misijonski zavihi v kurseongu ' zavodu Kurscongu, nad 2000 m visoko, pod Himalajo, ki ga vidimo na sliki, so sc pri¬ pravljali na misijonsko delo v Bengalskem misijonu vsi slovenski jezuitski misijonarji ' duhovniki v Indiji. Prvi med njimi je bil o. Stanko Poderžaj, ki je od tamkaj pred Vr e kot 20 h ti začel uspešno propagando m:d Slovenci za porajajoči se Bengalski misijon. Akcija je lepo uspevala, zlasti med rojaki v USA in v Sloveniji, a nesrečna druga svetovna 'ojna s nrekucijami, ki so ji sledil?, so jo zavrle, v domovini celo sploh onemogočile, ^edaj je pa prišel čas, da domovina vsaj iz tujine no nas spet proži o. Stankotn Poder- *«Ju svojo dobrotno roko — v pomoč njegovemu sicer tako skromnemu in nujnemu, a v ndar še vedno ne doseženemu cilju: postaviti središča misijona dostojno cerkev v Kba. 'I.;u. V zatavalo Bogu, da nam je tu v tujini tako malo treba žrtvovati za dobrote Cerkve, ki smo jih v takem obilju deležni, posredujmo te iste dobrote onim, ki še težko do njih pridajo, ker cerkve niti nimajo... 213 MOJO [P>© DKMI) Piti P. PODEKŽAJU Končno sva vendar na poti do misijonskih 1'Osiaj: j ater Lojze — douer khkoi- Kruli! Kakor da je pobral vso dobrosrčnost vesciin Poljancev. Aiorda vam ni neznano, da ga je guverner počastil z zlato kolajno, ko jc o pri¬ liki akote. ki je morila po Bengaliji, veliko¬ dušno razdeljeval živež, kakor nekoč egip¬ tovski Jožef. Najina prva pot je bila v Khari k patru Poderžaju. Pa o tem vam je pater Lojze že kaj zanimivega sporočil. Tukaj samo par be¬ sedi o prijetni deteljici: pp. Poderžaju, Pol¬ garju. Vidmarju. V najhujši vročini sva potrkala na vrata p. Stankota. čeprav se mu je že ne*'a j do¬ zdevalo, da ne morem biti več daleč od Indi¬ je, ga je vendar najin prihod iznenada Bilo je ravno dan pred Vnebohodom — larnim žegnanjem. Najinega obvestila ni dol il. Pa zato si ni delal preglavic; sprejel nas ;e z od¬ prtimi rokami in s tisto šegavo vljudnostjo, kakor je samo njemu lastna. Saj berete nje¬ gove članke. Tako jih zna zaokrožiti, da je veselje. Zdi se. da mu nikoli ne poide dobra volja, s katero se zna izmotati iz najtežjih položajev. Našega dekana odlikuje predvsem energija in organizacijska sposobnost ter apo¬ stolska neugnanost. Ob strani mu sto h tem- Xn spodnji sliki vidimo v družbi s č- bratom Mrzelom v Hongkongu oba izgnana kitajska misijonarja, č- g. Kopača (manjši) in č. g- Wol banka. peramentni mladi pater Polgar, Hrvat po rodu. ki je ves prežet dela za mladino, zlasti za fante; vsaka stvar mu pride prav, da .jih pri' vabi bliže k Bogu. In kaj bi zmogli na.či patri brez bratov. Mislim, da ne pretiravam, če re¬ čem, da so misijonarji brez bratov le napo' misijonarji. Morali bi videti samo brata Vid¬ marja ali brata Mija Šmida, pa bi razume"’ kaj sc pravi biti desna roka misijonom. Pe¬ čat njunih rok je viden na vseh misijonskih postajah. Marsikaj smo se pomenili in prav tako po domače kakor pred leti v nagih farov- žih doma. SMOLA NA POTU Na poti domov sva imela malo smole. '-ku je bilo čudovito toplo, zato me je vr' čina kharijskega kolodvora kar hitro zanesla v deželo sanj. Kdo bi se menil tedaj i a ma¬ lenkosti, kakor na primer: paziti na dežnik- "Pater Lojze, ste vi kam položili moj dež¬ nik?' “Nič ne iščite, je pač dobil noge. Tu v Indiji so vam pravi rokohitrci. Vročina, dre¬ mavica, gneča, vse jim prav pride; saj vidite, da ljudje bruhajo kakor iz tal.” Poljanski pater se je prizanesljivo smejal, 1 otresu.joč s svojo pšenično brado. "Vsaka izkušnja nekaj stane!” "Toda kako je to vendar mogoče, da ne bi čutil ničesar, ko je pa bil tik ob moji roki? "čisto enostavno. Vrata, ki predstavljaj 0 edino steno, je zmikavt odprl in čakal da j ( ’ dežnik počasi zdrsni! doli, medtem ko ,i e njegova pomagačica vaše darilo pobrala, ' n tako sva bila olajšana za nekaj rupij." Pate r Demgar Lojze ju je videl, pa je bilo že pre¬ pozno, ker vlak se je pričel pomikati. "Ampak če me bo vsaka izkušnja stala se ' c! m rupij?” P. Lojzetu se je menda kar dobro zdelo oh moji zadregi. . . SREČANJE Z O. SEDEJEM Ko svg se vrnila v kolegij, sva našla, kaJ mislite, koga? Moža mogočne postave, .široko - plečega, kakor je Mavsarjev hrib nad Vrhni¬ ko. Patra Viktorja Sedeja! Prav nič ni pozabil govorice tistega kota nad Vrhniko, ki ima P° ves dan sonce nad seboj in ki ga prah "ce¬ sarske” ceste ne doseže in ki mu je pel "vrh¬ niški veliki popotnik” take čudovite speve. Še kadar se p. Viktor ujezi, mu ne izgine z obraza nasmeh; krepko ga sicer zdeluje nia- larija, a on se ji še krepkeje ustavlja. Inn' pa svoji postavi tudi primerno moč, *ako da si včasih privošči dvigniti 300 kg težko čr¬ palko, da se njegovi župljani kar rad: poba¬ hajo z njim. Znana je tudi njegova podjetnost in gospodarski čut, ki ga zna vselej tako mo¬ dro obrniti v prid svojim ljudem; tako mu i e uspelo v Bogontiju prihraniti nekaj težkih tisočakov patru Gabriču, da more slednji ures¬ ničevati svoje velike in potrebne načrte za šole. — 214 IN V BOŠONTIJV Saj res! Da se ne pozabi! Tudi v Bošontiju 6Va bila s Poljanskim. Najprej z vlakom par potem pa z motornim čolnom po kanalih; v oda tod je slana, ker se Gangesovi rokavi ne Korejo upirati slanim tokovom morskih vod z juga. V njej se sončijo krokodili in po njej r °Pajo morski psi. Tukaj nekje je ujel brat Irance Drobnič mladega krokodila in zaba- v ’ a ' z njim mladino v Bošontiju, ko je tod mi “'ijonaril s patrom Vizjakom in patrom Me¬ dičem in katere je ljudstvo klicalo za svete Tri kralje”. Pa takih “hokus-pokusov" si ' a bko privošči samo brat France, ki ga nič ovira, da ne bi lastnoročno lovil strupenih aa č za nage muzeje. Enkrat pa bi jo skoraj »kupil”, ker se mu je strupenjača izmuznila in izginila v njegovi široki dlani; le s težavo Se je dvema posrečilo spraviti živalco v za to Pripravljeno posodo. ‘‘Kaj se beli na zeleni gori. ali sneg je ali so labudi?” Ni bil sneg in ne labudi, marveč naju je cukal g svojimi fanti pater Ante Gabrič v “lesku vročega sonca na mostičku za vkrca- ''uuje. Dalmatinec je, pa ima zelo rad nage 'Judi, naši pa njega! Da ste ga videli, kako zna govoriti in zapaliti s svojo ognjevito be »edo ne le svojih kristjanov, marveč tudi P°gane, muslimane in Hindu, zlasti kadar 1'ut govori o nujnosti višje in industrijske sole v Bogontiju, ki jo pripravlja z oratom ' 'dinarjem. Večer na vasi. To je bilo petja. Pater je namignil svojim fantom in mehka Dengaisaa Pesem, otožna kakor bosanska sevdalinka, se •> e vlila preko ravnine. Tedaj je udaril tudi zv on avemarijo in prisluhnil sem še bolj. ‘Kako čudovit glas imajo ti zvonovi, kakor j )r ' nas pri sv. Trojici, in kako polno donijo, ■ukor genklavgki v Ljubljani.” "So vam všeč,” me vpraša gostoljubni pa- l;r Ante. “Iz Ljubljane so...” Skoraj sram '"c je bilo, da sem tako pozabil na to, vendar s< un bil nad vse vesel, da nekaj slovenskega Sr<; a bije tudi v Bogontiju. Spomnil sem se ba tudi patra Stankota in njegovega pisma: "O imam še načrt za stolp, pa tega si n? "Pam niti omeuiti, dokler ne dobim tega, kar na jbolj; nujno potrebujem. . . Zvonov pa ne li '*sim niti v sanjah...” Večer je pripeljal ljudi skupaj. Okoli cer Kv e in domačih gospodov se novi kristjani kaj ra di zbirajo, zlasti pa mladina. Tu se rešujejo “'brsikatera vprašanja, mala in velika. Pater ‘'Ute i n njegova dva kaplana švigajo med nji- j • svetujejo in poučujejo, razveseljujejo, pa u< li zavpijejo, če je treba, kajti odločni Dal¬ matinec pravi, da je za trde glave treba imeti "dl energično ljubezen! Tretji dan je že čakal patra čoln na reki. a Sa odpelje blagoslovit novi zakon nekam džunglo. Porabila sva priliko za odhod na- , a i Proti Kalkuti. Pa kako priti v čoln preko ata , ki ga pušča sedem metrska oseka? Teda j 1 ° n >e zgrabile močne roke vrlih Bogontijc'v n me prestavile, kot bi mignil, v čoln Pokleknili smo na ladji, med tem ko je župnik molil za srečno pot in vse skupaj bla¬ goslovil, zakaj za srečno pot velja moliti, ko pa nikoli ne veš, kaj ti bodo pripravili valovi, i očasi se je čoln oddaljil. Kmalu sva bila ua- zaj v Kalkuti. SLOVO OD LADJE Časopisi so naznanili prihod Loeneikerka v pristanišče, Mlad belgijski pater, ki se ra- z.ump, kako je treba zastaviti besedo na ca- rfnarnici glede prtljage, me je spremljal v kake pol ure oddaljeno pristanišče. Rad bi že pozdravil svoje stare prijatelje in vzel svoje stvari, ki so si privoščile vožnjo Bonibay- — Ceylon — Madras — Kalkuta. Pa to leto ni pri¬ zanesla mornarjem indijska klima. Kapitan se je komaj držal na nogah, ladijski ekonom je pravkar vstal iz postelje, štirje od moštva pa so bili prepeljani v kalkutsko bolnišnico. Torej sem imel čisto prav, da sem izbral vlak, sicer bi si prav verjetno tudi jaz ogle¬ dal prej mestne bolnišnice, kakor pa mesto in naš zavod. V Indijo je namreč treba priti pozimi, ko je zrak čist in tudi malo zebe in se tako počasi pripraviti na vročino; posledica prehitre spremembe ozračja je ta, da si zju¬ traj bolj utrujen kakor zvečer; jaz — na primer — nikoli nisem zdelal meditacije, vse¬ lej me je pa zdelala ona. Kdor pade v to vročino prezgodaj, je podoben tistemu me¬ dvedu, ki sem ga videl v kalkutskem Zoo. Ujeli so ga nekje pod Himalajo ali gori v Kašmirju (indijski Švici) in ga pripeljali v ta kotel. Revež se j!e držal z obema šapama za železno ograjo in grgral popoldanska vro¬ čino, medtem ko smo si mi lahko vsak čas hladili vroča grla s hladno pijačo. Tmte dni sem se malo okorajžil in skušal posnemati patra Lojzeta, ostal sem nekaj časa brez po¬ krivala in črnih očal na dopoldanskem soncu. Ra sem jo brž izkupil. Dobil sem kmalu tako vrtoglavico in želodec je tako močno prote¬ stiral, da sem moral za tri dni v posteljo. To ie namreč najbolj navadna nevšečnost, ki ti jo prizadene vročina. Zapomnil sem si da ne smem nikoli dopustiti, da mi pogleda sonce pregloboko v oči! NA PLANINE V planine hodijo v Indiji samo bogati lju¬ dje in pa študentje, šteti me morate torej med druge. Sem pač rojen pod srečno zvezdo, kajti vsakdo si ne more privoščiti na stara leta take študentovske idile. Pater Lojze, izkušeni praktični misijonar, je medtem že odšel nazaj v Satkiro, mislim, da s polnimi cekarji se¬ men. kajti ni manj sposoben vrtnar na polju kot je vrtnar duš. Po enem dnevu in eni noči vožnje so se odprla očem neizmerna višavja himalajskih gora. Tu bo torej eno leto moj dom, da ponovim bogoslovje in se privadim potrebnih jezikov za delo v dolini. Naš avto je kljub divjim serpentinam in strmo naneti cesti navdušeno nadaljeval pot od Siligurija proti Kurseongu. Ne le obličje zemlje, tudi obrazi ljudi se spreminjajo, ki spominjajo, da smo pred Tibetom, prav tako tudi njih — 216 gorjanske postave. Vasi so kakor gnezdeca pripeta na strma pobočja, mimo katerih drve iiudouruiKi in povzročajo nevarne plazove. Od daleč so vasice podobne ulnjakom, a tudi ko se jim približaš, se komaj za spoznanje zvečajo. Indijski in evropski bogataši imajo tukaj svoje vile; ker pa so ceste in pota red¬ ko bogastvo, zato je ta dežela dom kulijev ali nosačev, ki so sestavni del gorskega pro¬ meta in trgovine. Med kuliji so zlasti zasto¬ pane ženske. Te Adamove hčere morajo no¬ siti — za evropske pojme — nemogoča bre¬ mena: skale, zemljo v koših, težke kovčke in zaboje, delati na cestah itd. Socialnega polo¬ žaja tukaj ne more rešiti drugi, nego Kristu¬ sov evangelij o ljubezni!! Posebno lice dajejo tem pokrajinam kole¬ giji, misijonišča, noviciati in samostani, ki pripravljajo svoje ljudi za delo v širni Indiji. Nord Point je zadnja postaja na progi Si- liguri—Kurseong—Darjeeling. Leži tik pred Sikimom, ki je za misijonarje že prepovedana dežela, kakor Nepal, Butan ali Tibet. Dolgo so se ustavljale evangeliju ljubezni, zdaj jim pa grozi drugi — evangelij sovraštva, ki se ga ne bodo mogli otresti brez prvega. BRATA UDOVč IN DROBNIČ To severno točko božjega kraijestv i bra¬ nita že nekaj let naša brata Janez Lidovč in l rancek Drobnič, ki ju naš misijonski svet dobro pozna, častitljiva brada in umirjena hoja brata Janeza in strumni korak brata Franceta nista najbolj značilni potezi ome¬ njenih misijonarjev. Kamor patri niso zmogli, tja je prodrl brat Janez. Ima več stika z ljud¬ mi, zato jih bolje pozna, ljudje pa njega. Ve¬ liko spreobrnjencev je šlo skozi njego/o šolo. Poznajo ga zlasti njegovi študentje, ki stanu¬ jejo v kolegiju, pa najsi bodo naši ubožni a vrli kristjani ali pa sinovi tibetskih gospodov ali nepalskih ministrov iz butanske kraljeve hiše ali pa oni iz Burme, ki najrajši dajejo svoje otroke v katoliške šole, čeprav istočasno odrekajo gostoljubno streho katoliškim mi¬ sijonom. Poznajo ga zlasti zato, ker ima "cu- krarno”. Obenem zalaga tudi kuhinje mo¬ dernega kolegija. Tri dni sem bil njun gost, a ta beseda ne zadene pravega, saj boste vi¬ deli. Ko sem stikal za bratom Francetom, ki je bil zaposlen pri popravilu hiše, katere del mu je letošnji plaz odnesel, sem srečal med vrati moža v talarju in ga vprašal, kako priti do zaželjenega; pa m e je novi prišlec tako ne¬ usmiljeno dregnil pod rebra, da bi se kmalu prekucnil po sobi. Pri tem se je tako iz srca nasmejal, da sem takoj razumel, s kom imam opravka. Bil je brat Drobnič. Od Kalkute do Darjeelinga pozna vse in ga zaradi iskrenosti, originalnosti in podjetnosti vse rado ima. Na večer smo bodili po parku in pripovedo¬ vali vsak svoje dogodivščine; ni čuda. da so večeri kopneli, kakor megle po nepalskih do¬ linah. kadar nanje posije planinsko so )Ce. Doli z vasi je prihajalo nekaj tantov in pre¬ pevalo! čudna je ta Indija! Tako zn mo in domače so donele in mi brenkale na ušesa njihove pesmi, kakor naše fantovske doma. Kje sem jih neki slišal? V Tirolah? Morda pa celo doma? Saj sem jih sam prepeva!, pri- mojdunej! Janez je skrivnostno molčal, brat Franček pa mi je razodel celo storijo, kako Janez uči naše melodije svoje "jogre' tu ob vznožju Tibeta. Ne v e m več, ali je bila ‘ Nmav čez izaro” ali pa “En hribček bom kuiil” ali pa “Marija skoz življenje”. Morda pa vse skupaj i Seveda bi bilo predolgo, če bi vam začel od začetka z zgodbami obeh, zlasti Francka, ki velja za dobrega lovca in zna mnogo “lov¬ skih”. Janez mu večkrat katero oporeče, kakor na primer tisto, kako je šel France ponoči na lov nad tigre — z leščerbo! Pa bi bila p edolga in morda ste jo tudi že slišali. Preden sem se poslovil od njiju, mi jih je Franček za slovo še nadrobil nekaj veselih, brat Janez pa mi je napolnil žepe z bonboni in čokolado kakor z» Miklavža. Bog jima povrni! POD HIMALAJO Sedaj sem tu v Kurseongu, visoko pod Himalajo. Včeraj smo s prijatelji naskočili že v drugič Tigrovo goro. ker smo prvikrat imeli to ne¬ srečo, da so nam jutranje megle skoro čisto skvarile razgled in nam je Mont Everest trdo¬ vratno skrival svojo častitljivo belo g'avo v odeje oblakov. To pot nam je bila sreča mila. Vstali smo ob enih zjutraj in ob prvem svitu dospeli na vrh. Prvi žarki so splezali na ro¬ bove Kančindžinge in v zlato okovali najvišje robove 8000 metrskega vrha. Njegov sosed “Tri sestre” so še spale. Na njih levi so se dvigale tri snežne kope; najnižja, ki je naj¬ bolj odda jena, je dobila prvi pozdrav mladega sonca. To je Mont Everest — snežnobeli očak, visok ca. 9.000 metrov, pod njim nepregledna veriga tibetanskih višavij z redkimi prelazi, vsi prekriti s snegom. Podoba večnosli! Rad bi imel vse vas misijonske prijaitelje, pri sebi, da bi tudi vi videli lepote teh sončnih višavij, ki kraljujejo nad kraljestvom teme, ki ga j e nekdo upravičeno imenoval “mrak bogov”. . •, pa naj vas zaenkrat dosežejo le pozdravi in voščila in blagoslov in sreča v novem letu. Moram končati, ker slišim od daleč z dru¬ gega konca velike lehe, ki jo obdelujemo, tam nekje pri Buenos Airesu prijatelja g. La- dota, ki kliče: “Slišiš, Jože, pa kratko in je' drnato, naj bo. . . in pripravi spet kak “člančič” . . . In prav rad se bom lotil spet česa podob¬ nega, saj gre za veliko Kraljestvo Velikega Kralja, ki prihaja... In končno gre za moje brate in sestre, ki prebivajo povsod, doma ali Pa raztreseni po svetu, da izpričajo s svojim življenjem slavo Njegovo in ki jim je pri srcu tudi božje kraljestvo v Indiji. O. CUKALE D. J. DARUJTE ZA PODERžAJEVO CERKEV! I* MALEGA KASTE VELIKO. PRISPEVKE BLAGOVOLITE POŠILJATI NA NASLOV: LENČEK LADISLAV, VICTOR MARTIN®# 50, BUENOS AIRES, ALI JIH PA ODDAJTE SOTRVDNIKOM Z BLOKI — 116 i BRIDKE URE DOŽIVLJAJO MISIJONI NA KOREJI V lanskih "Katoliških misijonih" smo brali 0 križih in uspehih Cerkve božje na Koreji 0(1 privili misijonskih začetkov do izbruha koroške vojne. Ugotovili smo, da položaj zla¬ sti na severu ni bil rožnat, da pa so na jugu pričakovali tem lepšega razvoja misijonskega dela. S pričetkom sovražnosti pa se je polo¬ žaj zelo poslabšal tako v severnem kot juž¬ nem delu Koreje. Nastopila je doba še trših preizkušenj in preganjanj kot so jih bili de¬ ležni, na več ali manj odkrit način, korejski katoličani v- severnem delu dežele. . . Zlasti ■ v o udarili po tujih misijonarjih, čeprav tudi domačim niso prizanašali. Prav tako ve samo l5og, koliko vernikov je bilo pomorjenih sku¬ paj s številnimi protikomunisti, ki so jih rdeči “likvidirali” v svoji prvi ofenzivi na Jug. Gotovo zlasti katoličanom niso prizana¬ šali. Tudi “tovariši” vedo, da smo katoličani najbolj trdni idejni nasprotniki komunistič¬ nega svetovnega nazora. Korejski katoličani so namreč res "muy catolicos”. Približno, na vsak način še zelo nepopolno in že nekoliko zastarelo sliko o položaju korejskih misijo¬ nov si moremo ustvariti iz poročila p. Patrika II’ Connorja S. S. C., ki ga je priobčil argen¬ tinski katoliški dnevnik EL PUEBLO 28. no¬ vembra 1. 