994). Fractal Cities -A Geometry of Form and Function. Academic Press, London. Cerpes, I., Gregorcic, G. in Koželj, J. (2001). Urbanisticno nacrtovanje. Priporocila za urejanje naselij: zakljucno porocilo o raziskovalni nalogi, 313–363. Cerpes, I., Grohar, J., Perovic, V. in Vidic, A. (2019). Tipologija stavb: prirocnik (J. Cervek, Ur.). Fakulteta za arhitekturo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/ Prostorski-red/Tipologija-stavb.pdf Dascalaki, E. G., Droutsa, K. G., Balaras, C. A. in Kontoyiannidis, S. (2011). Building typologies as a tool for assessing the energy performance of residential buildings – A case study for the Hellenic building stock. Energy and Buildings, 43(12), 3400–3409. https://doi. org/10.1016/j.enbuild.2011.09.002 Goodchild, M. (2009). Geographic information systems and science: Today and tomorrow. Procedia Earth and Planetary Science, 1, 1037–1043. https://doi.org/10.1016/j. proeps.2009.09.160 GURS (2024a). Kataster nepremicnin, 14. 07. 2024. Portal prostor. https://www.e-prostor.gov.si/ podrocja/parcele-in-stavbe/kataster-nepremicnin/ GURS (2024b). Portal Prostor Geodetske uprave RS. https://www.e-prostor.gov.si/ Hecht, R. (2014). Automatische Klassi.zierung von Gebäudegrundrissen: ein Beitrag zur kleinräumigen Beschreibung der Siedlungsstruktur (Let. 63). Rhombos-Verl. Loga, T., Diefenbach, N., Stein, B., Dascalaki, E., Balaras, C., Droutsa, K., Kontoyiannidis, S., Zavrl, M., Rakušcek, Z., Corrado, V., Corgnati, S., Ballarini, I., Roarty, C., Hanratty, M., Sheldrick, B., Van Holm, M., Renders, N., Popiolek, M., Kwiatkowski, J. in Jovanovic Popovic, M. (2012). Typology Approach for Building Stock Energy Assessment. Main Results of the TABULA project. https://doi.org/10.13140/RG.2.2.22343.57767 Meinel, G., Hecht, R. in Herold, H. (2009). Analyzing building stock using topographic maps and GIS. Building Research and Information -BUILDING RES INFORM, 37, 468–482. https:// doi.org/10.1080/09613210903159833 Nicholson, M. (2021, maj 19). Why Accurate Data is Crucial for the Future of Smart Cities. VivaCity. https://vivacitylabs.com/why-accurate-data-is-crucial-for-the-future-of-smart-cities/ Tibermacine, I. in Zemmouri, N. (2017). E.ects of building typology on energy consumption in hot and arid regions. Energy Procedia, 139, 664–669. https://doi.org/10.1016/j. egypro.2017.11.269 Vogrinec, M. (2024a). GIS orodje. https://github.com/mV-777/GIS_orodje (Original work published 2024) Vogrinec, M. (2024b). Integracija analiticnih metod v GIS za klasi.kacijo stanovanjskih stavb: Razvoj orodja. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164021&lang=slv UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Tomaž Bercic: PROCES POSTOPNIH SPREMEMB: OBLIKOVNA SLOVNICA V PARAMETRICNIH ORODJIH THE GRADUAL PROCESS OF CHANGE: INTEGRATING SHAPE GRAMMARS IN PARAMETRIC TOOLS https://doi.org/10.15292/IU-CG.2024.12.046-054 UDK: 72:004.925.8:37.091.3 SUBMITTED: October 2024 / REVISED: November 2024 / PUBLISHED: December 2024 1.01 Izvirni znanstveni clanek / Scienti.c Article POVZETEK Metodologija oblikovne slovnice je ucinkovito orodje za študente in strokovnjake v oblikovalskih disciplinah. Ta clanek prikazuje integracijo oblikovne slovnice s sodobnimi parame­tricnimi orodji, pri cemer se zavestno izogiba uporabi namenske programske opreme, da bi omogocil rabo oblikovnih slovnic v praksi. Glavni cilj raziskave je razširiti vedenje o prakticnih koristih obli­kovne slovnice v izobraževalnem in profesionalnem okolju ter raziskati nacine njene implementacije, ki izboljšujejo uporabni­ško izkušnjo in integracijo. Obstojeca orodja -interpretatorji za oblikovno slovnico pogosto niso dovolj uporabna zaradi slabe integracije z uveljavljenimi programskimi platformami. Raziska­va prikazuje, kako lahko oblikovno slovnico ucinkovito vkljuci-mo v parametricno programsko okolje, kot je Rhinoceros 3D, s pomocjo razširitve Grasshopper. Ta pristop sicer ni nujno preprostejši od namenskih interpre­tatorjev, vendar dokazuje njegovo izvedljivost v poznanem parametricnem oblikovalskem okolju. Študija vkljucuje šest pri­merov uporabe oblikovne slovnice v Rhinoceros 3D z razširitvijo Grasshopper. Rezultati kažejo, da je metodologijo oblikovne slovnice mogoce brez težav prilagoditi standardnim orodjem, saj omogoca intuitivno oblikovanje množice variant, prilagaja­nje pravil in ucinkovito vrednotenje rešitev. KLJUCNE BESEDE oblikovna slovnica, parametricno oblikovanje, Grasshopper, parametricna orodja, arhitektura, izobraževanje ABSTRACT The shape grammar methodology presents a compelling tool for students and professionals in design disciplines. This article illustrates the integration of shape grammar with contemporary parametric tools, explicitly avoiding the reliance on specialised custom software to facilitate its application in routine practices. The study’s primary objective is to broaden the discourse on the practical bene.ts of shape grammar in both educational and professional settings while exploring methods of implementation that enhance user interaction and integration. Current shape grammar tools often fall short in usability due to insu.cient integration within commonly used software platforms. This research demonstrates how shape grammar can be implemented within established parametric software, such as Rhinoceros 3D, using Grasshopper. This approach does not claim to be simpler than dedicated interpreters but demonstrates its feasibility within a familiar parametric design environment. The study provides six examples showcasing the application of shape grammar within Rhinoceros 3D, utilising the Grasshopper parametric extension. The .ndings reveal that the shape grammar methodology can be seamlessly adapted to align with standard tools, facilitating further modi.cations, re­creation, and evaluation of design data. The adaptability of the shape grammar system underscores its potential applicability across diverse design .elds. Using a Visual Programming Language (VPL) embedded directly in the software environment enhances functionality, thereby addressing a signi.cant limitation of shape grammar theory by enabling the evaluation of generated design alternatives. KEY-WORDS shape grammar, parametric design, Grasshopper, parametric tools, architecture, education 1. INTRODUCTION In architectural education, students often rely on prede.ned solutions, limiting their creative exploration. This study exami­nes how computational tools inspired by unstructured play principles like Fröbel gifts (Figure 1) can foster creativity by gene­rating diverse design alternatives with minimal direct intervention. Shape grammar represents such a potential tool. The concept of shape grammar is still rarely tau­ght today. In the late 1990s while studying architecture in Slovenia, Fröbel toys were only brie.y mentioned in the curriculum. These wooden boxes containing building blocks, known as Fröbel building gifts, can be perceived as an analogue counterpart to the shape grammar system, em­bodying core principles of design iteration and modularity. Figure 1: Fröbel gifts a set of wooden educational blocks designed by Friedrich Fröbel, the founder ofthe kindergarten movement, to encourage spatial reasoning, creativity, and early architectural thinking. Friedrich W. A. Fröbel was a 19th-century German educator who introduced innovative approaches to the education of young children. Fröbel gifts include six boxes .lled with essential woo­den elements (sets 2–6) that children can arrange in numerous ways. They encourage children’s spatial awareness at a very young age as intended. The Fröbel system may work as envisi­oned for young children as they are still unformed individuals, discovering basic solid shapes and relationships between them. However, young architecture students have moved beyond this early development stage and already have their preconceived ideas. They feel burdened by knowledge and societal norms, constantly overwhelmed by .ltered information that caters to their interests. They are, therefore, often unable to return to the zero state that they experienced when they were children (Stiny, 1980a). The core principles of this toy have much potential as an additional learning tool for architecture students and a potential analytical instrument for studying design concepts. By observing an already constructed building or structure, a design student can recreate an existing composition from the given initial shapes and re.ect on the relationships between them to understand the architectural reasons why the composition was put together in that way. Students could also use them to pro­pose and argue for a better alternative in a similar or di.erent context based on the rules of the original design. In addition, the method provides students with a concrete methodology for approaching architectural and urban design with in.nite solutions while keeping a consistent design language. The pursuit of new learning structures is due to the pedagogi­cally unique impacts of digital design. Various researchers and educators have begun addressing the need to integrate digital design in architectural and urban design education, examining various pedagogical approaches. Generative and digital design have played a role in shaping the theoretical, computational, and cognitive methods developed by various researchers as a basis for design education and pedagogy. (Knight, 2000; Oxman, 2004, 2006; Cu., 2001; Knight & Stiny, 2001; Grasl & Economou, 2018) Shape grammars are rule systems containing an initial shape and transformational shape rules. By repeatedly applying those shape rules to the initial shape, a set of forms that are part of the same family or belong to a particular style can be generated. The kindergarten method is one of the original shape grammars (Figure 2). Stiny (1980b) described the studio-based method as the most e.ective educational paradigm in architecture and design schools today, comparing the relationship between a young designer and their mentor to that of a child and their mother in a kindergarten. While shape grammar is a relatively new subject in design theory, several comprehensive attempts have already been made to use the method in painting and sculpture. Shape gram­mars, introduced by Stiny and Gips (1972), provide a formal method for generating and analysing geometric shapes in art and design. This approach has been applied to various .elds, including architecture, painting, and sculpture. Shape grammars allow for the generative speci.cation of non-representational artworks, o.ering implications for aesthetics and design theory (Stiny & Gips, 1972). Lauzzana and Pocock-Williams (1988) developed a LISP implementation of a design rule system based on shape grammars, demonstrating its application in analysing Kandinsky’s Bauhaus paintings. Stiny’s (2006) book Shape: Tal­king About Seeing and Doing further explores the mathematical formalism of shape grammars, providing a rigorous approach to understanding and constructing shapes across various design disciplines. This work emphasises the importance of shape grammar in calculating shapes and unpacking the rule-based dynamics of form creation. It is challenging to record an artist’s way of creating work because of the complex design process, organic shapes, and many colours and shades. Likewise, descri­bing every move and decision the artists make to create an art piece is challenging. In some cases, it can be easier when the art itself is a system, or the artist rejects classical painting or sculp­ture and parameterises their art. (Stiny & Gips, 1972) Prairie grammar, introduced by Koning and Eisenberg (1981), analyses the architecture of Frank Lloyd Wright’s prairie houses, UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS o.ering more profound insight into an architect’s design thin­king for specialised architecture. A key .nding from this study is that the .replace serves as the central element in prairie-style house design. Around it, functionally distinct building blocks are systematically added and arranged to form the fundamental compositions of these homes. Beyond prairie grammar, most research on shape grammar has been conducted in architecture. Notable examples include analytical grammar, such as those examining the geometric formation of Mughal gardens in India (Stiny & Mitchell, 1980), and Palladian grammar (Stiny & Mitchell, 1978), which generates architectural drawings incorporating wall thicknesses, column and wall placements, and window openings in Palladian villas. The existence of Palladian grammar suggests that architect Andrea Palladio likely had a structured design system, which, according to contextual analysis, guided his villa designs. The intricacy of the design rules in both Palladian grammar and the language of the prairie raises doubt about the architects using this kind of complex language to design their buildings. It raises questions concerning how architects de.ned their design systems, how these were implemented and with what measure of precision they were followed. Duarte (2001, 2005) demon­strated how shape grammars could be used to mass customise housing, speci.cally in Álvaro Siza’s Malagueira project. This research provides a foundation for applying grammar in archi­tectural practice. Recently, shape grammar research has also been applied in urban design in a city information modelling platform connec­ted to a GIS database. Beirăo and Duarte (2018) demonstrated the parametric design platform implementation called CityMa­ker, which translates shape grammars and converts them into parametric design patterns that can be used in CAD software. The developed computer platform is at the same time a design platform that supports the generation of design scenarios, a simulation platform that evaluates di.erent scenarios, and a de­cision support platform that allows designers and stakeholders to discuss and evaluate the results of spatial solutions. The aim was not to automate urban design but to develop an assistive platform which enables urban designers to perform better. Using standard design software, such as Rhinoceros 3D and the Grasshopper visual programming interface, enables urban planners and architects to test and analyse various solutions that this tool provides. Hong and Economou (2023) explored shape embedding in 2D CAD systems, addressing challenges in implementing shape grammars digitally and providing insights into computational applications. Their work highlighted how shape grammar inter­preters could be integrated into practical software for design tasks. While ML-based generative design techniques o.er .exi­bility in handling complex design spaces (McKay et al., 2012), they often lack the interpretability and structured rule-based approach inherent in shape grammar. This study addresses the gap by proposing a method that combines shape grammar’s systematic framework with user-friendly parametric software integration. One of the key challenges in applying shape grammar to archi­tectural and urban design lies in accounting for the complex and interwoven urban phenomena, including policies, social dynamics, typologies, and climate. Given these intricacies, the following critical question arises: Which urban elements can be meaningfully discerned and modelled, and to what extent can their representation remain functional and feasible in producing a viable urban solution (Verovsek et al., 2013)? This challenge is further re.ected in developing a teaching methodology that requires designers to establish rules capable of generating alternative solutions. However, de.ning too many rules can overcomplicate the design process, mirroring the inherent di.culty of distilling complex urban conditions into a structured system. For instance, the 1961 revision of the New York City zoning ordinance introduced the .oor area ratio (FAR) concept, providing an abstract yet measurable way to regulate urban form (Ažman Momirski, 2018). Similarly, students often struggle to formulate explicit rules in their design process, as indicated by the questionnaire results. This di.culty echoes broader theoretical challenges in de.ning urban solutions thro­ugh a limited set of rules—an endeavour deemed extremely di.cult, if not impossible (Duarte & Beirăo, 2011). Comparable issues arise in sustainable planning, where the implementation of design rules remains complex, often requiring subjective interpretation of sustainability guidelines, particularly when addressing cultural and contextual qualities in contemporary architecture (Cok, 2014). Another use of shape grammar can be as a design tool called ChairDNA (Garcia & Menezes Leităo, 2018). Compared with other shape grammar implementati­ons, ChairDNA uses an approach that keeps the combinatorial explosion of rule applications under control, which simpli.es the use of the tool by designers who do not have experience in shape grammar. Despite its many positive characteristics, the shape grammar theory has also been severely criticised for the grammar rules being mere recipes that are never wholly explored. The overw­helming combinatorial complexity also makes it impossible to explore what constitutes an interesting design without a preconceived idea (Stiny, 1980a). Additionally, it is argued that no de.nitive guideline exists for when to stop if generating, evaluating, and comparing all possible solutions is not feasible. However, thorough examination, particularly during the early stages of design, can present challenges (Fleisher, 1992). Visual and verbal categories become equivalently expressive and immediately accessible. Style can be parsed, thereby parsimo­niously explained, exhibited, referenced and compared. The architectural intent is merely a matter of assigning a purpose to each grammar rule (Fleisher, 1992). Nevertheless, even the most prominent critics agree that shape grammar is worthy of further research. As shown above, the shape grammar system can be applied to any design discipline. At the same time, the methodology is a handy educational tool for students. However, the question re­mains as to whether it is equally bene.cial for professionals. Do they use shape grammar in their daily practice to solve spatial problems? An analogy with parametric design has shown that while using parametric tools available for research and teaching purposes is essential, in practice, they are not used as much as they could be (Hudson, 2010). 