misijonski zavihi v kurseongu
' zavodu Kurscongu, nad 2000 m visoko, pod Himalajo, ki ga vidimo na sliki, so sc pri¬
pravljali na misijonsko delo v Bengalskem misijonu vsi slovenski jezuitski misijonarji
' duhovniki v Indiji. Prvi med njimi je bil o. Stanko Poderžaj, ki je od tamkaj pred
Vr e kot 20 h ti začel uspešno propagando m:d Slovenci za porajajoči se Bengalski misijon.
Akcija je lepo uspevala, zlasti med rojaki v USA in v Sloveniji, a nesrečna druga svetovna
'ojna s nrekucijami, ki so ji sledil?, so jo zavrle, v domovini celo sploh onemogočile,
^edaj je pa prišel čas, da domovina vsaj iz tujine no nas spet proži o. Stankotn Poder-
*«Ju svojo dobrotno roko — v pomoč njegovemu sicer tako skromnemu in nujnemu, a
v ndar še vedno ne doseženemu cilju: postaviti središča misijona dostojno cerkev v Kba.
'I.;u. V zatavalo Bogu, da nam je tu v tujini tako malo treba žrtvovati za dobrote Cerkve,
ki smo jih v takem obilju deležni, posredujmo te iste dobrote onim, ki še težko do njih
pridajo, ker cerkve niti nimajo...
213
MOJO [P>© DKMI)
Piti P. PODEKŽAJU
Končno sva vendar na poti do misijonskih
1'Osiaj: j ater Lojze — douer khkoi- Kruli!
Kakor da je pobral vso dobrosrčnost vesciin
Poljancev. Aiorda vam ni neznano, da ga je
guverner počastil z zlato kolajno, ko jc o pri¬
liki akote. ki je morila po Bengaliji, veliko¬
dušno razdeljeval živež, kakor nekoč egip¬
tovski Jožef.
Najina prva pot je bila v Khari k patru
Poderžaju. Pa o tem vam je pater Lojze že
kaj zanimivega sporočil. Tukaj samo par be¬
sedi o prijetni deteljici: pp. Poderžaju, Pol¬
garju. Vidmarju.
V najhujši vročini sva potrkala na vrata
p. Stankota. čeprav se mu je že ne*'a j do¬
zdevalo, da ne morem biti več daleč od Indi¬
je, ga je vendar najin prihod iznenada Bilo
je ravno dan pred Vnebohodom — larnim
žegnanjem. Najinega obvestila ni dol il. Pa
zato si ni delal preglavic; sprejel nas ;e z od¬
prtimi rokami in s tisto šegavo vljudnostjo,
kakor je samo njemu lastna. Saj berete nje¬
gove članke. Tako jih zna zaokrožiti, da je
veselje. Zdi se. da mu nikoli ne poide dobra
volja, s katero se zna izmotati iz najtežjih
položajev. Našega dekana odlikuje predvsem
energija in organizacijska sposobnost ter apo¬
stolska neugnanost. Ob strani mu sto h tem-
Xn spodnji sliki vidimo v družbi s č- bratom
Mrzelom v Hongkongu oba izgnana kitajska
misijonarja, č- g. Kopača (manjši) in č. g-
Wol banka.
peramentni mladi pater Polgar, Hrvat po rodu.
ki je ves prežet dela za mladino, zlasti za
fante; vsaka stvar mu pride prav, da .jih pri'
vabi bliže k Bogu. In kaj bi zmogli na.či patri
brez bratov. Mislim, da ne pretiravam, če re¬
čem, da so misijonarji brez bratov le napo'
misijonarji. Morali bi videti samo brata Vid¬
marja ali brata Mija Šmida, pa bi razume"’
kaj sc pravi biti desna roka misijonom. Pe¬
čat njunih rok je viden na vseh misijonskih
postajah. Marsikaj smo se pomenili in prav
tako po domače kakor pred leti v nagih farov-
žih doma.
SMOLA NA POTU
Na poti domov sva imela malo smole.
'-ku je bilo čudovito toplo, zato me je vr'
čina kharijskega kolodvora kar hitro zanesla
v deželo sanj. Kdo bi se menil tedaj i a ma¬
lenkosti, kakor na primer: paziti na dežnik-
"Pater Lojze, ste vi kam položili moj dež¬
nik?'
“Nič ne iščite, je pač dobil noge. Tu v
Indiji so vam pravi rokohitrci. Vročina, dre¬
mavica, gneča, vse jim prav pride; saj vidite,
da ljudje bruhajo kakor iz tal.”
Poljanski pater se je prizanesljivo smejal,
1 otresu.joč s svojo pšenično brado. "Vsaka
izkušnja nekaj stane!”
"Toda kako je to vendar mogoče, da ne bi
čutil ničesar, ko je pa bil tik ob moji roki?
"čisto enostavno. Vrata, ki predstavljaj 0
edino steno, je zmikavt odprl in čakal da j ( ’
dežnik počasi zdrsni! doli, medtem ko ,i e
njegova pomagačica vaše darilo pobrala, ' n
tako sva bila olajšana za nekaj rupij." Pate r
Demgar Lojze ju je videl, pa je bilo že pre¬
pozno, ker vlak se je pričel pomikati.
"Ampak če me bo vsaka izkušnja stala se '
c! m rupij?”
P. Lojzetu se je menda kar dobro zdelo oh
moji zadregi. . .
SREČANJE Z O. SEDEJEM
Ko svg se vrnila v kolegij, sva našla, kaJ
mislite, koga? Moža mogočne postave, .široko -
plečega, kakor je Mavsarjev hrib nad Vrhni¬
ko. Patra Viktorja Sedeja! Prav nič ni pozabil
govorice tistega kota nad Vrhniko, ki ima P°
ves dan sonce nad seboj in ki ga prah "ce¬
sarske” ceste ne doseže in ki mu je pel "vrh¬
niški veliki popotnik” take čudovite speve.
Še kadar se p. Viktor ujezi, mu ne izgine z
obraza nasmeh; krepko ga sicer zdeluje nia-
larija, a on se ji še krepkeje ustavlja. Inn'
pa svoji postavi tudi primerno moč, *ako da
si včasih privošči dvigniti 300 kg težko čr¬
palko, da se njegovi župljani kar rad: poba¬
hajo z njim. Znana je tudi njegova podjetnost
in gospodarski čut, ki ga zna vselej tako mo¬
dro obrniti v prid svojim ljudem; tako mu i e
uspelo v Bogontiju prihraniti nekaj težkih
tisočakov patru Gabriču, da more slednji ures¬
ničevati svoje velike in potrebne načrte za
šole.
— 214
IN V BOŠONTIJV
Saj res! Da se ne pozabi! Tudi v Bošontiju
6Va bila s Poljanskim. Najprej z vlakom par
potem pa z motornim čolnom po kanalih;
v oda tod je slana, ker se Gangesovi rokavi ne
Korejo upirati slanim tokovom morskih vod
z juga. V njej se sončijo krokodili in po njej
r °Pajo morski psi. Tukaj nekje je ujel brat
Irance Drobnič mladega krokodila in zaba-
v ’ a ' z njim mladino v Bošontiju, ko je tod mi
“'ijonaril s patrom Vizjakom in patrom Me¬
dičem in katere je ljudstvo klicalo za svete
Tri kralje”. Pa takih “hokus-pokusov" si
' a bko privošči samo brat France, ki ga nič
ovira, da ne bi lastnoročno lovil strupenih
aa č za nage muzeje. Enkrat pa bi jo skoraj
»kupil”, ker se mu je strupenjača izmuznila
in izginila v njegovi široki dlani; le s težavo
Se je dvema posrečilo spraviti živalco v za to
Pripravljeno posodo.
‘‘Kaj se beli na zeleni gori.
ali sneg je ali so labudi?”
Ni bil sneg in ne labudi, marveč naju je
cukal g svojimi fanti pater Ante Gabrič v
“lesku vročega sonca na mostičku za vkrca-
''uuje. Dalmatinec je, pa ima zelo rad nage
'Judi, naši pa njega! Da ste ga videli, kako
zna govoriti in zapaliti s svojo ognjevito
be »edo ne le svojih kristjanov, marveč tudi
P°gane, muslimane in Hindu, zlasti kadar
1'ut govori o nujnosti višje in industrijske
sole v Bogontiju, ki jo pripravlja z oratom
' 'dinarjem.
Večer na vasi. To je bilo petja. Pater je
namignil svojim fantom in mehka Dengaisaa
Pesem, otožna kakor bosanska sevdalinka, se
•> e vlila preko ravnine. Tedaj je udaril tudi
zv on avemarijo in prisluhnil sem še bolj.
‘Kako čudovit glas imajo ti zvonovi, kakor
j )r ' nas pri sv. Trojici, in kako polno donijo,
■ukor genklavgki v Ljubljani.”
"So vam všeč,” me vpraša gostoljubni pa-
l;r Ante. “Iz Ljubljane so...” Skoraj sram
'"c je bilo, da sem tako pozabil na to, vendar
s< un bil nad vse vesel, da nekaj slovenskega
Sr<; a bije tudi v Bogontiju. Spomnil sem se
ba tudi patra Stankota in njegovega pisma:
"O imam še načrt za stolp, pa tega si n?
"Pam
niti omeuiti, dokler ne dobim tega, kar
na jbolj; nujno potrebujem. . . Zvonov pa ne
li '*sim niti v sanjah...”
Večer je pripeljal ljudi skupaj. Okoli cer
Kv e in domačih gospodov se novi kristjani kaj
ra di zbirajo, zlasti pa mladina. Tu se rešujejo
“'brsikatera vprašanja, mala in velika. Pater
‘'Ute i n njegova dva kaplana švigajo med nji-
j • svetujejo in poučujejo, razveseljujejo, pa
u< li zavpijejo, če je treba, kajti odločni Dal¬
matinec pravi, da je za trde glave treba imeti
"dl energično ljubezen!
Tretji dan je že čakal patra čoln na reki.
a Sa odpelje blagoslovit novi zakon nekam
džunglo. Porabila sva priliko za odhod na-
, a i Proti Kalkuti. Pa kako priti v čoln preko
ata , ki ga pušča sedem metrska oseka? Teda j
1 ° n >e zgrabile močne roke vrlih Bogontijc'v
n me prestavile, kot bi mignil, v čoln
Pokleknili smo na ladji, med tem ko je
župnik molil za srečno pot in vse skupaj bla¬
goslovil, zakaj za srečno pot velja moliti, ko
pa nikoli ne veš, kaj ti bodo pripravili valovi,
i očasi se je čoln oddaljil. Kmalu sva bila ua-
zaj v Kalkuti.
SLOVO OD LADJE
Časopisi so naznanili prihod Loeneikerka
v pristanišče, Mlad belgijski pater, ki se ra-
z.ump, kako je treba zastaviti besedo na ca-
rfnarnici glede prtljage, me je spremljal v
kake pol ure oddaljeno pristanišče. Rad bi že
pozdravil svoje stare prijatelje in vzel svoje
stvari, ki so si privoščile vožnjo Bonibay- —
Ceylon — Madras — Kalkuta. Pa to leto ni pri¬
zanesla mornarjem indijska klima. Kapitan
se je komaj držal na nogah, ladijski ekonom
je pravkar vstal iz postelje, štirje od moštva
pa so bili prepeljani v kalkutsko bolnišnico.
Torej sem imel čisto prav, da sem izbral
vlak, sicer bi si prav verjetno tudi jaz ogle¬
dal prej mestne bolnišnice, kakor pa mesto
in naš zavod. V Indijo je namreč treba priti
pozimi, ko je zrak čist in tudi malo zebe in
se tako počasi pripraviti na vročino; posledica
prehitre spremembe ozračja je ta, da si zju¬
traj bolj utrujen kakor zvečer; jaz — na
primer — nikoli nisem zdelal meditacije, vse¬
lej me je pa zdelala ona. Kdor pade v to
vročino prezgodaj, je podoben tistemu me¬
dvedu, ki sem ga videl v kalkutskem Zoo.
Ujeli so ga nekje pod Himalajo ali gori v
Kašmirju (indijski Švici) in ga pripeljali v
ta kotel. Revež se j!e držal z obema šapama
za železno ograjo in grgral popoldanska vro¬
čino, medtem ko smo si mi lahko vsak čas
hladili vroča grla s hladno pijačo. Tmte dni
sem se malo okorajžil in skušal posnemati
patra Lojzeta, ostal sem nekaj časa brez po¬
krivala in črnih očal na dopoldanskem soncu.
Ra sem jo brž izkupil. Dobil sem kmalu tako
vrtoglavico in želodec je tako močno prote¬
stiral, da sem moral za tri dni v posteljo. To
ie namreč najbolj navadna nevšečnost, ki ti
jo prizadene vročina. Zapomnil sem si da ne
smem nikoli dopustiti, da mi pogleda sonce
pregloboko v oči!
NA PLANINE
V planine hodijo v Indiji samo bogati lju¬
dje in pa študentje, šteti me morate torej med
druge. Sem pač rojen pod srečno zvezdo, kajti
vsakdo si ne more privoščiti na stara leta
take študentovske idile. Pater Lojze, izkušeni
praktični misijonar, je medtem že odšel nazaj
v Satkiro, mislim, da s polnimi cekarji se¬
men. kajti ni manj sposoben vrtnar na polju
kot je vrtnar duš. Po enem dnevu in eni noči
vožnje so se odprla očem neizmerna višavja
himalajskih gora. Tu bo torej eno leto moj
dom, da ponovim bogoslovje in se privadim
potrebnih jezikov za delo v dolini. Naš avto
je kljub divjim serpentinam in strmo naneti
cesti navdušeno nadaljeval pot od Siligurija
proti Kurseongu. Ne le obličje zemlje, tudi
obrazi ljudi se spreminjajo, ki spominjajo,
da smo pred Tibetom, prav tako tudi njih
— 216
gorjanske postave. Vasi so kakor gnezdeca
pripeta na strma pobočja, mimo katerih drve
iiudouruiKi in povzročajo nevarne plazove.
Od daleč so vasice podobne ulnjakom, a tudi
ko se jim približaš, se komaj za spoznanje
zvečajo. Indijski in evropski bogataši imajo
tukaj svoje vile; ker pa so ceste in pota red¬
ko bogastvo, zato je ta dežela dom kulijev
ali nosačev, ki so sestavni del gorskega pro¬
meta in trgovine. Med kuliji so zlasti zasto¬
pane ženske. Te Adamove hčere morajo no¬
siti — za evropske pojme — nemogoča bre¬
mena: skale, zemljo v koših, težke kovčke in
zaboje, delati na cestah itd. Socialnega polo¬
žaja tukaj ne more rešiti drugi, nego Kristu¬
sov evangelij o ljubezni!!
Posebno lice dajejo tem pokrajinam kole¬
giji, misijonišča, noviciati in samostani, ki
pripravljajo svoje ljudi za delo v širni Indiji.
Nord Point je zadnja postaja na progi Si-
liguri—Kurseong—Darjeeling. Leži tik pred
Sikimom, ki je za misijonarje že prepovedana
dežela, kakor Nepal, Butan ali Tibet. Dolgo
so se ustavljale evangeliju ljubezni, zdaj jim
pa grozi drugi — evangelij sovraštva, ki se
ga ne bodo mogli otresti brez prvega.