1950. Ker omenjenega časopisa večina bralcev “Katoliških misijonov” ne be¬ to, se nam zdi primerno, da stvar objavimo. Poročilo pravi: “Čeprav še ni prenehal bojni metež, nam kratek pregled o položaju duhovščine na Ko- le ji pokaže, da manjka tretjina duhovnikov, ki jih je zdeeimiralo v zadnjih lneserih komu¬ nistično sovraštvo. Z gotovostjo vemo, da so v rokah rdečih umrlj en škof in 10 duhovnikov. Pogrešamo dva apostolska prefekta, dva škofa in okrog 70 duhovnikov, ki so jih pograbili rdeči. Ko¬ munisti zgrabijo vsc^ tujce in redovnike, brž ko zasedejo kak kraj. Mcm. Bonifacij Saucr, predstojnik bene¬ diktinske opatije v IVonsanu, je umrl v za- P°ru v Piougvavgu (Pengvang) malo pred začetkom korejske vojne. Ista usoda je do¬ letela njegovega redovnrgg sobrata p. Kuper- ,!i Klingselsa O. S. B. in p. Parnasa Paik (Pajk?), misijonarja v Choonchunu. Pariška misijonska družba javlja, da .je dobil a potrdilo o umoru treh svojih članov: P. Jožefa Cadars, p. Desireja Polij- in p. Jo¬ žefa Molinard. V Chooehunu je rdeča vojaščina umorila p. Antona Collier iz Družbe sv. Kolumbana. Pi'av tako je bilo usmrčenih več domačih du¬ hovnikov kot Timotej Li, Mavrieij Kini, — °ba ubita 8. oktobra — in mlada duhovnika Andej Chung in Jakob Ki. Med zajetimi in pogrešanimi so tudi mons. 1 atrik J. Bj-me, apostolski delegat za Ko- tojo, njegov tajnik p. Viljem Booth; mons. Frančišek Hong, apostolski vikar piongjan- ■?kega vikajata — aretiran v maju 1919 — i> n j e K°vib 12 duhovnikov (domačinov). ' r av tako je izginilo v Wonsanskem misijon¬ skem okrožju 6 domačih duhovnikov, v Seul- skem 11 in Taejonu eden. Osem misijonarjev iz Družbe sv. Kolumba¬ na so pobrali v Chooehunu in Kivanghuju; ti so: mons. Tomaž Quinlan, ki je že 30 let misijonaril na Daljnem vzhodu; p. 1’atrik lirennan, p. Filip Crosbie, p. Tomaž Cusack, p. Patrik lleilly, p. Janez O’ Bricu in p. Jernej Ataginn — vsi Irci. Petnajst korejskih duhovnikov, ki so jih zapili v Ohonju skupaj z mons. Jernejem Kimoni, je zdaj na svobodi. O nekaterih jet¬ nikih se ve, da so jih prepeljali v zapore v Piengjangu, a po umiku rdečih od tam je iz¬ ginila za njimi vsaka sled. Ne samo duhovniki, tudi redovnice morajo marsilcifj pretrpeti. Tako so n. pr. dve korej¬ ski sestri iz Družbe sv. Pavla, s. Angelo in s. Marijo do smrti pretepli s palicami na nekem kraju severno od Seula, tredja pa je bila liudo ranjena. Dve francoski sestri iz iste družbe in pet karmeličank so odpeljali na sever. Petindvajset bratov in patrov iz benedik¬ tinske opatije v \Vonsanii in 20 benediktink, ki so vodile normalko, so zaprli že v maju leta 1950. Kolikšne so žrtve med verniki, ni mogoče ugotoviti niti približno. Znano je, da so ko¬ munisti ob priliki prvega pohoda na jug za¬ grešili prave množične pokolje. Tako so okrog K\vang'.iuja pomorili 1000 prebivalcev, v Vang- pjungu 700, v Wonsanu 500, v Chonju 4000, v Taejonu 1100, v Seulu 20.000. Koliko je bilo med njimi katoličanov? V Hapteku so kar pred cerkvijo usmrtili 20. septembra, to je na praznik korejskih mučencev in ob¬ enem dan prve osvoboditve Seula po četah UN, 15 katoličanov.” Poročilo ne omenja porušenja misijonskih naprrv kot šol, cerkva, itd., ki so tudi postale predmet brezbožnega sovraštva in vojne vihre. Omenimo le porušenjc stolnice v Seulu in v Piongyangu, a to ni vse. . . Tragedije še ni konec. Uboga dežela in ko¬ rejsko ljudstvo, ki mora plačevati krvave na¬ črte komunističnih nasilnežev! Pomilovanja vredni korejski katoličani in misijonarji, ki so med vsemi rdečimi najbolj na poti. Mnogi misijonarji bi se lahko umaknili, pa so, kot na Kitajskem, ostali na svojih mestih, ker, se zdi, je bila to želja predstojnikov in pa tudi misijonarjev samih, ki niso hoteli zapustiti vernikov v najhujši sili. Hoteli so jih krep¬ čati z delitvijo sv. zakramentov in tudi s svo¬ jim zgledom in besedo v težki preizkušnji, obenem pa pomagati k spoznanju prave vere vsdj tistim, ki bi sami prosili, Zato so bili pripravljeni na največje žrtve. V vsaki armadi jih zahtevajo — tudi v Kristusovi misijonski vojski. Mnogi so res že zaključili misijonsko pot z nasilno smrtjo. Korejska Cerkev se bori in umira ter zma¬ guj 2 z mučenci. Daje nam pa tudi lepe zglede odpovedi in junaštva. Ali nas morda ne zgrabi, ko pomislimo, da mnogi žrtvujejo vse, tudi kri za eno največjih podjetij sv. Cerkve, ki so po besedah Pija XI. misijoni, mi pa se komaj včasih spomnimo a- molitvi misijonarjev, z veliko težavo odrinemo kak peso za misijone in tako težko odmerimo nekaj časa za misi¬ jonsko stvar. . . J, A. C, M. — 217 — Spoznajmo vzhodno vprašanje I. POZNANJE VZHODNEGA VPRAŠANJA Prvo je, da vzhodno vprašanje poznamo. Prepad je med Vzhodom In Zapadom, ker se ne poznamo. Zlo visi nad nami ne toliko radi kakih dogmatičnih razlik, ki so dejansko prav neznatne in so prav za prav le|zgodovinska ne¬ soglasja, ampak radi premalega medsebojnega poznanja. Krivi smo tega nePoznanja vsi, vz¬ hodni kakor tudi zahodni kristjani. Treba je, da se medsebojno spoznavamo in gojimo med¬ sebojno prijateljstvo in tudi medsebojno lju¬ bezen. Ako bo vladala obojestranska ljubezen, kakor vera uči, potem ne bo nikakega zadržka za cerkveno zedinjenje. Osebne stike nave¬ žemo lahko na razne načine, n. pr. ob priliki raznih sestankov, kongresov, po posredovanju prijateljev itd. Treba pa je, da študiramo vz¬ hodno vprašanje. Seveda preprosto ljudstvo bo poučeno le o poglavitnih naukih o cerkve¬ nem zedinjenju, naj veliko moli in po možno¬ sti tudi gmotno podpira unionistično gibanje. Več pa morajo vedeti tisti o tem važnem vpra¬ šanju, ki ljudstvo poučujejo, še več profe¬ sorji, ki vzgajajo apostole unioniste. Sploh naj bi inteligentje dobro poznali cirilmetodij- sko vprašanje- Noben papež ni toliko priganjal k študiju vzhodnega vprašanja kot Pij XI. Treba bi bilo brati njegovo okrožnico “Rerum orien- talium”. Naj navedemo vsaj zadnje misli, v katerih papež izraža trdno pričakovanje, da se lotimo bolj temeljitega spoznavanja vzhodne¬ ga' vprašanja: "Kar moč vzpodbujamo, častiti bratje, vse skupaj in vsakega zase, da na vse mogoče načine pospešujete poznavanje vzhod¬ nih vprašanj in da s e v tej veliki zadevi s svojim prizadevanjem pridružite našim tru¬ dom. S tem bodo vse ovire tako zaželjenega združenja premagane, s pomočjo preblažene Device in brezmadežne božje Matere, na pri¬ prošnjo sv. očetov in učnikov, skupnih Vzho¬ du in Zapadu, in mi bomo objeli naše brate, te naše sinove, ki so bili tako dolgo ločeni od nas, a se bodo končno vrnili v očetno hišo, tesno združeni z nami v moči tiste ljubezni, ki ima najbolj trden temelj v resnici in polnosti k-ščanske vere.’’ Sv. oče želi, da bi se najprej vsi duhovniki spoznali v tem vprašanju. Priporoča, nai se zato v vseh bogoslovjih poučuje ta tvarina in naj se vsako leto organizirajo posebni štu¬ dijski in molitveni dnevi izključno za Vzhod in vprašanie njegove združitve z nami. Vsi kristjani, ki niso to le po imenu, uaj se p-av tako o vsem tem s pomočjo duhovnikov nouč« in naj se nauče gledati, misliti in moliti bolj široko, vesoljno, katoliško. Ali sledimo temu idealu? Ali se zanimamo za ločene brate ali pa se morda zapiramo sami vas ? Ali ljubimo Boga? In če Boga ljubimo, ali ljubimo božjega namestnika, sv. očeta v Rimu? In če ga ljubimo, ali ne bomo z Vese¬ ljem izpolnili, kar nam namestnik božji pri¬ poroča? Naša ljubezen mora objemati vse Iju- fli na svetu, prav posebno pa naše ločene brate, ki niso sami krivi avoje nesreče- Seveda se moramo varovati vsakega verskega indife- rentizma, toda še bolj se moramo varovati pre¬ napetosti in prevzetnosti napram ločenim bra¬ tom in vsem, ki so v zmoti. Mnogo, mnogo moremo storiti za cerkveno edinost, samo če hočemo. Treba se je poučiti o tem vprašanju, potem pa moliti in sodelovati, kolikor je v naši moči. II. SODELOVANJE JE NUJNO POTREBNO Katoliška Cerkev je nasproti pravoslavnim širokogrudna, že veliko pred vojno je sma¬ tral neki francoski kardinal za umestno, da se v katoliških bolniških kapelah dovoli pravo¬ slavnim duhovnikom opravljati pogrebne o- brede nad trupli v bolnišnici umrlih pravo¬ slavcev, kajti sicer bi morali opravljati božjo službo v kakem bolj ali manj neprimernem, bolniškem lokalu. In prav v zadnjem času je celokupni avstrijski ePiskopat dal na razpo¬ lago begunskim pravoslavcem v bogoslužno uporabo cerkve in kapele, hi jih katoliško bo¬ goslužje pogreši. Ni treba povdarjati, kako priznanje in ganotje je povzročil ta ukrep med pravoslavci in s kakim veseljem so spre¬ jeli ponudbo, ki jim je prišla nad vse iznenada. III. NEKATERI NASVETI ZA ŠTUDIJ VZHODNEGA VPRAŠANJA 1. V vse katoliške šole je nujno potrebno vpeljati pouk o cirilmetodijski ideji, in sicer a) v ljudske šole. V nižjih razredih ljudskih šol naj katehetje podajajo otrokom prilož¬ nosten pouk. Pri pouku katekizma in sveto¬ pisemskih zgodb se lahko marsikaj pove o kr¬ ščanskem vzhodu. Potrebna bj bila za kate¬ heta primerna pomožna knjiga, ki bi mu to olajšala. V višjih razredih naj bi se vsaj eno leto podajal sistematičen pouk. Tudi za to bi bil potreben poseben učbenik. V srednjih šo¬ lah se naj vpelje sistematičen pouk o vzhod¬ nem vprašanju vsaj eno leto ali dve leti. Na teoloških fakultetah in na bogoslovnih učili’ ščih naj bi se ustanovile posebne stolice za študij istega vprašanja. Za preproste ljudi naj bi se vršila po deželah predavanja in kazale skioptične slike, prirejale predstave. Imamo o. pr. Silvin Sardenko: Sv. brata Ciril in Metod. Mati svetega veselja, itd. Prav tako bi pa naj tudi ločeni bratje vpeljali pouk o zapadnem vprašanju, t. j. o rimokatoliški Cerkvi, kadar bo to možno. 2. A T ažnost zgodovine. Solovjev. knjezna Volkonska in drugi so prišli prav po lastnem študiju zgodovine razkola do prepričanja, da je katoliška Cerkev prava, od Kristusa usta¬ novljena, Na podlagi tega študija so se zedi¬ nili s katoliško Cerkvijo. Zato je študij raz¬ kola, če je podprt z resničnimi dokazi, jako važen pri cirilmetodijskem delu. Izdala naj bi se knjiga: Zgodovina vzhodnega razkola. 3. Tudi študij o vzhodni in zahodni Cerkvi, zlasti nauk o Cerkvi, mističnem Telesu Kri — 21R stnsovem je potreben. Dobra je Grivčeva knji¬ ga “Cerkev”.Zlasti se naj dobro preštudira papeževo prvenstvo. Preštudirajo se naj razlike med vzlioduo in zahodno Cerkvijo, in sicer: a) verske, b) juridične, c) liturgične, d) vzhodno pesni¬ štvo, e) vzhodna glasba, f) vzhodna ascetika, S) vzhodna mistika, h) vzhodno slikarstvo (ikone), i) vzhodni stil. 5. Jeziki. Pri študiju vzhodnega vprašanja je potrebno znanje teh jezikov: a) staro grško, b) novo grško, c) staroslovensko ali cerkveno slovensko, d) znanje raznih slovan¬ skih jezikov, in sicer znanje ruščine in ukra- jinščine za one, ki bodo šli v Rusijo, po po¬ trebi tudi bolgarščine, srbščine in makedon- ščine. e) kdor se hoče znanstveno poglobiti v vzhodno vprašanje, mora poznati tudi arab¬ ščino, turščin.o in tudi rumunščino. O. Važen je študij papeških okrožnic o vz¬ hodnih obredih in sploh o razmerah vzhodnih kristjanov. 7. Poznati je treba rusko etnologijo. Kdor hoče druge narode pridobivati, mora poznati n jih dušo, njih šege in navade, njih mišljenje, 2 eno besedo, njih v etnologijo. 8. Literatura. Vsi, ki hočejo širiti unioni¬ stično misel med pravoslavno inteligenco, je tudi prav, da poznajo rusko literaturo, pred- boljševiško in tudi boljševiško. Naj bi po¬ znali ruske mislece: Homjakova, Solovjeva, Bulgakova, Berdjajeva in druge. Poznali na.j bi tudi rusko teološko literaturo. Delali naj bi na to, da se ustvari in izda katoliška literatura v ruskem, beloruskem in ukrajinskem jeziku. Posebno naj bi se izdala apologetična litera¬ tura. Prav tako so potrebne knjige o social¬ nem vprašanju, ki bi v katoliškem duhu ob¬ ravnavale to vprašanje. O. Poznati je treba sodobno rusko pravo¬ slavno cerkev iu posebej še sedanjo komuni¬ stično ateistično pravoslavno cerkev, ki so jo ruski komunisti v zadnjem času ustanoviil. IV. UNIONISTIČNO SLOVSTVO Izdajajo naj se knjige in brošure, ki vse- siransko obravnavajo vzhodno vprašanje. Iz¬ haja naj se v raznih jezikih. Priporočamo, da Se prevede in izda knjiga P. Mana: Naši lo¬ čeni bratje in mi. Ko bo prišla verska svo- boda > tedaj bo treba pred vsem gledati na to, ha se izdajajo apologetični spisi in tudi razne h f uge poučne knjige. Treba bo ustanavljati na Ruskem katoliške knjigarne, književne za- l°žbe, knjižnice. Treba bo vzgojiti tiskovne upostole, ki bodo zlasti širili katoliški tisk. Treba bo izdajati katoliške liste, dnevnike, tednike, razne katoliške revije. Ko se zruši komunizem in njegova oblast, še ne bodo 2r ušene komunistične zmote. Moramo misliti ua to, da je mladina v komunističnih državah fanatično brezverska. Pa tudi tisti, ki bodo še J c aj vere imeli, bodo versko čisto zmešani. Ka¬ kor s e čuje, nastajajo razne pravoslavne zmo- in sekte. Kako se boriti proti ateistični ooljševiški “duhovščini”, ki je prežeta s ko¬ munizmom. Treba je, da bomo katoličani vsega Sv eta pomagali pri kristjanizaeiji sveta z usta¬ novitvijo skupnega tiskovnega apostolata, ki b0 širil Kristusove nauke med katoličani, med ' ...... ' j t ■ V NovomašnisKo posvečenje v bizantinsko slovanskem obredu je prejel 2 4. decembra v Rimu slovenski rojak-begunec preč. gospod Pavle Krajnik, nekaj dni kasneje pa je da¬ roval svojo prvo daritev. Posvečenje in nova maša sta se vršila v ruskem semenišču pn S. Maria Maggiore. Novomašnik ima starše v Argentini. — To je že tretji od mladih slo¬ venskih duhovnikov, ki so se v zadnjih letih vzgajali v Rimu v Rusicumu in se posvetili pripravi za delo med vzhodnimi kristjani. pravoslavnimi in brezverci. Predvsem je trebu gledati na to, da ima vsaka katoliška dežela poleg drugih katoliških listov in revij še po¬ sebej vsaj dva izrazito unionistična lista, in sicer en list za preprosti narod, pisan čisto poljudno, in enega za znanstveno obravnava¬ nje vzhodnega vprašanja. Za poganske misi¬ jone izhaja po vsem svetu na stotine misijon¬ skih listov, morda tudi še več, kar je vse hvale vredno; za unionistično misel, ki je dan¬ danes zelo aktualna, pa nimamo slcoro nikakili listov, niti 20 na celem svetu. Vsled komuni¬ stične poplave jih je celo od teh moralo več prenehati. Prijatelji cirilmetodijske ideje naj po vsem vsetu snujejo unionistične liste in izdajajo unionistične brošure in knjige ter knjižnice. V. UNIONISTIČNA VZGOJA NARODOV Bolj kot kdaj je treba dandanes vsepovsod uplivati, da se ljudje v verskem in cerkvenem oziru zbližajo in zedinijo. Unionistična vzgoja narodov je nujno potrebna. Unionisti, lajiki in duhovniki, naj vsepovsod širijo unioni¬ stično idejo iu se pri tem poslužujejo vseh nadnaravnih in naravnih sredstev. Unionistič¬ na misel je jako malo razširjena med katoli¬ čani, še manj pa med drugimi kristjani. Sicer se oglašajo povsod glasovi za zedinjenje, toda to je sorazmerno jako malo. ANTON MERKUN, U. S. A — 21fl BORBA V BARAGOVEM MISIJONU IV. K HUDODELCEM PRIŠTET Približalo se je kitajsko lunino novo leto. Komunisti so po cestah rajali in plesali in se izživljali, obenem pa iskali vedno novih na¬ črtov, kako hi škodovali katoliškemu misi¬ jonu. Z.t kitajsko novo leto imajo Kitajci navado, da nalepijo na vrata in okrog njih razni na¬ pise, ki izraža jo novoletne želje in prošnje k bogovom za 'varstvo v novem letu. Katoli¬ čani seveda nalepijo katoliške r.ke. Zanimalo me je, kaj bodo napredni katoličani v ženskem zavodu nalepili. Zato sem dan pred novim letom stopil pogl dat. Kaj najdem? NESREČNI TABUCI! Nad glavnimi vrati, ki vodijo v kuhinjo in sobo starca, ki je postal orodje v komunistič¬ nih rokah, visita dve tablici z napisom: ‘‘Sla¬ va padlim komunističnim borcem! ' Ob ste¬ nah vrat pa rdeč papir, na katerem se je v verzih poveličevala zmaga nad kuomingtanci. Zelo me je užalostilo, pa tudi ujezilo >vse to. V misijonski hiši rdeča propaganda! Vprašam starca in starko, kaj to pomeni. Ne¬ rod no izkašljata, da sta imela dva sina, ki sta pred 20 leti padla kot komunistična borca, zato so jima pa s-daj “osvoboditelji” prinesli ti tablici in ju obesili nad vrata. “Vzemita proč, saj dobro vesta, da v cer¬ kveni hiši ne smemo izobešati vojaških in po¬ litičnih znakov.” Ne ubogata. Sam snamem tablici in ju iz¬ ročim starki, da vrne te stvari “osvobodite¬ ljem”. A komaj zapustim hišo, starca sama spet obesita tablici na prejšnje mesto. Jaz pa grem in spet snamem tablici ter ju nesem s seboj v svojo sobo, njima pa naročim, naj po¬ vesta “osvoboditeljem”, da imamo cerkvene postave, ki ne dovoljujejo vojaško-politične propagande v cerkvenih prostorih. KOMUNISTI NAD MENOJ Računal sem, da bodo sledile težke posle¬ dice! in res: Glavni izmed “osvoboditeljev” so drugi dan po novem letu prišli k starcu in mu prinesli riža ter mu voščili srečno novo leto. Ko so zvedeli, kaj se je zgodilo s tabli¬ cama, so se vsi pripodili v mojo sobo: Kralj, politični komisar in še dva komunista višje stopnje, za njimi pa sta bojsče capljala sta¬ rec in starka, ki se nista upala pretrdo nasto¬ piti proti dobrotniku-misijonu. Komunisti so bili sila razjarjeni in se niso prav nič obvla¬ dali, temveč >ysi naenkrat vpili name, mi gro¬ zili s pestmi in izjavljali, da take žalitve pač n c morejo prenesti. Prinesel sem “slavni” tablici, ju položil na mizo ter čakal, da so se navpill in me ozmer¬ jali kakor jim je bilo drago. Uverjen sem bil, da bo vsemu temu sledila preiskava, nato prepoved širjenja vere in n:oj zapor. Zato sem tuhtal, kako in kaj naj rečem, da bi opra¬ vičil moje ravnanje. Prosil sem jih, naj mi puste besedo. Pristali so; jaz sem pa dejal: “Sem na Kitajskem kot jugoslovanski dr¬ žavljan. Moja država je priznala vašo oblast. Vi ste po zakonu, izdanem od Maotsetunga samega, dolžni ščititi pravice tujcev, zlasti tistih, ki so člani naklonjenih držav. Toda Kralj, ki ima visoko mesto v vladni stranki, ne le, da me ni ščitil, ampak je ponovno ščuval ljudi zoper mene, tako da me v lastni hiši ljudje zmerjajo z “evropskim hudičem”. Vpra¬ šam vas torej, politični komisar, ali je dovo¬ ljeno šefu policije tako ravnati s poštenim tujcem?” Zadel sem v živo. Politični komisar je Kra¬ lja na videz trdo prijel, meni pa dejal ljubez¬ nivo: “Vzemi tablici in ju vpričo naš obesi nazaj nad vrata, drugače ti j: prepovedana svoboda širjenja vere.” MOJ UMIK — KOMUNISTIČNI TRIUMF Lahko si mislite, kako se mi je v srcu upi¬ ralo, a vendar sem vzel tablici, šel v ženski zavod in dejal vpričo vseh prebivalcev: “Obe¬ sil bom komunistični tablici nad vrata, mo¬ ralno prisiljen, čeprav se zavedam, da po cer¬ kvenih postavah tega ne smem; da prepre¬ čim 'večje zlo, to storim.” Ko sim tablici obešal, so me rdeči fotogra¬ firali; potem so odšli. Starec, Ninfa in rdeči so triumfirali. Pri¬ stal sem na poraz ne Iz strahu za lastno kožo, ampak iz strahu za Cerkev v Ningtuju. Po¬ sebno me je bolelo, da so me fotografirali, ker sem vedel, da hod« mojo sliko rabili, ka¬ kor jim bo kazalo, zdaj kot propagando, kako jim celo duhovniki širijo slavo, zdaj kot do¬ kaz, kako smo duhovniki uporni, ko celo vladne znake samovoljno mečemo v staro šaro. Sprejel sem ponižanje, vdan v voljo božjo, tolažeč sc, da so celo fotografije naše¬ ga dobrega škofa dr. Rožmana uporabljali v t.ajbolj zlohotne namene, a mu je veudar Uog vse to obrnil v dobro. Kralj me. je torej ukanil, a kmalu sem mu povrnil. KAKO SEM SE IZMUZNIL NA DEŽELO Ne deželi v hribih imamo lepo misijonsko postajo Tungchao. Tam sta umrla dva kato¬ ličana, eden pa je čakal na poroko. Katchist me je prišel klicat, naj grem tja. Kralj mi je dvakrat odbil dovoljenje, zato sem vedel, da se ga ne splača več prositi. Hotel sem narediti tako, da Kralja postavim pred dovršeno dej¬ stvo, s3be pa pred oblastjo zaščitim. Dal sem napisati Kralju pismo, v katerem mu poročam, da sem bil nenadno klican k bol¬ niku v Tungchao, da je bil policijski urad na žalost v zgodnji jutranji uri zaprt, zato, po smernicah Kralja samega za tak primer, le obveščam policijo, kam grem. Bil sem že tri ure na poti, ko Kralj prejme ir,oje pismo. Pihal je od jeze. Jaz sem pa lepo mirno dospel v trg Lokotv, kjer je bila drugi dan zjutraj poroka. Javil sem se na policiji, ki me je prav prijazno sprejela in mi dovolila o -.-obodno gibanje. — 220 — BRŽ ZA MENOJ! A Kralj je že poslal ogleduhe za menoj. Ho sem drugi dan proti večeru kramljal za mizo pri kmetu katoličanu, nenadno vstopi v sobo vojak s civilistom, povpraša po meni in Omoči, naj s3 takoj javim na policiji. Kmetje so me preplašeni pogledali, prepričani, da sem aretiran. Najbolj zaveden me je spremljal tja in mi dejal: “če zapro vas, morajo zapreti tu