2. METHODS AND MATERIALS To formulate a spatial grammar, the following three things are needed: the elements to which the rules apply, the rules con­structed by a type of (Euclidean) transformation, and a Boolean operator (Stiny, 1980a). To better understand shape grammars and the concepts discussed in this article, it is important to de.ne some key terms (Garcia, 2016): 1. Initial shape (I) is the starting shape under which the rules are applied; it can be an empty shape. 2. Design (D) is a terminal shape that belongs to the language de.ned by a grammar; design can also be referred to as an intermediate state (partial design). 3. Emergence (E) is the ability to recognise and use emergent shapes not prede.ned in grammar but ones that emerge during the computation through the detection of sub-sha­pes and the relation of prede.ned shapes. 4. Label (L); a label is a symbol associated with shapes. It is initially de.ned to control the rule application (transforma­tions under which rules apply) but may also represent other aspects of shapes. 5. Rule (R); a rule is from the type A B where A and B are both shapes, A being the shape of the rule’s left-hand side and B being the shape of the rule’s right-hand side. 6. Language is a set of all designs (D) generated by the grammar of the design space. Each grammar de.nes one language of designs. 7. Derivation is the step-by-step generation of a design from an initial shape (I) to a .nal design (D): I =› Sn =› Sn+1 =› ... =› D. It is also referred to as computation. 8. Transformations; transformation t on shape S is denoted Figure 3: Proof of concept using the initial shape (rectangle) and the rule that directs the creation of a new rectangle from points in the same position oneach edge of the rectangle. Instead of repeating the command ma nually, a feedback loop repeats the rule on each newly created rectangle n times (iterations). Anadditional bene.t of the parametrised shape grammar method is the record for each variation. Hence, the results can always be de.ned, counted and recreated. Figure 4:The same con.guration rule as in Figure 3 but withan irregular shape.The quadrilateral is de.ned with four parametrised points, but the rule and iterations remain the same.The resultsare similar, but the expression of each variation includes additional information on the coordinatesof corner points. UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS of the four Euclidean transformations—translation, rotation, re.ection and scale—or the composition of at least two. 9. Vocabulary is a limited set of diverse shapes serving as essential building blocks for the designs created using grammar sets. Shape grammars naturally lend themselves to computer im­plementations: the computer handles the calculation tasks (the representation and computation of shapes, rules and grammars, and the presentation of correct design alternatives), while the designer speci.es, explores, develops design languages, and selects alternatives. Surprisingly, little e.ort has been directed at computer implementations despite their theoretical appeal (Tapia, 1999), and even nowadays, only a few researchers are working on further developing this topic. Within the Rhinoceros 3D/Grasshopper parametric enviro­nment, it is possible to easily de.ne and use the shape grammar algorithms (Figure 3) without specialised software or the need for programming knowledge to use it in the modelling software e.ciently. The McNeal Rhinoceros 3D software with the VPL module plugin Grasshopper is a multiple platform (Windows, Mac) 3D modelling environment with a built-in (from version 6 onward) Visual Programming Language module, which at .rst glance only supports complex 3D model manipulation and generation but can actually have a much more profound impact than that (Leităo et al., 2012). Two custom-made shape grammar plugins developed for Gras­shopper are widely available for download on the plugin portal Food4rhino. The .rst one is RUPA, a shape grammar design assistant by Alva Sondakh (Food4Rhino1, 2019) developed for his master’s thesis. The second one is SORTALGI, a shape gram­mar interpreter made by Rudi Stou.s (Food4Rhino2, 2019). This supports the speci.cation and application of both parametric and non-parametric shape rules and the generation of single or multiple (in parallel or sequence) rule application results. de.ning a shape grammar: shapes, Boolean operators and Euclidean transformations. What is lacking is the ability to form a data loop, so the transformation (rule) is repeated on the re­sulting geometry n times. For this purpose, an additional plugin called Anemone by Mateusz Zwierzycki (Food4Rhino3, 2019) was used in this research. The fourth instalment of the plugin allows the creation of feedback loops in Grasshopper. The basic work.ow relies on two main components: Loop Start and Loop End, where Loop End sends data back to Loop Start. Hoopsnake by Yannis Chatzikonstantinou (Food4Rhino4, 2019) is another available feedback loop plugin with a similar func­tionality. In principle, it creates a copy of the data it receives as its input upon user request and stores it locally. This duplicate is made available through a standard Grasshopper parameter ou­tput. The component’s input includes programming to escape Grasshopper’s recursive loop avoidance check. In Figures 3 and 4, an elementary principle is developed in Grasshopper with two shapes on a 2D plane. In Figure 3, the initial shape is a rectangle; in Figure 4, the shape is an irregular quadrilateral de.ned by four parametric points. With the Gras­shopper plugin Anemone, a feedback loop is created and serves the speci.ed rule in combination with the iteration slider. The rule states that each side of the rectangle or irregular polygon has a point assigned in the same position relative to its length. Then, from the four new points, a new polygon is created on which the rule repeats until all iterations are ful.lled. The results in the lower row demonstrate that the basic method for shaping grammar with regular modelling tools is possible. It can be easily implemented without special software or programming knowledge and can be accomplished using the VPL plugin. As part of the parametrisation of the shape grammar, a code is expressed that enables the result to be parametrically recreated if the need arises. 3. RESULTS The research sought to demonstrate that the shape grammar method o.ers architecture students and professionals a tangi­ ble approach to applying shape grammar in architectural and urban design. This method allows them to explore various de­sign solutions while consistently maintaining a coherent design language. To establish a strong and consistent design language, we have decisively chosen to develop the entire methodology exclusively on a 2D plane. Building on the design de.nition in Figure 4, a rectangle is de.ned, and a simple rule is applied to create a new rectangle that is exactly half the size of the initial one and to repeat that rule n times (Figure 5). The iterations can be de.ned dynamically. Furthermore, additional parameters concerning the division of the sides of the rectangles are de.­ned but not used in this case. Figure 5:The Grassho pper de.nitionof the rectangle with the recurring rule to divi de the .rst and each subsequent rectangle in half.The number of iterationsrepresents the number of divisi ons of the successive rectangles. The essential elements of shape grammar in a two-dimensional space deal with points, lines and polygons. Additional attribu­tes, such as colours and weights, can be added to each essential element. However, weights are attributed only to lines. In the case of a visual representation of architectural drawings, they are an important tool. They can be added or mixed in various ways (Figure 6), expanding the two-dimensional grammar with line weights and creating a weight grammar. For colours, colour grammar can be developed and added to polygons but can also be attributed to lines or points. With the introduction of overlays, an additional system can be develo­ped to manage how colours mix and interact. This system can Figure 6:The Grassho pper de.nitionbased on the de.nitioninFigure 5;the division of each subsequent iteration has an additional rule for de.ning the width of the lines. Figure 7:The Grasshopper de.nitionbased on the de.nitionin Figure 6; the divisionas eachsubsequent iteration has an additional rule forde.ning the colours of the divided polygons, thus enabling the shape grammar rule to attribute a random colour to each polygon. be based on layers, colour theory, or other prede.ned rules. Colour is another variable that can be attributed to the rules of composition for designs (Figure 7). The exact de.nition, as used in Figure 6, is expanded with the Grasshopper Random colour component, creating a simple colour grammar de.nition. To research or use the design language of a painter with a design system, the painting Curves by Georges Vantongerloo painted in 1938 was selected. The composition of the painting seems random but is based on a previously developed system. Figure 8:The .nal de.nition based on the .rst Grasshopper de.nition from Figure 5.Thistime, instead of line thickness or colour, anelement of the painting by GeorgesVantongerloo is used. Di.erent kinds of compositions using consistent design language are derived by manipulating the attributes of the rule (how a polygon is divided) and the number of iterations. UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS However, other compositions can be identi.ed if the author’s design rules—and the design language they follow—have been determined. A new composition that follows the same design language can be generated with consistent implementation of design rules with a custom shape grammar. Grammatical trans­formation is the gradual process of changing the artist’s (in this case) painting style evolution. This can be done with gradual or abrupt changes to the basic style. Ultimately, however, it gradu­ally leads to an evolution of painting styles. With just a minor change of the Grasshopper de.nition (Figure 8), a part of the painting by Georges Vantongerloo was used to .ll the emerging design. The same code was used as in all the previous examples (Figures 2–8), but new transformative parameters were used to de.ne a more complex rule. Initially, the results in the top row of Figure 8 follow the same principle as the previous results in Figures 4–6. However, the bottom row in Figure 8 uses slightly changed parameters relating to the division of the sides of the newly created quadrilaterals. With little e.ort, completely new designs emerge in the context of the same design language. 4. CONCLUSIONS There is no doubt that shape grammar has practical applications and is a fantastic tool. It is practical for showing students, profes­sionals and others involved in the design process how a solution was generated and other possible alternatives. Shape grammar systems produce design alternatives with non-de.nitive formal solutions, keeping a consistent design and spatial language, which is positive. The shape grammar solutions shown in the research are easily implemented using the described software tools. The use of a VPL enables the user to create new shape grammar vocabularies or exceptional synthetic grammar with great ease. All design professionals employ their methodologies to arrive at their solutions and only in rare cases create a single solution for a speci.c problem. Spatial solutions are the result of versioning and iteration, leading to the selection of the optimal alterna­tive. There is also the question concerning the quality of the proposed designs, especially with shape grammar, which can quickly generate countless alternatives. Systems that can direct or limit the stream of alternatives that meet the de.ned criteria must be established. To choose the best (or a range of several) solutions, new technologies such as multiparametric decision systems (Bercic et al., 2018; 2021; Bercic et al., 2024), machine learning and arti.cial intelligence based on an extensive data­base of good practical examples and heuristic support must be implemented in the classical tools that professionals use to take full advantage of the shape grammar methodology. However, as Kahneman (2011) explains, humans rely on instinctive, bias-prone .rst-tier thinking. In contrast, surprising research (Goh et al., 2024) demonstrates that by objectively evaluating criteria, computational systems are more e.ective atpredictingthe“best”outcome, allowing human expertise to intervene only after an optimised selection has been generated. Shape grammars align seamlessly with parametric systems, as computers excel at computation and iterative tasks. The future lies in leveraging their ability to generate vast design alternati­ves while employing decision-based models to re.ne and select the most promising solutions, thus maximising e.ciency and design quality. ACKNOWLEDGEMENTS I would like to thank Prof. José Pinto Duarte for introducing me to the shape grammar theory as part of my PhD studies at the Univer­sity of Ljubljana, Faculty of Architecture, in the course Introduction to Shape Grammars that he taught at Penn State College of Arts and Architecture in the 2018 fall semester. A considerable part of the research contained in this article was part of my .nal report on the subject. I gratefully acknowledge Prof. George Stiny from MIT for granting written permission to use images 43 and 51 from his 1980 work “Kindergarten Grammars: Designing With Froebel’s Building Gifts” published in Environment and Planning B to create Figure 1. I appreciate Prof. Stiny’s support and the opportunity to build upon his signi.cant contributions to the .eld. I also gratefully acknowledge Melissa Abendroth for granting permission to use the image of Fröbel gifts (https://www.paradise­ofchildhood.com/content/images/size/w1000/2022/10/IMG_1537. JPG) in this article. The image illustrates the concept of Fröbel gifts in the context of architectural education. The research presented in this paper was conducted in the scope of the research program “Sustainable Planning for the Quality Living Space” and is funded by the Slovenian Research and Innovation Agency (ARIS) under grant no. P5-0068. This support is gratefully acknowledged. REFERENCES Ažman Momirski, L. (2018). Negotiating dynamic variables in urban regeneration process: A case study of the degraded Kranj railway station area. Prostor, 26(1 (55)), 156–169. https://doi.org/10.31522/p.26.1(55).12 Beirăo, J., & Duarte, J. P. (2018). Generic grammars for design domains. AI EDAM, 32(2), 225–239. Bercic, T., Bohanec, M., & Ažman Momirski, L. (2018). Role of decision models in the evaluation of spatial design solutions. Annales: Anali za istrske in mediteranske študije – Series Historia et Sociologia, 28(3), 621–636. Bercic, T. (2021). Vrednotenje prostorskih rešitev z vecparametrskimi modeli = Evaluation of spatial solutions through multiparametric models [[T. Bercic]]. https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?id=137203 Bercic, T., Bohanec, M., & Ažman Momirski, L. (2024). Integrating multi-criteria decision models in smart urban planning: A case study of architectural and urban design competitions. Smart Cities, 7(2), 786–805. https://doi.org/10.3390/smartcities7020033 Cu., D. (2001). Digital pedagogy: An essay. Architectural Record, (9), 200–204. Cok, G. (2014). Residential buildings and sustainable development in Slovenia = Stambene zgrade i održivi razvoj u Sloveniji. Prostor – znanstveni casopis za arhitekturu i urbanizam, 1(47), 134–147. Duarte, J. P. (2001). Customising mass housing: A discursive grammar for Siza’s Malagueira houses [Doctoral dissertation, Massachusetts Institute of Technology]. Duarte, J. P. (2005). A discursive grammar for customising mass housing: The case of Siza’s houses at Malagueira. Automation in Construction, 14(2), 265–275. Duarte, J. P., & Beirăo, J. (2011). Towards a methodology for .exible urban design: designing with urban patterns and shape grammars. Environment and Planning B: planning and design, 38(5), 879-902. Fleisher, A. (1992). Grammatical architecture? Environment and Planning B: Planning and Design, 19, 221–226. Food4Rhino1. (2019). RUPA (Shape Grammar Design Assistant). [Online]. Available at: https:// www.food4rhino.com/app/rupa-shape-grammar-design-assistant [Accessed 16 Oct. 2019]. Food4Rhino2. (2019). SortalGI Shape Grammar Interpreter. [Online]. Available at: https://www. food4rhino.com/app/sortalgi-shape-grammar-interpreter [Accessed 16 Oct. 2019]. Food4Rhino3. (2019). Anemone. [Online]. Available at: https://www.food4rhino.com/app/ anemone [Accessed 16 Oct. 2019]. Food4Rhino4. (2019). Hoopsnake. [Online]. Available at: https://www.food4rhino.com/app/ hoopsnake [Accessed 16 Oct. 2019]. UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Garcia, S. (2016). Classi.cations of shape grammars. In Proceedings of the Design Computing and Cognition conference, DCC 2016 (pp. 259–278). Chicago, United States. Garcia, S., & Menezes Leităo, A. (2018). Shape grammars as design tools: An implementation of a multipurpose chair grammar. Arti.cial Intelligence for Engineering Design, Analysis and Manufacturing, 32(2), 240–255. https://doi.org/10.1017/s0890060417000610 Goh, E., Gallo, R., Hom, J., Strong, E., Weng, Y., Kerman, H., Cool, J. A., Kanjee, Z., Parsons, A. S., Ahuja, N., Horvitz, E., Yang, D., Milstein, A., Olson, A. P. J., Rodman, A., & Chen, J. H. (2024). Large language model in.uence on diagnostic reasoning: A randomized clinical trial. JAMA Network Open, 7(10), e2440969. Grasl, T., & Economou, A. (2018). From shapes to topologies and back: An introduction to a general parametric shape grammar interpreter. Arti.cial Intelligence for Engineering Design, Analysis and Manufacturing, 32(2), 208–224. https://doi.org/10.1017/ s0890060417000506 Hong, T. C. K., & Economou, A. (2023). Implementation of shape embedding in 2D CAD systems. Automation in Construction, 146, 