BRATA UDOVč IN DROBNIČ
To severno točko božjega kraijestv i bra¬
nita že nekaj let naša brata Janez Lidovč in
l rancek Drobnič, ki ju naš misijonski svet
dobro pozna, častitljiva brada in umirjena
hoja brata Janeza in strumni korak brata
Franceta nista najbolj značilni potezi ome¬
njenih misijonarjev. Kamor patri niso zmogli,
tja je prodrl brat Janez. Ima več stika z ljud¬
mi, zato jih bolje pozna, ljudje pa njega. Ve¬
liko spreobrnjencev je šlo skozi njego/o šolo.
Poznajo ga zlasti njegovi študentje, ki stanu¬
jejo v kolegiju, pa najsi bodo naši ubožni a
vrli kristjani ali pa sinovi tibetskih gospodov
ali nepalskih ministrov iz butanske kraljeve
hiše ali pa oni iz Burme, ki najrajši dajejo
svoje otroke v katoliške šole, čeprav istočasno
odrekajo gostoljubno streho katoliškim mi¬
sijonom. Poznajo ga zlasti zato, ker ima "cu-
krarno”. Obenem zalaga tudi kuhinje mo¬
dernega kolegija. Tri dni sem bil njun gost,
a ta beseda ne zadene pravega, saj boste vi¬
deli. Ko sem stikal za bratom Francetom, ki
je bil zaposlen pri popravilu hiše, katere del
mu je letošnji plaz odnesel, sem srečal med
vrati moža v talarju in ga vprašal, kako priti
do zaželjenega; pa m e je novi prišlec tako ne¬
usmiljeno dregnil pod rebra, da bi se kmalu
prekucnil po sobi. Pri tem se je tako iz srca
nasmejal, da sem takoj razumel, s kom imam
opravka. Bil je brat Drobnič. Od Kalkute do
Darjeelinga pozna vse in ga zaradi iskrenosti,
originalnosti in podjetnosti vse rado ima.
Na večer smo bodili po parku in pripovedo¬
vali vsak svoje dogodivščine; ni čuda. da so
večeri kopneli, kakor megle po nepalskih do¬
linah. kadar nanje posije planinsko so )Ce.
Doli z vasi je prihajalo nekaj tantov in pre¬
pevalo! čudna je ta Indija! Tako zn mo in
domače so donele in mi brenkale na ušesa
njihove pesmi, kakor naše fantovske doma.
Kje sem jih neki slišal? V Tirolah? Morda pa
celo doma? Saj sem jih sam prepeva!, pri-
mojdunej! Janez je skrivnostno molčal, brat
Franček pa mi je razodel celo storijo, kako
Janez uči naše melodije svoje "jogre' tu ob
vznožju Tibeta. Ne v e m več, ali je bila ‘ Nmav
čez izaro” ali pa “En hribček bom kuiil” ali
pa “Marija skoz življenje”. Morda pa vse
skupaj i
Seveda bi bilo predolgo, če bi vam začel
od začetka z zgodbami obeh, zlasti Francka,
ki velja za dobrega lovca in zna mnogo “lov¬
skih”. Janez mu večkrat katero oporeče, kakor
na primer tisto, kako je šel France ponoči na
lov nad tigre — z leščerbo! Pa bi bila p edolga
in morda ste jo tudi že slišali. Preden sem
se poslovil od njiju, mi jih je Franček za slovo
še nadrobil nekaj veselih, brat Janez pa mi je
napolnil žepe z bonboni in čokolado kakor z»
Miklavža. Bog jima povrni!
POD HIMALAJO
Sedaj sem tu v Kurseongu, visoko pod
Himalajo.
Včeraj smo s prijatelji naskočili že v drugič
Tigrovo goro. ker smo prvikrat imeli to ne¬
srečo, da so nam jutranje megle skoro čisto
skvarile razgled in nam je Mont Everest trdo¬
vratno skrival svojo častitljivo belo g'avo v
odeje oblakov. To pot nam je bila sreča mila.
Vstali smo ob enih zjutraj in ob prvem svitu
dospeli na vrh. Prvi žarki so splezali na ro¬
bove Kančindžinge in v zlato okovali najvišje
robove 8000 metrskega vrha. Njegov sosed
“Tri sestre” so še spale. Na njih levi so se
dvigale tri snežne kope; najnižja, ki je naj¬
bolj odda jena, je dobila prvi pozdrav mladega
sonca. To je Mont Everest — snežnobeli očak,
visok ca. 9.000 metrov, pod njim nepregledna
veriga tibetanskih višavij z redkimi prelazi,
vsi prekriti s snegom. Podoba večnosli! Rad
bi imel vse vas misijonske prijaitelje, pri sebi,
da bi tudi vi videli lepote teh sončnih višavij,
ki kraljujejo nad kraljestvom teme, ki ga j e
nekdo upravičeno imenoval “mrak bogov”. . •,
pa naj vas zaenkrat dosežejo le pozdravi in
voščila in blagoslov in sreča v novem letu.
Moram končati, ker slišim od daleč z dru¬
gega konca velike lehe, ki jo obdelujemo,
tam nekje pri Buenos Airesu prijatelja g. La-
dota, ki kliče: “Slišiš, Jože, pa kratko in je'
drnato, naj bo. . . in pripravi spet kak
“člančič” . . .
In prav rad se bom lotil spet česa podob¬
nega, saj gre za veliko Kraljestvo Velikega
Kralja, ki prihaja... In končno gre za moje
brate in sestre, ki prebivajo povsod, doma ali
Pa raztreseni po svetu, da izpričajo s svojim
življenjem slavo Njegovo in ki jim je pri srcu
tudi božje kraljestvo v Indiji.
O. CUKALE D. J.
DARUJTE ZA PODERžAJEVO CERKEV! I*
MALEGA KASTE VELIKO. PRISPEVKE
BLAGOVOLITE POŠILJATI NA NASLOV:
LENČEK LADISLAV, VICTOR MARTIN®#
50, BUENOS AIRES, ALI JIH PA ODDAJTE
SOTRVDNIKOM Z BLOKI
— 116
i
BRIDKE URE DOŽIVLJAJO
MISIJONI NA KOREJI
V lanskih "Katoliških misijonih" smo brali
0 križih in uspehih Cerkve božje na Koreji
0(1 privili misijonskih začetkov do izbruha
koroške vojne. Ugotovili smo, da položaj zla¬
sti na severu ni bil rožnat, da pa so na jugu
pričakovali tem lepšega razvoja misijonskega
dela. S pričetkom sovražnosti pa se je polo¬
žaj zelo poslabšal tako v severnem kot juž¬
nem delu Koreje. Nastopila je doba še trših
preizkušenj in preganjanj kot so jih bili de¬
ležni, na več ali manj odkrit način, korejski
katoličani v- severnem delu dežele. . . Zlasti
■ v o udarili po tujih misijonarjih, čeprav tudi
domačim niso prizanašali. Prav tako ve samo
l5og, koliko vernikov je bilo pomorjenih sku¬
paj s številnimi protikomunisti, ki so jih
rdeči “likvidirali” v svoji prvi ofenzivi na
Jug. Gotovo zlasti katoličanom niso prizana¬
šali. Tudi “tovariši” vedo, da smo katoličani
najbolj trdni idejni nasprotniki komunistič¬
nega svetovnega nazora. Korejski katoličani
so namreč res "muy catolicos”. Približno, na
vsak način še zelo nepopolno in že nekoliko
zastarelo sliko o položaju korejskih misijo¬
nov si moremo ustvariti iz poročila p. Patrika
II’ Connorja S. S. C., ki ga je priobčil argen¬
tinski katoliški dnevnik EL PUEBLO 28. no¬
vembra 1. 1950. Ker omenjenega časopisa
večina bralcev “Katoliških misijonov” ne be¬
to, se nam zdi primerno, da stvar objavimo.
Poročilo pravi:
“Čeprav še ni prenehal bojni metež, nam
kratek pregled o položaju duhovščine na Ko-
le ji pokaže, da manjka tretjina duhovnikov,
ki jih je zdeeimiralo v zadnjih lneserih komu¬
nistično sovraštvo.
Z gotovostjo vemo, da so v rokah rdečih
umrlj en škof in 10 duhovnikov. Pogrešamo
dva apostolska prefekta, dva škofa in okrog
70 duhovnikov, ki so jih pograbili rdeči. Ko¬
munisti zgrabijo vsc^ tujce in redovnike, brž
ko zasedejo kak kraj.
Mcm. Bonifacij Saucr, predstojnik bene¬
diktinske opatije v IVonsanu, je umrl v za-
P°ru v Piougvavgu (Pengvang) malo pred
začetkom korejske vojne. Ista usoda je do¬
letela njegovega redovnrgg sobrata p. Kuper-
,!i Klingselsa O. S. B. in p. Parnasa Paik
(Pajk?), misijonarja v Choonchunu.
Pariška misijonska družba javlja, da .je
dobil a potrdilo o umoru treh svojih članov:
P. Jožefa Cadars, p. Desireja Polij- in p. Jo¬
žefa Molinard.
V Chooehunu je rdeča vojaščina umorila p.
Antona Collier iz Družbe sv. Kolumbana.
Pi'av tako je bilo usmrčenih več domačih du¬
hovnikov kot Timotej Li, Mavrieij Kini, —
°ba ubita 8. oktobra — in mlada duhovnika
Andej Chung in Jakob Ki.
Med zajetimi in pogrešanimi so tudi mons.
1 atrik J. Bj-me, apostolski delegat za Ko-
tojo, njegov tajnik p. Viljem Booth; mons.
Frančišek Hong, apostolski vikar piongjan-
■?kega vikajata — aretiran v maju 1919 —
i> n j e K°vib 12 duhovnikov (domačinov).
' r av tako je izginilo v Wonsanskem misijon¬
skem okrožju 6 domačih duhovnikov, v Seul-
skem 11 in Taejonu eden.
Osem misijonarjev iz Družbe sv. Kolumba¬
na so pobrali v Chooehunu in Kivanghuju; ti
so: mons. Tomaž Quinlan, ki je že 30 let
misijonaril na Daljnem vzhodu; p. 1’atrik
lirennan, p. Filip Crosbie, p. Tomaž Cusack,
p. Patrik lleilly, p. Janez O’ Bricu in p. Jernej
Ataginn — vsi Irci.
Petnajst korejskih duhovnikov, ki so jih
zapili v Ohonju skupaj z mons. Jernejem
Kimoni, je zdaj na svobodi. O nekaterih jet¬
nikih se ve, da so jih prepeljali v zapore v
Piengjangu, a po umiku rdečih od tam je iz¬
ginila za njimi vsaka sled.
Ne samo duhovniki, tudi redovnice morajo
marsilcifj pretrpeti. Tako so n. pr. dve korej¬
ski sestri iz Družbe sv. Pavla, s. Angelo in s.
Marijo do smrti pretepli s palicami na nekem
kraju severno od Seula, tredja pa je bila liudo
ranjena. Dve francoski sestri iz iste družbe
in pet karmeličank so odpeljali na sever.
Petindvajset bratov in patrov iz benedik¬
tinske opatije v \Vonsanii in 20 benediktink,
ki so vodile normalko, so zaprli že v maju
leta 1950.
Kolikšne so žrtve med verniki, ni mogoče
ugotoviti niti približno. Znano je, da so ko¬
munisti ob priliki prvega pohoda na jug za¬
grešili prave množične pokolje. Tako so okrog
K\vang'.iuja pomorili 1000 prebivalcev, v Vang-
pjungu 700, v Wonsanu 500, v Chonju 4000,
v Taejonu 1100, v Seulu 20.000. Koliko je
bilo med njimi katoličanov? V Hapteku so
kar pred cerkvijo usmrtili 20. septembra,
to je na praznik korejskih mučencev in ob¬
enem dan prve osvoboditve Seula po četah
UN, 15 katoličanov.”
Poročilo ne omenja porušenja misijonskih
naprrv kot šol, cerkva, itd., ki so tudi postale
predmet brezbožnega sovraštva in vojne vihre.
Omenimo le porušenjc stolnice v Seulu in v
Piongyangu, a to ni vse. . .
Tragedije še ni konec. Uboga dežela in ko¬
rejsko ljudstvo, ki mora plačevati krvave na¬
črte komunističnih nasilnežev! Pomilovanja
vredni korejski katoličani in misijonarji, ki
so med vsemi rdečimi najbolj na poti. Mnogi
misijonarji bi se lahko umaknili, pa so, kot
na Kitajskem, ostali na svojih mestih, ker, se
zdi, je bila to želja predstojnikov in pa tudi
misijonarjev samih, ki niso hoteli zapustiti
vernikov v najhujši sili. Hoteli so jih krep¬
čati z delitvijo sv. zakramentov in tudi s svo¬
jim zgledom in besedo v težki preizkušnji,
obenem pa pomagati k spoznanju prave vere
vsdj tistim, ki bi sami prosili, Zato so bili
pripravljeni na največje žrtve. V vsaki armadi
jih zahtevajo — tudi v Kristusovi misijonski
vojski. Mnogi so res že zaključili misijonsko
pot z nasilno smrtjo.
Korejska Cerkev se bori in umira ter zma¬
guj 2 z mučenci. Daje nam pa tudi lepe zglede
odpovedi in junaštva. Ali nas morda ne zgrabi,
ko pomislimo, da mnogi žrtvujejo vse, tudi
kri za eno največjih podjetij sv. Cerkve, ki so
po besedah Pija XI. misijoni, mi pa se komaj
včasih spomnimo a- molitvi misijonarjev, z
veliko težavo odrinemo kak peso za misijone
in tako težko odmerimo nekaj časa za misi¬
jonsko stvar. . . J, A. C, M.
— 217 —
Spoznajmo vzhodno vprašanje
I. POZNANJE VZHODNEGA VPRAŠANJA
Prvo je, da vzhodno vprašanje poznamo.
Prepad je med Vzhodom In Zapadom, ker se
ne poznamo. Zlo visi nad nami ne toliko radi
kakih dogmatičnih razlik, ki so dejansko prav
neznatne in so prav za prav le|zgodovinska ne¬
soglasja, ampak radi premalega medsebojnega
poznanja. Krivi smo tega nePoznanja vsi, vz¬
hodni kakor tudi zahodni kristjani. Treba je,
da se medsebojno spoznavamo in gojimo med¬
sebojno prijateljstvo in tudi medsebojno lju¬
bezen. Ako bo vladala obojestranska ljubezen,
kakor vera uči, potem ne bo nikakega zadržka
za cerkveno zedinjenje. Osebne stike nave¬
žemo lahko na razne načine, n. pr. ob priliki
raznih sestankov, kongresov, po posredovanju
prijateljev itd. Treba pa je, da študiramo vz¬
hodno vprašanje. Seveda preprosto ljudstvo
bo poučeno le o poglavitnih naukih o cerkve¬
nem zedinjenju, naj veliko moli in po možno¬
sti tudi gmotno podpira unionistično gibanje.