  • nc je takoj začsl spraševati, kako sem se kaj •mel na deželi, in je hotel hinavsko to in ono 'z mene izvleči. A sem vse zamolčal, kar hi mhko vrglo na moje delo la senco sumnje. Hralj torej ni mogel najti povoda, da hi me 1'Hjel. Tri dni je čakal in premišljeval. ZASLIŠEVANJE NA POLICIJI Četrti dan pa — bila je nedelja, popoldne Pošljs k meni policista z naročilom: “če j*Hi preveč zaposlen, pridi takoj malo h Kra¬ ju na policijo na kratek tovariški razgovor.” ^Poznal sem v tem zanko, a kaj sem hotel: odzval sem se in ob odhodu dejal g. Wol- mnku: če me ne bo nazaj, vtdite, da me je Kr »lJ dal zapreti." že to je bilo sumljivo, da so me vedli tja, k Jer so zapori. Kralj me je sprejel -v svoji de- °vni sobi. Kršen, vendar ne presurov. Zahte- V »1 je, naj spet pismeno izjavim, da sem iz¬ vršil kršitev zakonov in da zaslužim kazen. To pot sem bil trmast. Odkrito sem mu pri¬ znal, da mi je njegovih šikan dovolj, da ni¬ česar več ne podpišem, pa naj 1119 takoj usn.Tie, če hočejo. ”če uživamo res versko svobodo, pač sinom vršiti najvažnejše duhov¬ niške posl 3 , kadar me verniki kličejo. Zato bi lagal, če bi podpisal, da se čutim zločinca pred vladnimi zakoni, čemu vaš zakon o ver¬ ski svobodi, ki ste ga celo po stenah nalepili in tako razbobnali.” NEVAREN TRENUTEK Kralj je postal strupen. Odločil je, naj vpričo njega pr.tnišljujem nekaj ur, ali sem ziočiiiec ali ne. Kes sem premišljeval, med tOi.i zmolil vse tri drle rožnega venca, nato pa d.jul Kralju: “Po dveh urah premisleka srni še bolj prepričan, da se nisem še pregre¬ šil zoper \ladne zakone, in zalo ne podpišem nobeni izjave. Protestiram, da me brez pra¬ vega vzroka ovirate v osebni svobodi. Opro¬ stile, odhajam!” Vstal sem in odšel. Kralj pa je skočil za menoj in me zagrabil za roke. Kot nagajivim kranjskim fantom mi je šinila v glavo misel, naj se r.šhn njegovega prijema, da vidim, ali me res hoče s silo pridržati. S prvim sunkom se ga oprostim in Kralj se je opotekel po stopnicah kakor je dolg in širok. Tedaj zav¬ pije policajem: “Zgrabite ubežnika, stre¬ ljate!” V hipu so me 4 policaji zgrabili in dva sta namerila name puški, Kralj pa že s pestjo zamahnil proti moji glavi. “Ns storite tujcu nič žalega!”, se je tedaj začul od nekod ukaz. Še danes ne vem, kateri izmed rdečih mi je tedaj rešil življenje. Kralj je ves divji tolkel po mizi in me zmerjal, da sem slabši od ro¬ parjev, ko dnevno sklepam v cerkvi roke k molitvi, predstavnika policije pa skušam ubi¬ ti in zbežati. Tako je divjal nad pol ure, jaz sem pa molčal in vdano čakal na svojo usodo. Spet mi je Kralj ukazal dve uri premišlje¬ vati o zločinih. Pošteno sem si res ta čas iz¬ praševal svojo vest in se spominjal grehov, lei sem jih zagrešil, ne pred rdečo oblastjo, am¬ pak pred Bogom. Ker Kralju le nisem hotel priznati zločinov, je proti večera prišla višja komunistična glava, ki je najprej zaslišala Kralja, zakaj me zadržuje, in nato mene. Pri¬ znal sem, da sem zelo užaljen, ko me Kralj sili pismeno priznati zločine, ki jili nisem sto¬ ri!, in da mi krati osebno vobodo. Kralju da sem 83 iztrgal iz rok iz protesta proti kri¬ vičnemu postopanju z menoj, ne da bi mislil na kak beg ali celo uboj, saj sem prej jasno povedal, da odhajam domov, v župnišče, kjer me vsak čas lahko spet dobi. Zato da se mi zdi beseda o begu in poskušenem uboju straš¬ no natolcevanje, ki bi po mednarodnih za¬ konih zaslužilo veliko večjo kazen nego moje ravnanje do njega. REŠEN — ZAENKRAT Sodnik je milostno razsodil, naj grem do¬ mov, v bodoče naj pa ne hodim več na deželo, kjer je polno roparjev, češ če bi me kak ro¬ par ubil, bi tuji časopisi takoj pisali, da so me ubiii komunisti. — Ironija brez primere: — 221 Mi0jj©K]SGm mm m ši m KAZSEžM DELOKROG Misijonar.duhovnik veliko potuje in v ved- neui neposrednem stiku z izročenimi mu du¬ šami doživlja marsikaj morda veselega, pa tudi prevečkrat stvari, ki kot težka mora težijo čuteče srce poslanca božjega. Tudi ko se za daljši ali krajši čas zaustavi na osred¬ nji misijonski postaji, svoji izhodni točki, vsaj njegov duh roma od enega do drugega konca pokrajine, od malega naselja do onega važ¬ nega središča, kjer nasprotnik že skuša nase- jati ljulke v komaj nekoliko zrahljano misi¬ jonsko gredo, iioli ga, ker se mu ni mogoče povsod in vedno osebno staviti na branik nau¬ ka, ki ga oznanja potujoč. Kes, katelust je tu, on bo negoval vrženo seme, plel in prilival brstečim bilkam. Z združenimi močmi bodo tisti, ki jih milost vabi, na misijonarjevo po¬ budo in pod njegovim vodstvom postavili lič¬ no kapelico v domači vasi. Tam bo katehist zbiral vse, ki so se prvi odzvali, skupno bodo ponavljali katekizem, molili in zopet molili ter tudi peli. še drugi se jim bodo pridružili in jih bo tako vedno več. Vaški učitelj je zbral šole godno mladino. Tudi oni potrebujejo svoje zbirališče, lastno streho. Ko je kapelica dovršena, naj zraste iz tal tudi še šolska stav¬ ba. Tu ima poleg misijonarja besedo domači učitelj, ki bo skrbel, da bo šolska mladina čimprej imela streho nad seboj. To so nekake podružnice osrednje misijon¬ ske postaja, kjer nimajo stalnih misijonarjev. Pokrajina, ki pripada osrednji postaji, je po¬ sejana z rfjimi, in če je delovanje pcvoljno, ima potom njih misijonar možnost približati si sleherno človeško bitje. Vagka kapela in katshist ter domača šola s primernim učite¬ ljem so velikokrat točka, ki povzroča misijo¬ narju nemale skrbi. Naša apostolska prefek¬ tura šteje okoli 160 katehistov in prav toliko kapel, vaških učiteljev pa 150. PROMETNA SREDSTVA Misijonar mora biti v čim tesnajšem stiku s svojim zaledjem, ker od njega prihaja živ¬ ljenje v vsako misijonsko srenjo in šolo. Zato ga dolžnost pogosto kliče na pot. Najmanj, pravkar sem bil na policiji v smrtni nevar¬ nosti, pa mi izjavljajo, da je moje življenje njim tako drago, da me zaradi tnoje življenj¬ ske varnosti ne puste iz mesta. Kralj mi je ob slovesu dejal: “Boga za¬ hvali, da si tujec, sicer bi bil danes že med mrtvimi.” Večer je že bil, ko sem se vrnil v župnišče. G. AVolbank je bil ves srečen, da so me iz¬ pustili. Tudi katoličanom se 'je razvedril obraz. Kot da bi se nič ne zgodilo, sva se ta¬ koj naslednji dan lotila še bolj gorečega ozna¬ njevanja božje besede, pričakujoč, da bova kmalu spet doživela kaka nova nasprotova¬ nja. JANEZ KOPAČ CM kar se pri nas zahteva, je, da dvakrat na leto obišča vse njemu izročene. Zelo različne so take misijonske ekspedicije, kakor so raz¬ lične pokrajine, kamor so namenjene. Pri nas je že nekaj dobrih cesti in je torej tovorni avto v pomoč. Zatem sledi motorni čoln in na južnem koncu prefekture imamo pirogo z majhnim motorjem, ki zelo dobro služi, ker je zelo obratna, a ni mogoče naložiti večjega tovora. Navadna piroga jo splošno v rabi, ker ij zadostuje že nekoliko centimetrov vode. Sleherni misijonar ima svoj bicikelj radi nje¬ gove lahke uporabnosti, ker je navadna steza že dobra za kolesarjenje, čez razssžnejš® plitve močvare se pa mora misijonar dati no¬ siti v posebnih nosilih, kar nikakor ni pri¬ jetno in ne zabavno. PRTLJAGA IN NOSAČI Ko misijonar zapusti kamjon ali motorni čoln, potrebrije poleg vsaj enega osebnega služabnika večje ali manjše število nosač 3v za včasih precejšnjo prtljago, kajti mnogo stvari je treba vzeti na tako pot, ki se zavleče na več tednov ali v nekaterih vikarijatih na cele mesece. Poleg perila, hrane in potrebnega za kuho in pranje spremlja misijonarja kov- čeg s prenosnim oltarjem in vsem, kar kot du¬ hovnik potrebuje. Navadno vzame s seboj pri¬ merno zalogo šolskih potrebščin za vaške šolo ter kateliiste in kateliuiuene. Večkrat je ob¬ veščen, da je ta ali ona kapela ali šola po¬ trebna nujnega popravila; tedaj je treba na¬ tovoriti še nekaj zidarskega in mizarskega orodja ter vzeti s seboj na pot še sposobne delavce, ki spotoma služijo kot nosači. Sicd' je treba najemati nosače za vso potno prtlja¬ go na licu mesta, kar ni vselej najlažja za¬ deva, ker domačini niso vedno voljni tudi proti plačilu izvršiti misijonarju to uslugo- Res je, da morejo biti pogostokrat na uslug 0 že raznim upravnim funkcionarjem, in že vsa- ku mrfjlina potovalna kolona potrebuje naj¬ manj deset ali dvanajst mož krepkih mišic in trdnih nog, kajti navadno so najeti za en dan hoje in je za naslednjo etapo treba iskati .'drugih. MISIJONSKA EKSPEDICIJA PO JEZERU Preteklega julija se je naš oče Gerard l 10 " dal na tritedensko misijonsko potovanje v pokrajino ob zahodni obali jezera Tumba ' n tudi nekoliko v notranjost. Natovorili si»° motorni čoln z vsem potrebnim za dolgo po*’ ker v vijugah bo treba prepluti okoli 120 km, to je tja do skrajnega južnega konca jezera in nazaj. Ni tako enostavna plovba po teh ekvatorskih vodah kot bi si to morda pi' v * hip mogli predstavljati. Treba se 'je prepustih vodstvu domačinov, ker voda ni povsod do¬ volj globoka ter bi zato mogli v nesrečo, zla¬ sti z našim motornim čolnom, ki nima trd¬ nega trebuha, kajti vozi tod že okoli dvajset let in bi bile zanj pod vodo skrite čeri še P°" sebno nevarne. Naš črni krmar se izvrstno znajde; ima pa tudi že dolgoletno prakso i" — 222 — je ponosen na svojo službo, zlasti ker nje¬ govim ušesom zelo prijetno de naslov: šofer •uotornega čolna. No, poleg vsega smo nalo¬ žili še 250 opek in so tako potniki odpluli. V NEVARNOSTI Misijonska ekspedicija je menda vse srečno •m po načrtu izvršila (mene namreč ni bilo 'raven), le ob povratku skoro čez 3 tedne se je, Poldrug dan pred prihodom, baje velik kro¬ kodil zaletel ob motorni čoln. Dejstvo je, da v spodnjem srednjem delu levega boka za¬ čela vdirati voda v notranjost. Treba je bilo čim prej zapluti proti bregu jezera ter med tem z vsem mogočim preprečiti, da bi voda y čolnu naraščala. Enkrat na varnem so čoln •zvlekli na suho, kar ni ravno najlažje, če ni Potrebnega pri roki. Tedaj šele se je dalo ••gotoviti, kaj prav za prav je bilo: odluščila Se je velika in dsbela skorja rje ter odprla kakih deset večjih in manjših lukenj na po- 'Tšini par kvadratnih decimetrov, liana, en¬ krat odkrita, se pač mora zaceliti, vsaj za s iio. No, črne glave so vsekakor iznajdljive. 1’oiskali so primerno količino drevesne smole, Jo nataknili na kos lesa in prižgali. Raztop¬ ljeno smolo so pustili teči na prizadeto mesto ier vse pokrili z žakljcvino. Dokler so bili na -uhem, je to držalo, pod težo vodnega pri¬ tiska je pa začel obkladek popuščati. Ker je P a le bilo treba domov, so se eni postavili pokoncu z svojimi vedno bosimi podplati na °bkladek in tako s težo svojega te-esa tiščali banj, medtem ko je drugi zajemal in izlival v °do, kolikor jo je še vdiralo. Tako so ven- ilar dospeli domov ter tu zopet izvlekli spred¬ aj* del motornega čolna z luknjana' na suho. je slednjič bila moja naloga, da preluk¬ njani trebuh našega starega in zvestega slu¬ žabnika ‘‘[Sv. Janeza Krstnika" (tako so pred 'lavnim namreč klestili ta slavni motorni čoln katoliškega misijona Irebu oziroma Apostol¬ ske prefekture Bikoro) ozdravim in zacelim f ; 'sc boljšimi jeklenimi obkladki. Delo se mi ■te izvrstno posrečilo in je dotično mesto do •lanes popolnoma dobro, toda nič ne vemo, kilfčj, na katerem mestu In v kakšni vodi se ho pribo:japi nova rana odprla. . . PROCESIJA Odkar sem v tej deželi, sem letošnjega 15. avgusta videl prvo procesijo. Tu sit o priredili bravo evharistično procesijo, kot so v navadi v krščanskih deželah. In reči je treba, da se, jo popolnoma obnesla, seveda po zaslugi pri- 'editei.jev misijonarjev. Vse ljudstvo se je raz. vrstilo v lepem redu ter pobožno v posamez¬ nih skupinah izmenoma molilo rožni venec a h pelo nabožne pesmi v domačem in latin¬ skem j**ii:a. Vidni so bili zlasti šolarji in de¬ klice, gojenke sester, v njih prazničnih kro¬ jih, in p a vojaki, ki so bili častno zastopani, malinio, da ss je sprevoda udeležilo nad 1500 h, kar je zelo veliko za naš lrvbu. Bog "am je naklonil lepo vreme, dasi je tiste dni hogosto deževalo. Raz oltar, ki je bil po¬ stavljen na prostem ob pročelju naše c rkve, Je evharistični Jezus za sklep po misijonar¬ jevih rokah blagoslovil svoje zveste, ki so se Ga oklenili. Prav gotovo ni ostal ta dan brez (vpliva na ostale, pogane in protestante, od katerih so se mnogi udeležili pobožnosti. EPIDEMIJA Bilo je v juliju, ko se je tu me 1 domačini prijavila epidemija, legarjeva mrzlica. Ker je naš tukajšnji kolonijalni zdravnik energično nastopil, je obolelo le kakili 15 oseb. žal so štirjo bolniki podlegli, od teh je bil prvi po¬ gan in kot tak umrl. Vsi smo bili ob tej pri¬ liki dvakrat cepljeni. Zdravnik je zahteval brzojavno serum, ki ga je v najkrajšem času prineslo letalo. Na domačine 'je pojav napra¬ vil precejšen vtis, zlasti več dni zaporedoma sledeči si pogrebi. Letos nam ja Bog poslal enega novega mla¬ dega misijonarja, ki smo ga pozdravili pred dobrim mesecem. Nameščen je na južnem 'koncu prefekture v Bolobu. Tamkajšnji do¬ mačini so ga z velikim navdušenjem sprejeli. Bog mu daj zdravja in pravega apostolskega duha pri težkem delu! KRŠČEVANJE Po nekaj krat na leto se v večjib ali manj¬ ših skupinah vrši na naši misijonski postaji krščeVanje. Dvakrat so na vrsti fcatehumeni- šolarji, n. pr. o Binkoštih in sedaj pred Bo¬ žičem. O Binkoštih se je izvršilo opravilo z večjo slovesnostjo, ker 'je bilo med novoltr- ščenci tudi več starejših ljudi in nekaj zakon¬ skih parov iz notranjosti, ki so s tem uredili njih zakon. Pred dnevi je zopet obiila krstna voda 25 šolarjev, od teh 7 deklic, ki so jili pripravile naše sestre. Bog jim daj, da bi znali ceniti veliki zakrament prenovljenja in ostali vedno zvesti krstnim obljubam. Nje in vse, ki se na sv. krst pripravljajo, zlasti pa misijonarje, ki se z njimi trudijo, priporočam molitvi slovenskih misijonskih prijateljev. KAREL KERšEVAN C. M., mis. brat Spodaj vidimo zamorske otroke v evhari¬ stični procesiji, ki so jo prvič priredili v miši- jonu obeh bratov Kerševanov. — 223 — PRVE SNEŽINKE “Kaj vse nam je zadnji čas življenje pri¬ neslo ? ’ “Kaj? Mnogo, če hočete, kar po vrsti in brez reda, kot je življenje prinašalo. Slabo in do¬ bro. Slabo: iz Saulta je odšel jezuitski pater z dvema bratoma. Dobro: staknil sem na ladji Gašperja Shulteja. ki se mi je ponudil za stiežnika in oskrbnika. Slabo: za jezuiti so se poslovile še uršulinke, ki so bile poučevale de¬ klice. Dobro: iz Slovenije je prispel nov bogo¬ slovec Andolšek. Slabo: umrla mi je sestra Amalija. Dobro: iz Liona sem prejel 4875 frankov, iz Pariza pa 1428 dolarjev. Slabo: posvetil sem premladega bogoslovca — 21 letnega Bouriona. Dobro: 3. pokrajinski cer¬ kveni zbor v Cincinnatiju. Dva dogodka, ne dobra ne slaba: kmalu bi zmrznil in pa misi¬ jonar Janez Čebulj je začel nositi brado.” Tako je. škof Baraga raztolmačil svojemu prijatelju kapitanu Flanniganu v Minnesoti Mine. Stari Irec s košatimi obrvi in lepimi be¬ limi lasmi, ki so rasli v močne zalisce, je pri¬ jazno gledal škofu v obraz. “Potem pa Baraga je počakal. “Potem pa?” “Potem pa — prve snežinke.’’ “Gotovo, saj smo po Vseh svetih.” “Drugače mislim,” je nadaljeval Baraga. Mirne, Zelene oči starega kapitana so ga vprašujoče zrle. Poteze ob ustih so se močneje zarezale navzdol, spodnj'a ustnica je ohlapno štrlela naprej. “Da, prve snežinke- Naduha me zdeluje- Življenje se mi nagiba v zimo.” V sobi je zavladala dolga mučna tihota. Spet je začel škof: “Jutri bo torej veliki dogodek.” Na obraz priletnega Irca je posvetila sreča. V kotu se je zganila žena Helena. Lepo mate¬ rinsko obličje je spokojno zrlo k mizi. Roke so s pletenjem omahnile v naročje. Uresničile so se dolge, lepe sanje, ki jih toliko mate' sanja. Škof Baraga bo v tej cerkvi posvetil njenega edinca Patrika v duhovnika. Kako je te sanje spremljala z molitvijo, kolikrat se bala, da bodo nenadoma prekinjene. Sam Bog jih je vzdrževal, da so po tolikih letih dosanjane. “Duhovnik bo.” Spet molk. Vsak po svoje misli. Ni treba b-.o,-,rfi. “Duhovnik. In duhovnik je mučenec.” škofove besede so kot nož v srce materi HMoni. Le zakaj dobrj škof podiva njena sa¬ nje? Kaj ubija njeno srečo? Trpke poteze so se ji vtisnile v obraz, v očeh so se zasvetile solze. Ni upala dihati, čakala je odrešilnih besed. Starega kapitana ni toliko zadelo. Vedno je sodil trezneje. Res takih besed še ni čul, a je često srečaval na potih po vodah duhov¬ nike, te neutrudne tihe Gospodove apostole, ki so z ogromnimi žrtvami nosili seme božje besede v vse konce sveta. “Da, mučenec. A Bog ga v to kliče. Saj ni mučeništvo samo sebi namen. Bog mu hoč e dati bogato plačilo, zato ga v to kliče-’’ Počasne besede so prepričevale. Vsaka po¬ teza v škofovem obrazu je govorila o istem: o neprestanem mučeništvu Kristusovega de¬ lavca. Trpke, globoke poteze, ki pa so vendar nosile pridih nepoznane sreče — potrdilo bo¬ žjega poslanstva. Mati je mislila. Saj je bila prav za prav vedno prav takih misli. A ni si jih upala tako jasno izraziti, tako neizprosno izreči. Ve, raj je življenje, ve, kaj čaka sina. čudno. Sin je prej kot ona vedel v jasnih izrazih, kaj ga čaka In je vztrajal pri tej odločitvi. Lepe misli so ji silile v dušo. V istem času so si gostje v župnišču delili ležišča. Sobo so namenili škofu, ko se vrne od Flanniganovjh. škofov spremljevalec du¬ hovnik Jacker se je zleknil v star naslonjač na hodniku. iDomači župnik Foks je legel P° tleh. Prag vrat je služil kot zadovoljivo zglav¬ je. Novomanjk bo prenočil pri sosedovih. “Kje je študent?" "Morda si je že sam poskrbel ležišče!’ “Friderik,” je poklical župnik Foks študen¬ ta Eisa, ki je na dvorišču klal tele “Kaj bo?” “Kje boš spal?” “Ne skrbite zame. Bom že kje-” Pa je dobro vedel, da nocoj ne bo časa za spanje. V hiši nl še prav ničesar za pod zob za jutri. Tudi v cerkvi še ni pospravljeno. Vso noč bo tret* 8 pošteno delati, da bo vse v redu. Stalno se mu vrača ista misel: kje stakniti slavnostni sedež za škofa. To bo najteže. “Ne reži tako globoko!” ga je opomnil po¬ magač- “Saj res. Daj še ti malo, bom jaz držal.' Z mislijo je prišel na dan: “Poslušaj, kje bi dobili sedež za škofa?” “Bog pomagaj! Zdaj sva pri teletu. Boš že potem na tisto mislil.” O polnoči sta končala. Sedaj pa cerkev. Friderik je že vse pretaknil, a ni nič primer¬ nega. Končno opazi v zakristiji klop. Premeti jo z očmi in že se je žaga zajedla v les. Pri¬ biti je treba noge in naslonjač, pa bo. Še za- — 224 — 'eso čez. Res krasen škofov sedež. A kje so še sv eče, kj e preproge, kje tisoč drobnarij? Zjutraj je bilo vso nared. Le pred sveto Kašo j e šepnil študent Friderik domačemu župniku nekaj na uho. župnik j e odšel preko dvorišča k sosedovim in se kmalu za tem vrnil 2 dvema hleboma kruha, študentu j e zaigralo Ua obrazu zmagoslavje. Tako: sedaj je vse. Med krasno slovesnostjo v cerkvi, kamor je nagnetlo za čuda ljudi iz vse ontona- 8 °nske doliDe, so študentu še vedno uhajale misli v kuhinjo: ali je vendar vse priprav¬ ljeno? Po svoje je doživljal Patrikovo posve¬ čenje. Prv e snežinke: revmatizem in naduha. Res - 7 - znanilke zime. Nove so se pojavile. Fride- ri ku so misli na zimo zgibale dušo. Prihaja, 2£ *res prihaja. Treba bo dati račun, že dalj časa čuti, kako se mu tresejo noge in roke- ^uaki starosti. "Ti mraz, ti,” se dobrodušno huduje stari škof Friderik. "Kakšno si mi spet zagodel! Kaj ti je bilo res treba šariti okrog mojega hruha, lonca z mlekom in umivalnika, da mi •la vse zmrznilo? Pa še bolnika imam v hiši. Asiški ubožec te je imenoval brata, pa mi f ako nakaniš.” Leto 1863 se je slabo pričelo, škofu j e zbo¬ lel sluga GašPer. Bolezen je zamenjala vloge: škof je postal svojemu služabniku strežnik. "Gašper, kaj bova pa danes skuhala?” “Ne vem,” je bilo nerodno bolniku v po¬ stelji. "Jo že imam: krompirjevo juho in krompir v oblicah. Bo prav?” se je smehljal škof in si n &tikal umazan predpasnik. Nasekal je trske id zakuril. Odbral je iz vreče krompir in pri¬ čel s kuho. Močno je pokašljeval, ko je hodil Ked kuhanjem po sobi z brevirjem v rokah. Za zavretje krompirja res ni potreboval ku¬ harske knjige. Od časa do časa je prekinil, Pa povprašal bolnika, če bi kaj rad Kadar je bilo tiste čase kaj novega, vselej is prišel povedat bolniku: "Gašpar, 20 milj daleč bo treba k bolniku. Ti bodo že sosedovi skuhali.” “Gašper, nov študent se je javil, pa du¬ hovnik Andolšek odhaja v drugo škofijo. Je- z Uiti se bodo spet vrnili in indijanski molit¬ venik bom v tisk dal in 1000 goldinarjev bom Ptejel z Dunaja kot mi Pišejo.” "Dobro in slabo.” "Tako je. Dobro in slabo. Pa še nekaj: škofijski sedež bova prenesla, ko boš zdrav!” “Kam pa?” "V Marquette. Le brž ozdravi, Gašper, po¬ tem bova odšla. Prav potiho, veš, čisto po francosko. Da nama ne ho nerodno, ko bi se Poslavljali od naju.’’ Gašper je zaspal. Sanjalo se mu je, da sta skupaj s škofom prenašala velik neroden ško¬ fovski stol proti zahodu. In sanjalo se mu je, ha se poslavljata in da jočejo za njima, za ajim še bolj kot za škofom. Zjutraj ga je hilo sram, ko se je zbudil. Resno je pomislil, Mi bi res njemu bilo kaj nerodno, ko bi bilo slovo slovesno, pa je videl, da nič. Zanj bi se malokdo zmenil. Je pač samo za senco rojen Prav je tako, si je mislil jn delal načrte za odhod. Tiho sta se poslovila iz Saulta, tiho sta prišla v Marquette. Brez slovesnega sprejema, brez slovesnega kosila. Zadovoljila sta se s krompirjevo juho in krompirjem v oblicah. "Gašper, uršulinke se vrnejo. Na treh kon¬ cih bodo prevzele š°lo-” “Sijajno.” “Vendar jih hoče vladni agent pregnati.” “Žalostno.” "A so mu Indijanci na zborovanju pokazali bojne sekire.” "In?” "In je rekel, da je zelo zadovoljen, če ur¬ šulinke ostanejo.” Potem sta delala. Vsak po svoje. Govorila nista mnogo. Včasih kaj malega, za spre¬ membo. "GašPer, spet snežinke ” “Poleti?” “Poleti ali pa jeseni, kakor vzameš, čakaj, preučeno govorjm. Vidiš, bolezni prihajajo. Zdaj prva potrka na vrata: Friderik stari, si uoma? K tebi bi rada. Pa se mi vseli v žile in mišice. Potem druga: Friderik, Bog s teboj! Pa se vsesa v pljuča. In tako dalje druga za arugo. Kaj misliš, kakšna znamenja so to?” •■;?!” “Vidiš, to so snežinke, ki napovedujejo zimo. H koncu gre moja pot. V pozni jeseni sem, čeprav je zunaj poletje. Zdaj mi je še srce oslabelo in žile so mi poapnele.” Pa ni šlo Gašperju čisto v glavo. Le kaj imajo opraviti snežinke s poletjem, oslabelim srcem in poapnenjem žil? V začetku oktobra 1866 je videl Baltimore mogočno procesijo: množice klerikov, 120 du¬ hovnikov, 4 0 škofov, 6 nadškofov in končno baltimorski nadškof z vsem spremstvom. Vse v zlatih ornatih v krasnem sončnem dnevu med tisoči ljudi. Amerika se je čudila. Drugi dan je nadškof Spalding, sedeč na vzvišenem prostoru, slovesno pričel z običaj¬ nimi obredi cerkveni zbor. Po uvodu je spre¬ govoril z nenavadno težkim, nizkim glasom: “Molite za marquettskega škofa Friderika Barago, kj je težko obolel in leži v bolnišnici sv. Neže.” Časopisi so prinesli kratko; “Danes zjutraj j ( zadela na stopnicah baltimorske nadško¬ fijske palače marquetskega škofa Friderika Baraga kap. K sreči ga je pri padcu ranil škofovski križec, da mu je odteklo precej krvi. kar mu je rešilo življenje.” Strežnik Gašper je zvesto sedel pri škofu in mu stregel. Misli smo krožile okrog prvih snežink, jeseni, naduhe, revmatizma, srčne oslabelosti, poapnenja žil in kapi. Vedel je, da je neka zveza med vsem te«, kakšna, pa ni doumel. JANKO Baragova svetost (Po knjigi: Dr. Fr. Jaklič, Misčjonski škof Irenej Friderik Baraga) “Kdo ste vi, ki hočete presojati svetnike božje?” čujemo v srcu trd očitek, ko naj bi govorili o njih svetosti; osramočeni moramo povešati oči. Podobno se dogaja človeku, ki naj bi go¬ voril o naš ni Baragi in njegovi svetosti, dasi ne gre tu za od Cerkve razglašenega svetnika in ima zato šV in druge misijonsko čuteče rojake v cerkvi v Ramos Mejia misijonska molitvena ura v pomoč slovenskim misijonarjem, po njej pa misijonski sestanek v dvorani. Zadnja "molitvena ura za misijone" je bila zelo lepo obiskana. Okrog 300 rojakov je pobožno mo¬ lilo križev pot za slovenske misijonarje in po litanijah prejelo blagoslov z Naljsvetejšim- Nato je sl:dil v dvorani misijonski sestanek, ki je bil prav izvirno zamišljen. Upoštevajoč načelo, da je vedno dobro mešati “utile cum dulci", si je namreč Slovenski misijonski odsek tu omislil zvočni filmski aparat, (ki ga upa v teku dobrega Uta izplačati izključno iz do¬ hodkov dobrih kinopredstav, nakar naj bi dohodki bili vsi v pomoč slovenskim misijo¬ narjem . . .), s katerim bo predvajal ob meseč¬ nih misijonskih sestankih razne poučne, zani¬ mive in tudi zabavne filme, vmes pa bodo po¬ dajane točke misijonskega sestanka. Prvi to¬ vrstni sestanek je v tein pogledu uspel lepš 3 kot je bilo upati. Med posameznimi filmi so navzoči z zanimanjem sledili izvajanjem petih misijonskih poročevalcev, ki so podali sliko o položaju DšV. med nami, o misijonskih mo¬ litvenih akcijah, o stanju misijonskega znani- karstva, o stikih in pomoči slovenskim misi¬ jonarjem in o akciji za "Poderžajevo cerkev” oziroma Bengalskem misijonu. — Sestanka za mesec april in maj se že pripravljata b> obetata biti še vse bolj zanimiva in bogata- 226 — Se nekaj iz Indije Indija šteje približno 400 milijonov prebi¬ ralcev. Rekli bi labko, de je vsak peti člo¬ vek na svetu Indijec. Od te ogromne množi¬ ce je samo 10 milijonov kristjanov, in od teh 10 milijonov kristjanov: kaka polovica kato¬ ličanov, ostalo protestanti. — Nekaj nad 70 milijonov je inohamedancev in nad 300 mi¬ lijonov hindujcev. Končno nekaj milijonov drugih veroizpovedi. HINDUJCI IN MOHAMEDANCI Mohamedanci sc počutijo varne in močne. Spoštujejo bolj kristjane kot hindujce, “kajti’’ - pravijo — “kristjani in mi verujemo v ene¬ ga Uoga, hindujci pa imajo zabeleženih nad 300.000 bogov.” Oboji, hindujci in mohamedanci, so precej zagrizeni v njih praznoverje. Kjer postavijo kakšen tempelj ali spomenik, mora stati tam do konca sveta, tudi če nima več nobenega po¬ lena. Hindujci žgejo svoje mrtve; a nikdo ne joče za njimi, če n. pr. umrje mož, ga neso na Pokopališče, in tam mu žena sama podžge ogenj pri vratu. Ko truplo gori, žena pazi. da v se zgori. Ko je to končano, pobere par kosti >n si jih odnese domov za spomin. Mohamedanci ne žgo svojih mrtvih, ampak jih pokopavajo kot mi. Ko koga pokopljejo. s e navadno njegovi sorodniki hočejo prepri¬ čati, je- !i njihov umrli šel v nebesa ali ne. Zato odrežejo eno vejo nekega posebnega dre¬ vesa in jo posadijo na grob, rekoč: “Če se bo ,a veja prijela, je to znamenje, da je naš dragi šel v nebesa.” Drevo je Seveda take v rste, da, kamorkoli ga posadite, gotovo raste. In tako gredo vsi mohamedanci nezmotljivo v nebesa ŽRTVE MLADINE ZA VERO Kako je s spreobrnjenji? Odkar sem v In¬ diji, nisem slišal, da bi se kak mohamedanec s Preobrnil. Hindujci pa se. Toda... Naj Vam navedem, samo par primerov, ki sem jih sam doživel ali vsaj od blizu videl. V nekem mestu sta dve hindujski deklici obi¬ skovali visoko šolo, ki je pod vodstvom nekih Se 8ter. Počasi počasi sta ti dve deklici zvedeli Pekaj o katoliški veri in se začeli zanimati 2a njo, dokler se nista odločili in stopili v katoliško vero. Ko sta njih materi zvedeli za to . bi skoraj znoreli. Takšno vpitje in krič a ~ nje, doma in zunaj, da Bog pomagaj. A vse zastonj. Deklici sta ostali zvesti Ko sta materi videli, da se z deklicama ne l ' a nič onraviti. sta zatožili sestri, da so pri¬ silile njih hčerke v katoliško vero. — Tako je Prišlo do sodbe. Sodnik vpraša; ‘Kakšna je ' a .iina vera?” “Katoliška.” odgovorita deklici. ' “Ne, ne,” zopet zavpije mati ene — “ne govori tako. moja ljuba hčerka. Glej tvoj oče •1® hindujec, jaz. tvoia mati. sem hindujka..." ~ “Jaz pa sem katoličanka!” odgovori odloč- 1.0 njena hčerka. Ker je vsako upanje, da bi ju Pregovorili k vrnitvi v hinduizem, propadlo. Sta materi poskusili še zadnje: “če se ne \ nista nazaj v hinduizem, vaju ne bomo več smatrali za naše hčerke!” —— Vse zamah; tudi materino ljubezen sta žrtvovali 16 letni de- kici, samo da ostaneta zvesti v novi veri. Kmalu nato sta obe vstopili v novicijat ill čez nekaj mesece' bosta naredile prve obljube. Tudi fantje nagih šol niso kar tako. Naj Vam navedem samo en primer. Našo šolo v Madrasu • obiskuje tudi nekaj visokošolcev. Eden izmed teh, hindujec, se jo začel zani¬ mati za našo vero. Neki gospod mu je dal ka- Slivenski misijonski liovomagnik na Fili¬ pinih, ki je bil pred Veliko nočjo letos po¬ svečen g. Andrej Jerman C. M. Rojen jo bil v Radomljah. š°lal se je v Ljubljani na kla¬ sični gimnaziji, ki jo je obiskoval kot gojenec lazaristovskega dijaškega doma na Taboru. To novicijatu je začel bogoslovne študije, ki jih je prekinil kot toliko drugih, da se je pridružil protikomunistični borbi. Tik pred koncem vojne je bil smrtno nevarno ranjen in čudežno rešen v bolnišnico, kjer pa so ga zastražili partizani in ga potem sodili ter ob¬ sodili na zapore in prisilno delo v Kočevju, odkoder pa je srečno ušel. Po več dnevnem tavanju je najprej dospel v Avstrijo, potem pa v Italijo, kjer je nadaljeval na papeški uni¬ verzi Gregoriani bogoslovne študije, dokler ni leta 1947 odpotoval na Kitajsko. Tam je najprej študiral v Kunmingu, nato v Kasbingu pri Šanghaju in končno na Filipinih, kjer je bil obenem profesor grščine. Zelo zapletena je bila že njegova bogoslovska pot. Bog ve. kako bo zapletena šele duhovniška... Bog mu daj svoj blagoslov, zlasti, da bi mogel čim prej spet nazaj — na svojo ljubljeno Kitajsko, gradit Cerkev. tekizem, sv. pismo ter mu razložil nekaj naj¬ potrebnejših verskih resnic. Med prostim ča- som je navadno šel v cerkev in tam bral ka¬ tekizem ali sv. pismo. Fant je tako vzljubil tj dve knjižici, da ju je vedno nosil v žepu. Nje¬ govi starši so zapazili, da njihov sin postaja nekaj drugačen kot je bil prej. Gledališče- sprehodi in hindujska družba ga ne zanima več. Postaja resen in gleda hindujs’'-- na¬ vade, če že ne zaničljivo, pa -saj s te"' Nekega dne je pozabil nekje na mizi svoj ka¬ tekizem. Oče vzame katekizem in pokliče fan¬ ta. skrivajoč za smehljajem svojo jezo. — “Kaj imaš tu?” ga vpraša odločno. — “Ob. oprostite,” se obotavlja fant. — “Le hitro, vrni se k tvojemu delu!” To rekoč, stopi na cesto, vzame avto in brž v šolo. Ravnatelj ga prijazno pozdravi. A ta vrže pred njega katekizem in mu zagrozi: “če boš krstil mo¬ jega sina, te bom ubil!” Vseeno je fant še nadalje obiskoval krščan¬ ski nauk. in še sedaj obiskuje našo šolo in pridno študira našo vero. 'Dne 5. marca j' bil krščen, ne da bi njegov oče ali kdo izmed sorodnikov kaj vedel o tem. Na skrivaj prihaja k sv. maši in prejema sv. obhajilo v sobi privatno, kot da bi bil kak bohiik, ker ve, da dvomijo o njem in da ga zasledujejo, kamorkoli gre. —- Prihodnje leto bo fant končal svoje študije in potem misli oditi kam drugam, kier bo lahko prosto Iz¬ vrševal svoje verske dolžnosti. — Vseeno si jc izbral zelo trnjevo pot. Njegov oče ie boaat trgovec. Večji del njegovega premožen ie bo fantovo: toda če izve, da .ie on katolik, ne bo dobil ničesar. Taka je usoda mnogih, ki sprej¬ mejo katoliško vero. PRAZNOVERJE Pa še eno. Se mi zdi, da sem Vam že ne¬ kaj omenil o opicah. Za hindujce je vsaka ž>vai sveta. Boli verni hindujci ne bodo ubili niti enega komarja ali muhe. In radi prazno¬ verja živi v Indiji mnogo škodljivih živali. A r.aiboli škodljive so onice in miši. Samo ti dve vrsti škodljivcev uničita toliko pridelkov vsa¬ ke leto, da bi se naša Jugoslavija lahko pre¬ živ'iala z njimi in še kar dobro. Končno je vlada uvidela, da se mora nekaj storiti proti tem uničeva’cem in je odločil 3 - da se smejo ubijati. Seveda, ker v Indiji 60 ef nc zna no brati ne pisati, tale odlok znaio le tisti, ki bedo časopise. Tako ie naš sobrat pomočnik. B-anko Jurič, šef mizarske delav¬ nice v Tirupatturju, zelo rad lovil in pnhiial onice. A kaj se ie zgodilo? V njegovi delav¬ nici sta delala tudi dva hinduica. in ko sta -vnit-la. da niihov čof lm-i jr\ ubiin niib “bo¬ gove”. sta mn pustila delo in delavnico in se nista več vrnila. NACE KUSTEC, SDB. Tercaud, Indija Slike na prejšnji strani nam prikazujejo poljsko življenje in delo v Indiji. — Ta levo pa nam kaže 3 slovenske duhovnike mrd Indi¬ janci v Cliileju: čč- gg. Kupljenik, Turk, Mohar (od leve na desno!). 228 — ® I H 0 <§ O @ M Distingo d los ateos en tres clases: hay olgunos que dicen dara y explicitamente gue no hay Dios, y que asi lo piensan: ESOS SON LOS VERDADEROS ATEOS; Eay un numero bastante crecido de ellos gue no saben que pensar acerca de tal c Uestion, y que muy gustosos la resolve- dan jugandola d čara 6 cruz: ESOS SON LOS ATEOS ESCEPTICOS; hay muchos •nas que deserian que no hubiese Dios. gue finger, estar persuadidos de que asi e s. y que viven corao si tal persuasion ‘uvieran: ESOS SON LOS FANFARPONES EEL PARTIDO. Detesto d los fanfariones; c ompadezco d los verdaderos ateos, pues toe parece que todo consuelo ha muerto Para ellos; y ruego d Dios por los escep- ' lc os, pues carecen d® luces. DIDEROT El ateo es una alma emponzonada por toda clase de vicios y capaz de las mal todes mas negras; esa alma, rellexionando gue el temor al infiemo viene d veces d Perturbar su reposo, y comprendier.do gu.e para ella es ventajosa que no haya ^ios, procura persuadirselo d si mišma. BAYLE Es indudable que una filosofia natural 'Pelina d los hombres al ateismo; pero "Pa ciencia eminente mas profunda, les c °nduce gradualmente d la religion. No hay quier. crea que Dios no existe s too aquel d quien tendria cuenta que no e} astiese. No hay argumento mas propio Para oonvencer de que el ateismo, mas toen que penetrar hasta el corazon, se de- l ' e ne en los labios, que el de considerar gue los ateos con frecuencia emiten sus °Piniones y las defienden como si des' c °Pfias.en de si mismos y deseasen ser gprantidos por ajeno asentimiento . Si e stuviesen bien persuadidos de lo que ^icen, esto es, de que Dios no existe, id ^ Ue tanta contienda sobre tal asunto? BACON El error de los ateos procede necesa- r ' a mente de alguno de estos tres orige- Procede primero de la ignorancia y 6 la estupidez. El segundo origen de ''toismo es el libertinaje y la corrupcidn. 