104640. https://doi.org/10.1016/j.autcon.2022.104640 Hudson, R. (2010). Strategies for parametric design in architecture: An application of practice-led research [Doctoral dissertation, University of Bath]. Kahneman, D. (2011). Thinking fast and slow. Farrar, Straus and Giroux. Knight, T. (2000). Shape grammars in education and practice: History and prospects. International Journal of Design Computing, 2(67). Knight, T., & Stiny, G. (2001). Classical and non-classical computation. Arq: Architectural Research Quarterly, 5(4), 355–372. Koning, H., & Eisenberg, J. (1981). The language of the prairie: Frank Lloyd Wright’s prairie houses. Environment and Planning B, 8, 295–323. Lauzzana, R. G., & Pocock-Williams, L. (1988). A rule system for analysis in the visual arts. Leonardo, 21(4), 445–452. https://doi.org/10.2307/1578709 Leităo, A., Santos, L., & Lopes, J. (2012). Programming languages for generative design: A comparative study. International Journal of Architectural Computing, 10(1), 139–162. McKay, A., Chase, S., Shea, K., & Chau, H. H. (2012). Spatial grammar implementation: From theory to usable software. Arti.cial Intelligence for Engineering Design, Analysis and Manufacturing, 26, 143–159. https://doi.org/10.1017/S0890060412000042 Oxman, R. (2004). Think-Maps: Teaching design thinking in design education. Design Studies, 25(1), 63–91. Oxman, R. (Ed.). (2006). Digital design [Special issue]. Design Studies, 27(3). Stiny, G. (1980a). Introduction to shape and shape grammars. Environment and Planning B, 7, 343–351. Stiny, G. (1980b). Kindergarten grammars: Designing with Froebel’s building gifts. Environment and Planning a 125–135. Stiny, G. (2006). Shape: Talking about seeing and doing. MIT Press. Stiny, G., & Gips, J. (1972). Shape grammar and the generative speci.cation of painting and sculpture. In C. V. Freiman (Ed.), Information Processing 71 (pp. 1460–1465). North-Holland. Mitchell, W., & Stiny, G. (1978). The palladian grammar. Environment and Planning B, 5, 5-18. Stiny, G., & Mitchell, W. J. (1980). The grammar of paradise: On the generation of Mughul gardens. Environment and Planning B, 7, 209–226. Tapia, M. (1999). A visual implementation of a shape grammar system. Environment and Planning B: Planning and Design, 26(1), 59–73. Verovsek, S., Juvancic, M., & Zupancic, T. (2013). Understanding and interpreting urban space (in)formation. International Journal of Architectural Computing, 11(2), 135–155. https:// doi.org/10.1260/1478-0771.11.2.135 Janez P. Grom, Alenka Fikfak, Matija Zorn, Kristijan Lavtižar: VLOGA OBRAMBNE INFRASTRUKTURE RUPNIKOVE CRTE PRI ZMANJŠEVANJU POPLAVNE NEVARNOSTI RUPNIK LINE DEFENCE SYSTEM AND FLOOD SAFETY https://doi.org/10.15292/IU-CG.2024.12.056-059 UDK: 623.1:627.51(497.4Žiri) / 711.4:623.1(497.4Žiri) SUBMITTED: November 2024 / REVISED: December 2024 / PUBLISHED: December 2024 1.03 Kratki znanstveni clanek / Short Scienti.c Article ABSTRACT At the Rapallo border in the Sovra Valley near Žiri, the dual role of the Kingdom of Yugoslavia’s defence infrastructure was recognised. It was found that the anti-tank walls had an additional function of .ood control. The .eld survey included three previously unknown anti-tank walls that also crossed watercourses by cutting the direction of a possible invasion by the Kingdom of Italy. Understanding the defence strategy followed by the Kingdom of Yugoslavia in the construction of the defence system along the Rapallo border, one can assume that this dual function was planned. KEY-WORDS .ood, Rapallo border, Rupnik line, defence infrastructure, Sovra Valley, Žiri UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS POVZETEK Na obmocju rapalske meje v porecju doline Sovre pri Žireh je bila prepoznana dvojna vloga obrambne infrastrukture Kraljevi­ne Jugoslavije. Protitankovski zidovi so namrec poleg obrambne vloge opravljali tudi vlogo protipoplavne zašcite. Prepoznali smo tri, prej neznane protitankovske zidove, ki so precno na smer morebitnega vdora s strani Kraljevine Italije presekali tudi vodotoke. Ob razumevanju obrambne strategije, ki jo je pri gradnji obrambnega sistema ob rapalski meji izvajala Kraljevina Jugoslavija, lahko trdimo, da je bila ta dvojna vloga nacrtovana. KLJUCNE BESEDE poplava, rapalska meja, Rupnikova crta, obrambna infrastruktu­ra, Sovra, Žiri 1. UVOD Vzpostavitev jugoslovansko-italijanske meje (rapalske meje) leta 1920 je pomenila politicno podlago za izgradnjo obsežnih utrd­benih sistemov tako na italijanski kot tudi jugoslovanski strani meje. Medtem ko so Italijani vzdolž celotne državne kopenske meje zgradili 1851 kilometrov dolg obrambni sistem »Alpski zid«, so Jugoslovani ob rapalski meji zgradili približno 250 kilometrov dolgo »Rupnikovo« obrambno crto. Celotna rapalska meja je potekala približno po razvodnici med Crnim in Jadran-skim morjem. Meja je ostala v veljavi do »aprilske vojne« leta 1941, dokoncno pa je bila odpravljena leta 1947 (Bizjak, 2016; Žorž, 2016; Mikša in Zorn, 2018). Današnje obmocje Žirovske kotline in okolice je z vzpostavitvijo rapalske meje postalo obmejno (Grom, 2022), s tem pa je povezana tudi tamkajšnja gradnja obrambnih sistemov. V procesu odkrivanja obrambnih objektov Rupnikove crte so bili v okolici Žirov odkriti protitankovski zidovi, za katere se je izkazalo, da so imeli širšo in ne le protioklepno-oviralno vlogo. To odpira pomembno raziskovalno vprašanje: ali so bili elementi obrambnega sistema Rupnikove crte grajeni z mislijo na izboljšanje poplavne varnosti obmocja? 2. OSTANKI RUPNIKOVE CRTE Na obmocju Žirovske kotline in okolice smo prepoznali 52 poprej neevidentiranih utrdbenih objektov; skupaj je ohran­jenih 161. Objekti so danes vecinoma popolnoma porasli, zasuti ali uniceni. V številnih primerih je bilo šele s pomocjo pricevanj in vodenja domacinov mogoce locirati objekte. Objekti so bili dokoncno potrjeni kot ostanki Rupnikove crte po izvedbi analize materialov v laboratoriju Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (Grom in Štukovnik, 2018). Med novo evidentiranimi objekti je bil tudi mocno porašcen vecji protitanko­vski zid, ki se nahaja ob izteku doline Sovre proti Žirovski kotlini (slika 1; oznaka 1 na sliki 5). Obdajalo ga je vec bunkerjev, opremljenih s topniško podporo. Ob izteku pritokov Sovre, tj. na vodo­tokih Žirovnica in Crna, sta bila pre­poznana še dva protitankovska zidova (oznaki 2 (Žirovnica) in 3 (Crna) na sliki 5). Tudi ob izteku vodotoka Raceve, ki ima sorodno obrambno vlogo, so bila prepoznana delovišca za manjše tipske objekte, a sama protitankovska infrastruktura ni bila odkrita. Utrjeni položaji Rupnikove crte so bili umešceni po vzhodnih pobocjih nad dolino Sovre, tj. v celotnem poteku doline od razširitve pri naselju Žiri na severu do zoženega prehoda na meji z obcino Logatec na jugu. V tem primarnem obrambnem oziroma predstražnem pasu (Habrnál s sodelav­ci 2005) je bilo po vzhodnih pobocjih strateško razporejenih vec objektov položajev. Habrnál s sodelavci (2005) primarni obrambni pas opisuje, kot da »se je zacel z nekaj skupinami mitraljeških in pro-titankovskih gnezd, dopolnjenih z malimi tipskimi objekti, ki so bili postavljeni pri vstopnih komunikacijah in na najverjetnejših smereh napada v sami bližini meje z namenom, da ustavijo nasprotnikove izvidniške enote oziroma sprožijo preplah ob na­padu glavnih sil«. Primarni obrambni pas je služil kot resna crta obrambe, ki je prostorsko izkorišcala lastnosti reliefa. V tej luci lahko trdimo, da je bila vecnamenskost protitankovskih zidov namerna, saj to sovpada s siceršnjim razumevanjem posegov v prostor. Nekoliko v zaledju je bil umešcen sekundarni obrambni ali glav­ni pas (Habrnál s sodelavci, 2005), ki je potekal pod slemenom Žirovskega vrha, tj. od meje z obcino Ško.a Loka na severu do meje z obcino Logatec na jugu. Obe, primarna in sekundarna obrambne crta se nadaljujeta severno in južno onkraj obcinskih meja. Obrambni sistem ni bil zgrajen v celoti. 3. POPLAVNA NEVARNOST Obmocje Žirovske kotline in naselje Žiri sta poplavno ogrožena (Komac, Natek in Zorn, 2008) (slika 3). Najvecja znana pop-lava je bila na obmocju Žirov leta 1926 (Kaj se … 1926, 3; Strahote … 1926, 355; Žirov ni vec … 1926, 3–4; slika 2). 27. in 28. septembra 1926 (slika 4) je bilo zgolj v Poljanski dolini poplavljenih skoraj 600 ha zemljišc; najhuje je bilo v Žireh, ki so ostale brez 13 stanovanjskih objektov, v vsej Poljanski dolini pa je bilo unicenih 19 stanovanjskih objektov, 18 gospodarskih poslopij, številne žage, mlini in mostovi, z naplavinami pa so bile prekrite ali drugace poškodovane prometnice in obdelovalna Slika 1: Protitankovski zid, kiprecka dolino vodotoka Sovre. Zid, ki je danes mocno porašcen, je imel dvoj no vlogo, saj je šcitil tudi pred poplavno nevarnostjo Sovre. (ARHIV AVTORJEV, 20. 8. 2021) tako utrjenih mitraljeznih položajev kot tudi mocneje utrjenih topniških Št. 12 / 2024 UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora zemljišca (Orožen Adamic in Kolbezen, 1991). Milan Gregorcic, tedaj zdravnik v Gorenji vasi, se je posledic poplav spominjal takole (Gregorcic, 1975: 267): »Cesta proti Žirem je na treh mestih po dolgem zdrsela v globino, cesto v Sovodenj pa je od trebijskega mostu do Fužin do hriba odplavilo. Povsod so bili neprehodni zemeljski plazovi. Na Selu je cesto zasul zemeljski plaz, ki je prinesel celo gozdno parcelo z bukvami vred in pokril Brezarjevo hišo z gospodarskim poslopjem vred. Na mnogih krajih so bili na cesti veliki zemeljski plazovi, posebno velik je bil plaz v Srednji vasi, ki je onemogocal vsak promet. V Gorenji vasi je zamašilo tako imenovano Babnikovo grapo, da je potem naneslo vec metrov na visoko zemlje in kamenja«. Moc reke je bila tako silovita, da je kljub manjši kolicini dežja v Selški dolini, Selški Sori »zaprla odtok in je bil zato poškodovan Suški most« ceznjo (Planina, 1961: 73). Ravni poplave uradno niso zabeležili. Obseg poplav sta leta 1984 kartografsko rekonstruirala Orožen Adamic in Kolbezen (1984). Rekonstrukcijo sta na podlagi foto­grafskega gradiva izrisala rocno. Poglavitna povzrocitelja poplav sta vodotoka Sovra in Raceva. Raceva je desni pritok Sovre v samem naselju Žiri. Po vstopu v Poljansko dolino se Sovra preimenuje v Poljansko Soro. Reko so na odseku skozi Žiri v osemdesetih letih prejšnjega stoletja regulirali. V zadnjih desetletjih je za potrebe širitve in spremembe cestne infrastrukture ter s tem povezanega zagotavljanja poplavne varnosti nastalo vec hidravlicno-hidroloških študij: Hidrološko hidravlicno porocilo – obvoznica Žiri Logaška cesta–Selo pri Žireh (VGP 2011), Sora – koncept ureditve povodja: hidrologija (VGI, 1993), Izdelava kart razredov poplavne in erozijske nevar­nosti za obstojece in nacrtovano stanje izgradnje obvoznice Žiri (IZVO-R, 2013). 4. PROTIPOPLAVNI OBJEKTI RUPNIKOVE CRTE Na obmocju poplavne nevarnosti so bili prepoznani trije proti­tankovski zidovi armiranobetonske konstrukcije. Po pricevanju Pavline Treven (Treven, 2018) je bil njihov osnovni namen oviranje morebitnega italijanskega preboja. Intervjuvanka pa je prav tako namignila na njihovo protipoplavno vlogo. Zidovi so bili v prostor umešceni precno, tj. prek hudourniških vodotokov Sovre, Žirovnice in Crne. Umešceni so bili v spodnje dele dolin (slika 5). Kot kaže hidrološka študija iz leta 2013 (Udovc, 2013), ko se je v Žireh za potrebe izgradnje obvoznice ocenjevala pop-lavna in erozijska nevarnost, protitankovski zid v dolini Sovre še vedno opravlja protipoplavno funkcijo, ceprav ni vzdrževan. Iz poplavne simulacije na sliki 3 je razvidno, da zid na desnem bregu zadrži vode Sovre s hudourniškimi pritoki ter tako prepreci poplavljanje v samem naselju, kar je ugotovila tudi omenjena hidrološka študija. Slika 4 pa primerja poplavo iz leta 1926, ko še ni bilo protitankovsko-protipoplavnega zidu (levo) in simulacijo te poplave, ce bi takrat zid že stal (desno). Slika 5 prikazuje položaje utrjenih objektov Rupnikove linije. Z rdeco barvo so oznaceni objekti, ki so bili odkriti v okviru raziskave, med temi so tudi protitankovsko-protipoplavni zidovi. Slika prikazuje tudi spremembo trase cestne povezave Žiri–Lo­gatec. S crtkano crto je prikazana nova, sedanja trasa, s polno crto pa predhodna. Poplave, ki so v zadnjem desetletju ogrozile poseljeni del Žirovske kotline, niso pravi kazalnik protipoplavne vloge in ucinkovitosti protitankovsko-protipoplavnih zidov. Ti svojo pro-tipoplavno vlogo opravljajo, a so tu drugi dejavniki, ki vplivajo na slabšo poplavno varnost, tj. neustrezno urejanje strug in urbanizacija poplavnih obmocij. Slika 3: Poplavna nevarnost v Žirovski kotlini (viri podatkov: Integralna karta razredov poplavne nevarnosti; IZVO-R 2013; GURS 2019). Slika 4: (A) Poplava leta 1926 v Žirovski kotlini, ko še ni bilo protitankovsko-protipoplavnega zidu in (B) simulacija poplave iz leta 1926, ce bi zid že stal (vir podatkov: GURS 2019). 5. SKLEP S pomocjo pricevanj domacinov (na primer Treven, 2018) smo prepoznali grajene objekte, katerih vloga v prostoru ni bila vec poznana. Pokazalo se je, da so bili objekti, sicer oblikovani in umešceni kot protitankovski armiranobetonski zidovi, hkrati tudi protipoplavni objekti. Pokazalo se je tudi, da so prve linije Rupnikovega sistema obrambe umešcene nad raven stoletnih voda. Poleg tega je bila v sklopu gradnje obrambnega sistema vzdolž vodotoka Sovra v celoti spremenjena trasa ceste (slika 5), ki je povezovala Logatec z Žirovsko kotlino. Tudi trasa te ceste je upoštevala poplavno nevarnost, saj je bila predhodna cesta Slika 5: Obrambni objekti Rupnikove crte in trasa cesteŽiri LogatecvŽirovskikotlinivletih1941in 2022 (vir podatkov: GURS 2019). speljana znotraj poplavnega obmocja Sovre. Graditelji tako kompleksnega in obširnega obrambnega sistema so se ocitno zavedali poplavne nevarnosti in jo upoštevali tako pri gradnji infrastrukture kot tudi utrdbenih objektov samih. Podobno ugotavlja tudi Markovic (1995) glede umešcanju bunkerjev, ki so tvorili dolinski sistem prve obrambne linije, saj naj bi tudi pri njihovem umešcanju upoštevali poplavno nevarnost. Predstav­ljeni protitankovski zidovi so imeli jasno protipoplavno vlogo, ki opravljajo še danes. Zahvala: Prispevek temelji na raziskovalnem projektu Rapalska meja: cetrt stoletja obstoja in stoletje dedišcine ter spomina (J6-3124), ki ga .nancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 6 Viri in literatura Bizjak, M. (2016). Italijanski obrambni nacrti proti Kraljevini SHS/Kraljevini Jugoslaviji in gradnja utrjenega obrambnega pasu na italijanski vzhodni meji (Ratece–Reka), 1927–1941. [Doctoral dissertation, Fakulteta za humanisticne študije Univerze na Primorskem]. Gregorcic, M. (1975). Poplave v Poljanski dolini. Loški razgledi, 22(1). Grom, J. P. (2022). Vpliv utrdbenih sistemov rapalske meje na razvoj prostora. [Doctoral dissertation, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani]. Grom, J. P., & Štukovnik, P. (2018). Sektorska delitev obrambnih sistemov rapalske meje in odkrivanje obsega sistema utrdb Rupnikove linije v prostoru. Igra ustvarjalnosti, 6, 30–40. https://doi.org/10.15292/IU-CG.2018.06.030-040 Habrnál, M., Cermák, L., Gregar, O., Markovic, Z., & Zelenko, A. (2005). Rupnikova crta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926–1941. Dvur Králové nad Labem. IZVO-R. (2013). Izdelava kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za obstojece in nacrtovano stanje izgradnje obvoznice Žiri (Elaborat št. F65-FR/13). IZVO-R d.o.o.. Kaj se godi doma. (1926, October 3). Slovenec, 54(226). Komac, B., Natek, K., & Zorn, M. (2008). Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geogra.ja Slovenije, 20. https://doi.org/10.3986/9789612545451 Markovic, Z. (1995). Vojska Kraljevine Jugoslavije in utrjevanje zahodne meje na Slovenskem: 1937–1941. [Diploma thesis, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]. Mikša, P., & Zorn, M. (2018). Rapalska meja: cetrt stoletja obstoja in stoletje dedišcine. In Necakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. Orožen Adamic, M., & Kolbezen, M. (1984). Neurja in poplave Poljanske Sore v letu 1982. Geografski zbornik, 23. Planina, F. (1961). Reka Sora, njeno porecje in njen režim. Loški razgledi, 8(1). Strahote iz zadnje povodnji v Sloveniji. (1926, October 17). Ilustrirani Slovenec, 2(42). Treven, P. (2018). Pricevanje Pavline Treven. Intervjuval Janez P. Grom. [Oral source]. Udovc, M. (2013). Izdelava kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za obstojece in nacrtovano stanje izgradnje obvoznice Žiri. IZVO-R d.o.o.. VGI. (1993). Sora – koncept ureditve povodja 2: hidrologija (C-32). VGP. (2011). Hidrološko hidravlicno porocilo: Obvoznica Žiri Logaška cesta–Selo pri Žireh (Elaborat št. 64-H/10). VGP Projekt d.o.o.. Žirov ni vec – Polhograjska kotlina jezero in pušcava. (1926, September 30). Jutro, 7(225). Žorž, G. (2016). Varovanje rapalske meje in vojaška navzocnost na obmocju XI. Armadnega zbora. [Master’s thesis, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]. UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Jernej Cervek, Matej Nikšic: ORGANIZACIJA GRADBENIH PARCEL STAVB MEŠANIH DEJAVNOSTIV LUCI PRILAGANJA NASELIJ NAVPLIVE PODNEBNIH SPREMEMB ORGANIZATION OF BUILDING PLOTS OF MIXED. USE BUILDINGS IN LIGHT OF ADAPTING SETTLEMENTS TOTHE IMPACTS OF CLIMATE CHANGE https://doi.org/10.15292/IU-CG.2024.12.060-068 UDK: 711.4:332.2:551.584.5(497.4) SUBMITTED: October 2024 / REVISED: November 2024 / PUBLISHED: December 2024 1.01 Izvirni znanstveni clanek / Scienti.c Article POVZETEK Vplivi podnebnih sprememb so vse bolj izraziti v naseljih, predvsem v mestih in drugih urbanih naseljih, kar predstavlja izziv za nove pristope v urbanisticnem nacrtovanju. Podneb­ne spremembe, kot so narašcanje temperatur, spremenjeni vzorci padavin z ekstremnimi vremenskimi pojavi, spremembe v oblacnosti in soncnem sevanju ter povecanje števila vrocih poletnih dni, so v Sloveniji že povzrocile spremembe podnebnih tipov. Urbani prostori, ki niso prilagojeni novim razmeram, se so-ocajo z negativnimi posledicami, kot so poplave ob mocnejših nalivih zaradi prekomerne prekritosti tal in preobremenjenega kanalizacijskega sistema. Prekritost tal s stavbami in drugimi neprepustnimi površinami zavira evapotranspiracijo ter omejuje ponikanje padavinskih voda na naravnem terenu, kot je to sicer mogoce na terenu, ki ima neposreden stik z geološko podlago -tak