Več pa morajo vedeti tisti o tem važnem vpra¬
šanju, ki ljudstvo poučujejo, še več profe¬
sorji, ki vzgajajo apostole unioniste. Sploh
naj bi inteligentje dobro poznali cirilmetodij-
sko vprašanje-
Noben papež ni toliko priganjal k študiju
vzhodnega vprašanja kot Pij XI. Treba bi
bilo brati njegovo okrožnico “Rerum orien-
talium”. Naj navedemo vsaj zadnje misli, v
katerih papež izraža trdno pričakovanje, da se
lotimo bolj temeljitega spoznavanja vzhodne¬
ga' vprašanja: "Kar moč vzpodbujamo, častiti
bratje, vse skupaj in vsakega zase, da na vse
mogoče načine pospešujete poznavanje vzhod¬
nih vprašanj in da s e v tej veliki zadevi s
svojim prizadevanjem pridružite našim tru¬
dom. S tem bodo vse ovire tako zaželjenega
združenja premagane, s pomočjo preblažene
Device in brezmadežne božje Matere, na pri¬
prošnjo sv. očetov in učnikov, skupnih Vzho¬
du in Zapadu, in mi bomo objeli naše brate, te
naše sinove, ki so bili tako dolgo ločeni od
nas, a se bodo končno vrnili v očetno hišo,
tesno združeni z nami v moči tiste ljubezni, ki
ima najbolj trden temelj v resnici in polnosti
k-ščanske vere.’’
Sv. oče želi, da bi se najprej vsi duhovniki
spoznali v tem vprašanju. Priporoča, nai se
zato v vseh bogoslovjih poučuje ta tvarina
in naj se vsako leto organizirajo posebni štu¬
dijski in molitveni dnevi izključno za Vzhod
in vprašanie njegove združitve z nami. Vsi
kristjani, ki niso to le po imenu, uaj se p-av
tako o vsem tem s pomočjo duhovnikov nouč«
in naj se nauče gledati, misliti in moliti bolj
široko, vesoljno, katoliško.
Ali sledimo temu idealu? Ali se zanimamo
za ločene brate ali pa se morda zapiramo sami
vas ? Ali ljubimo Boga? In če Boga ljubimo,
ali ljubimo božjega namestnika, sv. očeta v
Rimu? In če ga ljubimo, ali ne bomo z Vese¬
ljem izpolnili, kar nam namestnik božji pri¬
poroča? Naša ljubezen mora objemati vse Iju-
fli na svetu, prav posebno pa naše ločene
brate, ki niso sami krivi avoje nesreče- Seveda
se moramo varovati vsakega verskega indife-
rentizma, toda še bolj se moramo varovati pre¬
napetosti in prevzetnosti napram ločenim bra¬
tom in vsem, ki so v zmoti. Mnogo, mnogo
moremo storiti za cerkveno edinost, samo če
hočemo. Treba se je poučiti o tem vprašanju,
potem pa moliti in sodelovati, kolikor je v
naši moči.
II. SODELOVANJE JE NUJNO POTREBNO
Katoliška Cerkev je nasproti pravoslavnim
širokogrudna, že veliko pred vojno je sma¬
tral neki francoski kardinal za umestno, da se
v katoliških bolniških kapelah dovoli pravo¬
slavnim duhovnikom opravljati pogrebne o-
brede nad trupli v bolnišnici umrlih pravo¬
slavcev, kajti sicer bi morali opravljati božjo
službo v kakem bolj ali manj neprimernem,
bolniškem lokalu. In prav v zadnjem času je
celokupni avstrijski ePiskopat dal na razpo¬
lago begunskim pravoslavcem v bogoslužno
uporabo cerkve in kapele, hi jih katoliško bo¬
goslužje pogreši. Ni treba povdarjati, kako
priznanje in ganotje je povzročil ta ukrep
med pravoslavci in s kakim veseljem so spre¬
jeli ponudbo, ki jim je prišla nad vse iznenada.
III. NEKATERI NASVETI ZA ŠTUDIJ
VZHODNEGA VPRAŠANJA
1. V vse katoliške šole je nujno potrebno
vpeljati pouk o cirilmetodijski ideji, in sicer
a) v ljudske šole. V nižjih razredih ljudskih
šol naj katehetje podajajo otrokom prilož¬
nosten pouk. Pri pouku katekizma in sveto¬
pisemskih zgodb se lahko marsikaj pove o kr¬
ščanskem vzhodu. Potrebna bj bila za kate¬
heta primerna pomožna knjiga, ki bi mu to
olajšala. V višjih razredih naj bi se vsaj eno
leto podajal sistematičen pouk. Tudi za to bi
bil potreben poseben učbenik. V srednjih šo¬
lah se naj vpelje sistematičen pouk o vzhod¬
nem vprašanju vsaj eno leto ali dve leti. Na
teoloških fakultetah in na bogoslovnih učili’
ščih naj bi se ustanovile posebne stolice za
študij istega vprašanja. Za preproste ljudi naj
bi se vršila po deželah predavanja in kazale
skioptične slike, prirejale predstave. Imamo o.
pr. Silvin Sardenko: Sv. brata Ciril in Metod.
Mati svetega veselja, itd. Prav tako bi pa naj
tudi ločeni bratje vpeljali pouk o zapadnem
vprašanju, t. j. o rimokatoliški Cerkvi, kadar
bo to možno.
2. A T ažnost zgodovine. Solovjev. knjezna
Volkonska in drugi so prišli prav po lastnem
študiju zgodovine razkola do prepričanja, da
je katoliška Cerkev prava, od Kristusa usta¬
novljena, Na podlagi tega študija so se zedi¬
nili s katoliško Cerkvijo. Zato je študij raz¬
kola, če je podprt z resničnimi dokazi, jako
važen pri cirilmetodijskem delu. Izdala naj
bi se knjiga: Zgodovina vzhodnega razkola.
3. Tudi študij o vzhodni in zahodni Cerkvi,
zlasti nauk o Cerkvi, mističnem Telesu Kri
— 21R
stnsovem je potreben. Dobra je Grivčeva knji¬
ga “Cerkev”.Zlasti se naj dobro preštudira
papeževo prvenstvo.
Preštudirajo se naj razlike med vzlioduo
in zahodno Cerkvijo, in sicer: a) verske,
b) juridične, c) liturgične, d) vzhodno pesni¬
štvo, e) vzhodna glasba, f) vzhodna ascetika,
S) vzhodna mistika, h) vzhodno slikarstvo
(ikone), i) vzhodni stil.
5. Jeziki. Pri študiju vzhodnega vprašanja
je potrebno znanje teh jezikov: a) staro
grško, b) novo grško, c) staroslovensko ali
cerkveno slovensko, d) znanje raznih slovan¬
skih jezikov, in sicer znanje ruščine in ukra-
jinščine za one, ki bodo šli v Rusijo, po po¬
trebi tudi bolgarščine, srbščine in makedon-
ščine. e) kdor se hoče znanstveno poglobiti v
vzhodno vprašanje, mora poznati tudi arab¬
ščino, turščin.o in tudi rumunščino.
O. Važen je študij papeških okrožnic o vz¬
hodnih obredih in sploh o razmerah vzhodnih
kristjanov.
7. Poznati je treba rusko etnologijo. Kdor
hoče druge narode pridobivati, mora poznati
n jih dušo, njih šege in navade, njih mišljenje,
2 eno besedo, njih v etnologijo.
8. Literatura. Vsi, ki hočejo širiti unioni¬
stično misel med pravoslavno inteligenco, je
tudi prav, da poznajo rusko literaturo, pred-
boljševiško in tudi boljševiško. Naj bi po¬
znali ruske mislece: Homjakova, Solovjeva,
Bulgakova, Berdjajeva in druge. Poznali na.j
bi tudi rusko teološko literaturo. Delali naj bi
na to, da se ustvari in izda katoliška literatura
v ruskem, beloruskem in ukrajinskem jeziku.
Posebno naj bi se izdala apologetična litera¬
tura. Prav tako so potrebne knjige o social¬
nem vprašanju, ki bi v katoliškem duhu ob¬
ravnavale to vprašanje.
O. Poznati je treba sodobno rusko pravo¬
slavno cerkev iu posebej še sedanjo komuni¬
stično ateistično pravoslavno cerkev, ki so jo
ruski komunisti v zadnjem času ustanoviil.
IV. UNIONISTIČNO SLOVSTVO
Izdajajo naj se knjige in brošure, ki vse-
siransko obravnavajo vzhodno vprašanje. Iz¬
haja naj se v raznih jezikih. Priporočamo, da
Se prevede in izda knjiga P. Mana: Naši lo¬
čeni bratje in mi. Ko bo prišla verska svo-
boda > tedaj bo treba pred vsem gledati na to,
ha se izdajajo apologetični spisi in tudi razne
h f uge poučne knjige. Treba bo ustanavljati na
Ruskem katoliške knjigarne, književne za-
l°žbe, knjižnice. Treba bo vzgojiti tiskovne
upostole, ki bodo zlasti širili katoliški tisk.
Treba bo izdajati katoliške liste, dnevnike,
tednike, razne katoliške revije. Ko se zruši
komunizem in njegova oblast, še ne bodo
2r ušene komunistične zmote. Moramo misliti
ua to, da je mladina v komunističnih državah
fanatično brezverska. Pa tudi tisti, ki bodo še
J c aj vere imeli, bodo versko čisto zmešani. Ka¬
kor s e čuje, nastajajo razne pravoslavne zmo-
in sekte. Kako se boriti proti ateistični
ooljševiški “duhovščini”, ki je prežeta s ko¬
munizmom. Treba je, da bomo katoličani vsega
Sv eta pomagali pri kristjanizaeiji sveta z usta¬
novitvijo skupnega tiskovnega apostolata, ki
b0 širil Kristusove nauke med katoličani, med
' ...... ' j
t ■ V
NovomašnisKo posvečenje v bizantinsko
slovanskem obredu je prejel 2 4. decembra v
Rimu slovenski rojak-begunec preč. gospod
Pavle Krajnik, nekaj dni kasneje pa je da¬
roval svojo prvo daritev. Posvečenje in nova
maša sta se vršila v ruskem semenišču pn S.
Maria Maggiore. Novomašnik ima starše v
Argentini. — To je že tretji od mladih slo¬
venskih duhovnikov, ki so se v zadnjih letih
vzgajali v Rimu v Rusicumu in se posvetili
pripravi za delo med vzhodnimi kristjani.
pravoslavnimi in brezverci. Predvsem je trebu
gledati na to, da ima vsaka katoliška dežela
poleg drugih katoliških listov in revij še po¬
sebej vsaj dva izrazito unionistična lista, in
sicer en list za preprosti narod, pisan čisto
poljudno, in enega za znanstveno obravnava¬
nje vzhodnega vprašanja. Za poganske misi¬
jone izhaja po vsem svetu na stotine misijon¬
skih listov, morda tudi še več, kar je vse
hvale vredno; za unionistično misel, ki je dan¬
danes zelo aktualna, pa nimamo slcoro nikakili
listov, niti 20 na celem svetu. Vsled komuni¬
stične poplave jih je celo od teh moralo več
prenehati. Prijatelji cirilmetodijske ideje naj
po vsem vsetu snujejo unionistične liste in
izdajajo unionistične brošure in knjige ter
knjižnice.
V. UNIONISTIČNA VZGOJA NARODOV
Bolj kot kdaj je treba dandanes vsepovsod
uplivati, da se ljudje v verskem in cerkvenem
oziru zbližajo in zedinijo. Unionistična vzgoja
narodov je nujno potrebna. Unionisti, lajiki
in duhovniki, naj vsepovsod širijo unioni¬
stično idejo iu se pri tem poslužujejo vseh
nadnaravnih in naravnih sredstev. Unionistič¬
na misel je jako malo razširjena med katoli¬
čani, še manj pa med drugimi kristjani. Sicer
se oglašajo povsod glasovi za zedinjenje, toda
to je sorazmerno jako malo.
ANTON MERKUN, U. S. A
— 21fl
BORBA V BARAGOVEM MISIJONU
IV. K HUDODELCEM PRIŠTET
Približalo se je kitajsko lunino novo leto.
Komunisti so po cestah rajali in plesali in se
izživljali, obenem pa iskali vedno novih na¬
črtov, kako hi škodovali katoliškemu misi¬
jonu.
Z.t kitajsko novo leto imajo Kitajci navado,
da nalepijo na vrata in okrog njih razni na¬
pise, ki izraža jo novoletne želje in prošnje
k bogovom za 'varstvo v novem letu. Katoli¬
čani seveda nalepijo katoliške r.ke. Zanimalo
me je, kaj bodo napredni katoličani v ženskem
zavodu nalepili. Zato sem dan pred novim
letom stopil pogl dat. Kaj najdem?
NESREČNI TABUCI!
Nad glavnimi vrati, ki vodijo v kuhinjo in
sobo starca, ki je postal orodje v komunistič¬
nih rokah, visita dve tablici z napisom: ‘‘Sla¬
va padlim komunističnim borcem! ' Ob ste¬
nah vrat pa rdeč papir, na katerem se je v
verzih poveličevala zmaga nad kuomingtanci.
Zelo me je užalostilo, pa tudi ujezilo >vse
to. V misijonski hiši rdeča propaganda!
Vprašam starca in starko, kaj to pomeni. Ne¬
rod no izkašljata, da sta imela dva sina, ki
sta pred 20 leti padla kot komunistična borca,
zato so jima pa s-daj “osvoboditelji” prinesli
ti tablici in ju obesili nad vrata.
“Vzemita proč, saj dobro vesta, da v cer¬
kveni hiši ne smemo izobešati vojaških in po¬
litičnih znakov.”
Ne ubogata. Sam snamem tablici in ju iz¬
ročim starki, da vrne te stvari “osvobodite¬
ljem”. A komaj zapustim hišo, starca sama
spet obesita tablici na prejšnje mesto. Jaz pa
grem in spet snamem tablici ter ju nesem s
seboj v svojo sobo, njima pa naročim, naj po¬
vesta “osvoboditeljem”, da imamo cerkvene
postave, ki ne dovoljujejo vojaško-politične
propagande v cerkvenih prostorih.
KOMUNISTI NAD MENOJ
Računal sem, da bodo sledile težke posle¬
dice! in res: Glavni izmed “osvoboditeljev”
so drugi dan po novem letu prišli k starcu in
mu prinesli riža ter mu voščili srečno novo
leto. Ko so zvedeli, kaj se je zgodilo s tabli¬
cama, so se vsi pripodili v mojo sobo: Kralj,
politični komisar in še dva komunista višje
stopnje, za njimi pa sta bojsče capljala sta¬
rec in starka, ki se nista upala pretrdo nasto¬
piti proti dobrotniku-misijonu. Komunisti so
bili sila razjarjeni in se niso prav nič obvla¬
dali, temveč >ysi naenkrat vpili name, mi gro¬
zili s pestmi in izjavljali, da take žalitve pač
n c morejo prenesti.
Prinesel sem “slavni” tablici, ju položil na
mizo ter čakal, da so se navpill in me ozmer¬
jali kakor jim je bilo drago. Uverjen sem bil,
da bo vsemu temu sledila preiskava, nato
prepoved širjenja vere in n:oj zapor. Zato
sem tuhtal, kako in kaj naj rečem, da bi opra¬
vičil moje ravnanje. Prosil sem jih, naj mi
puste besedo. Pristali so; jaz sem pa dejal:
“Sem na Kitajskem kot jugoslovanski dr¬
žavljan. Moja država je priznala vašo oblast.