6 las costumbres. Hay por ultimo, ATEOS de especulacion y de raciocinio que, iun- dandose sobre los principios de iilosoiia, sostienen que los argumentos contra la existencia y contra los atributos de Dios les parecen mas fuertes y mas concluyen- tes que los que se emplean para estable- cer esas grandes verdades. ENCICLOPEDIA FRANCESA Los ineredulos niegan que exista un velo de un orden no perceptible, y dicen que todo termina donde concluye la vida humana . Esos difieren de los creyen* tes tan solo en esto; en que bajo el velo de la naturaleza, mientras los creyentes leen sublimes y consoladores misterios, los ineredulos n.o perciben sino monstruos y desoladores absurdos. El verdadero ere- yente, por medio de la fe y de la razon, alza el veio de la naturaleza; ique des- cubre bajo el? un Dios, una religion, la mas amiga que se puede imaginar de la razon y del corazon: en ella crše, y por ella vive y muere tranquilo. GIOBERTI Los ateos son hombres que no tienen« respeeto de lo verdadero, otro criterio que los sentidos; que no conocen mas exis- tencia que la propia, ni mas bien que para si, ni mas deberes que respeeto de ellos mismos. CEOBULO VELIKI PETEK Utihnili zvonovi so v tej; uri prekinil kmet na njivi je oranje, vsa* vas zavita je v pričakovanje, berač ne išče danes blagih duri. Poslal je Bog na svet v trpljenje Sina, da rešil hlapca bi, ki je bolan, kot gobavec je z ranami obdan, da skozi noč Popelje v dan trpina Tesno človeku je, ko stopi v hram, še luč je večna danes ugasnila, ko je človeška strast Boga ubila. Na križ razpeli so ga težki grehi; omočil ustnice nam je v utehi, zdaj vem, pri kom usmiljenje imam. Riko 329 PREDHODNIKI RERUM NOVARUM a) LIBERALNI KATOLIČANI Katoliški svet pred '‘Rerum novarum” ni¬ kakor ni imel enotnega stališča napram gospo¬ darskemu liberalizmu, ki si je zmagovito uti¬ ral pot v svet. Ne da bi ne videli velikih senč¬ nih strani, ki so spremljale kapitalizem na njegovi poti. Toda mnogi katoličani so se od liberalnih gospodarsk : h ideologov dali pre¬ pričati, da so te nevšečnosti pač le posledica nujnih gospodarskih zakonov. Mislili so: Go¬ spodarstvo ima svoje zakone in nihče nima pravice te zakone preprečevati. Gospodarjenje, da bo uspešno, mora biti svobodno, če iz ta¬ kega gospodarjenja sledi, da se v rokah ne¬ katerih kopiči bogastvo, a da dobivajo delavci samo toliko, da se prežive, je tudi to neka zakonitost, ki je pač v naravni zvezi z gospo¬ darskimi zakoni. Videli so sicer, kako trdi so ti “zakoni” za delavce, a so mislili, da v gospodarstvu samem ni pomoči. Svoboda je svoboda in zakon je zakon, ne tena ne onega ne smemo zanikati. Delavcem je treba poma¬ gati izven gospodarstva, s krščansko ljubez¬ nijo in dobrodelnimi ustanovami. Ti katoličani niso sicer povsem branili libe¬ ralnega načela “Laissez faire, laissez passer”, da naj vsak popolnoma svobodno gospodari, kakor ve in zna, svobodno sklepa pogodbe z delavci, svobodno tekmuje, država da naj se ne vtika v gospodarske zadeve. Vendar so zelo omejevali pravice države in naglašali svobodo, češ, tako bo za vse najbolj^. Kjer se pa poka-_ žejo težave, tam pa naj pomaga krščanska ljubezen. Organizira naj se za delavce samo¬ pomoč, snujeio dobrodelne naprave, društva za varstvo delavk, itd. — Na shodu v Anger- su 1. 1890 je škof Freppel osnovni nauk te ka- liške struje tako-le izrazil: “Svoboda, indivi¬ dualna svoboda in svoboda združevanja z vse¬ mi posledicami, vmešavanje države, omejeno na brambo pravice in zabrano zlorab — to je naša formu'a o delavskem vprašanju! Po An- gersu se je imenovala ta struja Angerska šola, ker je angerski škof msgr. Pie njene ideje podpiral, pa tudi katoliška visoka šola v An- gersu iih je razširjala. Mogla bi se pa imeno¬ vati tudi grenohlska šola po “Revne Catbo>i- que des Institutions et. du Droit”, ki je izha¬ jala v Grenoblu z enako tendenco, ali pa tudi liionska šola zaradi poučevanja prof. Ram- banda v Lyonu, ki je imel velik vpliv. Politič¬ no jo ta struje bila konservativna ali natanč¬ neje monarhistična. Naipomembneiši zastopniki te struje so bili škof Freppel, Charles Perin, po rodu Belgijec in poznej’e dolgoletni profesor sociologije na katoliški univerzi v Louvainu, Claud Janiret, profesor na katoliškem Institutu v Parizu in kakor Perin pisec pomembnih sociološko go¬ spodarskih del, ter končno Frederic Le Plav (1806—18821. ki je v nekem smislu pred¬ hodnik angerske struie s svoio šolo ‘‘La Paix Social” in pisateli dveh revn: “La Reforme Sociale" in “La Science Sociale”, Le Play, po poklicu inženir in profesor ru¬ darske visoke šole v Parizu, je tudi za splošno sociološko vedo zelo pomemben pisatelj, ker prelomi z zgodovinsko šolo klasičnih ekono¬ mov in njih aprioristično deduktivno metodo in ustanovi tako imenovano metodo neposred¬ nega opazovanja (metode m6nograp:.;c,ue). Prepotoval je veliko evropskih dežel in zbiral sociološki material na licu mesta, opazujoč predvsem delavske družine in njih življenjske pogoje ter jih primerjal med seboj. “Kdor je ugotovil gospodarsko stanje delavske druži- za delavska družinska stanovanje, bolniško in njene obisti”. Proti lažnim dogmam 1789, — enakost, svoboda, bratstvo —, ki so zanesle v družbo usoden prevrat, je treba znova obnoviti na¬ čelo avtoritete: avtoriteto očeta v družini, podjetnika v podjetju in monarha v državi. Obnoviti je treba tradicijo, ki so jo posvetila stoletja. Družba se mora vrniti k načelom dekaloga, da bo dosegla “socialni mir”. S posebnimi simpatijami so bili ti nauki sprejeti pri severno francoskih industrijalcih, imenovanih "patrons du Nord”, zastopnikih “paternalizma”, kakor so prezirljivo nasprot¬ niki njih stališče imenovali. Misel teh podjet¬ nikov je sama na sebi bila dobra. Mnogi med njimi so se namreč zavedali, da so odgovorni tudi za dušo delavca. Njihova skrb za telesno in nravno blaginjo delavcev je bila iskreno mišliena. Velikodušno so žrtvovali velike vsote za delavska družinska stanovanja, bolnike i® starostno zavarovanje, za šo'stvo, itd., kakor nazorno kaže plemenito delo industriialca Beona Harmela (1827—1915) v Le Val des Bois, ki ga je delavstvo splošno imenovalo “Bon Pčre”, dobrega očeta. Toda od svojih pravic in svoje avtoritete niso hoteli popustiti niti korak. Kar so štorih za delavca, so smatrali kot ljubezenski dar, a ne kot zahtevo pravičnosti. Ako tako po¬ kroviteljstvo ni združeno s primernim finim tnktom, ie kai nevarno, da ga delavec nepri¬ jetno občuti in slabo sprejme. Izkušnja ,i 0 pokazala veliko obojestranskih razočaranj nad takim režimom. b) KLIC PO SOCIALNI REFORMI Toda med tem je čas zorel za mnogo širše nogledo in globlje socialne akcije. Rešilni kl 1f ,fe prišel iz Nemčiie. V Nemčiji je industrial' - zacija zavzela večji razmah kakor v Franciji- Tu so katoličani hitro spoznali, da nikakor ne zadošča pridigati le o reformi src, kakor so de’ali francoski katoliški krogi, — sicer sc n® prepustiti dobri volji in usmiljenju deloda .talcev, ampak da je treba socialnim prilikam odpomoči z radikalnimi socialnimi reforma 111 !- Delavstvu je bi'o treba pomagati v njego¬ vem nezaslužnem bednem položaju. Po eni strani .ie bilo treba z naukom in deli pokazati, da je zmotno naziranje liberalizma, da bi bil® naravne in nitine tako velike krivice, ki so s« delavcem godile, po drugi strani pa so s 0 230 — nemški katoličani hitro zavedli, da je tudi proti nekrščanskemu marksizmu, ki se je pod vplivom komunističnih agitatorjev zlasti po Nemčiji širil, treba od katoliške strani zavzeti jasno stališče. Zato so katoličani začeli organizirati svojo lastno akcijo v pomoč delavstva in razvijati svoj lasten krščanski socialni program, po ka¬ terem naj se izvede potrebna socialna reforma. Osnovna zahteva je bila, naj se gospodar¬ stvo tako preuredi, da bodo dobivali delavci pravičen delež gospodarskih dobrin in pri¬ stojno mesto v človeški družbi. Početnik in voditelj tega gibanja' je bil mogunški škof Emanuel Ketteier (1811 do 1877), ki je 1. 18'64 napisal knjigo “Die Ar- beiterfrage und das Christentum”, v kateri se je z apostolsko vnemo zavzel za delovne sta¬ nove in tudi že podal prvi krščansko socialni program. Delo ni navadno tržno blago, ampak izraz človeške osebnosti in njegovega dosto¬ janstva, piše Ketteier. Plače je treba dvigniti na človeka vredno višino; delovni čas skraj¬ šati, spoštovati delopust, prepovedati tovar¬ niško delo otrok kakor tudi žena in deklet. Delavstvu je treba priznati pravico do združe¬ vanja, kakor ga imajo drugi stanovi. Uvesti je treba socialno zavarovanje, stanovanjsko zaščititi delavsko družino itd. V nemškem državnem zboru kakor na konferencah nem¬ ških škofov je Ketteier bil neustrašen branilec delavskih pravic. Njegov vpliv je segal na vse strani. -V Nemčiji so Kettelerjevo i’deje postale osno¬ ve mogočnega katoliškega socialnega gibanja, ki ga poznamo pod imenom krščanski solidar 1 - zem, ki se je politično naslonil na Centrum, kateremu so kasneje Hintze, H. Pesch, S. J. in zlasti “Gorres-Gesellschaft” izdelali socialno znanstveni program. O tem več kasneje. V Avstriji je Ketteier našel velikega učenca v Karlu Vogelsangu (1818 — 1890), pruskem baronu, ki se je iz protestantizma spreobrnil h katolicizmu in skozi desetletja bil glavni glasnik krščansko socialnih idej 1 . Znano gla¬ silo njegovega dunajskega socialnega krožka je bilo “Vaterland”, ki je imelo globok vpliv na katoliško socialno delo tudi na Slovenskem. Vogelsang je bil zagovornik stanovske reforme in so kasnejši sociologi njegovo delo označili kot “novoromantično gibanje”. Mnogo idej te struje se zrcali v kasnejših Leonovih okrož¬ nicah, posebej 1 pa v okrožnici Pi.ia XI. “Qua- dragesimo anno”. Tudi o tem bo govor še kasneje. Kettelerjev vpliv pa se ni omejil le na nemške katoličane. Dva francoska ujetnika iz Prusko-francoske vojne (1870 — 71) in sicer Uenči ile la Tour du Pin (1834—1925) in Albret de Mun (1841 — 1914) sta njegove so¬ cialne ide.ie prenesla v Francijo in dala Fran¬ cozom prvi moderni krgčansfeo socialni pro¬ gram. La Tour du Pin je nekaj let kasneje Postal vojaški attnchš na Dunaju (1877 — 81). kier je spoznal Vogelsanga in sklenil z njim Prijateljstvo. Pod njegovim vplivom. je La Tour du Pin postal zagovornik stanovske dru¬ žabne ureditve. Po povratku vi Francijo je La Tour du Pin ustanovil lastno glasilo “Association Catlioli- qne”, ki je postalo glasilo delavskih krožkov (cercles ouvriers), ki so se pričeli organizirati po Franciji. Ta revija zastopa iste ideje kot ‘Vaterland”. Večkrat najdemo v njej prispev¬ ke članov "dunajskega krožka", kakor kneza Liechtensteina, grofa Blomeja in tudi Vogel¬ sanga. La Tour du Pin se z vnemo posveča vpra¬ šanju stanov in njih organizacijo priporoča kot najboljšo rešitev socialnega vprašanja. Spočetka naj bi stanovska organizacija bila pvobodna, naj bi se pa postopoma spremenila v obvezno za vse pripadnike istih poklicev. Država naj bi pospeševala njihov r azvoj z da¬ janjem olajšav in predpravic. Stanovi ne nado¬ meščajo države, bodo pa naj samoupravni, a njihov delokrog omejen tako, da ne bodo na škodo skupnosti. Imajo naj lastno premoženje, izdajajo naj spričevala o strokovni usposoblje¬ nosti, naj imajo svoje sodstvo, sklepajo naj kolektivne pogodbe, urejajo proizvodnjo, do¬ ločajo cene, najl nadzirajo izdelke, razpola¬ gajo naj z lastnimi razsodišči itd. Krajevne in provincialne korporacije naj volijo člane v Veliki korporativni svet ali korporativni se¬ nat, ki naj nadomesti politični parlament. Albert de Mun, eden od najpomembnejših parlamentarnih govornikov tistega časa in spreten organizator, j’e prevzel mesto tajnika glavnega odbora delavskih krožkov, ki so že po nekaj letih presegli število 35.000 članov, žal sta se pozneje La Tour du Pin in Albert de Mun razšla na političnem področju. Prvi je bil pristaš monarhije, medtem ko je bil Albert de Mun vnet demokrat in republikanec. Ta spor je seveda imel neugodne posledice za celotno francosko katoliško socialno gibanje. Pogledi na korporativni ustroj so se ločili: Demokrati so za temelj novega reda vzeli ena¬ kost, ki naj^ bo podlaga pravičnosti, med tem ko je La Tou r du Pin zagovarjal načelo: Kor¬ poracije morajo biti urejene hierarhično, ali pa jih ne bo. c) DELO SOCIALNIH KROŽKOV Umljivo, da liberalni katoličani angelske smeri kakor tudi konservativni "Patrons du Nord” niso bili prijatelji novih socialnih idej, kj sta jih širila La Tour du Pin in Albert de Mun. Vendar je kljub njihovemu odporu tudi v francoskem svetu ideja nove družabne de¬ mokracije prodirala. Liberalno načelo, da naj dižava ne posega na gospodarsko področje, je postajalo vedno bolj nevzdržno. V Belgiji, s sedežem v Liegeu, se je ustanovil socialni krožek, katerega člani so bili: škof jz Liegea Doutrdouv, kanonik Pottiei’, grof de Mun, kardinal Laugenieu* in drugi. Ta “belgijska šola” je bila zagovornica in glasnica Kette- ler.jevih socialnih idej in za državno interven¬ cijo v gospodarskih vprašanjih. V Švici je započel krščansko socialno giba¬ nje škof (pozneje kardinal) Mermillod, ki se mu je pridružil znameniti paUamentarec in ljudski govornik dr. Gasperd De Ciirtins. L. 1884 se je ustanovil socialni študijski krožek v Freiburgu. Predsednik je bil škof Mermillod, člani pa Decurtins, dominikanec p. Weiss, Henry Perin, Kurirju« Lorin in več drugih Ta krožek je bil pod’aga znamenite — 231 — freiburšfce zvez«, ki je s svojimi uvodnimi študijami neposredno pripravila objavo “Re- rum novarum”. že leto preje 1883 se je ustanovil skupen socialni krožek za Nemčijo in Avstrijo. Pred¬ sednik je bil knez Lowenstein (ki je pozneje kot p. Rajmund postal dominikanec), a člani Hitze, grof Kiifstein, prof. Schindler, grof Blome, msgr. Schleicher, p. Lehmkulil, SJ. in drugi. Na Angleškem je nastopil za pravice delav¬ cev konvertit kardinal Manning (1807 do 18 92). Znano je njegovo posredovanje v prid 20Oi.O00 pristaniških delavcev ob priliki znane 33 dnevne stavke leta 1889. V Ameriki se je za delavstvo zavzel kardi¬ nal Gibbons (1834—1921). V odločilnih oko¬ liščinah socialne zgodovine v Združenih drža¬ vah je jasnovidnost tega cerkvenega dosto¬ janstvenika omogočila, da jo katolicizem zav¬ zel pravilno stališče v delavskem vprašanju. L. 1869 se je v Združenih državah ustano¬ vila “Zveza vitezov dela", strokovna organi¬ zacija za obrambo delavskih interesov. Bila je pa ta zveza tajna s sprejemnim ceremonije- Jom, ki je nekoliko spominjal na prostozidar¬ SVITANJE Na koncu noči narahlo žari jutra biserna lina. Iskre zvezdS. v pepelu neba mrzlo ugašajo. Slamnato sleme težko, brez vneme iz mraku vstaja ko velblod. Voda v potoku za vasjo v loku kot srp se svetlika. Na cesti prvi voz trga za kosom kos mir v smeri mesta. Gospodarjeva roka. spet odklepa široka vežna vrata. Medeni vrč počitka zadnjo kapljo napitka je v ude izcedil. K e mb e lj v zvoniku priganja k umiku korake temd. Rubinasti cvet srca pod žarki želja se Bogu odpira. . . Bogdan Hudnik ske lože. Zveza je hitro naraščala in postala okrog 1880 najmočnejša delavska zveza v USA. Podobne organizacije so se pričele sno¬ vati tudi v Belgiji, Angliji, na Irskem in zlasti v Kanadi. Zveza v resnici ni bila ne protikatoliška, no Prostozidarska, vendar 3 e začela vzbujat) pomisleke v katoliških krogih in 188 4 jo je obsodila sveta Stolica na predlog nadškofa iz Quebecka, kardinala Taschereauja- To je bila odločilna ura za ameriški katolici¬ zem. James Gibbons je pravilno presoail, da bi ta korak mogel odbiti od Cerkve delavske kroge, saj je Zveza vitezov dela štela tedaj nad 700.000 članov. Gibbons se je z veliko odločnostjo vrgel na delo, da doseže preklic omenjene obsodbe. Potoval je v Rim in pri Leonu XIII. dosegel, da je bila obsodba let® 1887 preklicana, Gibbons sam pa je istočasno priporočil Zvezo ameriški duhovščini. Ta ko¬ rak kardinala Gibbonsa jje imel odločilen vpliv na vse kasnejše zadržanje ameriških delav¬ skih sindikatov napram katolicizmu. Prvj znanstveni socialni krožek pa ,ie In 1 ustanovljen v Rimu I. 1881. Člani so biii naj¬ odličnejši znanstveniki, med drugimi prof. Ta* lamo, poljski redovnik resurekcionist P» v ' lički, dominikanec. Denifle, jezuit Liberatore in več drugih. V istem času vzbujajo pozornost socialno gospodarski spisi Jos. Toniola (1845 do 1918), velikega po svoji učenosti in glo¬ boko krščanskem življenju, doma iz Treviza, ki je nad 30 let bil profesor gospodarsko vedo na državni univerzi v Pizzi. V socialnih krožkih so se znanstveno obrav¬ navala razna vprašanja, ki so deli velikega socialnega vprašanja. Največ se je arzpraV- Ijalo o pravicah in dolžnostih dela, o pravi; ciha in dolžnostih lastnine ter o korporativni ureditvi države. tl) PAPEŽ NAPROSEN ZA POSREDOVANJ P Toda enotnih pogledov na vsa ta vprašanja med katoličan) še ni bilo. Socialne reformo s° zavirali tisti katoličani, ki niso :meli smisla za novo dobo in njei vprašanja. Niso umeli P°' gubnosti liberalizma, ki so bili sami močno pod njegovim vplivom, ne socializma, ki so 0 njem mislili, da je samo hipen pojev nezado¬ voljstva. Ti liberalni katoličani so ovirali ko delo za zboljšanje socialnih razmer ali s° vsaj držali križem roke, ko je socializem zbr; ral čete za boj proti kapitalizmu, a tudi pr«* 1 Cerkvi, češ da se veže s kapitalizmom. “V toliki razdvojenosti, ko so je iz ene :0 druge strani in ne vedno mimo doganjai* pravda, so se oči vseh, kakor že dostikrat, bračale k stolici sv. Petra, k sveti zakladnic 1 vse resnice, od koder izhajajo besede zveliča¬ nja v ves svet. V nenavadnem številu so sc zatekali k nogam Kristusovega namestnika na zemlji kakor veščaki v socialnih rečeh tak° tudi delodajalci in delavci sam) in ga soglasno prosili, da bi jim pokazal varno pot." (Quadr- anno, 7) “Oglasil se je torej 15. maja 1891 tak 0 dolgo zaželeni glas, ki ga ni no oplašila težav¬ nost vprašanj, ne oslabila starost, tenive 1 - okrepila živa moč, in učil je človeško družin®; najl krene v socialnih rečeh na nova pota. (Quadr. anno, 9) DR. IVAN AHČIN 232 h 0 $ % VM OČETOM IN MATERAM KAZEIN KOT SREDSTVO VZGOJE V prejšnjem sestavku smo govorili o pla- **»«, to je o nagradi ali pohvali kot vzgojnem tedstvu ter o teni, kako s pametnim nadzo¬ rovanjem preprečiti kazni. Danes nekaj več Nadrobnosti o tem, kako uporabljajmo kazen, '° nujno zlo jiri vzgoji, da bo kazen vzgoji * a,, e« v korist in ne v škodo. Snov tega se- •tmvka je zelo resna zadeva. Mnogo napak N pri vzgoji dela v tem pogledu. Zato je prav, ce današnji in naslednji sestavek prebereš po¬ novno in presodiš svoje dosedanje ravnanje. 