teren podpira za­drževanje, odtekanje in ponikanje vode ter omogoca zasaditev visoke vegetacije. Za ucinkovito prilagoditev podnebnim spre­membam so potrebni novi urbanisticni pristopi, ki vkljucujejo premišljeno nacrtovanje gradbenih parcel stavb. Ti pristopi daje­jo poudarek mešanju kompatibilnih dejavnosti ter vzpostavitvi ravnovesja med prekritimi in naravnimi površinami v skladu z umestitvijo stavb v urbani prostor. V clanku je predstavljeno urbanisticno orodje, ki odgovarja na izzive podnebnih sprememb z vidika kakovostnega mešanja dejavnosti v razlicnih tipih stavb z vidika organizacije gradbenih parcel stavb, zastopanosti razlicnih dejavnosti v stavbah in ume-šcenosti stavb v urbana naselja, zgošcevanja, zagotavljanja zele­nih površin in izboljšanja dostopnosti prebivalcev do storitev. KLJUCNE BESEDE podnebne spremembe, mešanje dejavnosti, gradbena parcela stavbe (GPS), naravna tla, urbana naselja, dostopnost ABSTRACT The impacts of climate change are increasingly evident in settlements, especially in cities and other urban areas, which poses a challenge for new approaches in urban planning. Climate change, such as rising temperatures, altered precipitation patterns with extreme weather events, changes in cloudiness and solar radiation, and an increase in the number of hot summer days, have already caused changes in climate types in Slovenia. Urban areas that are not adapted to the new conditions face negative consequences, such as .ooding during heavy rainfall due to excessive soil cover and an overloaded sewage system. The soil sealing with buildings and other impermeable surfaces inhibits evapotranspiration and limits the in.ltration of rainwater on natural terrain, as is otherwise possible on terrain that has direct contact with the geological base -such terrain supports water retention, runo. and in.ltration and allows the planting of tall vegetation. E.ective adaptation to climate change requires new urban planning approaches that include thoughtful planning of building plots. These approaches emphasize the mixing of compatible activities and the establishment of a balance between sealed and natural areas in accordance with the placement of buildings in urban space. The article presents an urban planning tool that responds to the challenges of climate change from the perspective of a quality mixing of activities in di.erent types of buildings, from the perspective of the organization of building plots, the representation of di.erent activities in buildings and the placement of buildings in urban settlements, densi.cation, the provision of green spaces and improving residents' accessibility to services. KEY-WORDS climate change, mixed land use, building plot, natural soil, urban settlements, accessibility 1. UVOD 1.1. Spreminjajoce se podnebne razmere v Sloveniji Slovenija je po najnovejši klasi.kaciji podnebja razdeljena na štiri osnovne tipe z devetimi podtipi: zmerno sredozemsko (obalno in zaledno), zmerno celinsko (severovzhodni, vzhodni, jugovzhodni in osrednji del), gorsko (višji in nižji gorski svet) ter podgorsko podnebje (zelo vlažno in vlažno) (Ogrin et al., 2023). Po avtorjih raziskave (Ogrin et al., 2023) ta razdelitev odseva aktualne podnebne razmere, ki so posledica podnebnih spre­memb. Te se kažejo v temperaturnih odklonih navzgor glede na vrednosti, ki so bile na dolocenih obmocjih znacilne v preteklo­sti (Ogrin et al., 2023: 41). Hitro spreminjajoce se podnebne razmere predstavljajo grožnjo okoljskemu, družbenemu in gospodarskemu razvoju, še posebej pa vplivajo na mesta in urbana naselja, kjer živi vecina prebivalstva (Kajfež-Bogataj, 2008). V urbanih obmocjih se podnebne spremembe, ki jih delno povzrocajo onesnažen zrak, gost promet in povecana koncentracija CO2, odražajo v številnih posledicah, kot so višje temperature, toplotni otoki, težave z zagotavljanjem kakovostne pitne vode, pomanjkanje vode v obalnih obmocjih, neprimerna infrastruktura in težave z odvajanjem padavinske vode ob mocnejših nalivih. Posredni in neposredni vplivi teh sprememb se odražajo tudi na varnosti, kakovosti bivanja in zdravju prebivalcev. Po podatkih Umanotere (2024) in Nacionalnega inštituta za biologijo (2024) so posledice podnebnih sprememb v Slove­niji vidne v dvigu povprecne temperature za 2 °C v zadnjih šestdesetih letih. Projekcije do konca 21. stoletja napovedujejo nadaljnje narašcanje temperature (od 1,3 °C po optimisticnem do 4,1 °C po pesimisticnem scenariju 1), spreminjanje vzorca pa-davin (povecanje povprecnih letnih padavin do 20 %, izrazitejše zimske padavine na vzhodu od 40 % do 60 % ter povecanje sre­dnjih letnih recnih pretokov (med 20 % in 40 % 2) ter pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Prav tako se pricakuje dvig srednje višine morja za 30 do 100 cm do leta 2100 3, spremembe v oblacnosti in soncnem sevanju (40 dodatnih soncnih ur na desetletje 4) ter povecanje števila vrocih poletnih dni s tem­peraturami nad 30 °C (od 6 dni po optimisticnih do 27 dni po pesimisticnih projekcijah 5). Podnebne spremembe pa prinašajo tudi priložnosti za prestruk­turiranje urbanih naselij s sodobnimi urbanisticnimi pristopi, kot so urbana prenova, reciklaža, revitalizacija, reurbanizacija in koncept urbanega metabolizma. V okviru paradigme trajno­stnega prostorskega razvoja se stremi k zgošcevanju naselij, mešanju dejavnosti, izboljšanju dostopnosti in zagotavljanju zelenih površin s ciljem ustvarjanja kakovostnega bivalnega okolja (ReSPR50, 2023). Številne študije potrjujejo, da povezova­nje zgošcevanja in mešanja dejavnosti izboljšuje dostopnost in ima pozitivne okoljske vplive, saj spodbuja hojo in kolesarjenje na kratkih razdaljah (Teller, 2021: 313). 1 https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2019/10/Infogra.ka--podnebne-spremembe-in-projekcije-za-Slovenijo.pdf 2 https://www.umanotera.org/podnebne-spremembe/.zikalno-ozadje--podnebnih-sprememb-in-njihove-posledice-za-slovenijo/podnebne-spre­membe-v-sloveniji/#toggle-id-1 3 Nacionalni institut za biologijo, M. Licer: https://www.nib.si/mbp/sl/ home/news/902-podnebne-spremembe-in-narascanje-gladine-morja-v­-severnem-jadranu 4 https://www.umanotera.org/podnebne-spremembe/.zikalno-ozadje--podnebnih-sprememb-in-njihove-posledice-za-slovenijo/podnebne-spre­membe-v-sloveniji/#toggle-id-1i 5 https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2019/10/Infogra.ka--podnebne-spremembe-in-projekcije-za-Slovenijo.pdf Pristop mešanja dejavnosti, ki je bil do funkcionalisticne paradi­gme mesta nekaj samoumevnega, je bil ponovno populariziran z delom Jane Jacobs, (Jacobs, 1961), ki je zagovarjala mešanje primarnih in sekundarnih dejavnosti ter vrnitev h klasicni zasnovi mest. Ideja je postala eno od osrednjih vodil nacrto­vanja mesta v postmodernisticnem urbanizmu in se v zadnjih desetletjih razvila v smeri kompaktnega mesta z upoštevanjem trajnostnih nacel (Mashhoodi in Berghauser Pont, 2011; van den Hoek, 2008; Mohar in Vodopivec, 2020; Dimitrovska Andrews, 2020; Cervek, 2023). 1.2. Ureditev gradbene parcele stavbe – GPS Leta 2017 je bil v Sloveniji sprejet nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, 2017), ki ureja tri glavna podrocja: pro-storsko nacrtovanje, zemljiško politiko ter prostorski informa­cijski sistem in nadzor. Ta zakon uvaja temeljna pravila urejanja prostora na državni ravni, ki služijo kot osnova za prostorsko nacrtovanje na lokalni in državni ravni. Medtem ko podrobna pravila, smernice nosilcev urejanja prostora in priporocila dobre prake, nadomešcajo Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Ura­dni list RS, 2004), temeljna pravila ostajajo relevantna z vidika prilagajanja prostora podnebnim spremembam. Obstojeca pravna ureditev podpira racionalno razporeditev dejavnosti znotraj naselij, ki so medsebojno kompatibilne in do-bro dostopne peš, s kolesom ali javnim prometom. Doloca tudi pravila za zašcito naselij pred naravnimi nesrecami, uvajanje obnovljivih virov energije ter zagotavljanje kakovostnih zelenih površin. Na ravni gradbene parcele stavbe (GPS) se dolocajo kljucni faktorji zazidanosti in izkorišcenosti, poleg smernic za zagotavljanje odprtih bivalnih površin, kjer je predpisano poni­kanje vode. Vendar so se v 20-ih letih veljavnosti marsikatera dolocila poka­zala za pomanjkljiva, saj so se podnebne razmere bistveno spre­menile. V praksi je prostorsko nacrtovanje pogosto usmerjeno v zgošcevanje naselij s povecanjem pozidanosti in izkorišcenosti GPS, kar se izraža v popolni pozidavi parcel s prekritimi površi­nami, izgradnjo podzemnih etaž z zelenimi strehami in odsotno­stjo rašcenega terena. To vodi v zapecatenje urbanega prostora, kar povzroca slabšo evapotranspiracijo, zmanjšano ponikanje vode v tla, vecji pritisk na kanalizacijsko omrežje, zmanjšanje zelenih površin ter vecje pregrevanje urbanih obmocij. S ciljem prilagajanja novim podnebnim razmeram je bila opra­vljena študija za analizo in izboljšanje organizacije GPS z vidika razmerja med pozidanimi in rašcenimi površinami v slovenskih urbanih naseljih. Rezultati in predlogi so bili predstavljeni v clanku Changed Precipitation Patterns and the Need for a Novel Approach to Building Plot Planning (Nikšic in Cervek, 2019). Študija je pokazala, da ima organizacija GPS glede na namensko rabo razlicen potencial za ponikanje padavinske vode, pri cemer so npr. gradbene parcele stanovanjskih in družbenih stavb ugodnejše v primerjavi z gradbenimi parcelami proizvodnih objektov. Na podlagi raziskave je bil v okviru priporocil Državne­ga prostorskega reda pripravljen prirocnik za organizacijo GPS monofunkcionalnih stavb (Nikšic et al., 2021a), ki doloca splošne cilje organizacije GPS, kot so delovanje stavbe, zmanjšanje okoljskega odtisa, upoštevanje lokalnega konteksta in zagota­vljanje kakovostnih bivalnih pogojev. V metodološkem smislu je bilo delo pomembno, ker je uvedlo novo osnovno kategorijo osnovne organizacije GPS: prekriti del GPS. Prekriti del GPS ob-sega površine, ki so pozidane s stavbami (vkljucno s podzemni-mi deli stavb, balkoni, napušci, nadstreški ipd.) in pripadajocimi pomožnimi objekti ali so urejene kot utrjene zunanje površine. Preostali del GPS je rašcen del GPS. Leta 2021 so bila priporocila (2015; za urbani razvoj je pomemben predvsem Cilj 11: »poskr­beti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja«) in Nova urbana agenda Habitat III (2016), ki poudarja »vizijo mest za vse« ter oblikovanje pravicnih, varnih, zdravih, dostopnih, cenovno ugodnih, prožnih in trajnostnih mest in naselij. V Sloveniji Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) aktivno razvija urbanisticna orodja v okviru Državnega prostorskega reda (DPR). Osredotocena so na prilagajanje naselij podnebnim spremembam. Pomemben mejnik je bil Prirocnik za nacrtovanje in organizacijo gradbene parcele stavbe (Nikšic et al., 2021a), ki je uvedel osnovno delitev GPS na prekrite in rašcene površine, vendar le za stavbe z monofunkcionalno rabo. Kot je bilo že omenjeno, mešanje dejavnosti na posamezni GPS prinaša števil­ne prednosti, kot so izboljšana dostopnost do storitev iz vidika trajnostne mobilnosti, živahnejše mestno življenje in vecja druž­bena povezanost, zato je MNVP pristopil k izdelavi priporocil za organizacijo GPS tudi za stavbe z mešanimi dejavnostmi. Pri tem je bilo pomembno izhodišce tudi zagotoviti ustrezne bivalne in delovne pogoje in se izogniti negativnim posledicam mešanja dejavnosti, kot so preobremenjena infrastruktura in onesna­ževanje, s ciljem spodbujati pozitivne ucinke, ki so skladni s cilji trajnostnega razvoja (Bahadure in Kothakar, 2015; Cervek, 2023). Za dosego teh ciljev so bili v okviru priprave priporocil k mešanju dejavnosti na GPS opredeljeni tudi splošni pristopi k mešanju dejavnosti, kar prispeva k doseganju trajnostnih in prilagodljivih urbanih okolij. Zastavljena je bila hipoteza, da s pristopom mešanja kompa­tibilnih dejavnosti v stavbi in znotraj GPS lahko prispevamo h kakovostnejši izrabi prostora, izboljšamo dostopnost do storitev s trajnostnimi oblikami mobilnosti, ter zagotavljamo ustrezen delež rašcenega terena za prilaganje na vplive podnebnih sprememb. Zastavljen cilj je zahteval tako kvalitativne metode (odkrivanje, opisovanje, primerjanje, razumevanje) kot tudi kvantitativne metode raziskovanja (napoved, numericni kriteriji, testiranje, potrditev), ki so predstavljeni v poglavju Analiza obstojecega stanja za razlicne tipologije zazidave. Sledi mu kvantitativni ra­zvoj kriterijev in predlog priporocil, predstavljen v poglavju Nov pristop k urejanju GPS mešanih dejavnosti v Sloveniji. 2.2. Analiticni okvir Prvi del projekta je bil osredotocen na analizo obstojecih GPS, pri cemer je bil postopek razdeljen v dve fazi. V prvi fazi je bila dolocena metodologija analize ter zbrani konkretni študijski primeri GPS mešanih dejavnosti. V drugi fazi so bili vzorceni primeri analizirani in vrednoteni. Cilj prvega dela projekta je bil identi.cirati ustrezne študijske primere GPS po celotni državi in pridobiti kljucne podatke, kot so: ¦ velikosti GPS: najmanjša, najvecja in povprecna velikost GPS za glavne tipologije zazidave (npr. bivanje z dodatnimi dejavnostmi v stavbi, mešanje dejavnosti znotraj stavbe, mešanje dejavnosti znotraj stavbnega kompleksa); ¦ urbanisticni faktorji: – faktor izkorišcenosti GPS, – faktor prekritih površin, vkljucno z zazidano površino, odprto bivalno površino in zunanjimi utrjenimi površi­nami (za prometne, komunalne, tehnicne namene). – faktor rašcenih površin. V tej fazi je bilo analizirano, v kolikšni meri so obravnavani primeri skladni z zahtevami lokalnih prostorskih aktov glede na navedene kategorije. UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS o organizaciji GPS vkljucena tudi v zakonodajo (ZUreP-3; Uradni list RS, 2023), kar omogoca bolj sistematicno obravnavo teh vprašanj. Cilj v tem clanku predstavljenega projekta je nadgradnja prejšnjih analiz in priporocil, usmerjena v organizacijo GPS za vecfunkcionalne stavbe, ki združujejo vec dejavnosti. Trajnostna nacela nacrtovanja, prilagajanje podnebnim spremembam in mešanje dejavnosti so kljucni vidiki novega nacrtovalskega pristopa, ki spodbuja mešanje dejavnosti znotraj posameznih stavb, ucinkovitejše razmerje med prekritimi in rašcenimi površi­nami in izboljšano funkcionalnost urbanega prostora. Clanek povzema rezultate projekta, izvedenega v letih 2021 in 2022, ki je bil koordiniran s strani Urbanisticnega inštituta Repu­blike Slovenije v sodelovanju z LUZ d.d. in BD Projektiranje d.o.o. 2. ANALIZE OBSTOJECEGA STANJA ZA RAZLICNE TIPOLOGIJE ZAZIDAVE 2.1. Kontekst Mesto je dinamicen sistem, ki živi tisocletja in preživi tudi, ce sta se njegov prvotni koncept in namen že spremenila in izcrpala, saj se stalno spreminja, sprejema nove vsebine in nove oblike, skratka ima neskoncno sposobnost prilagajanja novim okoli-šcinam (Dimitrovska Andrews et al., 2001). To je pomembno izhodišce pri napovedih, da bo v mestih do leta 2030 živelo vec kot 60 % svetovnega prebivalstva (United Nations, 2014), medtem ko v Evropi v mestih živi že 76 % prebivalstva (Leznicki in Lewandowska, 2014). Stanje v Sloveniji je nekoliko drugacno, saj delež mestnega prebivalstva ne presega 50 % (Ministrstvo za okolje in prostor, 2021). Leta 2021 je v mestnih naseljih živelo 48 % prebivalcev Slovenije, medtem ko v mestih, ki imajo vec kot 10.000 prebivalcev (18 slovenskih mest) predstavlja zgolj 32 % prebivalstva Slovenije v letu 2021 (Cervek, 2023). Prilagajanje mest podnebnim spremembam je v severni in srednji Evropi bolj razvito, saj se prostorsko nacrtovanje tam mocneje opira na podrobno zasnovane strategije blaženja in pri­lagajanja na podnebne spremembe (Reckien et al., 2018). V Slo­veniji se to podrocje mocno navezuje na mednarodne smernice. Med pomembnejši dokumenti na ravni Evropske unije so Urbana agenda EU oziroma Dogovor iz Amsterdama (2016), Teritorialna agenda 2030 (2020), Nova Leipziška listina (2020) ter Evropski zeleni dogovor (2019). Na širši mednarodni ravni pod okriljem Organizacije združenih narodv, sta pomembnejša dokumenta, ki usmerjata urbani razvoj, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 Zaradi razlik med pokrajinskimi in podnebnimi tipi v Sloveniji je bil izbor študijskih primerov prilagojen raznolikosti naselij glede na statisticne regije in arhitekturne regije (po klasi.kaciji Fister, 1993), velikosti urbanih naselij in reprezentativnosti dejavnosti. Urbana naselja, kjer so bile vzorcene GPS, so bila izbrana tudi glede na število prebivalcev. Obravnavana so bila naslednja naselja: Ljubljana (> 100.000); Koper, Kranj, Maribor, Trbovlje in Velenje (100.000 – 10.000); Kocevje, Crnomelj in Brežice (5.000 – 10.000); Cerkno, Dravograd in Lendava (5.000 – 1.000) ter Kobarid in Stari trg pri Ložu (< 1.000). Zahtevnejši korak prvega dela analize je bila izbira reprezenta­tivnih stavb z mešanimi dejavnostmi ter njihove pripadajoce GPS po treh glavnih kriterijih s podkriteriji: ¦ zastopanost stavbne tipologije po treh razlicnih tipih (pro­stostojeca, linijska, kompleksna), pri cemer se je upoštevala tipologija glavne stavbe oz. prevladujoc stavbni tip v prime-ru stavbnega kompleksa, ¦ izbor primerov v razlicnih namenskih rabah prostora ter ¦ razlicne kombinacije dejavnosti po naslednji strukturi: 1. prevladujoca stanovanjska dejavnost z dodatno mirno storitveno dejavnostjo, 2. prevladujoca stanovanjska dejavnost z dodatno dejav­nostjo, 3. mešane dejavnosti v vecstanovanjski stavbi -mešanje bivanja z mirnimi poslovnimi in storitvenimi dejavnosti v stavbi, 4. mešane dejavnosti v vecstanovanjski stavbi -mešanje bivanja s poslovnimi in storitvenimi dejavnosti v stavbi, 5. mešane nestanovanjske dejavnosti v stavbi, Slika 2: Primer iz podatkovne baze Arc GIS, ki prikazuje analizirano morfološko enoto za primer poslovnega stavbnega kompleksa s poudarkom na trgovini (rdeca meja proucevane morfološke enote, modra zgradbe, rumena odprte utrjene površine, zelena rašcen teren) (Nikšic et al, 2021b). 