Vi ste po zakonu, izdanem od Maotsetunga
samega, dolžni ščititi pravice tujcev, zlasti
tistih, ki so člani naklonjenih držav. Toda
Kralj, ki ima visoko mesto v vladni stranki,
ne le, da me ni ščitil, ampak je ponovno ščuval
ljudi zoper mene, tako da me v lastni hiši
ljudje zmerjajo z “evropskim hudičem”. Vpra¬
šam vas torej, politični komisar, ali je dovo¬
ljeno šefu policije tako ravnati s poštenim
tujcem?”
Zadel sem v živo. Politični komisar je Kra¬
lja na videz trdo prijel, meni pa dejal ljubez¬
nivo: “Vzemi tablici in ju vpričo naš obesi
nazaj nad vrata, drugače ti j: prepovedana
svoboda širjenja vere.”
MOJ UMIK — KOMUNISTIČNI TRIUMF
Lahko si mislite, kako se mi je v srcu upi¬
ralo, a vendar sem vzel tablici, šel v ženski
zavod in dejal vpričo vseh prebivalcev: “Obe¬
sil bom komunistični tablici nad vrata, mo¬
ralno prisiljen, čeprav se zavedam, da po cer¬
kvenih postavah tega ne smem; da prepre¬
čim 'večje zlo, to storim.”
Ko sim tablici obešal, so me rdeči fotogra¬
firali; potem so odšli.
Starec, Ninfa in rdeči so triumfirali. Pri¬
stal sem na poraz ne Iz strahu za lastno kožo,
ampak iz strahu za Cerkev v Ningtuju. Po¬
sebno me je bolelo, da so me fotografirali,
ker sem vedel, da hod« mojo sliko rabili, ka¬
kor jim bo kazalo, zdaj kot propagando, kako
jim celo duhovniki širijo slavo, zdaj kot do¬
kaz, kako smo duhovniki uporni, ko celo
vladne znake samovoljno mečemo v staro
šaro. Sprejel sem ponižanje, vdan v voljo
božjo, tolažeč sc, da so celo fotografije naše¬
ga dobrega škofa dr. Rožmana uporabljali v
t.ajbolj zlohotne namene, a mu je veudar Uog
vse to obrnil v dobro.
Kralj me. je torej ukanil, a kmalu sem mu
povrnil.
KAKO SEM SE IZMUZNIL NA DEŽELO
Ne deželi v hribih imamo lepo misijonsko
postajo Tungchao. Tam sta umrla dva kato¬
ličana, eden pa je čakal na poroko. Katchist
me je prišel klicat, naj grem tja. Kralj mi je
dvakrat odbil dovoljenje, zato sem vedel, da
se ga ne splača več prositi. Hotel sem narediti
tako, da Kralja postavim pred dovršeno dej¬
stvo, s3be pa pred oblastjo zaščitim.
Dal sem napisati Kralju pismo, v katerem
mu poročam, da sem bil nenadno klican k bol¬
niku v Tungchao, da je bil policijski urad na
žalost v zgodnji jutranji uri zaprt, zato, po
smernicah Kralja samega za tak primer, le
obveščam policijo, kam grem.
Bil sem že tri ure na poti, ko Kralj prejme
ir,oje pismo. Pihal je od jeze. Jaz sem pa lepo
mirno dospel v trg Lokotv, kjer je bila drugi
dan zjutraj poroka. Javil sem se na policiji,
ki me je prav prijazno sprejela in mi dovolila
o -.-obodno gibanje.
— 220 —
BRŽ ZA MENOJ!
A Kralj je že poslal ogleduhe za menoj.
Ho sem drugi dan proti večeru kramljal za
mizo pri kmetu katoličanu, nenadno vstopi v
sobo vojak s civilistom, povpraša po meni in
Omoči, naj s3 takoj javim na policiji. Kmetje
so me preplašeni pogledali, prepričani, da sem
aretiran. Najbolj zaveden me je spremljal tja
in mi dejal: “če zapro vas, morajo zapreti
tu
nc je takoj začsl spraševati, kako sem se kaj
•mel na deželi, in je hotel hinavsko to in ono
'z mene izvleči. A sem vse zamolčal, kar hi
mhko vrglo na moje delo la senco sumnje.
Hralj torej ni mogel najti povoda, da hi me
1'Hjel. Tri dni je čakal in premišljeval.
ZASLIŠEVANJE NA POLICIJI
Četrti dan pa — bila je nedelja, popoldne
Pošljs k meni policista z naročilom: “če
j*Hi preveč zaposlen, pridi takoj malo h Kra¬
ju na policijo na kratek tovariški razgovor.”
^Poznal sem v tem zanko, a kaj sem hotel:
odzval sem se in ob odhodu dejal g. Wol-
mnku: če me ne bo nazaj, vtdite, da me je
Kr »lJ dal zapreti."
že to je bilo sumljivo, da so me vedli tja,
k Jer so zapori. Kralj me je sprejel -v svoji de-
°vni sobi. Kršen, vendar ne presurov. Zahte-
V »1 je, naj spet pismeno izjavim, da sem iz¬
vršil kršitev zakonov in da zaslužim kazen.
To pot sem bil trmast. Odkrito sem mu pri¬
znal, da mi je njegovih šikan dovolj, da ni¬
česar več ne podpišem, pa naj 1119 takoj
usn.Tie, če hočejo. ”če uživamo res versko
svobodo, pač sinom vršiti najvažnejše duhov¬
niške posl 3 , kadar me verniki kličejo. Zato
bi lagal, če bi podpisal, da se čutim zločinca
pred vladnimi zakoni, čemu vaš zakon o ver¬
ski svobodi, ki ste ga celo po stenah nalepili
in tako razbobnali.”
NEVAREN TRENUTEK
Kralj je postal strupen. Odločil je, naj
vpričo njega pr.tnišljujem nekaj ur, ali sem
ziočiiiec ali ne. Kes sem premišljeval, med
tOi.i zmolil vse tri drle rožnega venca, nato
pa d.jul Kralju: “Po dveh urah premisleka
srni še bolj prepričan, da se nisem še pregre¬
šil zoper \ladne zakone, in zalo ne podpišem
nobeni izjave. Protestiram, da me brez pra¬
vega vzroka ovirate v osebni svobodi. Opro¬
stile, odhajam!”
Vstal sem in odšel. Kralj pa je skočil za
menoj in me zagrabil za roke. Kot nagajivim
kranjskim fantom mi je šinila v glavo misel,
naj se r.šhn njegovega prijema, da vidim, ali
me res hoče s silo pridržati. S prvim sunkom
se ga oprostim in Kralj se je opotekel po
stopnicah kakor je dolg in širok. Tedaj zav¬
pije policajem: “Zgrabite ubežnika, stre¬
ljate!”
V hipu so me 4 policaji zgrabili in dva sta
namerila name puški, Kralj pa že s pestjo
zamahnil proti moji glavi. “Ns storite tujcu
nič žalega!”, se je tedaj začul od nekod ukaz.
Še danes ne vem, kateri izmed rdečih mi je
tedaj rešil življenje. Kralj je ves divji tolkel
po mizi in me zmerjal, da sem slabši od ro¬
parjev, ko dnevno sklepam v cerkvi roke k
molitvi, predstavnika policije pa skušam ubi¬
ti in zbežati. Tako je divjal nad pol ure, jaz
sem pa molčal in vdano čakal na svojo usodo.
Spet mi je Kralj ukazal dve uri premišlje¬
vati o zločinih. Pošteno sem si res ta čas iz¬
praševal svojo vest in se spominjal grehov, lei
sem jih zagrešil, ne pred rdečo oblastjo, am¬
pak pred Bogom. Ker Kralju le nisem hotel
priznati zločinov, je proti večera prišla višja
komunistična glava, ki je najprej zaslišala
Kralja, zakaj me zadržuje, in nato mene. Pri¬
znal sem, da sem zelo užaljen, ko me Kralj
sili pismeno priznati zločine, ki jili nisem sto¬
ri!, in da mi krati osebno vobodo. Kralju da
sem 83 iztrgal iz rok iz protesta proti kri¬
vičnemu postopanju z menoj, ne da bi mislil
na kak beg ali celo uboj, saj sem prej jasno
povedal, da odhajam domov, v župnišče, kjer
me vsak čas lahko spet dobi. Zato da se mi
zdi beseda o begu in poskušenem uboju straš¬
no natolcevanje, ki bi po mednarodnih za¬
konih zaslužilo veliko večjo kazen nego moje
ravnanje do njega.
REŠEN — ZAENKRAT
Sodnik je milostno razsodil, naj grem do¬
mov, v bodoče naj pa ne hodim več na deželo,
kjer je polno roparjev, češ če bi me kak ro¬
par ubil, bi tuji časopisi takoj pisali, da so
me ubiii komunisti. — Ironija brez primere:
— 221
Mi0jj©K]SGm mm m ši m
KAZSEžM DELOKROG
Misijonar.duhovnik veliko potuje in v ved-
neui neposrednem stiku z izročenimi mu du¬
šami doživlja marsikaj morda veselega, pa
tudi prevečkrat stvari, ki kot težka mora
težijo čuteče srce poslanca božjega. Tudi ko
se za daljši ali krajši čas zaustavi na osred¬
nji misijonski postaji, svoji izhodni točki, vsaj
njegov duh roma od enega do drugega konca
pokrajine, od malega naselja do onega važ¬
nega središča, kjer nasprotnik že skuša nase-
jati ljulke v komaj nekoliko zrahljano misi¬
jonsko gredo, iioli ga, ker se mu ni mogoče
povsod in vedno osebno staviti na branik nau¬
ka, ki ga oznanja potujoč. Kes, katelust je
tu, on bo negoval vrženo seme, plel in prilival
brstečim bilkam. Z združenimi močmi bodo
tisti, ki jih milost vabi, na misijonarjevo po¬
budo in pod njegovim vodstvom postavili lič¬
no kapelico v domači vasi. Tam bo katehist
zbiral vse, ki so se prvi odzvali, skupno bodo
ponavljali katekizem, molili in zopet molili
ter tudi peli. še drugi se jim bodo pridružili
in jih bo tako vedno več. Vaški učitelj je
zbral šole godno mladino. Tudi oni potrebujejo
svoje zbirališče, lastno streho. Ko je kapelica
dovršena, naj zraste iz tal tudi še šolska stav¬
ba. Tu ima poleg misijonarja besedo domači
učitelj, ki bo skrbel, da bo šolska mladina
čimprej imela streho nad seboj.
To so nekake podružnice osrednje misijon¬
ske postaja, kjer nimajo stalnih misijonarjev.
Pokrajina, ki pripada osrednji postaji, je po¬
sejana z rfjimi, in če je delovanje pcvoljno,
ima potom njih misijonar možnost približati
si sleherno človeško bitje. Vagka kapela in
katshist ter domača šola s primernim učite¬
ljem so velikokrat točka, ki povzroča misijo¬
narju nemale skrbi. Naša apostolska prefek¬
tura šteje okoli 160 katehistov in prav toliko
kapel, vaških učiteljev pa 150.
PROMETNA SREDSTVA
Misijonar mora biti v čim tesnajšem stiku
s svojim zaledjem, ker od njega prihaja živ¬
ljenje v vsako misijonsko srenjo in šolo. Zato
ga dolžnost pogosto kliče na pot. Najmanj,
pravkar sem bil na policiji v smrtni nevar¬
nosti, pa mi izjavljajo, da je moje življenje
njim tako drago, da me zaradi tnoje življenj¬
ske varnosti ne puste iz mesta.
Kralj mi je ob slovesu dejal: “Boga za¬
hvali, da si tujec, sicer bi bil danes že med
mrtvimi.”
Večer je že bil, ko sem se vrnil v župnišče.
G. AVolbank je bil ves srečen, da so me iz¬
pustili. Tudi katoličanom se 'je razvedril
obraz. Kot da bi se nič ne zgodilo, sva se ta¬
koj naslednji dan lotila še bolj gorečega ozna¬
njevanja božje besede, pričakujoč, da bova
kmalu spet doživela kaka nova nasprotova¬
nja.
JANEZ KOPAČ CM
kar se pri nas zahteva, je, da dvakrat na
leto obišča vse njemu izročene. Zelo različne
so take misijonske ekspedicije, kakor so raz¬
lične pokrajine, kamor so namenjene. Pri
nas je že nekaj dobrih cesti in je torej tovorni
avto v pomoč. Zatem sledi motorni čoln in na
južnem koncu prefekture imamo pirogo z
majhnim motorjem, ki zelo dobro služi, ker
je zelo obratna, a ni mogoče naložiti večjega
tovora. Navadna piroga jo splošno v rabi, ker
ij zadostuje že nekoliko centimetrov vode.
Sleherni misijonar ima svoj bicikelj radi nje¬
gove lahke uporabnosti, ker je navadna steza
že dobra za kolesarjenje, čez razssžnejš®
plitve močvare se pa mora misijonar dati no¬
siti v posebnih nosilih, kar nikakor ni pri¬
jetno in ne zabavno.
PRTLJAGA IN NOSAČI
Ko misijonar zapusti kamjon ali motorni
čoln, potrebrije poleg vsaj enega osebnega
služabnika večje ali manjše število nosač 3v
za včasih precejšnjo prtljago, kajti mnogo
stvari je treba vzeti na tako pot, ki se zavleče
na več tednov ali v nekaterih vikarijatih na
cele mesece. Poleg perila, hrane in potrebnega
za kuho in pranje spremlja misijonarja kov-
čeg s prenosnim oltarjem in vsem, kar kot du¬
hovnik potrebuje. Navadno vzame s seboj pri¬
merno zalogo šolskih potrebščin za vaške šolo
ter kateliiste in kateliuiuene. Večkrat je ob¬
veščen, da je ta ali ona kapela ali šola po¬
trebna nujnega popravila; tedaj je treba na¬
tovoriti še nekaj zidarskega in mizarskega
orodja ter vzeti s seboj na pot še sposobne
delavce, ki spotoma služijo kot nosači. Sicd'
je treba najemati nosače za vso potno prtlja¬
go na licu mesta, kar ni vselej najlažja za¬
deva, ker domačini niso vedno voljni tudi
proti plačilu izvršiti misijonarju to uslugo-
Res je, da morejo biti pogostokrat na uslug 0
že raznim upravnim funkcionarjem, in že vsa-
ku mrfjlina potovalna kolona potrebuje naj¬
manj deset ali dvanajst mož krepkih mišic
in trdnih nog, kajti navadno so najeti za en
dan hoje in je za naslednjo etapo treba iskati
.'drugih.