1- OTROKA KAZNUJMO ČIM MANJ IN TO LE TAKRAT, KO JE KRIVDA DO¬ KAZANA IN JE KAZEN EDINO USPEŠNO sredstvo za poboljšanje. a ) KAZNUJMO ČIM MANJ! Vzgoja namreč sme biti obsedno stanje, kjer trajno vlada Zijajoča napetost, ampak blagodejno vpli- m zdravljenje napak na otrokovem *N*Čaju. Zato naj bo vzgojitelj tiri vzgoji °Rok podoben vrtnarju. S koliko obzirnostjo feot, ki bi bila tebi v korist in bi te vodila navzgor, ampak t3 vodi le še močneje navzdol v največjo škodo tebi sa¬ memu!” Na-to mirno ponovi že izrečeno ka¬ zen, nove pa mu ne nalagaj. Kajti otrok je v tem čustvenem stanju manj odogovoren za svoje 'vedenje in bi ga nova kazen razburila le še bolj. Ko se pa POMIRI, ga le trdo opo¬ zori na nespametnost njegovega početja. b) OTROK NAJ UVIDI, DA STARŠE TUDI PRI KAZNOVANJU VODI LE LJUBEZEN IN SKRB ZANJE. To naj mu razodeva že tvoje obličje, tvdja beseda, vse tvoje ravnanje. Zlasti v očeh mora otrok videti tvojo bridkost, ker ga moraš kaznovati, pa tudi željo, da bi kazni ne bilo treba več ponoviti. Zato se pri kaznovanju ivaruj vsega, kar bi moglo otroku škodovati na zdravju in časti; varuj se vse¬ ga, kar bi ga smešilo, zlasti pa se varuj suro¬ vosti v besedi in vedenju. Otrok bi namreč sklepal, da ga kaznuješ, ker si jezen, ker si slabe volje, ker se hočeš znesti nad njim, da te torej ne vodi trezna prevdarnost, ampak slepa nasilnost in razdraženost. Kazen bi po¬ stala nevzgojna in bi upravičeno >v otroku vzbujala odpor zoper kazen. Zato kaznujmo šele takrat, ko v sebi premagamo razburje¬ nost, ko smo čisto MIRNI in trezno preudarni. c) VAŽNO JE, KAKO RAVNAJO STARŠI PO KAZNI. Nekateri starši se takoj tudi po premišljeni in upravičeni kazni otroku dobri¬ kajo, mu ponujajo slaščice, priboljške, celo denar za kino itd., kakor da bi hoteli s tem otroka prositi odpuščanja zaradi naložene kazni. S takim vedenjem podirajo, kar so s kaznijo zgradili. Zato naj vzgojitelj tudi po kazni ostane resen, miren in tih, čeprav otrok joka. Pusti ga, naj se iz joče f Prav tako pa je vzgojno zgreši no, če starš 1 še dolgo po kazni ostani j o nedostopni zi * otrokovo željo, da bi se jim približal in 1Z ' ravnal prepad med seboj in med njimi, hak dan ali nekaj dni resne odmaknjenosti nič n ® škoduje, a ostati moraš miren, na prijazno besedo otrokovo, ko išče tvoje ljubezni, daj miren odgovor, a kratko dostavi: “Naj b° .pozabljeno! A sam skrbi, da drugič kazni a" bo treba! Skrbi pa, da zadevo poravnaš tll< * 1 pred Bogom.” S. KAZEN NAJ BO VEDNO SORAZMERNA S KRIVDO. Rekli smo že, da kaznuj šele takrat, ko j® krivda jasno dokazana. Zato, predno kaznu¬ ješ, dopusti, da se more otrok spoštljivo za¬ govarjati in ti stvar x>°jasniti. če krivda IlJ čisto jasna, kaz;n odloži. Če med kaznijo spo- znaš olajševalne okolnosti, ali da je naložen 1 * kazen prehuda, omili, če si s kaznijo storil krivico, se opraviči, pa čeprav pred lastnin 1 otrokom. Tako ohraniš pri otroku spoštova¬ nje,. vzh itjiiš v njem čut i>raivičnosti in id 1 " menitosti. ZLASTI PA SKRBI, DA MERE ALI NAČI¬ NA KAZNI NE BO DOLOČALA POVZROČ®’ NA ŠKODA ALI PA TVOJE TRENUTN 0 DOBRO ALI SLABO RAZPOLOŽENJE. Z® 10 zgrešeno je namreč, če starši otroka ne kaz¬ nujejo zgolj zato ne, ker ni i)ovzročil gosp 0 ' darske škode, čeprav je bila njegova krivd 1 * velika, ali pa nasprotno ga hudo kaznujeJ 0 zgolj zaradi tega, ker je povzročil veliko šk°' do; čejirav je njegova krivda majhna ali J e celo brez krivde n. pr. če otroku j>o nesreči kaj pade na tla in se razbije. često vzgojitelj* ne kaznujejo, če so dobre volje, a isto dejanj® strogo kaznujejo, če so razjarjeni. Otrok tak® v kazni ne vidi sredstva za poboljšanje, a lU ’ *'*k le sredstvo za uteho 'jeze m užaljenosti- To ga odbija in kazni jemlje vzgojno vred¬ nost. Zato kaznuj vedno v miru in šele takra*’ ko si jasno dognal, koliko je krivde na otro¬ ku, koliko na vzgojiteljih, koliko na okolJ u in koliko je dejanje bilo nasledek otroko¬ vega značaja, bolehnosti, hipnega razpolože¬ nja, ki ga ni zakrivil sam (n. pr. strah)- C e Je krivda manjša, naj ho manjša tudi kaze 11 ' za večjo krivdo kaznuj močneje; ako je kd otrok trdovraten šele prvič, ga kazmtj milej®' kakor če se je trdovratnost ponovila. KaZ e naj ho manjša, če se je otrok uprl nepreinis’ ljeno, večja, če premišljeno in je k temu 1111 govarjal še druge. Pri bolehnih naj bo kaze* 1 milejša, pri zdravih občutnejša. Z lažji 111 ' 234 r v kaznimi se izhaja pri dekletih kakor pri fan¬ tih. Vročekrvnega sangvinika kaznuj manj kakor trezno premišljenega kolerika ali me¬ lanholika! XE KAZNUJ VSEH, KAD Alt JE KllIV SAMO EDEN! To se zlasti rado dogaja v šo- flah in družinah z mnogimi otroki. Vzgojitelju se ali ne ljubi preiskovati, kdo je kriv, ali pa krivca ne more dognati, zato kaznuje kar vse: ‘Vsi boste brez večerje!” “Vsi klečat!” Taka kazen je krivična. Otroka pa nič bolj ne boli kakor krivična kazen, saj je kazen že sama Po sebi neprijetna in ponižujoča, tem bolj še krivična kazen, zlasti če jo naloži tisti, ki ga otrok ljubi in mu tudi sam zatrjuje, da ga ljubi, da mu hoče dobro. 4. KAZEN NAJ BO NABAVNA, TO JE, Naj se sklada z nabavo krivde. Kadar kaznovati moraš, nikar ne išči iz¬ rednih, izumetničenih kazni, prav tako tudi Oe rabi različnih kazni za vse različne vrste hapak ali pogreškov. S tem pri otroku osmešiš sebe in kazen; s takim kaznovanjem ne Vz gajaš. Če se otrok n. pr. ZLAŽE, mu začasno od¬ tegni zaupanje, češ: “Nalagal si me; kako taj ti v bodoče še zaupam in verjamem? Moje hupanje si boš pa spet pridobil, če boš v bo¬ rcih dneh pokazal resno voljo, da se hočeš Poboljšati ter biti resnicoljuben in iskren.” To je temeljito zdravilo za lažnjivca. In če °trok ni prav zelo vdan lažnjivosti, si bo resno prizadeval, da postane resnicoljuben in trojega zaupanja vreden. Otroka, ki se zaradi k ake odlike ali uspeha EOVZDIGUJE NAD •>RUGE, opozori na njegove napake in dose¬ danje neuspehe. SUROV EMU otroku naloži za •tazen, da n. j>r. namesto tistega, do katerega J da bo lepo sedel in jedel skupno z dru¬ gimi! Za POVZROČENO ŽALITEV zahtevaj °d otroka, da razžaljenemu da zadoščenje In prosi odpuščanja. KLEPETAVOST kaznuj 1 molkom, OČITEN UPOR z občutno javno •taznijo. Če se otrok kljub opominu s čim igra in Potem stvar RAZBIJE n. pr. krožnik, mu mirno razloži: “Krožnik stane toliko in to¬ liko. Vzemi to vsoto iz svojega nabiralnika, da boš kupil novega. Boš pač imel v denarniku toliko manj in si boš toliko pozneje kuidl tisto, za kar zbiraš.” Če otrok PO IGRI PU¬ STI VSE V NEREDU, mu no brezuspešnem enkratnem opominu za kak dan igrače vzemi ter mu na njegove prošnje po njih kratko in tnirnoodločno pojasni: "Vsi imamo preveč dela, da bi za tebdj pospravljali tvoje igrače. Zaradi tega jih danes ne dobiš. Jutri jih boš pa zopet dobil in jih boš tudi ohranil, če jih boš po igli lepo pospravil.” Seveda moraš biti po kazni BREZPOGOJNO DOSLEDEN. Premišljeno in pravično nalo¬ ženo kazen je treba izvesti. Ne sme te omeh¬ čati in temu izneveriti niti težava z nadzor¬ stvom, niti obilica tvojega dela, zlasti ne otrokov jok ali prošnja ali trma, ker bo sicer kmalu vsaka tvoja kazen brezuspešna. 5. ČE KAZNOVATI MORAŠ, SE ODLOČI ZA NAJMANJŠO KAZEN, KI BO ŠE US¬ PEŠNA. Preden kaznuješ, mirno preudari, katera najmanjša kazen bo še dosegla tvoj namen, ki je — otrokovo poboljšanje. Zato po otro¬ kovem slabem dejanju ne začni takoj s kri¬ čanjem, zaušnicami ali s pretepanjem. Kjer zadostuje rahel opomin z očmi, ne uporabljajmo besed; kjer zadostuje tiha be¬ seda, ne rabimo plohe glasnih besedi; kjer zadostuje opomin, ne grozi; kjer iiomaga grož¬ nja, ne uporabljajmo kazni v pravem pomenu besede; kjer zadostuje manjša kazen, ne ra¬ bimo v.ečje, zlasti ne ta k olj celo telesne kazni. a) Pri lepo vzgojenih otrocih često zado¬ stuje že ZAČUDEN, posebej še ŽALOSTEN očetov ali materin POGLED. Prav tako močno vpliva nanje, če kratko UMOLKNEŠ, resnob- tio in tiho otroka OPAZUJEŠ ter pri tem rahlo U'RKAš s prstom j>o mizi. če po kratkem {brezuspešnem molku odločno, resnobno a 'mirno pristaviš še besedico “NO” brez ivsega drugega, bo prav gotovo zadostovalo. A otrok se mora zavedati, da misliš resno; zato se pri tem ne smehljaj, obraz tvoj naj kaže res¬ nobnost in odločno pripravljenost seči tudi po strožjem sredstvu, če bi prejšnje ne za¬ dostovalo. b) če to ne zaleže, pomaga morda RESNO SVARILO, ki pa mora biti KRATKO, JASNO in ODLOČNO. Grajaj pa le otrokovo slabo DEJANJE IN NE NJEGA SAMEGA. Napačna je graja: “Pri tebi je vsaka beseda zaman!" Ali: “Takega otroka menda ni pod božjim son¬ cem!” To prvič ni res, drugič pa take besede zelo zakrknejo otroka. Prav tako se moramo £S6 varovati o{itkco in ZAKAJ SEM TAKA? Odložila sem za hip življenjepis Marije Go- r etti. Zamislila sem se. Kaj bi se ne! Kaj pa Jaz . da, kaj pa jaz, kako je z menoj? Kakšna Se m? Bolje je, da molčim. Sicer bi lahko go- 'aiila kot farizeji: “Nikogar nisem ubila, po- s, i’H se” A to je farizejsko, če ga nočem Posnemati, mi ne preostane drugega, kot da “ s cestninarjem trkam na prsi. In Ziikaj sem taka? Da res, zakaj sem '•‘Odar taka? Doma odgovarjam. Včasih sem kot prva furija, jezi me, kadar me ne pova- 1 j° z ostalimi na izlet. Vedno hočem biti POa. če v družbi ne govore o moji novi oblc- S3 dolgočasim. Kadar vidim stegnjeno ro- i' t0 in slišim proseč glasek, se obrnem proč- ki jo sestavljata telo in duša. Ti dve Prvini sta se zlili v enoto in zdaj igrata obe ' e liko vlogo v našem življenju. Tvoja telesna Sestava vpliva na tvoj značaj in daje včasih ! zr az tvoji duševnosti. Poglej se torej v zrca- Pa boš tam našla vsaj en del odgovora na “zakaj”. Toda le en del. Teorija namreč, ki 'In _ l, či, da telesna sestava nujno določa našo sevnost, je zmotna. Ni fizične nujnosti, pač E a je izredno močno medsebojno vplivanje, ako vidimo, da včasih popolnoma fizične obo- msti zdravijo z zgolj duševnimi pripomočki. Mnogo potez v tvojem značaju si podedo- a, a. Aii nisi še nikdar slišala svojega očeta, 0 je tožil, da vse svoje lastnosti, zlasti še na Pake, odk riva pri otrokih, le v povečani l eri. Morda bo bolj točno, če rečemo, da po¬ sujemo le nagnjenja do nekaterih lastno¬ sti br, V m odpor do drugih. Prejšnjem stoletju je začel v Italiji Lom- °so zagovarjati nauk o rojenem zločincu delineuente nato. Treba da je le premeriti Jegovo lobanjo, preiskati pogled in krivino nosu ter ga hitro vtakniti v zapor. Zločinec se kot tak rodi in mu ni pomoči. Seveda je Cerkev to zmoto takoj obsodila. Po tej teo¬ riji bi morali biti otroci zločincev vsi zločin¬ ci. Da pa teinu ni tako, dokazuje zavod v južni Italiji “Ospicio per i filii dei carcerati”, kjer so otrokom teh nesrečnežev pomagali do do¬ bre vzgoje, še je žkvel Bomb roso, ko je eden izmed prvih gojencev tega zavoda pel novo mašo. Podedujemo torej le nagnjenja In razpolo¬ ženja, tako duševna kot telesna. Bog vsako dušo posebej ustvari. Duša se torej nikdar na rodi pohabljena. Ker je duh, se tudi kasneje ne more okvariti, je neranljiva in nedeljiva. Pač pa se lahko zgodi, da zavoljo telesne okvare izgubi možnost delovanja. Nadalje je pri oblikovanju tvojega značaja velike važnosti okolje, v katerem si živela. Boječnost, samoljubje, zagrenjenost, napadal¬ nost, samotarstvo, kričavost in še mnogo dru¬ gih lastnosti je včasih le posledica okolja. Vsakdanji stik, življenje v družini, šola, orga¬ nizacija, družba, zabave, taboriščno življenje, begunstvo, delo v tovarni in doma, vse to je risalo in začrtavalo posebne poteze v tvoj značaj, dobre in slabe. Ti sama veš, česa je bilo več in kaj vse je ostalo globlje začrtano. Končno si pa še ti sama gradila svoj zna¬ čaj. Morda l>a nisi nikdar pomislila na to, da ga moraš graditi, in si pustila, da so dobre in slabe lastnosti rastle, kot se jim je zdelo. Kaj pa, če si gradila v napačno smer? Vse to je skozi dvajset let vplivalo na obli¬ kovanje tvoje osebnosti. Zdaj si doraslo de¬ kle. Vsi te poznajo, da si pač "taka”, če malo premisliš, boš hitro odkrila, zakaj. Ob zgodbi male svetnice in junakinje Ma¬ rije Goretti si se zdrznila in si nisi nič všeč. Ali se lahko kaj popravim, sprašuješ?... (Sledi.) V., Španija DNEVI DUHOVNIH VAJ Iz različnih smeri smo se dekleta stekale proti samostanu. Vrata so čakala odprta. ‘‘Hoj Majda, šele sedaj prihajaš! Eno uro zamude! Imele smo že prvi govor.” ‘-Me ne boš, Marjana! Prvi govor in ti ge — 237 — klePetag! In prav ti, ki si kar zagorela, le da si se spomnila duhovnih vaj!” "Saj se poznava.” Segli sta si v roke. Majda je prvič v tem domu. ftjarjana je seveda še vsa navdušena od lanskih vaj. Poprime Majdo, ji vzame za¬ vitek. ‘Za menoj!” “Počakaj, da se malo ozrem!” Za samostanskim zidom’ je pot ob poletnem cvetju peljala k vhodu. Marjana je preska¬ kovala bele mramornate stopnice. Ko je prišla do vhoda, se je okrenila. "Poglej, Majda, kako lepa je narava, kakšna harmonija, kak mir! Ob vhodu dva grma v bujnem cvetju, popki vrtnic, zelenje — vse je pripravljeno za sprejem mladih deklet. Ne¬ popisno sem srečna, da smem ostati tu vsaj tri dni, da zaživi v meni stara evropejska Mar¬ jana in ne argentinski stroj in številka.” “Pozdravljene, pozdravljene! Marjana, v gornji spalnici ni več postelj. Okrog 170 jih je že zasedenih in dekleta še prihajajo.” Sestre so tudi to oviro premagale. Odpeljale so zadnja došla dekleta v tri sobice v pritličju. Pozvoni. Večerja. Tam je bil živ-žav. Našle so se one iz Lujana, iz Mendoze in Buenos- airenčanke. Tn ni kar tako! In le še zdajle je čas za klepetanje. Potem bo končano vse! Zvonec kliče v kapelo. Pred vrati nas že čaka dr. Hanželič- Kratek pozdrav in dekleta objame samostanski molk. Za nekatere je bil takoj spokojen. Njih duše so pele Stvarniku himno mladosti. Kako so minuli ti dnevi? Na zunaj pri¬ bližno vsem enako. Ob 6 vstajanje, sv. maša, govori, molitve, počitek, branje in ob pol 10 spat. Kaj se je dogajalo v mladih dušah, to vesta povedati le Mati in Bog sam. Nekatere so prišle tihe, navajene samote, nerazumeva¬ nja, odtujene. Druga vsa v prijateljstvu in naklonjenosti. V s e bi čuti toliko moči. Prišla je k Mariji prosit varstva in pomoči tudi v bodoče. Prišle so zaskrbljene. Z mislimi pri svojih domačih v domovini. Marija je vse do¬ brohotno sprejela. Niso bili to mračni dnevi, težki molitve in govorov, mučenja same sebe. Ne, pač pa svetli, polni same božje lepote, polni blagosti in ljubezni. Bile smo srečne. . . ŽENA IN ENAKOPRAVNOST Žena jo postala enakopravna možu. Zma¬ gala je nad tradicijo, ki ji je priznavala me¬ sto le v domu. Spolna razlika, ki je žerd bra¬ nila udejstvovanje na industrijskem, politič¬ nem in socialnem polju, je izginila. Vojna je to silno pospešila, tako zelo, da se ja žena kar čez noč znašla v novem okolju, ki mu še ni kos. Vstaja mnogo nerešenih vprašanj. Žena je sicer pridobila svobodo in enako¬ pravnost, a izgubila je to, kar ji je svojskega, samo njej danega: ženskost. Sedaj je samo še soborec, sodelavec, ker v javnosti ni več razlike med možem in ženo, ampak je samo še razlika v silah, tekma povsod in brez ozira. To je težka cena, ki jo je žena plačala za zmago enakopravnosti, žena čuti njene po¬ sledice, z njo čnti ves svet, ki pogreša nežni in plemeniti vpliv ženskosti. Pogreša to zlasti otrok, ki mora že zgodaj iskati družbe in veselja izven doma, kajti dom, kjer je žena čuvarica, svečenica ognjišča ljubezni in žit' ljenja, ugaša in izumira. Kdor bi pogledal v srce moderne žene, bi videl, da bi se ona sama najrajši povrnila k svojemu lastnemu poslanstvu žene i i matere, k svoji ženskosti, toda življenje »..noge ž« kar prisili na drugo pot, na kateri pa je žena nesrečna, kajti zanjo je ideal sreče le v tihem zavetju doma. Tako bo morda žena kmalu začela spet borbo, a v nasprotni smeri kot jo je roje¬ vala sedaj: za pravico do doma, za pravic« do vzgoje otrok, za svojo ženskost. Toda to borbo bo moralo mnogo ž p na najprdj izvojevati >7 samih sebi. Z. V., U. S. A. ANDREJI! Upam, Andreja, da si našla vsaj delen od¬ govor na svoja vprašanja v nasvetih deklet, ki so Tl svoje mnenje sporočile po Dž. P 1 '«' pričana pa sem, da si našla popoln odgovor nanje v svetih dneh duhovnih vaj in ob mi¬ slih, ki jih je dal gospod voditePj, kot bi j ib govorili prav Tebi, zlasti na boš našla v6* pojasnila v njegovem članku o tem na na¬ sledil jih straneh. NOV PROBLEM Draga dekleta! V Dž sem brala odgovore neodločeni An¬ dreji. “Svojo mladost moraš posvetiti del* za druge,” 3e bila cesto rešitev. Jaz sem t« poizkusila, pa imam vsak dan večje tež av «' Da je društveno delo potrebno, sem trdil« prepričana. Kdo bo dal sldves naši pesmi, č« ne bi bilo pevskega zbora? Kdo bi razen mi¬ sijonskega odseka tako skrbel za razširjenj« misijonske misli med Slovenci? In da bi ti¬ stega lepega, dekliškega življenja brez SPt 1 tudi ne bilo, vem gotovo. Potrebne so torej organizacije, zato čl 81 " in tako tudi čas —. Razumljivo, da na tak račun včasih dom* ne morem pomiti posodo ali mi zaostane.1« strgane nogavice. Pa sem vendar pridobila prijateljico, da J« šla k duhovnim vajam, in to po večih “neiz¬ rabljenih” popoldnevih, in zadnjič celo dru¬ žino, da kupuje in bere Dž. „ Moja okolica tega “potepanja in pisarije seveda prav nič ne razume in večkrat dobi* 1 za zgled sosedovo Marjeto, ki je sicer te* vedno doma in se parket blišči kot zrcal«- Toda nikomur ne pomeni nič, nikomur ne da¬ ruje košček mladosti, in tam, kamor bi m«' rala prinesti solnca in smeha, se prikaže k«* zaskrbljena, siva senca brez žarka mladost* in optimizma. Dekleta, mnogo sem že premišljevala t* problem. Zdi se mi nerešljiv. Morda pa le Š« katera Izmed Vas more najti nanj zadovolji' odgovor? Dajte ml ga! — »38 — DVOJNO MATERINSTVO Tvoja prihodnost, Andreja, te skrbi živo čutim s teboj! Kako globoko te pač Prevzame nemir ob misli na prihodnost, češ, J 58 .! ti bo prinesla, kam te vodila, ali se ti : <>'atce in sestrice. V letih dozorevanja se de- tolikokrat globoko zamisli v sladko po¬ slanstvo materinstva. . . KAJ JE BISTVO MATERINSTVA? v Bistvo materinskega poslanstva je dekletu f osto nejasno. Zato so tudi tako nejasni "jena hrepenenja in pričakovanja. Kaj je prav ** prav bistvo tistega materinstva, po katerem Vs « dekliška narava hrepeni in jo edino ino- t3 zadovoljevati? Bistvo materinskega po s 'anstva ni v tem, da kot žena nekoč daje 'jtrokom telesno življenje. Koliko je namreč hi so mnogim otrokom dale telesno živ- 'Jcnje, p a S o jim vendar zdi njih življenje Prazno in brez radosti. Koliko je zopet na- s Protno deklet, ki žive v samostanu ali same v Sv etu, nikomur niso dale telesnega življenja, a So srečne, ko se dan za dnem darujejo za "°>»-o bližnjega. Njih teženje po materinstvu 'r utešeno, življenje jim je bogato in polno. Biti mati, vršiti poslanstvo materinstva se !?rej pravi, premagati v sebi sebičnost, ne “Veti zase, za svojo ugodnost in lepotičenje ® et> e, ampak se darovati in žrtvovati za srečo PliŽnjeg a , ga vzgajati, duhovno bogatiti, ga razumevati, tolažiti, reševati in utrjevati v kleni nravne in verske vrednote, skratka vr- s !'' dela usmiljenja. V tem je bistvo inatc- rhistva. Tista žena, ki so temu izneveri, bo s r«:di svojih otrok nesrečna; nje življenje se P bo zdelo prazno, brez smisla; tisto dekle P‘h naj bo to mlado ali starejše, ki bo taka ' ' b* usmiljenja vršila, bo živela poslanstvo Jhaterinstva, srečna bo ob njem, pa naj jo >0 žja Previdnost postavi kamorkoli v življe¬ nju. „ ?