6. poslovna dejavnost z dodatno dejavnostjo v stavbi, 7. kmetija z dodatnimi dejavnostmi, 8. poslovni stavbni kompleks s poudarkom na proizvodnji, 9. poslovni stavbni kompleks s poudarkom na trgovini. Za tehnicni del analize je bil uporabljen geografsko informacijski sistem (GIS), pri cemer so bili izvedeni naslednji koraki (glej sliko 2): ¦ priprava podatkovnega nabora: – kataster stavb (GURS, 2021) – ortofoto posnetki, poligoni grajenih struktur, razdelitev parcel, cestno omrežje ¦ digitalizacija mej GPS za vsako stavbo Preglednica 1: Delež med pozidanimi površinami (FZ), prekritimi površinami (FPP), rašcenim terenom (FRP) in izkorišcenostjo (FI) GPS za razlicne tipologije stavb in razlicna mešanja dejavnosti v stavbi (TIP MR).Vkljuceni so bili še faktorutrjenih zunanjih površin(FU), faktor utrjenih zunanjih po vršin,kisonamenjenebivanju(FU B)terfaktorutrjenihzunanjihpovršinzaprometne,komunalneintehnicnenamene(FU P)(Nikšicetal,2021b). TIP MR TIP STAVBE FZ FI FU-B FU-P FU FRP FPP GPS povprecje GPS min GPS max (1) P 0,32 0,41 0,02 0,22 0,24 0,44 0,56 792,61 382,75 1.571,91 (2) P 0,33 0,44 0,06 0,27 0,33 0,34 0,66 969,07 452,30 2.145,33 (3) K 0,40 0,93 0,03 0,37 0,39 0,21 0,79 2.539,64 233,60 5.531,50 (3) L 0,42 1,37 0,01 0,39 0,40 0,18 0,82 1.532,03 783,66 2.852,15 (3) P 0,31 1,68 0,03 0,31 0,34 0,35 0,65 1.661,33 853,74 3.153,36 (4) K 0,72 1,58 0,10 - 0,10 0,19 0,82 1.015,79 1.015,79 1.015,79 (4) L 0,34 1,12 0,03 0,35 0,38 0,29 0,71 2.410,58 960,46 5.093,06 (4) P 0,42 0,65 - 0,34 0,34 0,24 0,76 1.723,28 1.723,28 1.723,28 (5) K 0,43 1,96 0,03 0,31 0,34 0,23 0,77 3.333,08 1.158,08 7.995,07 (5) L 0,37 0,88 - 0,41 0,41 0,22 0,78 3.478,06 1.171,84 9.642,72 (5) P 0,30 0,78 - 0,47 0,47 0,23 0,77 1.267,94 1.267,94 1.267,94 (6) K 0,30 0,37 0,01 0,45 0,46 0,24 0,76 16.008,10 1.001,28 39.892,86 (6) L 0,35 0,92 - 0,30 0,30 0,35 0,65 3.568,74 1.086,75 5.727,29 (7) P 0,20 0,17 0,02 0,22 0,24 0,56 0,44 4.607,75 575,61 12.352,72 (8) K 0,39 0,44 - 0,53 0,53 0,08 0,92 52.826,97 14.222,88 357.247,38 (8) L 0,49 0,25 - 0,43 0,43 0,09 0,91 8.722,49 7.553,49 9.891,49 (9) K 0,39 0,51 0,01 0,46 0,47 0,14 0,86 27.024,88 2.211,78 148.321,71 LEGENDATIPOLOGIJE MEŠANJA RAB (TIP MR) storitvenimi dejavnosti v stavbi (1) prevladujoca stanovanjska raba z dodatno mirno storitveno dejavnostjo (5) mešana raba nestanovanjskih dejavnosti v stavbi (2) prevladujoca stanovanjska raba z dodatno dejavnostjo (6) poslovna dejavnost z dodatno dejavnostjo v stavbi (3) mešana raba v vecstanovanjski stavbi -mešanje bivanja z mirnimi poslovnimi (7) kmetija z dodatnimi dejavnostmi in storitvenimi dejavnosti v stavbi (8) poslovni stavbni kompleks s poudarkom na proizvodnji (4) mešana raba v vecstanovanjski stavbi -mešanje bivanja s poslovnimi in (9) poslovni stavbni kompleks s poudarkom na trgovini ¦ analiza površin: – izracun velikosti GPS – analiza razdelitve GPS na zazidane površine, rašcene površine (zelenice) in zunanje utrjene površine (npr. parkirišca, dovozi, manipulacijske površine) – kategorizacija površin za razlicne namene (bivanje, promet, komunalna raba). Tak pristop je omogocil sistematicno vrednotenje znacilnosti GPS in njihovo usklajenost z lokalnimi prostorskimi akti. 2.3. Rezultati analize Iz spodnjih tabel 1 in 2 je razvidno, da se razporeditev površin znotraj GPS in faktor izkorišcenosti mocno razlikujeta glede na tipologijo mešanja dejavnosti in tipologijo stavb. Analiza je poka­zala razlike med vrednostmi za GPS monofunkcionalnih stavb in stavb z mešanimi dejavnostmi zlasti glede deleža in razporeditve zunanjih utrjenih površin (glej tudi Nikšic et al, 2019). Pri vecini analiziranih primerov je jasno razpoznavno vertikalno mešanje dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost v stavbi. Spremlje­valne dejavnosti so obicajno umešcene v pritlicne ali nižje etaže. Analiza je pokazala tudi razliko v pozidanosti in izkorišcenosti GPS med analiziranimi primeri v vecjih in analiziranimi primeri v manjših urbanih naseljih. Stavbe z mešanimi dejavnostmi v ve-cjih naseljih imajo vecji faktor zazidanosti, faktor izkorišcenosti in faktor utrjenih zunanjih površin, predvsem na racun nižjega faktorja rašcenega terena. Za vecja naselja so znacilne tudi vecje etažnosti in višine stavb. Kljub tem trendom analiza izpostavlja izjeme pri deležih rašcenega terena. Pri vecstanovanjskih stavbah, ki vkljucujejo poslovne in storitvene dejavnosti, ter pri mešanih dejavnostih v nestanovanjskih stavbah je delež rašcenega terena vecji v vecjih urbanih naseljih. To razliko lahko pojasnimo z domnevo, da na primer gostinske dejavnosti v urbanih okoljih potrebujejo vecje deleže rašcenega terena za zagotavljanje ustreznega udobja na zunanjih gostinskih površinah. Podoben vzorec je opazen pri kmetijah z dodatnimi dejavnostmi, kjer vecji delež rašcenega terena v urbanih obmocjih izhaja iz potrebe po prilagoditvi kmetijskih površin znotraj urbanega konteksta. V manjših nase­ljih kmetije pogosto mejijo na obsežnejše kmetijske površine, kar zmanjšuje potrebo po rašcenem terenu znotraj GPS. UVODNIK Analiza po tipih stavb kaže, da stavbe tipa P (tockovne stavbe) EDITORIAL z mešanimi dejavnostmi dosegajo najvecje deleže rašcenih CLANEK površin ter posledicno najnižje faktorje zazidanosti. Povprecna velikost GPS pri teh stavbah je prav tako najmanjša v primerjavi s stavbami tipa L (linijske) in K (kompleksne). Mešanje dejavnosti RAZPRAVA je pri tipih P najbolj pogosto pri enodružinskih in dvodružinskih DISCUSSION stavbah, medtem ko je pri tipih L in K redkeje prisotno. RECENZIJA REVIEW Najvecja izkorišcenost GPS je bila ugotovljena pri kompleksnih stavbah tipa K z mešanimi dejavnostmi v nestanovanjski stavbi. PROJEKT Nasprotno pa imajo nestanovanjske stavbe s prevladujoco PROJECT trgovsko dejavnostjo najnižji faktor izkorišcenosti. To razliko DELAVNICA je mogoce pojasniti z znacilnostmi trgovskih kompleksov, ki WORKSHOP so pogosto pritlicne stavbe na obrobju naselij, medtem ko so NATECAJ nestanovanjske stavbe z drugimi dejavnostmi pogosto višinske COMPETITION dominante v urbanem prostoru. PREDSTAVITEV Analizirani primeri GPS z mešanimi dejavnostmi v povprecju ka- PRESENTATION žejo na manjši delež rašcenih površin in drugacno organizacijo DIPLOMA GPS v primerjavi z monofunkcionalnimi stavbami (tabela 2). Te MASTER THESIS razlike so predvsem posledica povecanih potreb po prometnih Preglednica 2: Delež med pozidanimi površinami, zelenimi površinami in izkorišcenostjo GPS za razlicne tipologije stavb in velikost GPS pri monofunkcionalnih stavbah (Nikšic et al, 2021b). TIP FZ FI FZP FOBP GPS (1.1) 0,35 0,74 0,15 / 20.399 (1.2) 0,26 0,47 0,20 / 3.755 (2.1) 0,27 0,66 0,31 / 1.889 (2.2) 0,23 0,62 0,62 / 11.997 (2.3) 0,25 0,46 0,57 / 5.781 (2.4) 0,25 0,85 0,37 / 7.358 (3.1) 0,4 0,68 0,17 / 48.553 (3.2) 0,28 0,37 0,33 / 19.283 (4.1) 0,22 0,3 / 0,62 2.005,7 (4.2) 0,18 0,24 / 0,59 6.390,7 (5.1) 0,21 0,41 / 0,65 717,56 (5.2) 0,29 0,45 / 0,62 554,67 (5.3) 0,30 0,62 / 0,54 352,64 (5.4) 0,20 1,01 / 0,52 1.855 (5.5) 0,24 1,25 / 0,48 1.260 LEGENDA (1.1) nakupovalno središce, trgovskadejavnost -trgovski kompleks (1.2) trgovski objekt, trgovska dejavnost -manjši trgovski objekt (2.1) objekt družbenih dejavnosti – gasilski dom (2.2) objekt družbenih dejavnosti – šola (2.3) objekt družbenih dejavnosti – vrtec (2.4) objekt družbenih dejavnosti – zdravstveni dom (3.1) industrijski kompleksi – proizvodne dejavnosti: industrijske ali obrtne cone, logisticni centri, prometni terminali (3.2)kompleksikmetijskeindustrije -površinezobjektizakmetijskoproizvodnjo (4.1) kmetije v naselju (4.2) kmetije na samem in v zaselkih (5.1) eno in dvo-stanovanjske prostostojece stavbe (5.2) eno in dvo-stanovanjske stavbe – dvojcki in atrijske hiše (5.3) eno in dvo-stanovanjske stavbe – vrstna pozidava (5.4) vecstanovanjske stavbe – prostostojeci bloki in stolpici (5.5) vecstanovanjske stavbe – linijska pozidava in blokovski kompleksi FZ – povprecni faktor zazidanosti FI – površini faktor izkorišcenosti FZP – povprecni faktor zelenih površin pri nestanovanjskih stavbah FOBP – povprecni faktor odprtih bivalnih površin pri stanovanjskih stavbah GPS – povprecna velikost gradbene parcele stavbe površinah (parkirna mesta in manipulacijske površine) ter utr­jenih površinah za izvajanje dejavnosti na prostem. To potrjuje domnevo, da osnovna organizacija GPS pomembno izhaja iz funkcije, ki jo GPS oziroma stavba na njej opravlja. Spremljajoce dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost stavbe, zahtevajo funkcionalne in organizacijske prilagoditve GPS. Te so odvisne od kombinacije združljivih dejavnosti, njihovega obsega, tipolo­gije stavb in znacilnosti GPS. 3. NOV PRISTOP K UREJANJU GPS MEŠANIH DEJAVNOSTI V SLOVENIJI 3.1. Metodološki okvir Analiticni del je predstavljal osnovo za razvoj novih priporocil za nacrtovanje in organizacijo GPS z mešanimi dejavnostmi. Glavni cilji priprave teh priporocil so bili: Slika 3: Horizontalno in vertikal no mešanje dejavnosti (Nikšic et al, 2021b). 1 . 2 . 3 . 4. 5. 6. ¦ predstavitev koncepta mešanja dejavnosti v stavbi ali stavb­nem kompleksu, ¦ povezava z umešcenostjo teh stavb v naselja glede na dostopnost in ¦ zagotavljanje rašcenega terena. Zastavljeni cilji se odzivajo na izzive podnebnih sprememb v urbanih obmocjih. Poudarek je na zagotavljanju deleža rašce­nega terena, ki izboljšuje ponikanje padavinskih voda v tla in evopotranspiracijo, ter na izboljšanju dostopnosti do storitev z okoljsko prijaznimi nacini mobilnosti (pešacenje, kolesarjenje, javni prevoz). Ti ukrepi zmanjšujejo odvisnost od uporabe oseb­nega motornega prometa. Izvedbeno prostorsko nacrtovanje v Sloveniji je s Pravilnikom o vsebini, obliki in nacinu priprave obcinskega prostorskega nacrta ter pogojih za dolocitev obmocij sanacij razpršene gra­dnje in obmocij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, 2007) še vedno usmerjeno v nacrtovanje namenskih rab prostora s prevladujoco osnovno / pretežno dejavnostjo znotraj posame­zne enote urejanja prostora (stavbni kare, predel naselja ipd.). Pravilnik podrobneje doloca prisotnost spremljajocih dejavnosti pri nekaterih namenskih rabah prostora. Izjema so centralne dejavnosti »kot so obmocja historicnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje«, v katerih je dopustno mešanje dejavnosti (Pravilnik OPN, 2017, Priloga 1. Kljub temu s strani države ni podanih usmeritev glede mešanja dejavnosti znotraj stavbe, stavbnega kompleksa oziroma znotraj enote urejanja prostora. Ta pomanjkljivost je vodila v premislek o obstojecem sistemu, ki sicer spodbuja zgošcevanje naselij pod paradigmo trajnostnega razvoja, a ne ponuja podrobnih usmeritev za organizacijo GPS. Nov pristop temelji na: ¦ organizaciji GPS z razlicnimi pristopi mešanja med seboj združljivih dejavnosti znotraj stavbe ali stavbnega komple­ ksa, ¦ uvedbi dveh osnovnih kategorij površin (prekriti del in rašcen teren) in ¦ umešcenosti GPS v naselje z osredotocenostjo na zagota­vljanje dobre dostopnosti. Postavljena je bila tudi opredelitev pojma mešanja rab: »Me­šanje rab je prostorsko in / ali casovno prepletanje razlicnih dejavnosti, ki so .zicno in funkcionalno združljive ter se ne izkljucujejo (npr. oskrbne, storitvene, mirne proizvodne in stanovanjske dejavnosti)« (Nikšic et al, 2021: 6b), pri cemer se tipi prostorskega mešanja dejavnosti delijo na: (1.) horizontal-no mešanje (nizanje razlicnih dejavnosti na isti etaži stavbe ali vzdolž prostorske poteze) in (2.) vertikalno mešanje (razpore­ditev razlicnih dejavnosti na razlicnih etažah znotraj stavbe ali stavbnega kompleksa). Dejavnosti javnega znacaja so praviloma umešcene v bolj dostopne dele stavb, kot so pritlicja, ki mejijo na javne ulice. Mirnejše dejavnosti, kot je bivanje, so praviloma umešcene v višja nadstropja ali zaledne dele GPS. V prostorskem smislu lahko pride do razlicnih pojavnih oblik mešanja dejavno­sti (slika 3): ¦ horizontalno mešanje dejavnosti v stavbi, ¦ vertikalno mešanje dejavnosti v stavbi, ¦ kombinacija horizontalnega in vertikalnega mešanja dejav­nosti v stavbi, ¦ horizontalno mešanje dejavnosti v stavbnem bloku, ¦ vertikalno mešanje dejavnosti v stavbnem bloku, ¦ kombinacija horizontalnega in vertikalnega mešanja dejav­nosti v stavbnem bloku. 3.2. Dolocitev ureditve GPS po tipih stavb in razlicnim mešanjem dejavnosti Za zagotavljanje ustrezne organiziranosti in nacrtovanja GPS v praksi se je za posamezen tip stavbe s prisotnostjo mešanja kompatibilnih dejavnosti ter glede na njeno ume­stitev v urbani prostor dolocil delež posameznih kategorij, ki so opredeljene na sliki 1. Tabela 4 prikazuje, kako so bili na podlagi predhodnih analiz in pregleda dobre prakse opredeljeni štirje glavni kriteriji za posamezno tipologijo stavbe: ¦ faktor zazidanosti (najvecja dopustna površina), ¦ faktor utrjenih prometnih, komunalnih in tehnicnih površin (najvecja dopustna površina), ¦ faktor utrjenih bivalnih površin (najmanjša zahtevana površina), ¦ faktor rašcenega terena (najmanjša zahtevana površina). Opredeljenim deležem prekritih površin in rašcenega terena glede na posamezno stavbo so bili v nekaterih primerih dodani kriteriji, ki vkljucujejo še druge pomembne dejavnike v urbanih naseljih. Pri nekaterih primerih je bil pomemben dejavnik prisotnost bivanja oziroma dejavnosti, ki vkljucuje zadrževanje vecjega števila ljudi v stavbi oz. na parceli, v drugih primerih je bil pomemben dejavnik lokacija GPS znotraj naselja (npr. obmocja zgošcanja oz. dobre dostopnosti). Za tipologije stavb, v katerih je pri mešanju dejavnosti lahko prisotno bivanje oziroma zadrževanje vecjega števila ljudi, se zahteva vecji delež rašce­nega terena (trgovske stavbe z bivanjem, turisticne kmetije, proizvodnji objekti z s spremljajoco dejavnostjo, ki generirajo vecje zadrževanje ljudi ipd.). Pri stavbah, ki so umešcene v dobro dostopna prostorska vozlišca, kot so lokacije v naselju v neposredni bližini modalnih tock ali postajališc javnega prome­ta, je dopusten vecji faktor zazidanosti na racun zmanjševanja utrjenih prometnih površin. 4. Mešanje kompatibilnih dejavnosti kot eden od dejavnikov pri organizaciji GPS Mešanje dejavnosti v stavbi oziroma v stavbnem komple­ksu je le eden od vidikov, ki ga naslavlja trajnostna para­digma urbanisticnega nacrtovanja. Mešanje dejavnosti je neposredno povezano z dobro dostopnostjo in zgošce­vanjem mesta, pri cemer je potrebno upoštevati zelene površine v obliki rašcenega terena, s katerimi odgovarjamo na vplive podnebnih sprememb v naseljih. Predlog novih priporocil bo v sklopu državnega prostorskega reda obrav-naval celovit pristop pri organizaciji in nacrtovanju GPS za dosego kakovostnega urbanega okolja. Površine pod stavbo Utrjene zunanje površine, ki niso nadkrite: in pripadajocimi seštevek podkategorij najvec (% GPS) pomožnimi objekti Prometne, komunalne Površine za bivanje na in tehnicne površine prostem UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS rašcen teren 4.1. Integracija ukrepov mešanja dejavnosti in ukrepov urbanisticnega oblikovanja Usmeritve so bile pripravljene v obliki osnutka prirocni­ka, ki je namenjen obcinskim urbanistom, projektantom, prostorskim nacrtovalcem in urbanistom, županom in upravnim delavcem na podrocju urejanja prostora na lokalni in državni ravni. Osnutek prirocnika v uvodu podaja splošne pristope, kot so pojasnjevalni izrazi, izhodišca za mešanje dejavnosti v razlicnih merilih (stavba, stavbni blok, del naselja) ter predstavi razlicne vidike mešanja kom­patibilnih dejavnosti, kot so .zicni vidik (merilo, gostota, razdalje, morfološka zasnova, horizontalno in vertikalno mešanje), funkcionalni vidik (združljivost dejavnosti in na mešanju dejavnosti temeljeci pristopi) casovni vidik in doživljajski vidik. Uvodni del zakljucujejo splošna urba­nisticno oblikovalska merila za nacrtovanje programsko mešane GPS, kot so zagotavljanje primernega razmerja med razlicnimi dejavnostmi, primerna velikost, ki omogoca delovanje stavbe na GPS, zagotavljanje ugodnega stanja okolja vkljucno z reševanjem posledic podnebnih spre­memb, mestotvornost oz. urejanje odnosov GPS do nepo­sredne okolice in širšega prostora ipd. Osrednji del osnutka priporocil sestavljajo tako imenovane »tablice«, kjer so za posamezni tip stavbe podane usmeritve za prevladujoco in spremljajoce dejavnosti, ter organizacija GPS z delitvijo na prekriti in rašcen del s podkategorijami ter usmeritvami glede velikosti in oblike GPS ter posebnosti. 4.2. Omejitve pri izvajanju Priprava osnutka priporocil je le prvi korak v procesu umestitve mešanja dejavnosti znotraj GPS ter širše na ravni naselij v Sloveniji. Priporocila bo potrebno umestiti v prav­ni red ter nadgraditi na merilo prostora naselja. Priporocila, ki usmerjajo urbaniste v sodobne pristope urbanisticnega nacrtovanja mest in naselij, nimajo pravne podlage, zato njihova uporaba ni obvezujoca. V naslednjem koraku bo potrebno usmeritve iz priporocil, ki imajo pomembno vlo-go pri prilagajanja naselij na vplive podnebnih sprememb, prenesti v prostorske predpise. Za potrebe celovitega ur­banisticna pristopa bo potrebno priporocila nadgraditi na merilo ulice, stanovanjskega kareja, soseske in naselja ter jih povezati s podrocji zgošcevanja, dostopnostjo, zelenimi površinami in drugimi vidiki urbanisticnega nacrtovanja in urejanja v luci prilaganja naselij na vplive podnebnih sprememb. Slika 5: Primer, kako prirocnikpodaja besedilne in gra.cne napotke za ureditev gradbene parcele vrstne hiše s spremlja jocimi dejavnostmi (Nikšic et al, 2021b). Izdana priporocila bo potrebno predstaviti strokovnjakom s podrocja urbanisticnega in prostorskega nacrtovanja in morebitnim drugim uporabnikom, kjer se v kontaktu s strokovno javnostjo predstavi nov pristop in odpre širšo razpravo o pomenu mešanja dejavnosti. 