MISIJONSKA EKSPEDICIJA PO JEZERU
Preteklega julija se je naš oče Gerard l 10 "
dal na tritedensko misijonsko potovanje v
pokrajino ob zahodni obali jezera Tumba ' n
tudi nekoliko v notranjost. Natovorili si»°
motorni čoln z vsem potrebnim za dolgo po*’
ker v vijugah bo treba prepluti okoli 120 km,
to je tja do skrajnega južnega konca jezera
in nazaj. Ni tako enostavna plovba po teh
ekvatorskih vodah kot bi si to morda pi' v *
hip mogli predstavljati. Treba se 'je prepustih
vodstvu domačinov, ker voda ni povsod do¬
volj globoka ter bi zato mogli v nesrečo, zla¬
sti z našim motornim čolnom, ki nima trd¬
nega trebuha, kajti vozi tod že okoli dvajset
let in bi bile zanj pod vodo skrite čeri še P°"
sebno nevarne. Naš črni krmar se izvrstno
znajde; ima pa tudi že dolgoletno prakso i"
— 222 —
je ponosen na svojo službo, zlasti ker nje¬
govim ušesom zelo prijetno de naslov: šofer
•uotornega čolna. No, poleg vsega smo nalo¬
žili še 250 opek in so tako potniki odpluli.
V NEVARNOSTI
Misijonska ekspedicija je menda vse srečno
•m po načrtu izvršila (mene namreč ni bilo
'raven), le ob povratku skoro čez 3 tedne se je,
Poldrug dan pred prihodom, baje velik kro¬
kodil zaletel ob motorni čoln. Dejstvo je, da
v spodnjem srednjem delu levega boka za¬
čela vdirati voda v notranjost. Treba je bilo
čim prej zapluti proti bregu jezera ter med
tem z vsem mogočim preprečiti, da bi voda
y čolnu naraščala. Enkrat na varnem so čoln
•zvlekli na suho, kar ni ravno najlažje, če ni
Potrebnega pri roki. Tedaj šele se je dalo
••gotoviti, kaj prav za prav je bilo: odluščila
Se je velika in dsbela skorja rje ter odprla
kakih deset večjih in manjših lukenj na po-
'Tšini par kvadratnih decimetrov, liana, en¬
krat odkrita, se pač mora zaceliti, vsaj za
s iio. No, črne glave so vsekakor iznajdljive.
1’oiskali so primerno količino drevesne smole,
Jo nataknili na kos lesa in prižgali. Raztop¬
ljeno smolo so pustili teči na prizadeto mesto
ier vse pokrili z žakljcvino. Dokler so bili na
-uhem, je to držalo, pod težo vodnega pri¬
tiska je pa začel obkladek popuščati. Ker je
P a le bilo treba domov, so se eni postavili
pokoncu z svojimi vedno bosimi podplati na
°bkladek in tako s težo svojega te-esa tiščali
banj, medtem ko je drugi zajemal in izlival
v °do, kolikor jo je še vdiralo. Tako so ven-
ilar dospeli domov ter tu zopet izvlekli spred¬
aj* del motornega čolna z luknjana' na suho.
je slednjič bila moja naloga, da preluk¬
njani trebuh našega starega in zvestega slu¬
žabnika ‘‘[Sv. Janeza Krstnika" (tako so pred
'lavnim namreč klestili ta slavni motorni čoln
katoliškega misijona Irebu oziroma Apostol¬
ske prefekture Bikoro) ozdravim in zacelim
f ; 'sc boljšimi jeklenimi obkladki. Delo se mi
■te izvrstno posrečilo in je dotično mesto do
•lanes popolnoma dobro, toda nič ne vemo,
kilfčj, na katerem mestu In v kakšni vodi se
ho pribo:japi nova rana odprla. . .
PROCESIJA
Odkar sem v tej deželi, sem letošnjega 15.
avgusta videl prvo procesijo. Tu sit o priredili
bravo evharistično procesijo, kot so v navadi
v krščanskih deželah. In reči je treba, da se,
jo popolnoma obnesla, seveda po zaslugi pri-
'editei.jev misijonarjev. Vse ljudstvo se je raz.
vrstilo v lepem redu ter pobožno v posamez¬
nih skupinah izmenoma molilo rožni venec
a h pelo nabožne pesmi v domačem in latin¬
skem j**ii:a. Vidni so bili zlasti šolarji in de¬
klice, gojenke sester, v njih prazničnih kro¬
jih, in p a vojaki, ki so bili častno zastopani,
malinio, da ss je sprevoda udeležilo nad 1500
h, kar je zelo veliko za naš lrvbu. Bog
"am je naklonil lepo vreme, dasi je tiste dni
hogosto deževalo. Raz oltar, ki je bil po¬
stavljen na prostem ob pročelju naše c rkve,
Je evharistični Jezus za sklep po misijonar¬
jevih rokah blagoslovil svoje zveste, ki so se
Ga oklenili. Prav gotovo ni ostal ta dan brez
(vpliva na ostale, pogane in protestante, od
katerih so se mnogi udeležili pobožnosti.
EPIDEMIJA
Bilo je v juliju, ko se je tu me 1 domačini
prijavila epidemija, legarjeva mrzlica. Ker je
naš tukajšnji kolonijalni zdravnik energično
nastopil, je obolelo le kakili 15 oseb. žal so
štirjo bolniki podlegli, od teh je bil prvi po¬
gan in kot tak umrl. Vsi smo bili ob tej pri¬
liki dvakrat cepljeni. Zdravnik je zahteval
brzojavno serum, ki ga je v najkrajšem času
prineslo letalo. Na domačine 'je pojav napra¬
vil precejšen vtis, zlasti več dni zaporedoma
sledeči si pogrebi.
Letos nam ja Bog poslal enega novega mla¬
dega misijonarja, ki smo ga pozdravili pred
dobrim mesecem. Nameščen je na južnem
'koncu prefekture v Bolobu. Tamkajšnji do¬
mačini so ga z velikim navdušenjem sprejeli.
Bog mu daj zdravja in pravega apostolskega
duha pri težkem delu!
KRŠČEVANJE
Po nekaj krat na leto se v večjib ali manj¬
ših skupinah vrši na naši misijonski postaji
krščeVanje. Dvakrat so na vrsti fcatehumeni-
šolarji, n. pr. o Binkoštih in sedaj pred Bo¬
žičem. O Binkoštih se je izvršilo opravilo z
večjo slovesnostjo, ker 'je bilo med novoltr-
ščenci tudi več starejših ljudi in nekaj zakon¬
skih parov iz notranjosti, ki so s tem uredili
njih zakon. Pred dnevi je zopet obiila krstna
voda 25 šolarjev, od teh 7 deklic, ki so jili
pripravile naše sestre. Bog jim daj, da bi
znali ceniti veliki zakrament prenovljenja in
ostali vedno zvesti krstnim obljubam.
Nje in vse, ki se na sv. krst pripravljajo,
zlasti pa misijonarje, ki se z njimi trudijo,
priporočam molitvi slovenskih misijonskih
prijateljev.
KAREL KERšEVAN C. M., mis. brat
Spodaj vidimo zamorske otroke v evhari¬
stični procesiji, ki so jo prvič priredili v miši-
jonu obeh bratov Kerševanov.
— 223 —
PRVE SNEŽINKE
“Kaj vse nam je zadnji čas življenje pri¬
neslo ? ’
“Kaj? Mnogo, če hočete, kar po vrsti in brez
reda, kot je življenje prinašalo. Slabo in do¬
bro. Slabo: iz Saulta je odšel jezuitski pater z
dvema bratoma. Dobro: staknil sem na ladji
Gašperja Shulteja. ki se mi je ponudil za
stiežnika in oskrbnika. Slabo: za jezuiti so se
poslovile še uršulinke, ki so bile poučevale de¬
klice. Dobro: iz Slovenije je prispel nov bogo¬
slovec Andolšek. Slabo: umrla mi je sestra
Amalija. Dobro: iz Liona sem prejel 4875
frankov, iz Pariza pa 1428 dolarjev. Slabo:
posvetil sem premladega bogoslovca — 21
letnega Bouriona. Dobro: 3. pokrajinski cer¬
kveni zbor v Cincinnatiju. Dva dogodka, ne
dobra ne slaba: kmalu bi zmrznil in pa misi¬
jonar Janez Čebulj je začel nositi brado.”
Tako je. škof Baraga raztolmačil svojemu
prijatelju kapitanu Flanniganu v Minnesoti
Mine. Stari Irec s košatimi obrvi in lepimi be¬
limi lasmi, ki so rasli v močne zalisce, je pri¬
jazno gledal škofu v obraz.
“Potem pa Baraga je počakal.
“Potem pa?”
“Potem pa — prve snežinke.’’
“Gotovo, saj smo po Vseh svetih.”
“Drugače mislim,” je nadaljeval Baraga.
Mirne, Zelene oči starega kapitana so ga
vprašujoče zrle. Poteze ob ustih so se močneje
zarezale navzdol, spodnj'a ustnica je ohlapno
štrlela naprej.
“Da, prve snežinke- Naduha me zdeluje-
Življenje se mi nagiba v zimo.”
V sobi je zavladala dolga mučna tihota.
Spet je začel škof: “Jutri bo torej veliki
dogodek.”
Na obraz priletnega Irca je posvetila sreča.
V kotu se je zganila žena Helena. Lepo mate¬
rinsko obličje je spokojno zrlo k mizi. Roke so
s pletenjem omahnile v naročje. Uresničile so
se dolge, lepe sanje, ki jih toliko mate' sanja.
Škof Baraga bo v tej cerkvi posvetil njenega
edinca Patrika v duhovnika. Kako je te sanje
spremljala z molitvijo, kolikrat se bala, da
bodo nenadoma prekinjene. Sam Bog jih je
vzdrževal, da so po tolikih letih dosanjane.
“Duhovnik bo.”
Spet molk. Vsak po svoje misli. Ni treba
b-.o,-,rfi.
“Duhovnik. In duhovnik je mučenec.”
škofove besede so kot nož v srce materi
HMoni. Le zakaj dobrj škof podiva njena sa¬
nje? Kaj ubija njeno srečo? Trpke poteze so
se ji vtisnile v obraz, v očeh so se zasvetile
solze. Ni upala dihati, čakala je odrešilnih
besed.
Starega kapitana ni toliko zadelo. Vedno je
sodil trezneje. Res takih besed še ni čul, a
je često srečaval na potih po vodah duhov¬
nike, te neutrudne tihe Gospodove apostole,
ki so z ogromnimi žrtvami nosili seme božje
besede v vse konce sveta.
“Da, mučenec. A Bog ga v to kliče. Saj
ni mučeništvo samo sebi namen. Bog mu hoč e
dati bogato plačilo, zato ga v to kliče-’’
Počasne besede so prepričevale. Vsaka po¬
teza v škofovem obrazu je govorila o istem:
o neprestanem mučeništvu Kristusovega de¬
lavca. Trpke, globoke poteze, ki pa so vendar
nosile pridih nepoznane sreče — potrdilo bo¬
žjega poslanstva.
Mati je mislila. Saj je bila prav za prav
vedno prav takih misli. A ni si jih upala tako
jasno izraziti, tako neizprosno izreči. Ve, raj
je življenje, ve, kaj čaka sina. čudno. Sin je
prej kot ona vedel v jasnih izrazih, kaj ga čaka
In je vztrajal pri tej odločitvi. Lepe misli so
ji silile v dušo.
V istem času so si gostje v župnišču delili
ležišča. Sobo so namenili škofu, ko se vrne
od Flanniganovjh. škofov spremljevalec du¬
hovnik Jacker se je zleknil v star naslonjač
na hodniku. iDomači župnik Foks je legel P°
tleh. Prag vrat je služil kot zadovoljivo zglav¬
je. Novomanjk bo prenočil pri sosedovih.
“Kje je študent?"
"Morda si je že sam poskrbel ležišče!’
“Friderik,” je poklical župnik Foks študen¬
ta Eisa, ki je na dvorišču klal tele
“Kaj bo?”
“Kje boš spal?”
“Ne skrbite zame. Bom že kje-” Pa je dobro
vedel, da nocoj ne bo časa za spanje. V hiši nl
še prav ničesar za pod zob za jutri. Tudi v
cerkvi še ni pospravljeno. Vso noč bo tret* 8
pošteno delati, da bo vse v redu.
Stalno se mu vrača ista misel: kje stakniti
slavnostni sedež za škofa. To bo najteže.
“Ne reži tako globoko!” ga je opomnil po¬
magač-
“Saj res. Daj še ti malo, bom jaz držal.'
Z mislijo je prišel na dan: “Poslušaj, kje
bi dobili sedež za škofa?”
“Bog pomagaj! Zdaj sva pri teletu. Boš že
potem na tisto mislil.”
O polnoči sta končala. Sedaj pa cerkev.
Friderik je že vse pretaknil, a ni nič primer¬
nega. Končno opazi v zakristiji klop. Premeti
jo z očmi in že se je žaga zajedla v les. Pri¬
biti je treba noge in naslonjač, pa bo. Še za-
— 224 —
'eso čez. Res krasen škofov sedež. A kje so še
sv eče, kj e preproge, kje tisoč drobnarij?
Zjutraj je bilo vso nared. Le pred sveto
Kašo j e šepnil študent Friderik domačemu
župniku nekaj na uho. župnik j e odšel preko
dvorišča k sosedovim in se kmalu za tem vrnil
2 dvema hleboma kruha, študentu j e zaigralo
Ua obrazu zmagoslavje. Tako: sedaj je vse.
Med krasno slovesnostjo v cerkvi, kamor
je nagnetlo za čuda ljudi iz vse ontona-
8 °nske doliDe, so študentu še vedno uhajale
misli v kuhinjo: ali je vendar vse priprav¬
ljeno? Po svoje je doživljal Patrikovo posve¬
čenje.
Prv e snežinke: revmatizem in naduha. Res
- 7 - znanilke zime. Nove so se pojavile. Fride-
ri ku so misli na zimo zgibale dušo. Prihaja,
2£ *res prihaja. Treba bo dati račun, že dalj
časa čuti, kako se mu tresejo noge in roke-
^uaki starosti.
"Ti mraz, ti,” se dobrodušno huduje stari
škof Friderik. "Kakšno si mi spet zagodel!
Kaj ti je bilo res treba šariti okrog mojega
hruha, lonca z mlekom in umivalnika, da mi
•la vse zmrznilo? Pa še bolnika imam v hiši.
Asiški ubožec te je imenoval brata, pa mi
f ako nakaniš.”
Leto 1863 se je slabo pričelo, škofu j e zbo¬
lel sluga GašPer. Bolezen je zamenjala vloge:
škof je postal svojemu služabniku strežnik.
"Gašper, kaj bova pa danes skuhala?”
“Ne vem,” je bilo nerodno bolniku v po¬
stelji.
"Jo že imam: krompirjevo juho in krompir
v oblicah. Bo prav?” se je smehljal škof in si
n &tikal umazan predpasnik. Nasekal je trske
id zakuril. Odbral je iz vreče krompir in pri¬
čel s kuho. Močno je pokašljeval, ko je hodil
Ked kuhanjem po sobi z brevirjem v rokah.
Za zavretje krompirja res ni potreboval ku¬
harske knjige. Od časa do časa je prekinil,
Pa povprašal bolnika, če bi kaj rad
Kadar je bilo tiste čase kaj novega, vselej
is prišel povedat bolniku:
"Gašpar, 20 milj daleč bo treba k bolniku.
Ti bodo že sosedovi skuhali.”