• NAJVIŠJE POSLANSTVO MATERIN¬ STVA. Poslanstvo ženskega srca, njenega materin- stv a j e § e globlje kakor skrbeti le za zemelj¬ ske vrednote v prid bližnjega, ženska duša je po svoji naravi še posebej usposobljena in za¬ to po volji božji poklicana, da posreduje bliž¬ njemu Boga. Kajti bolj kakor v moškem je v njej globoko teženje po duhovnem, po več¬ nem, po božjem. Zato nek svetovno znan psi¬ holog trdi: “Dekle, žena brez vere v Boga Je pravi psihološki nestvor”. Kakor je Bog po Mariji ljudem posredoval Odrešenika, tako se mi zdi, da Bog hoče po ženski duši ljudi zbliževati s seboj — v družini po materi, v javnem življenju po dobrih dekletih in ženah, zlasti pa po redovnih poklicih v samostanih, bolnišnicah in v šolah, če je n. pr. mati v družini verna in dobro vzgaja otroke, bodo ti gotovo verni kljub morda nevernemu oče¬ tu. Ne bo se pa zlepa zgodilo narobe, da bi bili otroci neverne matere a vernega očeta res tudi verni. Dalje, koliko fantov in mož je postalo vernih po zgledu in apostolatu deklet in žena! Kolikokrat one rešujejo božje življenje tam, kjer ga duhovnik ne zmore! Koliko božjega v svetu rešujejo redovnice s svojim vzgledom, žrtvami in molitvijo. In le Kadar bo dekle, kadar bo žena zvesta temu svojemu najvišjemu poslanstvu mate¬ rinstva, bo njeno življenje prejemalo najglob¬ ljo vsebino in bo deležno najvišje sreče. Glej, draga Andreja, v tem je bistvo mate¬ rinstva, ki je tako globoko zasidrano v žen¬ sko naravo. In to materinstvo moreš vršiti bodisi kot telesna mati e in zato bolj mirne. Gotovo so pa telesne ntatere na splošno večje mučenica, kakor pa •nlio.ne v svetu in redovnem življenju. ->ckoč s3m govoril z nekim višjim častni- in piiznanim zdravnikom v navzočnosti jdUue žene. Pogovor nanese na zakon. Vsi so L di soglasni v sodbi, da je edino, kar je vred- 110 in osrečujoče v zakonskem življenju — In žrtvovanj j in skrb za njega. In glej, 0 Žrtvovanje lil ta skrb, ta lepota ni odvzeta duhovnemu materinstvu. k) Poklicno delo mi onemogoča moje na¬ ivno poslanstvo! me boš morda zavrnila. \' uiužiiiskem krogu, trdiš, je materinsko in *“ ve č.niško poslanstvo tako lahko in naravno, x «v e tu pa tako zelo težko. V družini se mati Povsem lahko posveti svojemu zvanju, v svetu svsem poklic- Utinu delu, često služiti ves dan celo samo st, '°ju, ki dokonča izčrpa moje moči, da nisem c č zmožna za poslanstvo duhovnega mate- r *"stva. In kje in kako naj ga vršim. . . ? Zo- P (> t imaš prav! Poklicno delo često zelo ubija človeka. Zato si to delo olajšaj, olepšaj s tem, boš skušala najti do svojega poklicnega dela n.kak materinski odnos. Ko strežeg stro- ti ho morda že sama misel, da s svojim "eloni pripravljaš n. pr. platno, ki bo služilo doveku, morda celo zapuščenemu otroku, tr¬ dečemu dekletu, tvoje delo napravila lažje. “ e ti tvoj sedanji poklic vsak materinski od- 11 os do njega onemogoča, skušaj dobiti drugi Poklic, n. pr. vzgojiteljice, bolniške strežnice. tega ne moreš ali ti to ne kaže, potem se P" Ha vsak način okleni kake organizacije, ki navaja na apostolat, to je na delo za bliž¬ jega. Zlasti se trudi, da boš doma, ob starših, "'atih in sestrah kot prava mamica dobra, ako boš mogla vsaj v prostem času zado¬ sti svojim najglobljim teženjem, a najti tudi ? ase veselo razvedrilo. Organizacije z apostol- s kiin namenom so za dekleta nujno potrebne slasti v tujini. Ne živi brez povezanosti h "Umi. Seveda so more vršiti materinstvo Iz- ,,p n družine najlažje v redovnem življenju. c) Kaj pa na starost? mi boš zopet ugo- 'urjala. Ko se postaram, ko bom za vsako "elo nezmožna, kaj pa potem? Gorje meni! se nehote ustrašiš. — Če vidiš, da boš "stala sama Izven družine in samostana, mo- Ješ s pomočjo organizacije in svojih prihran- ° v si s sosestrami ustvariti skupni dom za |d«rost. Tam boš mogla tudi na starost, v etih onemoglosti še posebej mirno do zad- "Jsga diha vršiti materinsko poslanstvo n. pr. s kakimi lahkimi ročnimi deli itd. za revne, ; >sti p a še z molitvijo k Bogu za srečo tava- J °clh in zapuščenih in boš s tem in tako tudi *ebe najlažje pripravljala na zaključek zem- ®ke poti in si služila večnost. 8. POSEBNO POSLANSTVO IN PREDNOST “PHOVNEGA MATERINSTVA Če boš hote ali nehote živela izven družino, samsko življenje, ne pozabi na prav posebno '*žno poslanstvo, ki ga boš mogla vršiti prav Ideal duhovnega materinstva kot dekle in samo kot dekle in to tja notri do smrti. Koliko je danes med mladimi ljud¬ mi duš in src, ki omahujejo, omagujejo in padajo, ker nimajo več vere v možnost zmage duha nad telesom, vere v zmago kreposti nad grehom. S svojim zgledom dekliškega življe¬ nja boš vsem tem omagujočim mogočen kli¬ cal': Zaupaj, veruj! Tudi danes je možno čisto, sveto življenje! In tako boš z zgledom vlivala vere, zaupanja in moči tistim, ki š« niso padli, da bodo ostali zmagoviti, a tudi tistim, ki so že padli, da bodo vstali. Prav za¬ radi tega rešujočega poslanstva, ki ga ima deklištvo, devištvo, je morda Bog po Mariji — Devici hotel prav possbej odlikovati in posvetiti deklištvo, devištvo samo na sebi. Če ostaneš sama, neporočena, naj te tolaži še eno, namreč misel, da se boš tako tem laže v svojem zemskem življenju posvetila skrbi za svojo večnost po besedah sv. Pavla, ki pra¬ vi: “ženska, ki ni omožena, in devica skrbita za to, kar je Gospodovega, da bi bila sveta I>o telesu in duhu. Katera je pa omožena, skrbi za to, kar je svetnega, kako bi ugajala možu.’ (1 Kor 7, 34). 10. BODI TOREJ MIRNA, ZAUPAJ IN PRIPRAVLJAJ SE! Zato, spoštovana Andreja, ne muči sebe z mislijo na svojo bodočnost. Tvoja pot, pa naj te vodi božja previdnost kanioržekoli, bo¬ disi v družinski krog bodisi v samsko življe¬ nje v svetu ali v samostanu, bo vsa svetla, ve¬ sela, bogata, če le ostaneš zvesta temu, kar j3 Bog- položil v tebe kot tvoje najlepše in najgloblje teženje. Le to naj te ob misli na prihodnost vznemirja: kako se boš na svoje poslanstvo najbolje pripravila! Posvečuj sebe, bodi v družinskem krogu in vsepovsod kot služabnica Boga v skrbi za dobro bližnjega moli k Bogu za razsvetljenje, zaupaj v božjo dobroto in previdnost ter mirno čakaj, da tl Bog (če ti še ni) na ta ali oni način pokaže, kje te hoče imeti v tvoji prihodnosti v službi materinskega in svečeniškega poslanstva. DR. HANžELIč — 241 MOJE PREPRIČANJE Nekoč je znani iznajditelj dinamita, Nobel, iskal resnega in ne no denarju pohlepnega človeka, ki bi bil značajen in samostojen. Priporočili so mu mladega inženirja, ki je bil v velikih denarnih stiskah. “Pridite jutri k obedu!” mu je resno in od¬ ločno dajal Nobel. Inženir je prišel točno. Sedla sta k mizi in začela razgovor o pred¬ metu, v katerem je bil Nobel zelo dobro pod¬ kovan. Polagoma je napeljal pogovor na vero in verske resniee. Nobel je začel hudo na¬ padati vero in duhovščino, Gost je prebledel, kajti bil je prepričan kristjan in se je čutil užaljenega v svojem prepričanju. Ko je Nobel opazil, kako inženir spreminja barve, je po¬ dvojil napade. Tedaj se inženir ni .mogel več zdržati, mameč je jasno povedal svoje mne¬ nje. Začel je ugovarjati in se odločno braniti. Položaj se je napel. Tedaj pa se Nobel na¬ smeje in poda roko svojemu nasprotniku rekoč: “Všeč ste mi; prišli ste me prosit službe in namesto, da bi se mi klonili in prilizovali, ste mi ugovarjali. Bog vas živi! Vi ste odkrit in nesebičen mladenič, zato vas sprejmem v službo.” Kako se ti zdi ta zgodba, dragi brat? Za¬ nimiva, kajne, in poučna! Sva tildi že midva kaj podobnega doživela? Če še nisva, morda še bova. Vprašajva se, kakšno je najino prepriča¬ nje? Kaj bi jaz govoril, če bi dobil podobno povabilo kot ta mladi inženir? Bi se mar sramoval svdje vere, svojega Boga? Bi klonil kakor strahopetec pred nasprotnikom, ali bi iuu celo prikimaval? Bi iz bojazni za službo in denar zatajil Boga? Ne, ne, nikoli! Povsod in pred vsakomer bom odločen v svojem prepričanju, kot ta mladi Inženir. Naj bo to v delavnici, v tovar¬ ni, na cesti; kjerkoli, svojo vero bom branil, za Boga se bom postavil v borbo! Tam doma sem šel v borbo za to svoje pre¬ pričanje, odločno in pogumno, brez strahu za življenje, tu pa naj se umaknem in klonem It boj azil vec? Sedaj niti ne gre za življenje; morda le za male udobnosti uli za nekaj par več, l>a naj bi zatajil Boga in pljunil na grob naših bra¬ tov, ki so prezirali smrt zaradi tega prepri¬ čanja. O, kako se moti svet, če misli, da sem tako šibek ali morda celo računa, da sem odstopil od zanočete borbe! Da, orožje je utihnilo v mojih rokah, spregovorila pa so usta; z be¬ sedo boni nadaljeval bdj. Daleč sem od rodne grude. Ves svet je sedaj moj dom. Tu v teh tujih zmaterializl- ranih in zakristjanjenih deželah bom nada¬ ljeval svojo borbo! Morda se mi bo včasih kdo posmehoval, me preziral, ali celo zasovražil. Ni važno! Naj li klonem pred slabiči, ki so sužnji svojih nagonov, ki mislijo, da je življenje le ples in zabava? O kako se motijo ti junaki noči! Ne, zanje in za njihove opazke se ne zme¬ nim! Odločno in pogumno bom šel svojo pot zdravega katoliškega prepričanja! Kristusa se ne bom sramoval nikoli! Ne bo me sram priznati pred tujimi sovrst¬ niki, da grem ob nedeljah in praznikih k sa'- maši, da prejemam zakramente. Vse bom storil, da se bom znebil nedeljskega hlapčev* skega dela. Odločno besedo bom povedal pr®" klinjevaicem Boga, Matere božje in svetni* kov. Razkril 'jim bom gnusobo njihovih uma¬ zanih ust in dokazal njihovo prostaštvo. N® bo me sram pokrižati se pred jedjo ali P° jedi, pa naj bo to doma ali v restavraciji. N e bom se sramoval vzeti v roke rožni venec v cerkvi, češ da to ni za fanta. Obrekovanja proti Cerkvi in njenim pred¬ stavnikom bom odločno pobil. Ne bo ni® sram v tem velikonočnem času poklekniti ' spovednico, da izpolium velikonočno dolž¬ nost, da bo tudi v mojem srcu zmagal Kristus in zmagoslavno vstal v velikonočno jutro! Vedno hočem biti odločen in trden v svo¬ jih načelih! To mi ne bo nikjer škodovalo- Že s človeškega vidika gledano, sl boni s ten’ pridobil spoštovanje sovrstnikov in pred¬ stojnikov. Če pa stvar premišljam z nadnaravnega stališča, mi bo to prineslo božji blagoslov, č e branim boSjo stvar, če me ni sram svojo vere. četudi bi imel zaradi tega včasih kai trpeti; nič zato, boin imel vsaj kaj daro-vat* svojemu Gospodu. Sicer pa, kdo ml kaj more¬ če je lvristus v meni! ! PAVČIČ — NAŠ VZOR 4. APOSTOL VESELJA “Veselite se vedno v Gospodu! Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahva¬ lo...” (Flp 4, 4 — 7). Sv. Pavel, ki je vso človekovo revščino dobro poznal, nam je za¬ pisal te besede, da bi Bogu služili z veselin* srcem. Janez je bil vse življenje apostol veselja’ Čutil je sam pri sebi, kako veselje olajša, po¬ življa in pospešuje naše življenje, molitev i« poklicno delo. Spoznal je, koliko lažje opraviš vsako delo, če se ga lotiš zares s pravim no¬ tranjim veseljem, žalost v naši duši je kot rja, ki kvari dejanja; razjeda nam voljo. Či"‘ jasnejši je naš duh, tem svobodnejše so njego¬ ve zmožnosti, tem močnejši naš duhovni po¬ let. Najbrže bi težko našli to trditev pri ko© lepše uresničeno, kot jo nahajamo v Janezo¬ vem značaju. V njegovi duši ni bilo časa z« mračnjaško sanjarenje. Vsa mladost je kipel* v veselju. Vse je poganjalo in brstelo v nje©, v ognju navdušenja, kakor pomladna naravo ob močnih sončnih žarkih. Veselje je posredovalo Janezu tudi novil' milosti. V njem se je skrivalo njegovo otrošl' 0 zaupanje in predanost Bogu. Izogibal se > e žalosti, ki vodi v nezaupanje. Vztrajal je, ©°- lil in zaupal, da bo njegova molitev uslišana, kadar bo hotel Bog in kadar bo zanj najbolj prav. Tako je vse svoje skrbi nekako odlaga' na božja ramena. Njegov prijatelji piše: “...Povsod ga je spremljala dobra volja, katero se je veda 0 prizadeval dati tudi drugim. Kamor j e priso¬ je prinesel smeh in razveselil družbo z zdra¬ vimi dovtipi.” 242 To Janezovo veselo zadržanje je bila nema, neprestana molitev, kot bi hotel reči: “Moj B °S, tvoj sem! Mirno sprejmem vse, kar mi bpšiljaš. V veselju ti hočem služiti in vse obr¬ niti v veselo službo — Tebi!” V takem duš¬ nem razpoloženju je zlahka zmagoval nad •»mini seboj in izprosil od Boga novih milosti in zmag. Pravi kristjan je Vedno optimist, ker ve, kam potuje. V Janezovi mladosti je ta opti¬ mizem naravnost otipljiv. Le z njim je mogel biti tolikim svojim sovrstnikom v oporo in bvig. Zavedel se Je, da bližnji pričakuje ve- 8e lja do njega. Ni nalagal bremen drugim, marveč jim jih je lajšal in odvzemal. Ob njem 80 čutili, “kako dobro in prijetno je, če bratje skupaj prebivajo.” Kjer je žalost, je mraz in mrkost. Apostol Pa mora po Pavlovem zgledu “drugega bre¬ mena nositi”, drugega dvigati. Samo veselje njegovo okolje dviga in osrečuje, da čuti, da je Gospodov "jarem sladak in breme lahko”. Vesel v Bogu j e Janez stalno zavračal pred- sodke, da je pobožnost žalost, hlad, mrtvost, Pustost in dolgočasje, ki odbija in, zabranjuje svobodni polet in napredek. Dokazoval je na¬ sprotno, da je prava pobožnost sreča, rast, sonce, ki taja led okrog zakrknjenih src, ve¬ selje, ki dviga, vetrič, ki oživlja svežost, mir ^ u še in ogenj, ki greje srca in jih pridobiva, ker v toploti izžareva Gospoda. Janez se ni nikdar zadovoljen zapiral vase, *b Se napolnjeval z lastnim “jaz om”. V ve¬ selju si je krepil čut za bližnjega. Bil j e ved¬ no prijazen, dober in na uslugo drugim. Bil je humorist. Iz časopisja in revij, si je “zpisoval zdrave dovtipe, da jih je ob prilož¬ nosti porabil. Sicer pa je imel naravno žilico šaljivosti tako razvito, da je znal biti vedno duhovit. Najresnejšo stvar je znal povedati v taki obliki, da je s primešanim humorjem smehljaje premagal nasprotnika in se mu ta sploh ni upiral. Tudi v težavah Janez ni klonil. Služba Bo¬ ka je terjala od njega vdanosti in veselja. 21'Tjenje pa je polno težav, bojev, truda in razočaranj. Vse to so l e sredstva za notranjo r ast in bogato zasluženje, če jih pre¬ našamo v Bogu vdano in z veseljem, kajti: 'Blagor človeku, ki trpi skušnjavo, zakaj Preizkušeni bo prejel krono življenja, ki jo je Bospod obljubil tistim, ki ga ljubijo.” (Jak 1 . 12 ). Janez se je zavedal, da zlasti v težkih urah n* Vedno lahko biti vesel. Vedel jo, da se je treba za veselje v Gospodu resno truditi. “Pri¬ dite, molimo!” ga je zjutraj klicalo pred ta¬ bernakelj. In misel pri sveti maši “Kvišku srca!” mu j e udarjala na ušesa, da je čez dan obnavljal dejanja ljubezni. Tako je v Go¬ spodovem veselju vedno bolj rastel, dokler ni v večnosti utonil v Njem. ALI ŠE VEŠ--. ■ ■ da je bil 6. aprila 1941 predsednik SLS minister dr. Kulovec — prva slovenska žrtev nemškega napada na Jugoslavijo. • • •da so že meseca aprila 1942 komunisti * a čeli pobijati poštene slovenske družine — SVOBODE SINOVI Fantje, razvinio bojne zastave! Ne več v obrambo, ampak v napad; ne več zaprti. Ven Iz trdnjave! Mimo pregraj in prek barikad. Dvignimo glave, svobode sinovi, v sonce poglejmo jasnih oči. Smo kot kipeči planinski vrhovi, v nas se pretakajo silne moči. t rste strnimo v bojno enoto, s trdim korakom v zmago srca. Nez avijoni, z močno pehoto, z jasno Idejo, z ostrino duha. Kdo kdaj zastavil soncu je pota, kdo je določil resnici meje? Bog in svoboda! Drugo je zmota. Fantje, la v borbo za čisto ime! Igor Kolenčevo v Mirni, Jakopinovo v Ponovi vasi. . . . da je 4. aprila 1944 Gestapo iskala vo¬ dilne osebe slovenskega ilegalnega protikomu¬ nističnega in protiokupatorskega gibanja in jih nekaj aretirala — podpolkovnik Peterlin, stotnik Ilovar in drugi. . . da je bila aprila 1942 ustanovljena Slo¬ venska zveza, predstavnica slovenskih demo¬ kratskih strank v ilegali. . . da je bila 29. aprila 1941 osnovana v Ljubljani prva ilegalna protiokupatorska vo¬ jaška organizacija "Slovenske legija”, ki je v svojih vrstah združila veliko večino sloven¬ skih protikomunističnih borcev. ...da so ap r ila 1942 Nemci nasilno selili več tisoč Slovencev s Koroške. Ali so tudi tebi znani važnejši dogodki naše zgodovine preteklih let, pa se ti zdi, da gredo v pozabo? Daj, poišči in zberi jih! če moreš, ugotovi glavne osebe dogodka, kraj, č a s, v nekaj vrstah podaj kratko vsebino. Pošlji in vse to bogato gradivo bomo zbirali na naših straneh tega lista. In spet bodo med nami zaživeli naši junaki in njihova junaška dela, ki se zde, da so sedaj pokopani v pozabi. Spo¬ znali in še vse bolj bomo cenili našo junaško dobo minulih let, zgodovinarju pa bomo zbrali dokaze naše pravične borbe. Kdor ni pripravljen umreti za svoje pre¬ pričanje, ni vreden, da ga ima! (Dante) Kdor redno sprašuje, kaj bodo rekli ljudje^ ni odločen v svojem prepričanju, temveč suženj svojega strahu pred ljudmi. Luctor et emergo — Borim se in vztrajam! VSEM NAŠIM FANTOM ŠIROM TUJIH ZEMLJA ŽELE BLAGO¬ SLOVLJENO VELIKO NOČ BRATJE IZPOD JUŽNEGA KRIŽA PO KATOLIŠKEM SVETU VSTAJENJE Kongregacija obredov je izdala odlok, po katerem se mor e letos slaviti Gospodovo vsta¬ jenje že v noči od sobote na veliko nedeljo — tako kot je bilo v navadi do 13. stoletja. Dovoljenje za velikonočno slovesnost po sta¬ rem obredu bodo dajali škofje, vsak po pre¬ gledu položaja v svoji škofiji. ŠEST TISOČ AVDIJENC Po splošnem mnenju, posebno pa po mnenju tistih, ki obkrožajo Pija XII., je bilo eno naljbolj občudovanja vrednih dejstev svetega leta papeževa delavnost. Poleg neprestanega reševanja nalog vodnika sv. Cerkve, poleg se¬ stavljanja okrožnic in govorov, poleg vodstva toliko prireditev in prisotnosti pri toliko obre¬ dih, je sv. oče dovolil 6.000 sprejemov. Spre¬ jel je med drugimi 36 državnih poglavarjev; pri skupinskih sprejemih pa je govoril tudi do 90.090 romarjem vseh narodnosti naen¬ krat. Skozi vse sveto leto je papež spal po 4 ure — od 2 do 6, imel okrog 4.000 govorov v 6 različnih jezikih o vprašanjih od prava do športa, od umetnosti do fizike. Njegov zdravnik mu je v marsičem sveto¬ val drugače: počitek, mir itd., a papež ga v tem ni poslušal. Samo dva dni je bil nekoliko bolan; pa se tudi v teh dveh dneh ni dal od¬ trgati niti od jutranjih sprehodov po vati¬ kanskih vrtovih. Medtem, ko je v svetem letu sprejel na stotisoče vernikov, je mogel svojim domačim privoščiti en sam obisk. 