5. Zakljucek Podnebne spremembe zahtevajo celovite in inovativne pristope k prostorskemu nacrtovanju, še posebej v urbanih obmocjih, kjer pozidanost GPS prinaša številne izzive. Zgošcevanje naselij z visokim deležem prekritosti tal na GPS vpliva na zmanjšano ponikanje padavinskih voda, povecano pregrevanje mest ter poslabšanje kakovosti bi-vanja. To so le nekateri urbanisticni izzivi, ki jih je potrebno upoštevati pri usmerjanju prihodnjega urbanega razvoja v luci odpornih naselij. Prehod na trajnostna nacela, kot so mešanje dejavnosti, ucinkovitejša organizacija gradbenih parcel in upoštevanje okoljskih vidikov, ponuja možnosti za bolj uravnotežen in prilagodljiv mestni razvoj. Analiza obstojecega stanja je po­kazala pomembne razlike v organizaciji GPS, zlasti glede na tipologijo stavb in mešanje dejavnosti. Stavbe z mešanimi dejavnostmi so obicajno povezane z višjimi stopnjami izko­rišcenosti zemljišc, vecjo gostoto in speci.cno organizacijo GPS, kar omogoca vecjo prilagodljivost mest in naselij kot odgovor na sodobne težnje v prostoru. Mešanje dejavnosti predstavlja kljucen element trajnostne­ga urbanisticnega nacrtovanja, omogoca optimalno rabo prostora in povecuje lokalno dostopnost storitev s trajno­stno mobilnostjo, ki zmanjšuje odvisnost od avtomobil­skega prometa. Na ta nacin lahko pomembno prispevamo tudi k boljši kakovosti življenja v urbanih naseljih, hkrati pa zmanjšamo okoljski odtis in povecamo odpornost mest na podnebne spremembe. Z ustrezno organizacijo GPS, ki vkljucujejo ravnotežje med prekritimi in rašcenimi površi­nami, lahko dosegamo izboljšanje urbane mikroklime ter povecamo estetsko in funkcionalno vrednost urbanega prostora. UVODNIK Nov pristop k urejanju GPS mešanih dejavnosti v Sloveniji EDITORIAL predstavlja pomemben korak k trajnostnemu urbanemu CLANEK razvoju, ki združuje okoljske, družbene in ekonomske cilje. Priprava osnutka priporocil za integracijo teh ukrepov v RAZPRAVA proces prostorskega nacrtovanja je pomemben korak k DISCUSSION uresnicevanju trajnostnih ciljev v urbanem prostoru. Ven- RECENZIJA dar bo za ucinkovito izvajanje teh priporocil nujno tudi šir- REVIEW še povezovanje s prostorskimi merili, kot so ulica, soseska, PROJEKT mestna cetrt in širši prostor. Le s celovitim pristopom, ki PROJECT vkljucuje vse ravni prostorskega nacrtovanja, bomo lahko DELAVNICA dosegli optimalno rabo prostora. Da bi usmeritve postale WORKSHOP ucinkovite, bo potrebna vkljucitev v zakonodajne okvire NATECAJ ter nadaljnje usklajevanje in razprava s strokovno javno- COMPETITION stjo. S tem se bo omogocilo razvoj in izvedbo prakticnih PREDSTAVITEV pristopov za vkljucevanje mešanja dejavnosti v slovensko PRESENTATION urbanisticno prakso, kar bo prispevalo k vecji odpornosti DIPLOMA mest na podnebne spremembe in izboljšanju življenjskih MASTER THESIS pogojev za prebivalce. Zahvala Prispevek je bil delno podprt s sredstvi Raziskovalnega programa UIRS Prostorsko nacrtovanje P5-0100 / ARIS in je nastal na podlagi projekta, ki je bil .nanciran s strani ministrstva pristojnega za prostor. Viri: Bahadure, S., in Kotharkar, R. (2015). Assessing sustainability of mixed use neighbourhoods through residents’travel behaviour and perception: the case of Nagpur, India. Sustainability, 7(9), str. 12164–12189. https://doi.org/10.3390/su70912164 Cervek, J. (2023). Model reciklažnega urbanizma na primeru mesta Murska Sobota: doktorska disertacija Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152292 Dimitrovska Andrews, K., Mihelic, B., in Stanic, I. (2001). Razpoznavna struktura mesta. Urbani izziv, 12(2), str. 5–16 in 117–123. Jacobs, J. (1961). The death and life of great American cities. Random House.Leznicki, M., in Lewandowska, A. (2014). Implementation of sustainable development on the example of the concept of eco-city. Ecological Questions, 19, str. 91–96. https://doi.org/10.12775/ EQ.2014.010 Nikšic, M., & Cervek, J. (2019). Changed precipitation patterns and the need for a novel approach to building plot planning: the lessons learnt in the sub-alpine climate zone of Slovenia. 1745–1756. https://dryfta-assets.s3.eu-central-1.amazonaws.com/assets/isocarp2019/ abstract.les/ISO_1561920940NiksicandCervek.pdfNikšic, M., Dražic, B., Konda, K., Bizjak Komatar, N., Solomun, J., Mušic, B., & Bevc Šekoranja, B. (2021a). Nacrtovanje in organizacija gradbene parcele stavbe: prirocnik (str. 77). Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Nikšic, M., Mujkic, S., Dražic, B., Konda, K., Utroša, N. (2021b). Strokovna podlaga za pripravo prirocnika o urbanisticno oblikovalskih merilih za nacrtovanje gradbene parcele stavbe z mešanimi dejavnostmi. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Nacionalni institut za biologijo, M. Licer. Pridobljeno 10. 9. 2024 s spletne strani: https://www. nib.si/mbp/sl/home/news/902-podnebne-spremembe-in-narascanje-gladine-morja-v-severnem-jadranu Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D., & Ogrin, M. (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020 = Climate classi.cation of Slovenia based on data from the period 1991–2020. Dela, 59, 5–89. https://journals.uni-lj.si/Dela/article/ view/17954/15243 Pravilnik o vsebini, obliki in nacinu priprave obcinskega prostorskega nacrta ter pogojih za dolocitev obmocij sanacij razpršene gradnje in obmocij za razvoj in širitev naselij. Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3. Pridobljeno 1. 8. 2024 s spletne strani: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV8105 Reckien, D., Salvia, M., Heidrich, O., Church, J. M., Pietrapertosa, F., et al (2018) How are cities planning to respond to climate change? Assessment of local climate plans from 885 cities in the EU-28. Journal of Cleaner Production, Elsevier, 191, pp. str. 207-219. https://doi. org/10.1016/j.jclepro.2018.03.220 ReSPR50 -Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (2023). Ministrstvo za naravne vire in prostor. Teller, J. (2021). Regulating urban densi.cation: what factors should be used? Buildings and Cities, 2(1), 302–317. https://doi.org/10.5334/bc.123 Umanotera. Podnebne spremembe v Sloveniji-Infogra.ka. Pridobljeno 20. 8. 2024 s spletne strani: https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2019/10/Infogra.ka­podnebne-spremembe-in-projekcije-za-Slovenijo.pdf Umanotera. Podnebne spremembe v Sloveniji. Pridobljeno 20. 8. 2024 s spletne strani: https:// www.umanotera.org/podnebne-spremembe/.zikalno-ozadje-podnebnih-sprememb­in-njihove-posledice-za-slovenijo/podnebne-spremembe-v-sloveniji/#toggle-id-1 Uredba o prostorskem redu Slovenije. Uradni list RS št. 122/04, 33/07 – ZPNacrt, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3. Pridobljeno 1. 8. 2024 s spletne strani: https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=URED3526 Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS, št. 199/2, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24. Pridobljeno 1. 8. 2024 s spletne strani: https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=ZAKO8249 III. DELAVNICE WORKSHOPS URBANISTICNO.ARHITEKTURNI URBAN.ARCHITECTURAL DEVELOPMENT RAZVOJ OBCINE KOMENDA: OF THE MUNICIPALITY OF KOMENDA: VIZIJE IN PREDLOGI RAZVOJA VISIONS AND DEVELOPMENT PROPOSALS UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Komenda, Slovenija 2024 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP urbanisticno delavnica MENTORJI MENTORS prof. dr. Alenka Fikfak, doc. dr. Janez P. Grom ŠTUDENTJE STUDENTS Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani: Abram Manuela, Ajla Ogreševic, Aleksandra Kokot, Alexandre Fer­reira, Alicja Elliott, Amir Cekic, Ana Jež, Ana Kodric, Ana Žnidaršic, Anamarija Verlic, Anja Simcic, Anže Ceglar, Artur Fiedor, Aysha Kovac, Bacnik Karin, Blaž Parežnik, Del.na Rustemi, Djurdevac Sanja, Ema Zevnik, Erika Sirotic, Eva Modic, Eva Indjic, Eva Pušnik, Filip Živkovic, Francisca Larcher Almeida, Francisco Soares, Gaja Golja, GrudenTonja, Gspan Katarina, Hana Kedic, Hana Pajek, Ioa­na Stanila, Isabel Ribolli, Ivan Videk, Jakub Makarov, Jana Tomicic, Janc Marko, Janevska Despina, Jurciukonis Danielius, Katarina Banko, Katarina Pribakovic, Katerina Syrovátková, Katja Založnik, Kerin Rebeka, Kocjancic Sara, Korina Žibert, Korošec Lara, Kovace­vic Ana, Kozamernik Ksenja, Kozlevcar Klara, Košak Eva, Križ Kaja, Lana Godec, Lana Pihler, Lara Šumlaj, Laura Ciglaric, Legat Ma-ruša, Leon Rus, Lucija Vidonja, Luka Andelkovic, Maks Petrovcic, Marc Angela, Matic Barlovic, Metelko Eva, Miha Jereb, Mija Gro­bler, Mrak Lara, Neža Razpotnik, Nika Zavodnik, Nina Pintar, Petra Kovacic, Petrinic Lucija, Prevec Eva, Rojot Carla, Rudenko Stanislav, Sara Kotalova, Seljak Rebeka, Stare Arne, Tadej Gregoric, Timoteja Mejaš, Tina Krebelj, Tixier Lucille, Turk Loti, Urbancic Tinkara, Urša Heric, Urška Može, Velkavrh Tjaša, Verbovšek Iza, Veronika Grbac, Veronika Rihtaršic, Vid Velkavrh, Vili Hribar, Vladimir Tripkovic, Vla­dyslav Kvitka, Zala Vucko, Zala Mlakar, Špenko Blaž, Štepec Soss Marko, Štokelj Hlede Rebeka, Živa Valjavec ORGANIZATORJI ORGANISED BY Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani NAROCNIK CLIENT Obcina Komenda DATUM IN KRAJ RAZSTAVE DATE OF THE EXHIBITION 11.-12.10.2024 GRADIVO PRIPRAVIL MATERIALS PREPARED BY doc. dr. Janez P. Grom Slika 3: Prostorski prikaz umešcenosti reinterpretiranihkozolcev v prostor. Naslov projekta: KOZOLCKOMAT. Avtorji: Urša Heric, Ana Jež, Hana Pajek VSEBINA Obcina Komenda, ki je obsegala vec naselij, kot so Komenda, Moste, Žeje pri Komendi in druga, se je soocala s številnimi prostorskimi in urbanisticnimi izzivi. Zaradi izrazitega priseljeva­nja, predvsem zaradi izgradnje vecjih stanovanjskih sosesk, in vzpostavitve poslovne cone Žeje, kjer je bilo lociranih pribli­žno 100 poslovnih objektov, se je obcina razvijala z izjemno dinamiko. Da bi odgovorili na izzive prostorskega nacrtovanja in trajnostnega razvoja, je obcina zasnovala strateški razvoj s pomocjo analiz prostorskih znacilnosti, ob tem pa obravnavala kljucna podrocja, kot so prometne obremenitve, poslovni razvoj in potrebe lokalnega prebivalstva. V študijskem letu 2023/2024 sta bili na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani izvedeni dve delavnici, ki sta bili tesno povezani z Obcino Komenda. Tematsko sta se osredotocili na prostorsko nacrtovanje, oblikovanje, ruralno arhitekturo ter pripravo idejnih rešitev. S tem so bile oblikovane smernice in rešitve za vizije pri­hodnjega razvoja obcine. Prva delavnica je temeljila na analizi prostora in cestnega omrežja na obmocju obcine Komenda. Poudarek je bil na iskanju rešitev za boljše povezovanje naselij, spremembo spregledanih prostorov v generatorje javnega življenja ter oblikovanje predlogov za izboljšavo prometnega sistema. Poleg tega so študentje identi.cirali kljucne tocke v prostoru, ki bi lahko služile kot generatorji revitalizacijskih te­ženj. Cilj delavnice je bil priprava predlogov za izboljšave cestne­ga omrežja, vkljucno z umestitvijo obvoznic ter vzpostavitvijo varnih šolskih in rekreacijskih poti, kot so kolesarske steze in pešpoti. Te rešitve so bile zasnovane v skladu z naceli trajnostne mobilnosti in z namenom zmanjšanja prometnih obremenitev. Študentska delavnica je prav tako obravnavala dolocitev obmo-cij za razlicne dejavnosti. Študentje so prepoznali in analizirali neizkorišcene ter v procesu hitrega razvoja zanemarjene prosto-re, ki so imeli potencial postati identi.katorji prostora. Predlagali so sistemske prenove teh obmocij, s posebnim poudarkom na programski opremi in oblikovanju prostorov za izboljšanje Slika 4: Prostorski prikaz umešcenosti reinterpretiranih kozolcev v prostor. Naslov projekta: KO(zzz)OLEC. Avtorji: Urša Heric, Ana Jež, Hana Pajek. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS kakovosti življenja v naseljih. Pomemben cilj je bil prostorsko povezati prepoznane prostore in prenoviti prometni sistem na nacin, ki bi omogocil modalitete trajnostne mobilnosti. Delavnica je nadalje obravnavala problem prostorske stiske v izobraževalnih in predšolskih ustanovah. Študentje so preuce­vali potrebe po dodatnih programskih vsebinah ter osmišljanju neizkorišcenih površin. Predlagali so povezovanje teh površin z zelenimi sistemi naselij, kar bi omogocilo boljšo dostopnost in izboljšanje kvalitete bivanja. Prav tako so predlagali prostorske rešitve, ki bi uskladile razlicne dejavnosti v obcini, vkljucno z industrijo, kmetijstvom in družbeno-socialnimi dejavnostmi. Predlagane rešitve so temeljile na vkljucitvi trajnostnih prome­tnih rešitev, ki bi podpirale okolju prijazno mobilnost. Druga delavnica je bila usmerjena predvsem v razvoj urbanih prostorov znotraj obcine, s poudarkom na naselju Komenda. Študentje so razvijali smernice za prostorski razvoj, ki bi omo­gocile oblikovanje osrednjih površin, namenjenih družbenemu življenju. Posebna pozornost je bila namenjena nacrtovanju javnih prostorov, osrednjega zbirnega prostora, otroških igrišc in parkovne ureditve. Študentje so pri tem poudarili pomen obli­kovanja središc, ki bi služila kot tocke srecevanja in povezovanja lokalne skupnosti. V okviru te delavnice so bile predlagane tudi rešitve za preoblikovanje centra Komende, ter drugih manjpih prostorov, ki so trenutno vobcini spregledani kot potencial za ustvarjanje javnega življenja. Predlagane preureditve so vkljucevale vzpostavitev tržnice, am.teatra, parkovnih ureditev, preoblikovanih avtobusnih postajališc in igrišc, ki bi prispevali k vecji funkcionalnosti prostora. Študentje so se v okviru druge delavnice osredotocali tudi na razvoj prometne infrastrukture. Proucevali so možnosti izboljšav v smislu vkljucevanja trajnostnih rešitev, kot so pešpoti in kolesarske poti, ter njihovih povezav z okoliškimi regijami, kot so Ljubljana, Kranj in Kamnik. Te rešitve so bile zasnovane z namenom povecanja dostopnosti in zmanjšanja odvisnosti od avtomobilskega prometa. Pomemben vidik obeh delavnic je bilo sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki je temeljilo na participativnem pristopu. Lokalni prebivalci in obrtniki so aktivno sodelovali pri oblikovanju in iz­vedbi prostorskih rešitev, kar je prispevalo k oblikovanju celovite vizije razvoja obcine. Ta vizija je temeljila na prepoznavanju in povezovanju identitet naselij, ki so izhajale iz lokalnih posebno­sti, potreb prebivalcev in nacel trajnostnega razvoja. S tem so se krepile vezi med lokalno skupnostjo in akademskimi institucija-mi, kar je omogocilo celostno obravnavo prostorskih izzivov. Izvedene aktivnosti so prispevale k oblikovanju strategij za uravnotežen razvoj naselij v obcini Komenda. Predlagane rešitve so vkljucevale industrijske, družbene in okoljske dejavnike ter trajnostne prostorske pristope. Obcina je tako dobila podlago za nadaljnji razvoj, ki temelji na povezanosti med urbanimi in rural-nimi obmocji ter vkljucuje potrebe lokalne skupnosti, izboljšuje kakovost življenja in zagotavlja trajnostne prostorske rešitve. Sodelovanje med akademskimi institucijami, lokalnimi prebi­valci in obcinskimi strukturami je omogocilo celostno obrav­navo prostorskih izzivov in ustvarilo temelje za prihodnji razvoj obcine, ki stremi k trajnostnemu, vkljucujocemu in dolgorocno vzdržnemu razvoju. ABSTRACT In the study year 2023/24 Faculty of Architecture and Komenda municipality have collaborated on two urban and architectural workshops. Thematically, they focused on spatial planning, urban design, rural architecture and strategies for development of the municipality, with guidelines and visions for the future. Slika 5:Tloris, prerez, aksonometrija in prostorski prikaz elementa ucilnice. Naslov projekta: Potok pri Komendi Center dejavnosti. Avtorji: Matic Barlovic, Miha Jereb. Slika 6:Tloris, prerez, aksonometrija in prostorski prikaz elementa ucilnice. Naslov projekta: Potok pri Komendi Center dejavnosti. Avtorji: Matic Barlovic, Miha Jereb. BIKEACCESS MEDNARODNA POLETNA ŠOLA BIKEACCESS . INTERNATIONAL SUMMER SCHOOL UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Ljubljana, Slovenija 2024 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP mednarodna poletna šola MENTORJI MENTORS UL FGG: viš. pred. Mojca Foški, asist. Jana Breznik, asist. dr. Gašper Mrak, izr. prof. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, doc. dr. Gregor Cok, doc. dr. Mateja Dovjak, pred. dr. Aleš Golja UB FG: prof. dr. Dejan Filipovic, prof. dr. Velimir Šecerov, asist. dr. Branko Protic, Popovic Vladimir CUE: dr inz. arch. Agnieszka Wloch-Szymla SODELUJOCE INTISTUCIJE OTHER INSTITUTIONS Univerza v Beogradu, Fakulteta za geogra.jo Ekonomska univerza v Krakowu ŠTUDENTJE STUDENTS SRB: Blagojevic Anastasija, Blagojevic Silvija, Cvetkovic Mina, Damjanovic Marija, Djordjevic Mihajlo, Markovic Jelena, Mitrovic Uroš, Ugrinovic Nadja, SLO:KlevišarTara,NanceskaIvona,KozjekBlaž,Lamovšek Damja­na BIH: Dubric Ema, Šarvala Emel PL: Mazurek Maciej, Rdest Weronika, Skital Weronika, Starzak Jakub, Gubernat Cyprian ORGANIZATOR JA ORGANISED BY Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani GRADIVO PRIPRAVILA MATERIALS PREPARED BY asist. Jana Breznik, asist. dr. Gašper Mrak VSEBINA BikeAccess -mednarodna poletna šola je med 16. in 20. septem­brom 2024 potekala v Ljubljani, na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Tema poletne šole je bilo inklu­zivno kolesarjenje s poudarkom na kolesarjenju za ranljivejše skupine, nacrtovanju varne in udobne kolesarske infrastrukture ter izboljševanju pogojev za trajnostno mobilnost vseh uporab­nikov prostora. Obstojece kolesarske povezave uporabljajo tudi ranljivejši udeleženci v prometu (starejši, kolesarji, invalidi), ki jim je potrebno posvetiti vec pozornosti in infrastrukturo urediti in nacrtovati tako, da bo omogocala brez skrbnejše in varnejše kolesarjenje. Cilji poletne šole so bili na primeru Ljubljane pre­veriti obstojece kolesarske povezave, oblikovati nove kolesarske povezave ter izboljšati kolesarsko infrastrukturo tako, da jo bodo lahko varno uporabljali tudi ranljivi kolesarji. Šole se je udeležilo 20 študentov razlicnih študijskih smeri (prostorsko nacrtovanje, geodezija in druge smeri) iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovi­ne ter Poljske. Udeleženci so teoreticna izhodišca pridobili na uvodnih preda­vanjih vabljenih strokovnjakov. Nato sta bili predstavljeni kljucni nalogi: preveriti, na kakšen nacin lahko ranljivejši kolesarji preko­lesarijo pot od doma do delovnega mesta, družbene dejavnosti, odprtega prostora …; ter predlagati izboljšave obstojecih kole­sarskih povezav ali predlagati nove manjkajoce odseke v mestu. Študenti so v okviru terenskega dela analizirali dostopnost in varnost obstojecih kolesarskih poti po mestu in v SWOT analizah izpostavili pomanjkljivosti trenutne kolesarske infrastrukture. Na podlagi teh ugotovitev so razvili konkretne predloge za izbolj­šave, kot so širitev kolesarskih povezav, izboljšanje signalizacije, izgradnja novih kolesarskih povezav in druge. Svoje ugotovitve so prikazali na problemski karti in zarisali predloge za bolj varno in dostopno kolesarsko omrežje v Ljubljani. Poletna šola je izpolnila pricakovanja in se je zakljucila s pred­stavitvami analiz in predlogov rešitev za izboljšanje kolesarske infrastrukture v Ljubljani. Poletna šola je potekala v okviru ukrepa RSF »Razvoj in krepitev sodelovanja v okviru transnacionalnih medinstucionalnih ucnih skupnosti« (ukrep B.II.3). Vsebinsko se navezuje na CRP V5-2303: Izdelava modela kolesarskih povezav glede