“Gašper, nov študent se je javil, pa du¬
hovnik Andolšek odhaja v drugo škofijo. Je-
z Uiti se bodo spet vrnili in indijanski molit¬
venik bom v tisk dal in 1000 goldinarjev bom
Ptejel z Dunaja kot mi Pišejo.”
"Dobro in slabo.”
"Tako je. Dobro in slabo. Pa še nekaj:
škofijski sedež bova prenesla, ko boš zdrav!”
“Kam pa?”
"V Marquette. Le brž ozdravi, Gašper, po¬
tem bova odšla. Prav potiho, veš, čisto po
francosko. Da nama ne ho nerodno, ko bi se
Poslavljali od naju.’’
Gašper je zaspal. Sanjalo se mu je, da sta
skupaj s škofom prenašala velik neroden ško¬
fovski stol proti zahodu. In sanjalo se mu je,
ha se poslavljata in da jočejo za njima, za
ajim še bolj kot za škofom. Zjutraj ga je
hilo sram, ko se je zbudil. Resno je pomislil,
Mi bi res njemu bilo kaj nerodno, ko bi bilo
slovo slovesno, pa je videl, da nič. Zanj bi se
malokdo zmenil. Je pač samo za senco rojen
Prav je tako, si je mislil jn delal načrte za
odhod.
Tiho sta se poslovila iz Saulta, tiho sta
prišla v Marquette. Brez slovesnega sprejema,
brez slovesnega kosila. Zadovoljila sta se s
krompirjevo juho in krompirjem v oblicah.
"Gašper, uršulinke se vrnejo. Na treh kon¬
cih bodo prevzele š°lo-”
“Sijajno.”
“Vendar jih hoče vladni agent pregnati.”
“Žalostno.”
"A so mu Indijanci na zborovanju pokazali
bojne sekire.”
"In?”
"In je rekel, da je zelo zadovoljen, če ur¬
šulinke ostanejo.”
Potem sta delala. Vsak po svoje. Govorila
nista mnogo. Včasih kaj malega, za spre¬
membo.
"GašPer, spet snežinke ”
“Poleti?”
“Poleti ali pa jeseni, kakor vzameš, čakaj,
preučeno govorjm. Vidiš, bolezni prihajajo.
Zdaj prva potrka na vrata: Friderik stari, si
uoma? K tebi bi rada. Pa se mi vseli v žile in
mišice. Potem druga: Friderik, Bog s teboj!
Pa se vsesa v pljuča. In tako dalje druga za
arugo. Kaj misliš, kakšna znamenja so to?”
•■;?!”
“Vidiš, to so snežinke, ki napovedujejo
zimo. H koncu gre moja pot. V pozni jeseni
sem, čeprav je zunaj poletje. Zdaj mi je še
srce oslabelo in žile so mi poapnele.”
Pa ni šlo Gašperju čisto v glavo. Le kaj
imajo opraviti snežinke s poletjem, oslabelim
srcem in poapnenjem žil?
V začetku oktobra 1866 je videl Baltimore
mogočno procesijo: množice klerikov, 120 du¬
hovnikov, 4 0 škofov, 6 nadškofov in končno
baltimorski nadškof z vsem spremstvom. Vse
v zlatih ornatih v krasnem sončnem dnevu
med tisoči ljudi. Amerika se je čudila.
Drugi dan je nadškof Spalding, sedeč na
vzvišenem prostoru, slovesno pričel z običaj¬
nimi obredi cerkveni zbor. Po uvodu je spre¬
govoril z nenavadno težkim, nizkim glasom:
“Molite za marquettskega škofa Friderika
Barago, kj je težko obolel in leži v bolnišnici
sv. Neže.”
Časopisi so prinesli kratko; “Danes zjutraj
j ( zadela na stopnicah baltimorske nadško¬
fijske palače marquetskega škofa Friderika
Baraga kap. K sreči ga je pri padcu ranil
škofovski križec, da mu je odteklo precej krvi.
kar mu je rešilo življenje.”
Strežnik Gašper je zvesto sedel pri škofu
in mu stregel. Misli smo krožile okrog prvih
snežink, jeseni, naduhe, revmatizma, srčne
oslabelosti, poapnenja žil in kapi. Vedel je,
da je neka zveza med vsem te«, kakšna, pa
ni doumel.
JANKO
Baragova svetost
(Po knjigi: Dr. Fr. Jaklič, Misčjonski škof
Irenej Friderik Baraga)
“Kdo ste vi, ki hočete presojati svetnike
božje?” čujemo v srcu trd očitek, ko naj bi
govorili o njih svetosti; osramočeni moramo
povešati oči.
Podobno se dogaja človeku, ki naj bi go¬
voril o naš ni Baragi in njegovi svetosti, dasi
ne gre tu za od Cerkve razglašenega svetnika
in ima zato šV in druge misijonsko čuteče rojake
v cerkvi v Ramos Mejia misijonska molitvena
ura v pomoč slovenskim misijonarjem, po
njej pa misijonski sestanek v dvorani. Zadnja
"molitvena ura za misijone" je bila zelo lepo
obiskana. Okrog 300 rojakov je pobožno mo¬
lilo križev pot za slovenske misijonarje in po
litanijah prejelo blagoslov z Naljsvetejšim-
Nato je sl:dil v dvorani misijonski sestanek,
ki je bil prav izvirno zamišljen. Upoštevajoč
načelo, da je vedno dobro mešati “utile cum
dulci", si je namreč Slovenski misijonski odsek
tu omislil zvočni filmski aparat, (ki ga upa v
teku dobrega Uta izplačati izključno iz do¬
hodkov dobrih kinopredstav, nakar naj bi
dohodki bili vsi v pomoč slovenskim misijo¬
narjem . . .), s katerim bo predvajal ob meseč¬
nih misijonskih sestankih razne poučne, zani¬
mive in tudi zabavne filme, vmes pa bodo po¬
dajane točke misijonskega sestanka. Prvi to¬
vrstni sestanek je v tein pogledu uspel lepš 3
kot je bilo upati. Med posameznimi filmi so
navzoči z zanimanjem sledili izvajanjem petih
misijonskih poročevalcev, ki so podali sliko
o položaju DšV. med nami, o misijonskih mo¬
litvenih akcijah, o stanju misijonskega znani-
karstva, o stikih in pomoči slovenskim misi¬
jonarjem in o akciji za "Poderžajevo cerkev”
oziroma Bengalskem misijonu. — Sestanka
za mesec april in maj se že pripravljata b>
obetata biti še vse bolj zanimiva in bogata-
226 —
Se nekaj iz Indije
Indija šteje približno 400 milijonov prebi¬
ralcev. Rekli bi labko, de je vsak peti člo¬
vek na svetu Indijec. Od te ogromne množi¬
ce je samo 10 milijonov kristjanov, in od teh
10 milijonov kristjanov: kaka polovica kato¬
ličanov, ostalo protestanti. — Nekaj nad 70
milijonov je inohamedancev in nad 300 mi¬
lijonov hindujcev. Končno nekaj milijonov
drugih veroizpovedi.
HINDUJCI IN MOHAMEDANCI
Mohamedanci sc počutijo varne in močne.
Spoštujejo bolj kristjane kot hindujce, “kajti’’
- pravijo — “kristjani in mi verujemo v ene¬
ga Uoga, hindujci pa imajo zabeleženih nad
300.000 bogov.”
Oboji, hindujci in mohamedanci, so precej
zagrizeni v njih praznoverje. Kjer postavijo
kakšen tempelj ali spomenik, mora stati tam
do konca sveta, tudi če nima več nobenega po¬
lena.
Hindujci žgejo svoje mrtve; a nikdo ne
joče za njimi, če n. pr. umrje mož, ga neso na
Pokopališče, in tam mu žena sama podžge
ogenj pri vratu. Ko truplo gori, žena pazi. da
v se zgori. Ko je to končano, pobere par kosti
>n si jih odnese domov za spomin.
Mohamedanci ne žgo svojih mrtvih, ampak
jih pokopavajo kot mi. Ko koga pokopljejo.
s e navadno njegovi sorodniki hočejo prepri¬
čati, je- !i njihov umrli šel v nebesa ali ne.
Zato odrežejo eno vejo nekega posebnega dre¬
vesa in jo posadijo na grob, rekoč: “Če se bo
,a veja prijela, je to znamenje, da je naš
dragi šel v nebesa.” Drevo je Seveda take
v rste, da, kamorkoli ga posadite, gotovo raste.
In tako gredo vsi mohamedanci nezmotljivo
v nebesa
ŽRTVE MLADINE ZA VERO
Kako je s spreobrnjenji? Odkar sem v In¬
diji, nisem slišal, da bi se kak mohamedanec
s Preobrnil. Hindujci pa se. Toda... Naj Vam
navedem, samo par primerov, ki sem jih sam
doživel ali vsaj od blizu videl.
V nekem mestu sta dve hindujski deklici obi¬
skovali visoko šolo, ki je pod vodstvom nekih
Se 8ter. Počasi počasi sta ti dve deklici zvedeli
Pekaj o katoliški veri in se začeli zanimati
2a njo, dokler se nista odločili in stopili v
katoliško vero. Ko sta njih materi zvedeli za
to . bi skoraj znoreli. Takšno vpitje in krič a ~
nje, doma in zunaj, da Bog pomagaj. A vse
zastonj. Deklici sta ostali zvesti
Ko sta materi videli, da se z deklicama ne
l ' a nič onraviti. sta zatožili sestri, da so pri¬
silile njih hčerke v katoliško vero. — Tako je
Prišlo do sodbe. Sodnik vpraša; ‘Kakšna je
' a .iina vera?” “Katoliška.” odgovorita deklici.
' “Ne, ne,” zopet zavpije mati ene — “ne
govori tako. moja ljuba hčerka. Glej tvoj oče
•1® hindujec, jaz. tvoia mati. sem hindujka..."
~ “Jaz pa sem katoličanka!” odgovori odloč-
1.0 njena hčerka. Ker je vsako upanje, da bi ju
Pregovorili k vrnitvi v hinduizem, propadlo.
Sta materi poskusili še zadnje: “če se ne
\ nista nazaj v hinduizem, vaju ne bomo več
smatrali za naše hčerke!” —— Vse zamah; tudi
materino ljubezen sta žrtvovali 16 letni de-
kici, samo da ostaneta zvesti v novi veri.
Kmalu nato sta obe vstopili v novicijat ill čez
nekaj mesece' bosta naredile prve obljube.
Tudi fantje nagih šol niso kar tako. Naj
Vam navedem samo en primer. Našo šolo v
Madrasu • obiskuje tudi nekaj visokošolcev.
Eden izmed teh, hindujec, se jo začel zani¬
mati za našo vero. Neki gospod mu je dal ka-
Slivenski misijonski liovomagnik na Fili¬
pinih, ki je bil pred Veliko nočjo letos po¬
svečen g. Andrej Jerman C. M. Rojen jo bil
v Radomljah. š°lal se je v Ljubljani na kla¬
sični gimnaziji, ki jo je obiskoval kot gojenec
lazaristovskega dijaškega doma na Taboru.
To novicijatu je začel bogoslovne študije, ki
jih je prekinil kot toliko drugih, da se je
pridružil protikomunistični borbi. Tik pred
koncem vojne je bil smrtno nevarno ranjen
in čudežno rešen v bolnišnico, kjer pa so ga
zastražili partizani in ga potem sodili ter ob¬
sodili na zapore in prisilno delo v Kočevju,
odkoder pa je srečno ušel. Po več dnevnem
tavanju je najprej dospel v Avstrijo, potem
pa v Italijo, kjer je nadaljeval na papeški uni¬
verzi Gregoriani bogoslovne študije, dokler
ni leta 1947 odpotoval na Kitajsko. Tam je
najprej študiral v Kunmingu, nato v Kasbingu
pri Šanghaju in končno na Filipinih, kjer je
bil obenem profesor grščine. Zelo zapletena
je bila že njegova bogoslovska pot. Bog ve.
kako bo zapletena šele duhovniška... Bog
mu daj svoj blagoslov, zlasti, da bi mogel
čim prej spet nazaj — na svojo ljubljeno
Kitajsko, gradit Cerkev.
tekizem, sv. pismo ter mu razložil nekaj naj¬
potrebnejših verskih resnic. Med prostim ča-
som je navadno šel v cerkev in tam bral ka¬
tekizem ali sv. pismo. Fant je tako vzljubil tj
dve knjižici, da ju je vedno nosil v žepu. Nje¬
govi starši so zapazili, da njihov sin postaja
nekaj drugačen kot je bil prej. Gledališče-
sprehodi in hindujska družba ga ne zanima
več. Postaja resen in gleda hindujs’'-- na¬
vade, če že ne zaničljivo, pa -saj s te"'
Nekega dne je pozabil nekje na mizi svoj ka¬
tekizem. Oče vzame katekizem in pokliče fan¬
ta. skrivajoč za smehljajem svojo jezo. —
“Kaj imaš tu?” ga vpraša odločno. — “Ob.
oprostite,” se obotavlja fant. — “Le hitro,
vrni se k tvojemu delu!” To rekoč, stopi
na cesto, vzame avto in brž v šolo. Ravnatelj
ga prijazno pozdravi. A ta vrže pred njega
katekizem in mu zagrozi: “če boš krstil mo¬
jega sina, te bom ubil!”
Vseeno je fant še nadalje obiskoval krščan¬
ski nauk. in še sedaj obiskuje našo šolo in
pridno študira našo vero. 'Dne 5. marca j'
bil krščen, ne da bi njegov oče ali kdo izmed
sorodnikov kaj vedel o tem.
Na skrivaj prihaja k sv. maši in prejema
sv. obhajilo v sobi privatno, kot da bi bil kak
bohiik, ker ve, da dvomijo o njem in da ga
zasledujejo, kamorkoli gre. —- Prihodnje leto
bo fant končal svoje študije in potem misli
oditi kam drugam, kier bo lahko prosto Iz¬
vrševal svoje verske dolžnosti. — Vseeno si jc
izbral zelo trnjevo pot. Njegov oče ie boaat
trgovec. Večji del njegovega premožen ie bo
fantovo: toda če izve, da .ie on katolik, ne bo
dobil ničesar. Taka je usoda mnogih, ki sprej¬
mejo katoliško vero.
PRAZNOVERJE
Pa še eno. Se mi zdi, da sem Vam že ne¬
kaj omenil o opicah. Za hindujce je vsaka
ž>vai sveta. Boli verni hindujci ne bodo ubili
niti enega komarja ali muhe. In radi prazno¬
verja živi v Indiji mnogo škodljivih živali. A
r.aiboli škodljive so onice in miši. Samo ti dve
vrsti škodljivcev uničita toliko pridelkov vsa¬
ke leto, da bi se naša Jugoslavija lahko pre¬
živ'iala z njimi in še kar dobro.
Končno je vlada uvidela, da se mora nekaj
storiti proti tem uničeva’cem in je odločil 3 -
da se smejo ubijati. Seveda, ker v Indiji 60 ef
nc zna no brati ne pisati, tale odlok znaio le
tisti, ki bedo časopise. Tako ie naš sobrat
pomočnik. B-anko Jurič, šef mizarske delav¬
nice v Tirupatturju, zelo rad lovil in pnhiial
onice. A kaj se ie zgodilo? V njegovi delav¬
nici sta delala tudi dva hinduica. in ko sta
-vnit-la. da niihov čof lm-i jr\ ubiin niib “bo¬
gove”. sta mn pustila delo in delavnico in se
nista več vrnila.