2. marca je poteklo 75 let od rojstva se¬ danjega papeža in 12 l e t, odkar je postal Jezusov namestnik. Kot doslej, tudi letos ni bilo nobene slavnosti, pač pa so mu z vsega sveta prišle čestitke. IZBRANA ČUDEŽA Na praznik Lurške Matere božje so se po naročilu sv. očeta brali in objavili odloki, ki potrjujejo veljavnost čudežsv po priprošnji papeža Pija X. Proces za beatifikacijo veli¬ kega naslednika velikega Leona XIII. se s tem bliža koncu. Izmed mnogih čudežev, ki se pripisujejo priprošnji Pija X., je sveta Kon¬ gregacija obredov izbrala dva; pri obeh gre za čudežno ozdravljenje dveh redovnic. Sestri Mariji Frančiški Deperras ja v 89 letu rak napadel kost na stegnu in se kmalu raztegnil še v trebušno votlino. Zdravniki so I. 1928 poskusili vse, po 3 mesecih pa so jo odpustili kot neozdravljivo. Sosestre so se tedaj začele priporočati Piju X. in njegove relikvije so po¬ li žili na bolno mesto. V kratkem se je bolnica spet dobro počutila in preiskava ni našla no¬ benega znaka raka več. Osem let kasneje sta jo spet preiskala dva specialista za rak in potrdila, da je sestra Marija zdrava. Sestri Mariji Benedetti je želodec razjedal zločest tvor. Februarja 1938 so hoteli po¬ skusiti že z operacijo, a sestra se ni pustila rezati. Sosestre so položile nanjo drobec ostankov Pija X. in pomnožile molitev. Dva dni pozneje je sestra Benedetta vstala, šla v kapelo in kleče molila tričetrt ure. Bila je ozdravljena in spet prevzela službo vratarice- Leta 194 5 so specialisti spet ugotovili, da je popolnoma zdrava. Zdravniki kongregacije obredov so skrbno preštudirali oba primera in so soglasni v tem, da je ozdravljenje pripisati božjemu posegu. ZAROČENCI V KANADI Cerkve po večjih krajih v Kanadi so bile te tedne prizorišča zaobljub, ki so jih storile mlade dvojice: da bodo namreč v pripravo na zakon pomnožile molitve in prejemanje za¬ kramentov. V Quebecu in Montrealu jili je bilo po 500, v Ottawi 800 in več sto po drugih krajih. Vse to kot del gibanja za duhovno prenovitev. MISAJj za otroke Vzgojna družba katehetov je izdala febru¬ arja meseca v St. Paulu v Združenih državah knjižico z naslovom “Moj mali misal’’. Lepo izdelane podobe opisujejo potek svete maše- tako da bodo misalček s pridom uporabljali otroci iz predšolske dobe. še preden je knji¬ žica izšla, so izdajatelji prejeli 100.000 na¬ ročil. MAŠA ZA IGRALCE V frančiškanski cerkvi Adama in Eve v ' Dublinu je irski apostolski nuncij H. Felice na pepelnično- sredo prvič bral mašo za igral¬ ce. Po maši je eden od njih prebral molitev, proseč usmiljenja za tiste, ki bodo kmalu umrli; mašnik pa je izvršil obred pepeljenja Taka maša za igralce je postala že pred desetletji običaj v Parizu; od tam pa se je razširila na kakih 60 mest po Evropi iu Ame¬ riki. NOVI KANONIKI V soboto 3. marca so bili umeščeni 4 novi kanoniki v praškem kapitlju. Prisegli so pred oblastmi. To se ve; ne ve se pa niti, ali je bilo vse to storjeno z odobrenjcm nadškofa Berana, niti niso znana imena novih prelatov. Istega dne so bila že navsezgodaj široko odprta vsa vrata v nadškofijski palači, po¬ slopje pa pokrito s češkimi zastavami in dr¬ žavnimi znaki. Prihajali in odhajali so vladni funkcionarji in mnogi duhovniki, ali vsaj ljudje v duhovniških oblačilih. Vse so pojavi, ki jih ni bilo opaziti od tiste nedelje v juniju lanskega leta, ko se je nadškof umaknil v nadškofijski dvorec, katerega odtlej ni več zapustil. Za sedaj se da sklepati, da je to nov po¬ skus rdečih oblasnikov, da si pokore Cerkev. Praški kapitelj ima samo še tri kanonike ostale so Tdeči že znali pospraviti, tako da bi v njem novo imenovani štirje imeli večino. Ti novi kanoniki pa so najbrž pristaši "novih idej’’ in gotovo vladi ne bodo postavljali ovir v njenih naporih za popolno usužnjenje češk‘1 1 in slovaških ljudi. — 244 — združene države Koledar Ave Maria za 1. 1051 so izda!: slo- 'bliski frančiškani v USA. To je že 38. letnik iu obsega 152 strani. . Koledarskemu delu in besedam o starem "i novem svetovnem koledarju, sledi dvanajst Zanimivih aktualnih razprav in člankov, ve- fiinorna znanih frančiškanskih patrov. V članku: Klement Holbauer in Friderik Karaga, p. Hugo Bren, rektor teološke fakul- tete v Antonianu v Rimu, temeljiti poznava¬ le življenja in dela škofa Baraga in velik pobudnik za njegovo beatifikacijo, razpravlja !n primerja življensko pot i:i delovanje teh dveh velikih mož — učite ja in učenca — in Pokaže, kako sta pri svoji apostolski goreč¬ nosti in neumornosti oba enako naletela v ■lozefinsko-janzenistično usmerjanih sodobni¬ ci na zagrizene sovražnike. A končno sta °ka že na tem svetu dobila zadoščenje. Vsi Slovenci, ki nam je pri srcu zadeva Ba¬ ragove beatifikacije, si vzemimo k srcu na¬ slednje besede v članku: “Ker svetniki ne ostanejo nič dolžni, lahko opravičeno upamo, da ima Baragova svetniška pravda v sv. Kle¬ mentu M. Hofbauerju svojega posebnega advokata v nebesih, kateremu se radi pripo¬ ročajmo, da jo pospeši, šele po njeni zmagi ! J o tudi njegovo zadoščenje pred tem svetom Kpopolnjeno.” V naslednjem članku p. Odilo obuja in po¬ klja spomine na veliko slovesnost, ko je Pred petindvajsetimi leti pok. nadškof Jeglič slovesno kronal Marijo Pomagaj na ameriških Brezjah. Sledita dva lepa in globoka govora p. Hugo Brona in č. gospoda Vodeba, podravnate- 'ja kolegija Propagande, o velikem pokoj- "ein škofu Jegliču o priliki njego\e stolet- Pice rojstva, katero je organizirala v juniju lani v Rimu tamkajšnja slovenska kolonija. P. Odilo izčrpno podaja življenjepis in delo Velikega slovenskega skladatelja Gregorja Biharja, ]>. Vendelin pa se spominja stolet- n 'ee rojstva drugega velikega slovenskega skladatelja p- Hugolina Sattnerja in opiše Njegov lik in delo. Erik Kovačič v literarni obliki opisuje vti- se . ki jih srce občuti na poti preko oceana, 1(0 se vedno bolj oddaljuje od domovine in dragih domačih krajev in se bliža nepozna- n emu tujemu svetu. V treh naslednjih člankih je podrobno no- Pisano in orisano življenje naših novonase- •jencev v Angliji, Ameriki in Kanadi. 3. septembra 1950 se je vršil v Remontu 2 veliko slovesnostjo Baragov dan, ki pomeni Ponovno slovesno manifestacijo ameriških k'°vencev za skorajšnjo Baragovo'* oltarno -■ast. Koledar prinaša šest strani fotografij iz ,e nomembne slovesnosti. Sledi literarna črtica p. Bazili ; a: “Janez Pa zna!” in pa dr. I. Česnika onis dveh slo- ' epskih božjih noti v Rogu pa Vipavskem in v Rogu v Reški dolini, na^neji med Koro- ■kn in Tirolsko. Na koncu prinaša koledar kratek živlJe- "iepis in sliko petih slovenskih srehrnoinaš- "'lco--. ki so lansko leto v USA skupno praz- n °v-ili svoj jubilej. Vrednost in lepoto koledarja izredno po¬ množi mnogo lepili slik in fotografij. KANADA AVindsor. V obmejnem mestu AVindsoru živi par sto slovenskih in hrvatskili družin staro- naseljencev, med njimi pa tudi okrog JO no- vodošli. Slovenci so imeli že dolga leta posebno sv. mašo, pri kateri je pel cerkveni pevski zbor. Niso pa imeli ne stalne cerkve ne svojega du¬ hovnika vse do lanskega leta. 8. oktobra lani pa je domači škof dal Slovencem in Hrvatom na razpolago svojo cerkvico. Imenoval je dr. Tujo Ivandiča, frančiškana, begunca, za duš¬ nega pastirja v novi fari. Otvoritev je bila zelo slovesna in j ! e trajala dva dni. Drugi dan so bile pobožnosti namenjene predvsem Slo¬ vencem. Navzoča sta bila tudi dr. Kolarič in pater Odilo Hanjšek. Oba sta bila zelo dolgo v spovednicah, kar je gotovo vzpodbudno zna¬ menje za novo faro. K obhajilni mizi je po¬ kleknilo tudi mnogo takih, ki že leta niso bili v cerkvi. Novi župnik je vnet in požrtvovalen •duhov¬ nik, ki so mu Slovenci enako dragi kot nje¬ govi rojaki. Kaže, da je tudi dober gospodar, ker se je z veliko vnemo lotil tudi popravila že precej zanemarjene cerkvice in cerkvene dvorane. Za božič so se verniki pripravili s tridnev¬ nimi duhovnimi vajami, ki ji' 1 je vodil naš pater Odilo — pojoči pridigar. Med petjem se srca hitreje ogrejejo in velikodušneje odpre milosti, božji. Toronto. Velika mesta, kot na primer Tu rOnto, in nam tuji način tukajšnjega življenja, sta v veliko j^viro nagemu duhovnemu na¬ predku" in verskemu življenju. Nedeljsko de o, tovarne, druščina, zabave in velike razdalje razjedajo naše versko čutenje in našo kato¬ liško dejavnost. Premalo smo bili pripravljeni na tujino ali pa je naša veva doma črpala vse - 2 - 1 : Cerkev na Osojniku v škofjeloških hribih. preveč iz tradicije in premalo iz notranjega osebnega doživetja. 1’rvi petki: Premnogim pobožnostim in ver¬ skim vajam smo se morali odpovedati tudi iz zunanjih vzrokov, od katerih je gotovo naj¬ važnejši, da nimamo lastne Cerkve. Kljub vsem težavam pa smo s prvim petkom v de¬ cembru začeli znova opravljati pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu. Na predvečer imamo uro molitve z litanijami in blagoslovom. Nato je prilika za spoved. Na prvi petek pa mašo tako zgodaj, da se je mnogi lahko udeleže, še predno odidejo na delo. Njegova ekselenca kardinal Mc. Guigan, katerega je naš duhovni pastir prosil za do¬ voljenje, da smemo opravljati uro molitve, je z veseljem ustregel naši prošnji, obenem pa izrazil upanje, da bo Bog v presv. zakramentu izlival obilne milosti na nas in našo nesrečno domovino in vrnil mir, srečo in ljubezen nam in našim roiakom. ki so sedaj preganjani. Misijon: Na praznik Vstajenja Se bomo pri¬ pravili s sv. misijonom v prvem tednu v postu. Naš škof, prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman, ga bo vodil. Malokate r 'im besedam Slovenci tako radi prisluhnemo kot besedam našega škofa. Ne štejemo si tega samo v. čast, temveč smo ze’o veseli in Bogu neizmerno hvaležni, da moremo imeti našega škofa tolikokrat med nami. Sv. misijon je vir izrednih milosti. Upamo, da bo tudi naši čredici v Torontu in oKolic' Bog ob tej priliki naklonil vseh tistih tab Iosti, ki jih potrebujemo, da se bomo mogl' iztrgatj objemu modernega poganstva ter se popolnoma prepustiti le Njemu, ki je pot, resnica in življenje. Izredna milost božja. V preteklem poletju se je v Lyndenu pri Kamiltonu pri delu na polju smrtno ponesrečil eden naših ugledni!' staronaseljencev Štefan Forjan, doma iz Prek¬ murja. Padel jo tako nesrečno pod traktor, da mu je zdrobil prsni koš. Mož je bil po src« dober in plemenit. Pomoči potrebnim je vedno stal ob strani in tudi cerkvam je rad pomagal- Tako je bil tudi za novo cerkev v Torontu med prvimi dobrotniki. Podaril nam je tud' Zelo dober harmonij, ki nam sedaj služi P r ' pevskih vajah. Kljub temu pa v cerkev n' bodil, žena je bila vs'ed tega v velikih skrbel' Tudi d”. Kolariču, ki je večkrat prišel k nji" 1 na oddih, je zaupala to svojo skrb in ga pro¬ sila, naj govori z možem o tej stvari. Gospod misijonar je vedel, da tu kako prigovarjanj" ne bo uspelo. Bil pa je prepričan, da Bog Sl 1 '' fana že zaradi njegove dobrote ne bo ravgcl- In res, gospa Forjan in dr. Ko’ari? sta sma¬ trala za pravi čudež božjega usmiljenja, da .i 0 Bog prav ob času nesreče pripeljal k njim n" obisk duhovnika dr. Kolariča. Ponesrečenec j«' nekajl minut po nezgodi opravil dolgo spoved in prejel zakrament poslednjega maziljenja ' n še isto uro Bogu vdano umrl SLOVENSKI SALEZIJANCI V CHILEJV Po zaslugi č. g. Itadulia, prvega slovenskega salezijanskega pionirja, so prišli prvi slovensk' salezijanci v Chile leta 1 928. On je zbiral dobre kmečke sinove po Prekmurju in jih P° Jiljal v Italijo, da odidejo od tam kot do” Roscovi sinovi, kamor jih pošlje pokorščin"- V Chile so prišli sledeči gospodje kot sa'°' zijattski kleriki: L. 1928 č. g. Maroša Martin, sedaj deluj" kot vnet katehet, voditelj KA in godbe t" r spovednik med soro.jaki v Punta Arenasu. Č. g. Franc Schnurer je došel 1. 19.10. D“' loval je plodonosno kot šolski svetnik v I-"' naresu in sedaj kot katehet v Iquinuc. Č. g. Ivan Sočak in Aleksand-r Horvat p " sta prišla 1. 1932. Prvi je dosegel krono P 1 "' čila no tragični smrti v Boliviji, kamor so g” iz Cbil začasno poslali predstojniki kot pi' r " fesoma škofijske gimnazije in bogoslovja. B’* je zelo nadarjen, pobožen, podjeten in p” 1 ’' prosto domač v občevanju, zlasti z mladi" 0 - Večni mu pokoj! — Medtem pa deluje č. f>; Aleksander Horvat že mnogo let kot slovi' prirodoslovec na znani salezijanski gimnaz . 1 v Santiagu: Pelrocinio de Kan Josč. Je izum'- razne aparate za svoje področje. Celo zna"' 1 argentinska prirodoslovna revija je pisala nj- govem projekcijskem aparatu, združe" el ‘' z mikroskopom. Dva brata Primorca: Janez in Bogdan Mo tlika — v Metili! so ju Lahi prekrstili - st!1 prišla okrog I. 193fi in 38 in sedaj že vne'-° delujeta kot duhovnika med tukajšnjo nila dino 3 oziroma 1 leto v Saiiliago. Salezijanci slovenske inšpektor!je, ki sni° s e motali umakniti iz domovine pred komu¬ nizmom, smo tu našli nekateri svoj dom. L. 194 7 sta prišla v Santiago čč. gg. Petek *’ , 'unc in Gril Anton, oba Štajerca in sta do ■ končala svoje bogoslovne študije 1. 1948 in Od takrat deluje č. g. Petek v Porvenirju (Magallanes) in zadnji je bil poslan na drug “krajni konec Chil -— v Iquique —■ puščavsko niesto. L. 19 38 se je prismejal v Chlle g. Mirko “erala, brat laik, gorenjska grča in plodono.i 110 deluje v Talca kot krojaški mojster. L. J ^39 so mu sledili: g. Anton Perugek, kuhar v Concepcionu, g. Franc Pr e vc, ki kot mizar- . 1 mojster uspešno vrši svojo službo v San- U,l gu. Istočasno pa so odšli v Punta Arenas: 8- Lojze Plazar, mizarski mojster, č. g. Čebulj *>aniio, ki uspešno deluje med tamošnjo mla- a *no, vedno vesel kot se zapristnega Korošci “Podobi, in č. g. Anton Klemengek, sin son- cn e Solčave, vedno nasmejan kot njegove roh- l!e Planine, ki ,je po mnogem delu med mladi- 110 m zašlimi brati vrnil svojo dušo Bogu v I)! 'ošli pomladi! Blag mu spomin! ARGENTINA NOVA REVIJA • VREDNOTE” tiskovni odsek Delovnega občestva za Slo¬ vaški kulturni institut je lini obljubil kul¬ turno revijo. Po vestnem pripravljalnem delu 'u po odstranitvi mnogih ovir jo zdaj prva številka Vrednot (tako se bo revija imenovala 'Jt.be Kultura, kot je bilo lani javljeno) izšla. 'maša razprave prelata dr. Odarja: “Slo- Vnski katoličani in znanost”: prof. Osans: čas bistvo glasbe (1. del); dr. Jakliča: “Ba- in Hofbauer”. Leposlovje predstavlja P;Smi R. Rudnika, Tineta Debeljaka, Srebr¬ na. Boruta, Valianta, Rakovca in IMD-ja, Vstavki v prozi Stanka Kocipra, Bineta šuli- °va i n v. Benčiča. Razstavo Bare Remčeve jVnjuje Marjan Marolt, Lojze Geržinič pa J. ^ a Hna črno mašo in Turnškovo Državo med Srnami. v najfinejšem papirju so reprodukcije Gor- -tovlh kipov d rt Mahniča in Prešerna in ave h slik B. Remčeve. ••La Vida Esplritual” — “Duhovno živ¬ ljenje” Je slovenski duhovni mesečnik, ki ga Izdaja konzorcij. — Uredništvo in u Prava: Vlctor Martinca 50, Buenos Ai- re «, Argentina. — Za izdajatelja, ured¬ ništvo in upravo: Ladislav Lenček CM. -Naročnina: Za Argentino 40 pesov; ** Inozemstvo: USA 7 dolarjev; Kana¬ da 8 dolarjev; Anglija 5 USA dolarjev; ^tle 300 čilskih pesov; Italija 2000 lir; Francija 1000 frankov; Avstrija Str. 249 — 256 so v prilogi "Eožje stezic Številka obsega 102 strani in stane 20 pe¬ sov. V načrtu pa so štiri številke letno. Naročila in prispevke sprejema uprava Vrednot, Olazabal 2338 Dto 5, Buenos Aires. Revija se dobi na Vietor Martinez 50, v tr¬ govini Časa Boyu, Olazabal 2336, in v trgovini Santa Julia, Vietor Martinez 39. •Socialni večeri “Družabne pravde” v Buenos Airesu. -— Ob šestdesetletnici socialne okrož¬ nice “Rerum novarum” in ob dvajsetletnici “Quadragesimo anno”, ki sta jih izdala Leon XIII. in Pij XI. in katerih vsebino bi moral -poznali in si jo osvojiti vsak katoličan vsaj v uistvu, prireja slovenska soc-iaina organizacija '\Družaomi pravua” za rojake Vcimega .Bue¬ nos Airesa mesečne socialne večere v cerkveni dvorani v Kamos Mejia. iver je "Družaona pravua ' (."jusucia social j katoliška organi¬ zacija in ker ji je prvenstvena dolžnost prav ta: vnesti v seaanje slovensko mišljenje m bodoče narodovo družbeno življenje socialno obno’vo po duhu in nauku imenovanih dve so¬ cialnih okrožnic in najnovejših smernic Pija XII., je bla pač njena uolžnost, porabiti to iz¬ redno priliko velikih obletnic socialnega nauka Cerkve in povabiti rojake k predavanjem iu razgovorom o njih vsebini, o njih dosedanji uvedbi med Slovenci in v njih uporabi v bo¬ doči gradnji obnovljene domovine in sveta sploh. —- Dosedaj so bili trije socialni večeri v letu 1951. Na prvem j|e bil glavni govornik g. Rudolf Smersu, ki je poslušalce opozoril na pomembnost obeh jubilejev. Na drugem je go¬ voril g. France Kremžar o posegu dr. Janeza Ev. Kreka v razvoj socialne misli in obnove med Slovenci. Na tretjem pa je g. France žužek mojstrsko prikazal cvetoči vzpon, pa hitri in žalostni zaton prve slovenske krščan¬ ske Socialne organizacije: Jugoslovanske stro¬ kovne zveze. Ker so predavatelji sami najvid¬ nejši socialni delavci iz naše preteklosti in polpreteklosti, so ti večeri zadobili izreden sloves in sc jih udeležuje vedno več izbranega sovlejiskega življa. — Vsak večer dopolni po- leg razgovora še eden ali več dokumentarnih fimov iz področja dela in življenja delovnega človeka. Slika tu in ona levo kažeta ljudske mno¬ žice nc biserni maši v Sodražici. •( 4 247 Prosimo, poravnajte naročnino! IZ VSEBINE APRILSKE ŠTEVILKE — ČLANKI — Dr. Gnidovec: Duhovnik vekomaj! — I. L.: Njih pot (lo poklica — Kremžar: Duhovnik Slovencem — L. L. C. M.: Naga skupna zadeva — Prof. Gerziuič: Duhovnik in laik — Dr. Odar: Vstajenje Cerkve Škof Gregorij Rožman: Aleluja; Marija tudi v hrgunst.ii Ileligion — Dr. Ahčin: Predhodniki Kerinu novnruin Dr. Hanžellč: Kazen kot sred¬ stvo vzgoje; Dvojno materinstvo —- Stoletnica Družbe sv. Mohorja — ČRTICE Klan: Studen¬ cev močnih, čistih sem željan — Radoš: Njegov- ovčice — N. Zemlak: Ob vstajeiijU —- PESMI Budnik: Učeniku Jezusu; Svitanje — Riko: \\liki petek — Igor: Svobode sinovi — FANTOM IN DEKLETOM -—-Zakaj sem taka — DnEvl duhovnih vaj - žena in enakopravnost — Andreji -—- Nov problem —— Moje prepričanje — Pavčič, naj vzor: 4. Apostol veselja — Ali veg? — PO KATOLIŠKEM SVETU — MED IZSELJENCI — KATOLIŠKI MI¬ SIJONI Misijonski zavod v Kurseongu — Cu¬ kale: Moji prvi koraki po Indiji -— J. A. C. M.: Bridke ure doživljajo misijoni na Koreji — Merkun: Spoznajmo vzhodno vprašanje — Kopač C. M. : Bor¬ im v Baragovem misijonu — Kergevan C. M.: Misi¬ jonska pota in še kaj Janko: Oče Velikih jezer Dr. Fr. G.: Baragova svttost — lz misijonskega zaledja — Kustec S. D. B.: še nekaj iz Indije — BOŽJE STEZICE SLIKE NA OVITKU prikazujejo — PRVA STRAN: Vstajenje v naravi -— Nage planine — Gospa Sveta — ZADNJA STRAN: Slovenski sveto- letni romarji pri votlini prikazovanj pri “Tre fon¬ tane” v Rimu — Procesija v afriškem misijonu br. Kerševana — Bela Ljubljana