na namen uporabe, ki ga so.nancirata ARIS in MOPE. Tuji študenti in mentorji so bili štipendi­rani iz programov CEEPUS in ERASMUS. Povezava na porocilo o poletni šoli. Slika 2: Študenti so lahko preizkusili kolesa namenjena ranljivim kolesarjem in slišali izkušnje Primoža Jeralica o težavah, ki jih imajo invalidne osebe z dostopnostjo. ABSTRACT BikeAccess, an international summer school, took place in Ljubljana, at the Faculty of Civil Engineering and Geodesy of the University of Ljubljana, from 16 to 20 September. The theme of the summer school was inclusive cycling, with an emphasis on cycling for vulnerable groups. The objectives of the summer school were planning safe and comfortable cycling infrastructure and improving conditions for sustainable mobility for all users of the space. Participants gained theoretical starting points from introductory lectures by invited experts. The summer school met the expectations and was con­cluded with presentations of analyses and proposed solutions for improving the cycling infrastructure in Ljubljana with the inclusion of the vulnerable groups.A safe and reasonably quick (aka straight) cycling path is a necessity for raising the number of daily commuters using bikes or even e-bikes. The current cycling infrastructure from di.erent approaches to the city does not meet the safety nor speed criteria that would be useful. KREPITEV ODPORNOSTI SKUPNOSTI ENHANCING COMMUNITY RESILIENCE NA SEDANJE IN PRIHODNJE IZZIVE: FOR CURRENT AND FUTURE CHALLENGES: PREDNOSTNO OBRAVNAVANJE RANLJIVIH PRIORITIZING VULNERABLE GROUPS AND SKUPIN IN DOSTOPNOSTI Ljubljana, Slovenija UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 2024 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP mednarodna urbanisticna delavnica MENTORJI MENTORS doc. dr. Janez P. Grom, doc dr. Špela Verovšek, doc dr. Matej Nikšic (UIRS), prof. dr. Alenka Fikfak, doc. dr. Matevž Juvancic, asist. dr. Kristijan Lavtižar, asist. Vid de Gleria, doc. dr. Luka Mladenovic (UIRS) SODELUJOCI GOSTJE OTHER PARTICIPANTS Bologna University, Department of Architecture HafenCity University Hamburg, University for the Built Enviro­nment and Metropolitan Development Laurea University of Applied Sciences Leibniz University Hannover, Faculty of Architecture and Landsca­pe Sciences Malmo University, Department of Urban Studies Politecnico di Milano, Dipartimento di Architettura e Studi Urbani Urban Planning Institute of RS Université Paris-Est-Créteil, Ecole d'urbanisme de Paris University of Ljubljana, Faculty of Architecture V sodelovanju z Projekt Erasmus+ SAFE – Sustainable Accessible Future Environments https://eusafe.fa.uni-lj.si/ ŠTUDENTJE STUDENTS Študentje Univerzitetnega študijskega programa urbanizem in magistrskega študijskega programa urbanizem UL FA ter tuji študentje iz partnerskih inštitucij ORGANIZATOR ORGANISED BY Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani DATUM IN KRAJ RAZSTAVE DATE OF THE EXHIBITION 16. 2. 2024, UL, Fakulteta za arhitekturo, Galerija, Ljubljana GRADIVO PRIPRAVILI MATERIALS PREPARED BY doc dr. Janez P. Grom, prof. dr. Alenka Fikfak 76 ACCESSIBILITY VSEBINA V tednu med 12. in 16. februarjem 2024 je Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (UL FA), v sodelovanju z Urbanisticnim inštitutom Republike Slovenije (UIRS) organizirala Mednarodni teden 2024, ki je združil strokovnjake, raziskovalce in študente iz razlicnih evropskih univerz. Osrednja tema letošnjega dogodka je bila krepitev odpornosti skupnosti s poudarkom na ranljivih skupinah in dostopnosti, pri cemer so se udeleženci osredotocali na izboljšanje kakovosti življenja v mestnih središcih skozi urbane strategije, prilagojene potrebam ranljivih skupin. Izzivi sodobnih mestnih skupnosti Mesta se nenehno spreminjajo, pri cemer se srecujejo z izzivi, kot so hitre demografske spremembe, rast prebivalstva, podnebne spremembe, socialna neenakost in vprašanja dostopnosti. Ti izzivi vplivajo na kakovost življenja mestnih prebivalcev, zlasti tistih, ki so najbolj ranljivi – starejših, invalidov, priseljencev, brezdomcev in socialno šibkejših posameznikov. V urbanih obmocjih pogosto prihaja do .zicne, ekonomske in socialne izkljucenosti, kar pomeni, da mnoge skupine nimajo enakega dostopa do osnovnih storitev, varnega okolja in kakovostne mobilnosti. Dogodek je bil zato namenjen raziskovanju teh izzivov in iskanju trajnostnih rešitev, ki bi mestom omogocile vecjo vkljucujocnost, varnost in odpornost. Program in metodologija Petdnevni program je bil interdisciplinaren. Prepletali so se predavanja strokovnjakov, terensko delo, skupinske razprave, modeliranje scenarijev in razvoj konkretnih urbanisticnih rešitev. Udeleženci so preucevali razlicne vidike urbanih izzivov, kot so: .. Fizicna dostopnost mest – izboljšanje infrastrukture za osebe z razlicnimi gibalnimi, senzoricnimi in kognitivnimi oviranostmi. .. Aktivno državljanstvo – vkljucevanje prebivalcev v procese odlocanja o urbanem razvoju. .. Urbana revšcina in neenakost – izboljšanje dostopa do osnovnih storitev, kot so stanovanja, zdravstvo in izobraževanje. .. Varna in trajnostna mobilnost – oblikovanje mest, ki omogocajo varno hojo, kolesarjenje in dostop do javnega prevoza. .. Okoljska trajnost in prilagajanje podnebnim spremembam – razvoj zelenih površin, trajnostne rabe virov in prilagoditev mestnih obmocij na vse bolj ekstremne vremenske razmere. Dogodek se je osredotocal predvsem na soseske v bližini Fakultete za arhitekturo, vkljucno z zgodovinskim središcem Ljubljane, Prulami in Trnovim. Cilj je bil izdelati konkretne predloge za izboljšanje urbanega prostora s pomocjo skupinskega dela in interaktivnih metod. Dnevi in teme: o Ponedeljek – Dostopnost in varnost o Predavanja o dostopnosti in urbanem oblikovanju za vse. o Terenska analiza in raziskovanje urbanih ovir. o Skupinsko delo na primeru dostopnosti javnih prostorov. 1. Torek – Kartiranje in analiziranje prostora o Predavanja o urbanem kartiranju in digitalnih metodah analize. o Terensko delo – varnostni sprehodi po mestu, analiza kriticnih tock. o Oblikovanje prvih predlogov za izboljšave. 2. Sreda – Modeliranje in igranje vlog o Oblikovanje prostorskih modelov in analiza vplivov urbanih posegov. UVODNIK o Igranje vlog – udeleženci so preizkusili razlicne scenarije EDITORIAL urbanih intervencij. CLANEK 3. Cetrtek – Scenariji prihodnosti in razvoj rešitev ARTICLE o Skupinsko delo na urbanih scenarijih prihodnosti. RAZPRAVA o Oblikovanje strategij in priprava vizualizacij. DISCUSSION 4. Petek – Zakljucne predstavitve in razstava RECENZIJA o Predstavitev rezultatov mentorjem, raziskovalcem in REVIEW obcinstvu. PROJEKT o Razprava o implementaciji predlaganih rešitev. PROJECT DELAVNICA Rezultati in ugotovitve Udeleženci so s pomocjo raziskav in diskusij razvili številne NATECAJ konkretne predloge za izboljšanje urbanega okolja v COMPETITION Ljubljani. Med kljucnimi ugotovitvami so: PREDSTAVITEV .. Vecja dostopnost mestnih prostorov z PRESENTATION oblikovanjem arhitekturnih in urbanisticnih rešitev, DIPLOMA ki omogocajo lažje gibanje osebam z razlicnimi MASTER THESIS oviranostmi. .. Izboljšanje varnosti javnih prostorov, vkljucno z boljšim osvetljevanjem in preureditvijo nevarnih obmocij. .. Vecja socialna vkljucenost s participativnim oblikovanjem prostora, kjer prebivalci sodelujejo pri odlocanju o urbanem razvoju. .. Zelene pobude za trajnostno prihodnost, kot so urbani vrtovi, zelene strehe in trajnostne strategije hlajenja mestnih površin. .. Dolgotrajne rešitve za dostopno mobilnost, vkljucno z izboljšanjem pešpoti, kolesarskih stez in prilagojenega javnega prevoza. Mednarodni teden 2024 je pokazal, kako lahko interdisciplinarno sodelovanje prispeva k razvoju bolj vkljucujocih, varnih in trajnostnih mest. Dogodek je odprl pomembna vprašanja o prihodnosti urbanisticnega nacrtovanja ter ponudil inovativne rešitve za mestno politiko. Rezultati delavnic in raziskav so lahko osnova za nadaljnje projekte ter strateške pobude, ki lahko vplivajo na prihodnji razvoj Ljubljane in drugih evropskih mest. Prav tako so udeleženci pridobili dragocene izkušnje, ki jih bodo lahko uporabili v svojem nadaljnjem raziskovalnem in strokovnem delu. Dogodek je poudaril pomen skupnega oblikovanja mestnega prostora in pokazal, da je prihodnost urbanih okolij v trajnostnih, dostopnih in vkljucujocih rešitvah, ki upoštevajo potrebe vseh prebivalcev. ABSTRACT During the week of 12-16 February 2024, the University of Ljublja­na, Faculty of Architecture (UL FA), in cooperation with the Urban Institute of the Republic of Slovenia (UIRS), organised the Internati­onal Week 2024, which brought together experts, researchers and students from various European universities. The central theme of this year's event was building community resilience with a focus on vulnerable groups. Communities, inherently delicate and subject to external and internal changes, often struggle to embrace and adapt to evolving circumstances. Those situated in urban locales face perpetual challenges arising from rapid urban regeneration, shifts in lifestyle, economic .uctuations, and migration dynamics. The relentless pace of modern life, coupled with societal norms and values, exerts pressure on community members. The resilience of communities hinges on addressing the vulnerabilities within, as marginalized individuals weaken the fabric of local communities. By enhancing the quality of life for vulnerable groups through greater integration, accessibility, and safety, we not only fortify communities but also foster a more harmonious, compassionate, and tolerant enviro­nment. INTENZIVNI ŠTUDIJSKI TEDEN INTENSIVE STUDY WEEK BYDGOSZCZ .DELAVNICA 3 SAFE. BYDGOSZCZ .WORKSHOP 3 SAFE. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Bydgoszcz, Poljska 2024 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP mednarodna urbanisticna delavnica MENTORJI MENTORS UNIVERZA V LJUBLJANI (UL) prof. dr. Alenka Fikfak, koordinator projekta; asist. Aleš Švigelj; doc. dr. Janez P. Grom LAUREA-AMMATTIKORKEAKOULU OY (LAUREA, FINSKA) Kristina Henriksson, senior lecturer; Päivi Mantere, senior lecturer; Hanna Iisakkila Rojas, senior lecturer; FACHHOCHSCHULE KIEL (KIEL UAS, NEMCIJA) prof. dr. Britta Thege, head of IGD; Lara Bökamp, research assistant UNIVERSIDAD DE GRANADA (UGR, ŠPANIJA) prof. dr. Ana-Isabel Polo-Pena, associate professor; lecturer dr. Francisco Peco-Torres, senior lecturer; Francisco José Molina Martín, University of Granada / ASD Association of Granada WYZSZA SZKOLA GOSPODARKI (WSG, POLJSKA) dr. Ewelina Idziak, senior lecturer; dr. Magdalena Bergmann, Dean for International Projects ŠTUDENTJE STUDENTS LAUREA University of Applied Sciences, Vantaa, Finska Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Kiel University of Applied Sciences, Kiel, Nemcija University of Granada, Granada, Španija WSG University, Bydgoszcz, Poljska ORGANIZATOR JA ORGANISED BY Wyzsza Szkola Gospodarki (WSG University) Bydgoszcz DATUM IN KRAJ RAZSTAVE DATE OF THE EXHIBITION 19. april 2024; Bydgoszcz, Poljska GRADIVO PRIPRAVILA MATERIALS PREPARED BY dr. Ewelina Idziak, dr. Magdalena Bergmann Slika 1: Scenariji razvoja obmocja Obronców Bydgoszczy: stanje danes, cez pet, deset in dvajset let. Avtorji: Anastasija Ristova, Filip Slakan Jakovlevic, Elena Ruiz Perines, Faith Maria Sumalinog, Ekaterina Zudova. VSEBINA V obdobju, ko se stalno sprašujemo o vkljucenosti vseh v prostor in družbo, se še vedno srecujemo s številnimi preprekami, ki vpli­vajo na uporabo javnega odprtega prostora. Varnost, dostopnost, raznolikost in vkljucenost so nacela, ki nas spremljajo v vsako­dnevnem ritmu življenja. »Vkljucujoca družba, ki skrbi za vse nas«. V projektu Sustainable accessible future environemnts (akronim SAFE) se posebej osredotocamo na skupine oseb z gibalnimi, slušnimi in ostalimi ovirami, osebe z manj priložnostmi ter osebe z razlicnimi kulturnimi in socialno-ekonomskimi ozadji. V okviru projekta SAFE je bil v mesecu aprilu 2024 organiziran intenzivni študijski teden (Intenstive study week – ISP, 15. – 19. april 2024) v Bydgoszczu, Poljska. Uudeležili so se ga študenje in pridruženi partnerji iz petih razlicnih držav. Na speci.cnih urbanih obmocjih Bydgoszcza so izvedli analiticni ter kasneje projektni proces dela po metodologiji iz projekta SAFE. S pomocjo urba­nega (Janes' Walk) in varnega sprehoda (Urban Safety Walk), anali­ziranja in kartiranja speci.cnih urbanih prostorov, so študentje, s pomocjo igre vlog ter scenarijev prihodnosti, zasnovali projekte, ki v Bydgoszczu vzpostavljajo varnejše, bolj dostopno, vkljucu­joce, raznoliko in varno okolje za vse. Zakljucek delovnega tedna je bil namenjen predstavitvam razdelanega gradiva posameznih skupin, posebej predstavljen s plakati na razstavi, na univerzi WSG Bydgoszcz. Poleg podrobnih analiz obmocij in številnih konceptov zasnov za prihodnost so bili vsi, vkljuceni v proces ISP Bydgoszcz, postavljeni pred vprašanja, kako v prihodnosti razvija-ti prostor v katerega bo vkljucen vsak posameznik. Slika 6: Konceptne skice kot nacin razmišljanja; ulica CHELMINSKA in trg CHELMINSKI v Bydgo szczu. Avtorji: Antonia Garcia, Sarah Stroh, Lucija Lohkar, Ivan Mishustin, Johanna Muhonen. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS ABSTRACT As a part of the international project SAFE students from .ve di.erent countries did, through the process of intensive study week (ISP) a project work (with included all me­thodological, analytical and design thinking elements) on .ve speci.c urban areas of Bydgoszcz. The workshop started with urban and safety walks. Mappinf SAFE method helped the students to get more information and impressions of the areas. With the help of role-play and future scenarios, they designed projects that are oriented in inclusivity and safety for all people in Bydgoszcz. The work week resulted in an exhibition and group presentations, which opened up several questions on how to develop future urban open spaces for all. BYDGOSZCZ Bydgoszcz is a lively and still evolving city, where the past and the present come together in the most fascinating way. Located on the scenic banks of the Brda and Vistula rivers, it’s a place where nature, history, and innovation are seamlessly intertwined. As the host city of the SAFE ISP, Bydgoszcz really shines with its warm, welcoming vibe. The city is famous for its beautiful canals, historical architecture, and thriving cultural scene. Whether it’s taking a leisurely walk through the enchanting Mill Island, cruising along the Bydgoszcz Canal, or simply unwinding in one of the many lush parks, Bydgoszcz o.ers a refreshing mix of nature and urban life. It’s a city that carries its heritage while embracing innovation, making it an exciting hub for business and technology. But Bydgoszcz isn’t just a »pretty face«. It’s a place of progress, too. The modern infrastructure and strong academic presence make it a perfect spot for intellectual gatherings. The city's universities and research centers bring an energetic, forward-thinking atmosphere, making it an ideal place for networking and knowledge exchange at events like the ISP. With its blend of historic charm, modern comforts, and progressive spirit, Bydgoszcz leaves a lasting impression on everyone who visits. It's a city that encourages discovery, sparks creativity, and welcomes people with open arms. You are always welcome to Bydgoszcz! INTENZIVNI ŠTUDIJSKI TEDEN INTENSIVE STUDY WEEK VANTAA VANTAA .DELAVNICA 4 SAFE. .WORKSHOP 4 SAFE. Vantaa, Finska 2024 UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP mednarodna urbanisticna delavnica MENTORJI MENTORS UNIVERZA V LJUBLJANI (UL) prof. dr. Alenka Fikfak, koordinator projekta; asist. Aleš Švigelj; doc. dr. Janez P. Grom LAUREA-AMMATTIKORKEAKOULU OY (LAUREA, FINSKA) Kristina Henriksson, senior lecturer; Päivi Mantere, senior lecturer; Hanna Iisakkila, senior lecturer; FACHHOCHSCHULE KIEL (KIEL UAS, NEMCIJA) prof. dr. Britta Thege, head of IGD; Lara Bökamp, research assistant UNIVERSIDAD DE GRANADA (UGR, ŠPANIJA) prof. dr. Ana-Isabel Polo-Pena, associate professor; lecturer dr. Francisco Peco-Torres, senior lecturer; Francisco José Molina Martín, University of Granada / ASD Association of Granada WYZSZA SZKOLA GOSPODARKI (WSG, POLJSKA) dr. Ewelina Idziak, senior lecturer; dr. Magdalena Bergmann, Dean for International Projects ŠTUDENTJE STUDENTS LAUREA University of Applied Sciences, Vantaa, Finska Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Kiel University of Applied Sciences, Kiel, Nemcija University of Granada, Granada, Španija WSG University, Bydgoszcz, Poljska ORGANIZATOR JA ORGANISED BY LAUREA University of Applied Sciences DATUM IN KRAJ RAZSTAVE DATE OF THE EXHIBITION 17. maj 2024, Vantaa, FInska GRADIVO PRIPRAVILA MATERIALS PREPARED BY Kristina Henriksson, Päivi Mantere Slika 2: Analize obmocja Helsingin pitäjän kirkonkylä s pomocjo prirocnika Mapping . Avtorji: Dorine Pancaldi,Tiia Halonen, Manuel Arcas Fuentes, Canan Cevic,Tomasz Syka. prepletenost, ki se odraža v javnem odprtem prostoru, ki omogo- VSEBINA ca kakvost bivanja vsem. Vkljucevanje državljanov in potrošnikov v nacrtovanje mest je V projektu Sustainable accessible future environemnts (akronim temeljni steber demokracije. Varnost, dostopnost, raznolikost in vkljucenost so vsebine, ki niso zgolj sodobni trend in zanimivost. SAFE) se osredotocamo na skupine oseb z gibalnimi, slušnimi in To so kljucna nacela, ki omogocajo prostor enakih možnosti. ostalimi ovirami, osebe z manj priložnostmi ter osebe z razlicnimi Razlicni prostori gradijo raznolikost in bogastvo družbe, socialno kulturnimi in socialno-ekonomskimi ozadji. Slika 3: Razvoj scenarijev 5 let, 10 let, 15 let, za obmocje Helsingin pitäjän kirkonkylä. Avtorji: Dorine Pancaldi,Tiia Halonen, Manuel Arcas Fuentes, Canan Cevic,Tomasz Syka. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS V mesecu maju 2024 je bil organiziran intenzivni študijski teden (Intenstive study week – ISP, 13.