NACE KUSTEC, SDB. Tercaud, Indija
Slike na prejšnji strani nam prikazujejo
poljsko življenje in delo v Indiji. — Ta levo
pa nam kaže 3 slovenske duhovnike mrd Indi¬
janci v Cliileju: čč- gg. Kupljenik, Turk, Mohar
(od leve na desno!).
228 —
® I H 0 <§ O @ M
Distingo d los ateos en tres clases: hay
olgunos que dicen dara y explicitamente
gue no hay Dios, y que asi lo piensan:
ESOS SON LOS VERDADEROS ATEOS;
Eay un numero bastante crecido de ellos
gue no saben que pensar acerca de tal
c Uestion, y que muy gustosos la resolve-
dan jugandola d čara 6 cruz: ESOS SON
LOS ATEOS ESCEPTICOS; hay muchos
•nas que deserian que no hubiese Dios.
gue finger, estar persuadidos de que asi
e s. y que viven corao si tal persuasion
‘uvieran: ESOS SON LOS FANFARPONES
EEL PARTIDO. Detesto d los fanfariones;
c ompadezco d los verdaderos ateos, pues
toe parece que todo consuelo ha muerto
Para ellos; y ruego d Dios por los escep-
' lc os, pues carecen d® luces.
DIDEROT
El ateo es una alma emponzonada por
toda clase de vicios y capaz de las mal
todes mas negras; esa alma, rellexionando
gue el temor al infiemo viene d veces d
Perturbar su reposo, y comprendier.do
gu.e para ella es ventajosa que no haya
^ios, procura persuadirselo d si mišma.
BAYLE
Es indudable que una filosofia natural
'Pelina d los hombres al ateismo; pero
"Pa ciencia eminente mas profunda, les
c °nduce gradualmente d la religion.
No hay quier. crea que Dios no existe
s too aquel d quien tendria cuenta que no
e} astiese. No hay argumento mas propio
Para oonvencer de que el ateismo, mas
toen que penetrar hasta el corazon, se de-
l ' e ne en los labios, que el de considerar
gue los ateos con frecuencia emiten sus
°Piniones y las defienden como si des'
c °Pfias.en de si mismos y deseasen ser
gprantidos por ajeno asentimiento . Si
e stuviesen bien persuadidos de lo que
^icen, esto es, de que Dios no existe, id
^ Ue tanta contienda sobre tal asunto?
BACON
El error de los ateos procede necesa-
r ' a mente de alguno de estos tres orige-
Procede primero de la ignorancia y
6 la estupidez. El segundo origen de
''toismo es el libertinaje y la corrupcidn.
6 las costumbres. Hay por ultimo, ATEOS
de especulacion y de raciocinio que, iun-
dandose sobre los principios de iilosoiia,
sostienen que los argumentos contra la
existencia y contra los atributos de Dios
les parecen mas fuertes y mas concluyen-
tes que los que se emplean para estable-
cer esas grandes verdades.
ENCICLOPEDIA FRANCESA
Los ineredulos niegan que exista un
velo de un orden no perceptible, y dicen
que todo termina donde concluye la vida
humana . Esos difieren de los creyen*
tes tan solo en esto; en que bajo el velo
de la naturaleza, mientras los creyentes
leen sublimes y consoladores misterios,
los ineredulos n.o perciben sino monstruos
y desoladores absurdos. El verdadero ere-
yente, por medio de la fe y de la razon,
alza el veio de la naturaleza; ique des-
cubre bajo el? un Dios, una religion, la
mas amiga que se puede imaginar de la
razon y del corazon: en ella crše, y por
ella vive y muere tranquilo.
GIOBERTI
Los ateos son hombres que no tienen«
respeeto de lo verdadero, otro criterio que
los sentidos; que no conocen mas exis-
tencia que la propia, ni mas bien que
para si, ni mas deberes que respeeto de
ellos mismos.
CEOBULO
VELIKI PETEK
Utihnili zvonovi so v tej; uri
prekinil kmet na njivi je oranje,
vsa* vas zavita je v pričakovanje,
berač ne išče danes blagih duri.
Poslal je Bog na svet v trpljenje Sina,
da rešil hlapca bi, ki je bolan,
kot gobavec je z ranami obdan,
da skozi noč Popelje v dan trpina
Tesno človeku je, ko stopi v hram,
še luč je večna danes ugasnila,
ko je človeška strast Boga ubila.
Na križ razpeli so ga težki grehi;
omočil ustnice nam je v utehi,
zdaj vem, pri kom usmiljenje imam.
Riko
329
PREDHODNIKI RERUM NOVARUM
a) LIBERALNI KATOLIČANI
Katoliški svet pred '‘Rerum novarum” ni¬
kakor ni imel enotnega stališča napram gospo¬
darskemu liberalizmu, ki si je zmagovito uti¬
ral pot v svet. Ne da bi ne videli velikih senč¬
nih strani, ki so spremljale kapitalizem na
njegovi poti. Toda mnogi katoličani so se od
liberalnih gospodarsk : h ideologov dali pre¬
pričati, da so te nevšečnosti pač le posledica
nujnih gospodarskih zakonov. Mislili so: Go¬
spodarstvo ima svoje zakone in nihče nima
pravice te zakone preprečevati. Gospodarjenje,
da bo uspešno, mora biti svobodno, če iz ta¬
kega gospodarjenja sledi, da se v rokah ne¬
katerih kopiči bogastvo, a da dobivajo delavci
samo toliko, da se prežive, je tudi to neka
zakonitost, ki je pač v naravni zvezi z gospo¬
darskimi zakoni. Videli so sicer, kako trdi so
ti “zakoni” za delavce, a so mislili, da v
gospodarstvu samem ni pomoči. Svoboda je
svoboda in zakon je zakon, ne tena ne onega
ne smemo zanikati. Delavcem je treba poma¬
gati izven gospodarstva, s krščansko ljubez¬
nijo in dobrodelnimi ustanovami.
Ti katoličani niso sicer povsem branili libe¬
ralnega načela “Laissez faire, laissez passer”,
da naj vsak popolnoma svobodno gospodari,
kakor ve in zna, svobodno sklepa pogodbe z
delavci, svobodno tekmuje, država da naj se
ne vtika v gospodarske zadeve. Vendar so zelo
omejevali pravice države in naglašali svobodo,
češ, tako bo za vse najbolj^. Kjer se pa poka-_
žejo težave, tam pa naj pomaga krščanska
ljubezen. Organizira naj se za delavce samo¬
pomoč, snujeio dobrodelne naprave, društva
za varstvo delavk, itd. — Na shodu v Anger-
su 1. 1890 je škof Freppel osnovni nauk te ka-
liške struje tako-le izrazil: “Svoboda, indivi¬
dualna svoboda in svoboda združevanja z vse¬
mi posledicami, vmešavanje države, omejeno na
brambo pravice in zabrano zlorab — to je
naša formu'a o delavskem vprašanju! Po An-
gersu se je imenovala ta struja Angerska šola,
ker je angerski škof msgr. Pie njene ideje
podpiral, pa tudi katoliška visoka šola v An-
gersu iih je razširjala. Mogla bi se pa imeno¬
vati tudi grenohlska šola po “Revne Catbo>i-
que des Institutions et. du Droit”, ki je izha¬
jala v Grenoblu z enako tendenco, ali pa tudi
liionska šola zaradi poučevanja prof. Ram-
banda v Lyonu, ki je imel velik vpliv. Politič¬
no jo ta struje bila konservativna ali natanč¬
neje monarhistična.
Naipomembneiši zastopniki te struje so bili
škof Freppel, Charles Perin, po rodu Belgijec
in poznej’e dolgoletni profesor sociologije na
katoliški univerzi v Louvainu, Claud Janiret,
profesor na katoliškem Institutu v Parizu in
kakor Perin pisec pomembnih sociološko go¬
spodarskih del, ter končno Frederic Le Plav
(1806—18821. ki je v nekem smislu pred¬
hodnik angerske struie s svoio šolo ‘‘La Paix
Social” in pisateli dveh revn: “La Reforme
Sociale" in “La Science Sociale”,
Le Play, po poklicu inženir in profesor ru¬
darske visoke šole v Parizu, je tudi za splošno
sociološko vedo zelo pomemben pisatelj, ker
prelomi z zgodovinsko šolo klasičnih ekono¬
mov in njih aprioristično deduktivno metodo
in ustanovi tako imenovano metodo neposred¬
nega opazovanja (metode m6nograp:.;c,ue).
Prepotoval je veliko evropskih dežel in zbiral
sociološki material na licu mesta, opazujoč
predvsem delavske družine in njih življenjske
pogoje ter jih primerjal med seboj. “Kdor je
ugotovil gospodarsko stanje delavske druži-
za delavska družinska stanovanje, bolniško in
njene obisti”.
Proti lažnim dogmam 1789, — enakost,
svoboda, bratstvo —, ki so zanesle v družbo
usoden prevrat, je treba znova obnoviti na¬
čelo avtoritete: avtoriteto očeta v družini,
podjetnika v podjetju in monarha v državi.
Obnoviti je treba tradicijo, ki so jo posvetila
stoletja. Družba se mora vrniti k načelom
dekaloga, da bo dosegla “socialni mir”.
S posebnimi simpatijami so bili ti nauki
sprejeti pri severno francoskih industrijalcih,
imenovanih "patrons du Nord”, zastopnikih
“paternalizma”, kakor so prezirljivo nasprot¬
niki njih stališče imenovali. Misel teh podjet¬
nikov je sama na sebi bila dobra. Mnogi med
njimi so se namreč zavedali, da so odgovorni
tudi za dušo delavca. Njihova skrb za telesno
in nravno blaginjo delavcev je bila iskreno
mišliena. Velikodušno so žrtvovali velike vsote
za delavska družinska stanovanja, bolnike i®
starostno zavarovanje, za šo'stvo, itd., kakor
nazorno kaže plemenito delo industriialca
Beona Harmela (1827—1915) v Le Val des
Bois, ki ga je delavstvo splošno imenovalo
“Bon Pčre”, dobrega očeta.
Toda od svojih pravic in svoje avtoritete
niso hoteli popustiti niti korak. Kar so štorih
za delavca, so smatrali kot ljubezenski dar,
a ne kot zahtevo pravičnosti. Ako tako po¬
kroviteljstvo ni združeno s primernim finim
tnktom, ie kai nevarno, da ga delavec nepri¬
jetno občuti in slabo sprejme. Izkušnja ,i 0
pokazala veliko obojestranskih razočaranj nad
takim režimom.
b) KLIC PO SOCIALNI REFORMI
Toda med tem je čas zorel za mnogo širše
nogledo in globlje socialne akcije. Rešilni kl 1f
,fe prišel iz Nemčiie. V Nemčiji je industrial' -
zacija zavzela večji razmah kakor v Franciji-
Tu so katoličani hitro spoznali, da nikakor
ne zadošča pridigati le o reformi src, kakor so
de’ali francoski katoliški krogi, — sicer sc n®
prepustiti dobri volji in usmiljenju deloda
.talcev, ampak da je treba socialnim prilikam
odpomoči z radikalnimi socialnimi reforma 111 !-
Delavstvu je bi'o treba pomagati v njego¬
vem nezaslužnem bednem položaju. Po eni
strani .ie bilo treba z naukom in deli pokazati,
da je zmotno naziranje liberalizma, da bi bil®
naravne in nitine tako velike krivice, ki so s«
delavcem godile, po drugi strani pa so s 0
230 —
nemški katoličani hitro zavedli, da je tudi
proti nekrščanskemu marksizmu, ki se je pod
vplivom komunističnih agitatorjev zlasti po
Nemčiji širil, treba od katoliške strani zavzeti
jasno stališče.
Zato so katoličani začeli organizirati svojo
lastno akcijo v pomoč delavstva in razvijati
svoj lasten krščanski socialni program, po ka¬
terem naj se izvede potrebna socialna reforma.
Osnovna zahteva je bila, naj se gospodar¬
stvo tako preuredi, da bodo dobivali delavci
pravičen delež gospodarskih dobrin in pri¬
stojno mesto v človeški družbi.
Početnik in voditelj tega gibanja' je bil
mogunški škof Emanuel Ketteier (1811 do
1877), ki je 1. 18'64 napisal knjigo “Die Ar-
beiterfrage und das Christentum”, v kateri se
je z apostolsko vnemo zavzel za delovne sta¬
nove in tudi že podal prvi krščansko socialni
program. Delo ni navadno tržno blago, ampak
izraz človeške osebnosti in njegovega dosto¬
janstva, piše Ketteier. Plače je treba dvigniti
na človeka vredno višino; delovni čas skraj¬
šati, spoštovati delopust, prepovedati tovar¬
niško delo otrok kakor tudi žena in deklet.
Delavstvu je treba priznati pravico do združe¬
vanja, kakor ga imajo drugi stanovi. Uvesti
je treba socialno zavarovanje, stanovanjsko
zaščititi delavsko družino itd. V nemškem
državnem zboru kakor na konferencah nem¬
ških škofov je Ketteier bil neustrašen branilec
delavskih pravic. Njegov vpliv je segal na
vse strani.
-V Nemčiji so Kettelerjevo i’deje postale osno¬
ve mogočnega katoliškega socialnega gibanja,
ki ga poznamo pod imenom krščanski solidar 1 -
zem, ki se je politično naslonil na Centrum,
kateremu so kasneje Hintze, H. Pesch, S. J. in
zlasti “Gorres-Gesellschaft” izdelali socialno
znanstveni program. O tem več kasneje.
V Avstriji je Ketteier našel velikega učenca
v Karlu Vogelsangu (1818 — 1890), pruskem
baronu, ki se je iz protestantizma spreobrnil
h katolicizmu in skozi desetletja bil glavni
glasnik krščansko socialnih idej 1 . Znano gla¬
silo njegovega dunajskega socialnega krožka
je bilo “Vaterland”, ki je imelo globok vpliv
na katoliško socialno delo tudi na Slovenskem.
Vogelsang je bil zagovornik stanovske reforme
in so kasnejši sociologi njegovo delo označili
kot “novoromantično gibanje”. Mnogo idej te
struje se zrcali v kasnejših Leonovih okrož¬
nicah, posebej 1 pa v okrožnici Pi.ia XI. “Qua-
dragesimo anno”. Tudi o tem bo govor še
kasneje.
Kettelerjev vpliv pa se ni omejil le na
nemške katoličane. Dva francoska ujetnika iz
Prusko-francoske vojne (1870 — 71) in sicer
Uenči ile la Tour du Pin (1834—1925) in
Albret de Mun (1841 — 1914) sta njegove so¬
cialne ide.ie prenesla v Francijo in dala Fran¬
cozom prvi moderni krgčansfeo socialni pro¬
gram. La Tour du Pin je nekaj let kasneje
Postal vojaški attnchš na Dunaju (1877 — 81).
kier je spoznal Vogelsanga in sklenil z njim
Prijateljstvo. Pod njegovim vplivom. je La
Tour du Pin postal zagovornik stanovske dru¬
žabne ureditve.