– 17. maj 2024) v mestu Vantaa, Finska. Udeležili so se ga študenje in pridruženi partnerji iz petih razlicnih držav. Na speci.cnih urbanih obmocjih mesta Vantaa so izvedli naslednje korake po metodologiji iz projekta SAFE: spo­znavanje mesta Helsinki z urbanim sprehodom (Janes' Walk) skozi oci skupine starostnikov kot ene od ranljivih skupin, dolocitev raznolikih lokacij v mestu Vantaa, terensko delo in evidentiranje elementov »nevarnosti« kot urbani varni sprehod z vidika ranljivih skupin (Urban Safety Walk), analiziranja in kartiranje posebnosti na posamezni lokaciji, izdelava makete in »igra vlog« ter oblikova­nje scenarijev prihodnosti. Študentje so zasnovali razlicne ideje in koncepte, ki v mestuVantaa vzpostavljajo varnejše, bolj dosto­pno, vkljucujoce, raznoliko in varno okolje za vse. Ob zakljucku intenzivnega študijskega tedna je bila organizirana razstava s predstavitvami posameznih skupin, na inštituicji LAUREA, Uni­versity of Applied Sciences. ISP Vantaa je bil uspešen, intenziven teden z veliko informacijami in novostmi z vidika dostopnosti in varnosti v odprtem javnem prostoru. ABSTRACT Five universities from .ve di.erent countries were involved in the process of the intensive study week (ISP) on .ve speci.c urban areas in Vantaa. A process based on motif to create learning opportunities for accessible communities, with inclusion of important strategies, as: experiential learning, storytelling, values education, inquiry learning, appropriate assessment, future problem-solving, learning outside the classroom, and community problem-solving. Student, teamwork-and project-based learning were applied in the ISP Vantaa to ensure that students are at the core of all the actions. They have worked with target groups, other stakeholders, and university sta.. Intercultural teams were formed to represent di.erent disciplines and experiences. The methodology of SAFE applied also in ISP Vantaa is composed by di.erent approaches: urban and safety walks, urban analysis, modelling, role playing, future scenario thinking. VANTAA Vantaa is a city in the Helsinki metropolitan area, Uusimaa, Finland. With a population of about 251 000, Vantaa is the fourth largest city in Finland. Structurally, Vantaa is part of the central area of Helsinki and the metropolitan region of the Helsinki area. Vantaa’s target areas were .ve di.erent areas and their activities. The city of Vantaa hoped to improve the accessibility of di.erent areas. In addition, the selection of .ve di.erent locations made it possible for local entrepreneurs, citizens and authorities to partici­pate extensively in co-creation. The areas were Aviation Museum, Helsinki parish – the surrounding area of Saint Lawrence’s church, Kuusijärvi all-season outdoor recreational center, Helsinki Airport entrance, and Tikkurila waterfront. The Finnish Aviation Museum is a national aviation museum located in Aviapolis. The biggest attraction is the museum in the area, but Clarion Hotel Aviapolis and Aviabulevardi also o.er deve­lopment opportunities and attraction factors for the area. Helsinki Parish – The Surrounding Area of Saint Lawrence’s Church: The church village of Helsinki’s Keeper is a historical settlement that originated in the river valleys of Uusimaa’s coast during the Middle Ages. Major attractions include St. Lawrence’s Church, the Italian café-restaurant Laurentinus, and the local museum. Kuusijärvi is renowned for its natural beauty and recreational opportunities. Lake Kuusijärvi provides a perfect setting for outdoor activities and relaxation amidst Finnish landscapes. Visitors can enjoy swimming, .shing, and hiking. The destination o.ers a peaceful atmosphere ideal for both relaxation and adventure. The surrounding forests feature hiking trails that allow exploration of the region’s diverse .ora and fauna. Additionally, Kuusijärvi boasts year-round attractions, including ice swimming and cross-country skiing in winter. The Helsinki Airport entrance has recently undergone signi.cant renovations to enhance the overall passenger experience. The transformation project has streamlined access and improved services for travelers, including an expanded pedestrian bridge, up­graded taxi and bus services, and enhanced parking facilities. The recent renewal of the airport terminal has also brought improved amenities and services for passengers, from expanded shopping and dining options to upgraded security measures. The Tikkurila riverside area is undergoing signi.cant development. The construction of new rail connections, residential and commer­cial buildings, and the regeneration of Tikkurila’s center will attract more users to the area. The Jokiranta area is a key recreational spot in the region. The area has the potential to become a representative trout river once passage obstacles are removed and conditions for fry production improve. The Tikkurila waterfront aspires to develop into an outdoor living room, serving as a green counterpart to the urban Tikkurila center. INTENZIVNI ŠTUDIJSKI TEDEN INTENSIVE STUDY WEEK GRANADA .DELAVNICA 5 SAFE. GRANADA .WORKSHOP 5 SAFE. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Granada, Španija 2024 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP mednarodna urbanisticna delavnica MENTORJI MENTORS UNIVERZA V LJUBLJANI (UL) prof. dr. Alenka Fikfak, koordinator projekta; asist. Aleš Švigelj; doc. dr. Janez P. Grom LAUREA-AMMATTIKORKEAKOULU OY (LAUREA, FINSKA) Kristina Henriksson, senior lecturer; Päivi Mantere, senior lecturer; Hanna Iisakkila Rojas, senior lecturer; FACHHOCHSCHULE KIEL (KIEL UAS, NEMCIJA) prof. dr. Britta Thege, head of IGD; Lara Bökamp, research assistant UNIVERSIDAD DE GRANADA (UGR, ŠPANIJA) prof. dr. Ana-Isabel Polo-Pena, associate professor; lecturer dr. Francisco Peco-Torres, senior lecturer; Francisco José Molina Martín, University of Granada / ASD Association of Granada WYZSZA SZKOLA GOSPODARKI (WSG, POLJSKA) dr. Ewelina Idziak, senior lecturer; dr. Magdalena Bergmann, Dean for International Projects SODELUJOCE INTISTUCIJE OTHER INSTITUTIONS Asociación Granadina de Síndrome de Asperger-TEA, Granada City Council and La Ciudad Accesible ŠTUDENTJE STUDENTS LAUREA University of Applied Sciences, Vantaa, Finska Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Kiel University of Applied Sciences, Kiel, Nemcija University of Granada, Granada, Španija WSG University, Bydgoszcz, Poljska ORGANIZATOR JA ORGANISED BY Universidad de Granada (UGR, Španija) DATUM IN KRAJ RAZSTAVE DATE OF THE EXHIBITION 25. oktober 2024; Granada, Španija GRADIVO PRIPRAVILA MATERIALS PREPARED BY prof. dr. Ana I. Polo Peńa, dr. Francisco PecoTorres Slika 1: Obmocje železniške postaje. Analize z vidika dostopnosti in prometne povezljivosti. Avtorji: Ana Kosmina, Paula Cervera Rodríguez, Jane Kaitschick, Tuomas Rahikka, Mateusz Sobowiec. Slika 2:Vizija razvoja obmocj, ki obsega razlicne mestne trge, kot so: Plaza Bib Rambla, Plaza Pescadería, Plaza de las Pasiegas, in Plaza de Alonso Cano, Granada. Avtorji: Isabel Ribolli, Pia Meise, Mari Perälä, Daniel Farré Avilés, Alicja Moniuszko. Slika 3: Razvoj scenarijev 5 let, 10 let, 20 let, za obmolje Plaza Bib Rambla, Plaza Pescadería, Plaza de las Pasiegas, Granada. Avtorji: Isabel Ribolli, Pia Meise, Mari Perälä, Daniel Farré Avilés, Alicja Moniuszko. VSEBINA Varnost, dostopnost, raznolikost in vkljucenost so nacela, ki nas spremljajo v vsakodnevnem ritmu življenja. Vkljucujoc javni prostor je prostor enakih možnosti, vrednot in znanja, v katerem državljani sodelujejo pri oblikovanju in izvrševanju predpisov in javnih politik na lokalni in državni ravni ter tako dejavno vplivajo na javne zadeve in svoj družbeni položaj, pravice in zakonite interese . V projektu Sustainable accessible future environemnts (akronim SAFE) se osredotocamo na skupine oseb z gibalnimi, slušnimi in ostalimi ovirami, osebe z manj priložnostmi ter osebe z razlicni-mi kulturnimi in socialno-ekonomskimi ozadji. V mesecu oktobru 2024 je nil organiziran intenzivni študijski teden (Intenstive study week – ISP, 21.– 25. oktober 2024) v Gra­nadi, Španija. Uudeležili so se ga študenje in pridruženi partnerji iz petih razlicnih držav. Na speci.cnih urbanih obmocjih Grana­ Slika 4: Prihodnost obmocja Gran Capitán, kot scenarij Capitán Green. Avtorji:Teja Kranjec, Lela Lomidze, Lucia Guingane Odia, Merte Heiland, Nina Lehtonen. de so izvedli naslednje korake po metodologiji iz projekta SAFE: spoznavanje lokacije z urbanim sprehodom (Janes' Walk), opa­zovanje in evidentiranje elementov »nevarnosti« kot sprehod na lokaiji z vidika ranljivih skupin (Urban Safety Walk), analiziranja in kartiranja speci.cnih urbanih prostorov, izdelava makete in »igra vlog« ter oblikovanje scenarijev prihodnosti. Študentje so zasnovali razlicne ideje in koncepte, ki v Granadi vzpostavljajo varnejše, bolj dostopno, vkljucujoce, raznoliko in varno okolje za vse. Zakljucek delovnega tedna je bil namenjen predstavitvam posameznih skupin, oblikovanje razstave s plakati, na Universi-dad de Granada (UGR). Vsi vkljuceni v proces ISP Granada so bili postavljeni pred vprašanja, kako v prihodnosti razvijati prostor v katerega bo vkljucen vsak posameznik kot oblikovanje sodobne senzibilne družbe do socloveka. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS ABSTRACT Teams from 5 universities from di.erent countries, composed by teaching sta., assistants and students, with memebers of associated partners, were involved in the process of intensive study week (ISP) a project work (with included all methodological, analytical and design thinking elements) on .ve speci.c urban areas in Granada. The me­thodology of SAFE is composed by di.erent approaches: urban and safety walks, urban analysis, modelling, role playing, future scenario thinking. All involved in the process: from knowing, understanding, making future scenarios; were involved in the meaning of inclusivity and safety for all people in Granada. The work week ends with an ex­hibition and group presentations, which opened up several questions on how to develop future urban open spaces for all. Skupina je med projektom sodelovala z Alejandrom, ki se po mestu premika z elektricnim invalidskim vozickom. Njegova izkušnja uporabe prostora je jasno predstavila skupinitežave, ki jih imajo ljudje z omejeno mobilnostjo na obmocju Gran Capitán. Ena od glavnihtežav je pomanjkanje neprekinjenih poti brez ovir. Plocniki so pogosto prekinjeni z robniki, ulicnim pohištvom ali neravnimi površinami,zaradi cesar je tza uporabnike invalidskih vozickov oteženo prosto gibanje. Poleg tega pa, kljub nekaterim dostopnim klancinam, obstajajo obmocja, kjer teh elementov ni ali pa so slabo oblikovani, kar še dodatno otežuje mobilnost. Skupina se je spraševala tudi kaj bo prihodnost, kjer pricakujemo vse vec zelenih površinv urbanem prostoru, ki bodo blažile klimatske spremembe, a se zna zgoditi, da bomo s tem spet pozabili na vkljucenost vseh. GRANADA Granada is a city in southern Spain with around 230,000 inhabi­tants. Tourism is one of its main economic drivers. In 2024, the city received 6.7 million tourists (4.4% more than the previous year). Tourism accounts for approximately 15% of its GDP directly (and up to 30% indirectly), generating some 25,000 direct jobs and 8,000 jobs linked to related activities. This is helped by the fact that it has one of the most visited monuments in Spain: the Alhambra. However, the city presents many challenges related to accessibility, so achieving accessible tourism is one of the main challenges of the Granada City Council. This body is working to facilitate and enco­urage the removal of physical barriers to access to all monuments and tourist services for people with access needs. However, there is still much to be done to achieve a fully accessible and inclusive city, and more work needs to be done to continue to remove the barriers that people with access needs face when sightseeing in the city and in their daily lives. These barriers are not only physical, but also in many cases cultural, social, communication and attitudinal barriers. VLOGA JAVNIH PROSTOROV V IZZIVIH THE ROLE OF PUBLIC SPACES IN THE URBANEGA OKOLJA V PRIHODNOSTI FACE OF FUTURE URBAN CHALLENGES UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Krakow, Poljska 2024 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP mednarodna urbanisticna delavnica MENTORJI MENTORS UEWK: Dorota Jopek, Laura Kochel, PiotrWegrzynowicz PR: Anna Martyka UGA IUGA: Kamila Tabaka UL FGG: Gregor Cok, Alma Zavodnik Lamovšek, Gašper Mrak, ŠTUDENTJE STUDENTS Ekonomska univerza v Krakowu, Poljska Politecnika Rzesszowska, Rzeszow, Poljska Univerza Alp Grenoble, Inštitu za urbanizem, in geogra.jo Alp, Grenoble, Francija Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija ORGANIZATOR ORGANISED BY Ekonomska univerza v Krakowu GRADIVO PRIPRAVILA MATERIALS PREPARED BY asist. dr. Gašper Mrak VSEBINA Mednarodna delavnica je potekala med 3. in 7. junijem na Eko­nomski univerzi v Krakowu. Tema delavnice je bila vizija in razvoj prihodnje rabe javnih prostorov v južnem delu mesta Krakow. Samo mestno jedro je že zapolnjeno z razlicnimi javnimi progra-mi, hkrati je rast turisticnega obiska v zadnjem desetletju predsta­vlja velike obremenitve na obstojece mesto. Želja mestne uprave je, da se obiskovalcem ponudi tudi druge lokacije izven strogega jedra in tako razbremeni mestno jedro. Drugi cilj je, da se lokacije uredi tako, da v cim vecji meri služijo obstojecim prebivalcem obravnavanih obmocij. Študenti so bile razdeljeni v mešane skupine in so obravnavali šest razlicnih obmocij na južni strani Krakowa, med reko Vislo in zelenim predelom Podgorze. Na podlagi terenskega ogleda in analize so izpostavili obstojece probleme in predlagali možne spremembe ali izboljšave. Zadnji dan delavnice so študenti predstavili mentorjem, vablje­nim predstavnikom oddelka za prostor mesta Krakow svoje ugotovitve in predloge. ABSTRACT The subject of the internationl workshop was the vision of the future use of public spaces in the southern part of Krakow. The city centre itself is already .lled with various public activities. In the last decade the increase in tourist visits has led to a great strain on the existing city. The students were divided into mixed groups and thus looked at six di.erent areas in the south of Krakow, between the Vistula river and the Podgorze green area. Based on a site visit and analysis, they pointed out the existing problems and suggested possible changes and improvements for the public spaces which were subject of the workshop. On the last day of the workshop, the students presented their results and proposals to their mentors and invited representati­ves of the city administration. IV. SEZNAM AVTORJEV LIST OF CONTRIBUTORS LIST OF CONTRIBUTERS UVODNIK EDITORIAL Špela Verovšek University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Slovenia Zoisova cesta 12, 1000 Ljubljana e-mail: spela.verovsek@fa.uni-lj.si Prevod: Kristina Vrcon CLANKI ARTICLES Tija Stritih Gimnazija Kranj, Koroška Cesta 13, Kranj e-mail: tija.stritih5@gmail.com Tea Krc Gimnazija Kranj, Koroška Cesta 13, Kranj e-mail: tea.krc@gmail.com Žana Lampic Gimnazija Kranj, Koroška Cesta 13, Kranj e-mail: zana.lampic@gimkr.si Ana Skobe Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: anna.skobe@siol.net phone: +386 31 536 910 Vojko Kilar Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: vojko.kilar@fa.uni-lj.si Martina Zbašnik-Senegacnik Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: martina.zbasnik@fa.uni-lj.si Mitja Zorc Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: mitja.zorc@fa.uni-lj.si Mara Vogrinec Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: mara.vogrinec@gmail.com Simon Koblar Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia e-mail: simonk@uirs.si Alenka Fikfak Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: alenka..kfak@fa.uni-lj.si phone: +386 1 2000 777 Janez P. Grom University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Slovenia Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: janez.grom@fa.uni-lj.si Tomaž Bercic Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: tomaz.bercic@fa.uni-lj.si Matija Zorn ZRC SAZU Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana e-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si Kristijan Lavtižar Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: kristijan.lavtizar@fa.uni-lj.si phone: +386 1 2000 777 Matej Nikšic Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia and Faculty of Architecture of the University of Ljubljana, Slovenia e-mail: matej.niksic@uirs.si Jernej CERVEK Ministrstvo za naraven vire in prostor & Univerza v Ljubljani, Slovenija Znanstvena revija, št. 12 / leto 2024 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, 2024 Naslov revije: IGRA USTVARJALNOSTI teorija in praksa urejanja prostora Urednici: Alenka Fikfak, Alma Zavodnik Lamovšek Mladi uredniški odbor: Špela Verovšek, Janez P. Grom, Gašper Mrak, Kristjan Lavtižar Oblikovanje in naslovnica: Gašper Mrak Prelom: CTP d.o.o. Klasi.kacija: (UDK) Špela Gala, Mojca Dolcic (UL FA) Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdic, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: UL Fakulteta za arhitekturo in UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Za izdajatelja: Mihael Dešman, dekan UL FA, in Violeta Bokan Bosiljkov, dekanja UL FGG Spletna stran revije: https://www.iu-cg.org/ Spletna stran številke https://www.iu-cg.org/stevilka.php?vol=12&lang=si DOI: https://doi.org/10.15292/IU-CG.2024.12 Revijo je so.nancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Scienti.c journal, No 12 / Year 2024 University of Ljubljana Faculty of Architecture and Faculty of Civil and Geodetic Engineering Ljubljana, 2024 Title of the Journal: THE CREATIVITY GAME Theory and Practice of Spatial Planning Editors: Alenka Fikfak, Alma Zavodnik Lamovšek Junior Editors: Špela Verovšek, Janez P. Grom, Gašper Mrak, Kristjan Lavtižar Design and Title page: Gašper Mrak DTP: CTP d.o.o. Classi.cation: (UDK) Špela Gala, Mojca Dolcic (UL FA) Published by: University of Ljubljana Press For the publisher: Gregor Majdic, the Rector of the University of Ljubljana Issued by: UL Faculty of Architecture and UL Faculty of Civil and Geodetic Engineering For the issuer: Mihael Dešman, Dean UL FA, and Violeta Bokan Bosiljkov, Dean UL FGG Journal's Web Page: https://www.iu-cg.org/en/ Currrent Issue Link https://www.iu-cg.org/stevilka.php?vol=12&lang=en ISSN 2350-3637 This work is licensed under a Creative Commons Attribution – ShareAlike 4.0 International License. The journal is .nancially supported by the Slovenian Research and Inovation Agency