Po povratku vi Francijo je La Tour du Pin
ustanovil lastno glasilo “Association Catlioli-
qne”, ki je postalo glasilo delavskih krožkov
(cercles ouvriers), ki so se pričeli organizirati
po Franciji. Ta revija zastopa iste ideje kot
‘Vaterland”. Večkrat najdemo v njej prispev¬
ke članov "dunajskega krožka", kakor kneza
Liechtensteina, grofa Blomeja in tudi Vogel¬
sanga.
La Tour du Pin se z vnemo posveča vpra¬
šanju stanov in njih organizacijo priporoča
kot najboljšo rešitev socialnega vprašanja.
Spočetka naj bi stanovska organizacija bila
pvobodna, naj bi se pa postopoma spremenila
v obvezno za vse pripadnike istih poklicev.
Država naj bi pospeševala njihov r azvoj z da¬
janjem olajšav in predpravic. Stanovi ne nado¬
meščajo države, bodo pa naj samoupravni, a
njihov delokrog omejen tako, da ne bodo na
škodo skupnosti. Imajo naj lastno premoženje,
izdajajo naj spričevala o strokovni usposoblje¬
nosti, naj imajo svoje sodstvo, sklepajo naj
kolektivne pogodbe, urejajo proizvodnjo, do¬
ločajo cene, najl nadzirajo izdelke, razpola¬
gajo naj z lastnimi razsodišči itd. Krajevne in
provincialne korporacije naj volijo člane v
Veliki korporativni svet ali korporativni se¬
nat, ki naj nadomesti politični parlament.
Albert de Mun, eden od najpomembnejših
parlamentarnih govornikov tistega časa in
spreten organizator, j’e prevzel mesto tajnika
glavnega odbora delavskih krožkov, ki so že
po nekaj letih presegli število 35.000 članov,
žal sta se pozneje La Tour du Pin in Albert
de Mun razšla na političnem področju. Prvi je
bil pristaš monarhije, medtem ko je bil Albert
de Mun vnet demokrat in republikanec. Ta
spor je seveda imel neugodne posledice za
celotno francosko katoliško socialno gibanje.
Pogledi na korporativni ustroj so se ločili:
Demokrati so za temelj novega reda vzeli ena¬
kost, ki naj^ bo podlaga pravičnosti, med tem
ko je La Tou r du Pin zagovarjal načelo: Kor¬
poracije morajo biti urejene hierarhično, ali
pa jih ne bo.
c) DELO SOCIALNIH KROŽKOV
Umljivo, da liberalni katoličani angelske
smeri kakor tudi konservativni "Patrons du
Nord” niso bili prijatelji novih socialnih idej,
kj sta jih širila La Tour du Pin in Albert de
Mun. Vendar je kljub njihovemu odporu tudi
v francoskem svetu ideja nove družabne de¬
mokracije prodirala. Liberalno načelo, da naj
dižava ne posega na gospodarsko področje, je
postajalo vedno bolj nevzdržno. V Belgiji, s
sedežem v Liegeu, se je ustanovil socialni
krožek, katerega člani so bili: škof jz Liegea
Doutrdouv, kanonik Pottiei’, grof de Mun,
kardinal Laugenieu* in drugi. Ta “belgijska
šola” je bila zagovornica in glasnica Kette-
ler.jevih socialnih idej in za državno interven¬
cijo v gospodarskih vprašanjih.
V Švici je započel krščansko socialno giba¬
nje škof (pozneje kardinal) Mermillod, ki se
mu je pridružil znameniti paUamentarec in
ljudski govornik dr. Gasperd De Ciirtins.
L. 1884 se je ustanovil socialni študijski
krožek v Freiburgu. Predsednik je bil škof
Mermillod, člani pa Decurtins, dominikanec p.
Weiss, Henry Perin, Kurirju« Lorin in več
drugih Ta krožek je bil pod’aga znamenite
— 231 —
freiburšfce zvez«, ki je s svojimi uvodnimi
študijami neposredno pripravila objavo “Re-
rum novarum”.
že leto preje 1883 se je ustanovil skupen
socialni krožek za Nemčijo in Avstrijo. Pred¬
sednik je bil knez Lowenstein (ki je pozneje
kot p. Rajmund postal dominikanec), a člani
Hitze, grof Kiifstein, prof. Schindler, grof
Blome, msgr. Schleicher, p. Lehmkulil, SJ. in
drugi.
Na Angleškem je nastopil za pravice delav¬
cev konvertit kardinal Manning (1807 do
18 92). Znano je njegovo posredovanje v prid
20Oi.O00 pristaniških delavcev ob priliki znane
33 dnevne stavke leta 1889.
V Ameriki se je za delavstvo zavzel kardi¬
nal Gibbons (1834—1921). V odločilnih oko¬
liščinah socialne zgodovine v Združenih drža¬
vah je jasnovidnost tega cerkvenega dosto¬
janstvenika omogočila, da jo katolicizem zav¬
zel pravilno stališče v delavskem vprašanju.
L. 1869 se je v Združenih državah ustano¬
vila “Zveza vitezov dela", strokovna organi¬
zacija za obrambo delavskih interesov. Bila je
pa ta zveza tajna s sprejemnim ceremonije-
Jom, ki je nekoliko spominjal na prostozidar¬
SVITANJE
Na koncu noči
narahlo žari
jutra biserna lina.
Iskre zvezdS.
v pepelu neba
mrzlo ugašajo.
Slamnato sleme
težko, brez vneme
iz mraku vstaja ko velblod.
Voda v potoku
za vasjo v loku
kot srp se svetlika.
Na cesti prvi voz
trga za kosom kos
mir v smeri mesta.
Gospodarjeva roka.
spet odklepa široka
vežna vrata.
Medeni vrč počitka
zadnjo kapljo napitka
je v ude izcedil.
K e mb e lj v zvoniku
priganja k umiku
korake temd.
Rubinasti cvet srca
pod žarki želja
se Bogu odpira. . .
Bogdan Hudnik
ske lože. Zveza je hitro naraščala in postala
okrog 1880 najmočnejša delavska zveza v
USA. Podobne organizacije so se pričele sno¬
vati tudi v Belgiji, Angliji, na Irskem in
zlasti v Kanadi. Zveza v resnici ni bila ne
protikatoliška, no Prostozidarska, vendar 3 e
začela vzbujat) pomisleke v katoliških krogih
in 188 4 jo je obsodila sveta Stolica na predlog
nadškofa iz Quebecka, kardinala Taschereauja-
To je bila odločilna ura za ameriški katolici¬
zem. James Gibbons je pravilno presoail, da
bi ta korak mogel odbiti od Cerkve delavske
kroge, saj je Zveza vitezov dela štela tedaj
nad 700.000 članov. Gibbons se je z veliko
odločnostjo vrgel na delo, da doseže preklic
omenjene obsodbe. Potoval je v Rim in pri
Leonu XIII. dosegel, da je bila obsodba let®
1887 preklicana, Gibbons sam pa je istočasno
priporočil Zvezo ameriški duhovščini. Ta ko¬
rak kardinala Gibbonsa jje imel odločilen vpliv
na vse kasnejše zadržanje ameriških delav¬
skih sindikatov napram katolicizmu.
Prvj znanstveni socialni krožek pa ,ie In 1
ustanovljen v Rimu I. 1881. Člani so biii naj¬
odličnejši znanstveniki, med drugimi prof. Ta*
lamo, poljski redovnik resurekcionist P» v '
lički, dominikanec. Denifle, jezuit Liberatore
in več drugih. V istem času vzbujajo pozornost
socialno gospodarski spisi Jos. Toniola (1845
do 1918), velikega po svoji učenosti in glo¬
boko krščanskem življenju, doma iz Treviza,
ki je nad 30 let bil profesor gospodarsko vedo
na državni univerzi v Pizzi.
V socialnih krožkih so se znanstveno obrav¬
navala razna vprašanja, ki so deli velikega
socialnega vprašanja. Največ se je arzpraV-
Ijalo o pravicah in dolžnostih dela, o pravi;
ciha in dolžnostih lastnine ter o korporativni
ureditvi države.
tl) PAPEŽ NAPROSEN ZA POSREDOVANJ P
Toda enotnih pogledov na vsa ta vprašanja
med katoličan) še ni bilo. Socialne reformo s°
zavirali tisti katoličani, ki niso :meli smisla
za novo dobo in njei vprašanja. Niso umeli P°'
gubnosti liberalizma, ki so bili sami močno
pod njegovim vplivom, ne socializma, ki so 0
njem mislili, da je samo hipen pojev nezado¬
voljstva. Ti liberalni katoličani so ovirali
ko delo za zboljšanje socialnih razmer ali s°
vsaj držali križem roke, ko je socializem zbr;
ral čete za boj proti kapitalizmu, a tudi pr«* 1
Cerkvi, češ da se veže s kapitalizmom.
“V toliki razdvojenosti, ko so je iz ene :0
druge strani in ne vedno mimo doganjai*
pravda, so se oči vseh, kakor že dostikrat,
bračale k stolici sv. Petra, k sveti zakladnic 1
vse resnice, od koder izhajajo besede zveliča¬
nja v ves svet. V nenavadnem številu so sc
zatekali k nogam Kristusovega namestnika na
zemlji kakor veščaki v socialnih rečeh tak°
tudi delodajalci in delavci sam) in ga soglasno
prosili, da bi jim pokazal varno pot." (Quadr-
anno, 7)
“Oglasil se je torej 15. maja 1891 tak 0
dolgo zaželeni glas, ki ga ni no oplašila težav¬
nost vprašanj, ne oslabila starost, tenive 1 -
okrepila živa moč, in učil je človeško družin®;
najl krene v socialnih rečeh na nova pota.
(Quadr. anno, 9) DR. IVAN AHČIN
232
h 0 $
%
VM
OČETOM
IN
MATERAM
KAZEIN KOT SREDSTVO VZGOJE
V prejšnjem sestavku smo govorili o pla-
**»«, to je o nagradi ali pohvali kot vzgojnem
tedstvu ter o teni, kako s pametnim nadzo¬
rovanjem preprečiti kazni. Danes nekaj več
Nadrobnosti o tem, kako uporabljajmo kazen,
'° nujno zlo jiri vzgoji, da bo kazen vzgoji
* a,, e« v korist in ne v škodo. Snov tega se-
•tmvka je zelo resna zadeva. Mnogo napak
N pri vzgoji dela v tem pogledu. Zato je prav,
ce današnji in naslednji sestavek prebereš po¬
novno in presodiš svoje dosedanje ravnanje.
1- OTROKA KAZNUJMO ČIM MANJ IN
TO LE TAKRAT, KO JE KRIVDA DO¬
KAZANA IN JE KAZEN EDINO USPEŠNO
sredstvo za poboljšanje.
a ) KAZNUJMO ČIM MANJ! Vzgoja namreč
sme biti obsedno stanje, kjer trajno vlada
Zijajoča napetost, ampak blagodejno vpli-
m zdravljenje napak na otrokovem
*N*Čaju. Zato naj bo vzgojitelj tiri vzgoji
°Rok podoben vrtnarju. S koliko obzirnostjo
feot, ki bi bila tebi v korist
in bi te vodila navzgor, ampak t3 vodi le še
močneje navzdol v največjo škodo tebi sa¬
memu!” Na-to mirno ponovi že izrečeno ka¬
zen, nove pa mu ne nalagaj. Kajti otrok je v
tem čustvenem stanju manj odogovoren za
svoje 'vedenje in bi ga nova kazen razburila
le še bolj. Ko se pa POMIRI, ga le trdo opo¬
zori na nespametnost njegovega početja.
b) OTROK NAJ UVIDI, DA STARŠE TUDI
PRI KAZNOVANJU VODI LE LJUBEZEN
IN SKRB ZANJE. To naj mu razodeva že
tvoje obličje, tvdja beseda, vse tvoje ravnanje.
Zlasti v očeh mora otrok videti tvojo bridkost,
ker ga moraš kaznovati, pa tudi željo, da bi
kazni ne bilo treba več ponoviti. Zato se pri
kaznovanju ivaruj vsega, kar bi moglo otroku
škodovati na zdravju in časti; varuj se vse¬
ga, kar bi ga smešilo, zlasti pa se varuj suro¬
vosti v besedi in vedenju. Otrok bi namreč
sklepal, da ga kaznuješ, ker si jezen, ker si
slabe volje, ker se hočeš znesti nad njim, da
te torej ne vodi trezna prevdarnost, ampak
slepa nasilnost in razdraženost. Kazen bi po¬
stala nevzgojna in bi upravičeno >v otroku
vzbujala odpor zoper kazen. Zato kaznujmo
šele takrat, ko v sebi premagamo razburje¬
nost, ko smo čisto MIRNI in trezno preudarni.
c) VAŽNO JE, KAKO RAVNAJO STARŠI
PO KAZNI. Nekateri starši se takoj tudi po
premišljeni in upravičeni kazni otroku dobri¬
kajo, mu ponujajo slaščice, priboljške, celo
denar za kino itd., kakor da bi hoteli s tem
otroka prositi odpuščanja zaradi naložene
kazni. S takim vedenjem podirajo, kar so s
kaznijo zgradili. Zato naj vzgojitelj tudi po
kazni ostane resen, miren in tih, čeprav otrok
joka. Pusti ga, naj se iz joče f
Prav tako pa je vzgojno zgreši no, če starš 1
še dolgo po kazni ostani j o nedostopni zi *
otrokovo željo, da bi se jim približal in 1Z '
ravnal prepad med seboj in med njimi, hak
dan ali nekaj dni resne odmaknjenosti nič n ®
škoduje, a ostati moraš miren, na prijazno
besedo otrokovo, ko išče tvoje ljubezni, daj
miren odgovor, a kratko dostavi: “Naj b°
.pozabljeno! A sam skrbi, da drugič kazni a"
bo treba! Skrbi pa, da zadevo poravnaš tll< * 1
pred Bogom.”
S. KAZEN NAJ BO VEDNO SORAZMERNA
S KRIVDO.
Rekli smo že, da kaznuj šele takrat, ko j®
krivda jasno dokazana. Zato, predno kaznu¬
ješ, dopusti, da se more otrok spoštljivo za¬
govarjati in ti stvar x>°jasniti. če krivda IlJ
čisto jasna, kaz;n odloži. Če med kaznijo spo-
znaš olajševalne okolnosti, ali da je naložen 1 *
kazen prehuda, omili, če si s kaznijo storil
krivico, se opraviči, pa čeprav pred lastnin 1
otrokom. Tako ohraniš pri otroku spoštova¬
nje,. vzh itjiiš v njem čut i>raivičnosti in id 1 "
menitosti.
ZLASTI PA SKRBI, DA MERE ALI NAČI¬
NA KAZNI NE BO DOLOČALA POVZROČ®’
NA ŠKODA ALI PA TVOJE TRENUTN 0
DOBRO ALI SLABO RAZPOLOŽENJE. Z® 10
zgrešeno je namreč, če starši otroka ne kaz¬
nujejo zgolj zato ne, ker ni i)ovzročil gosp 0 '
darske škode, čeprav je bila njegova krivd 1 *
velika, ali pa nasprotno ga hudo kaznujeJ 0
zgolj zaradi tega, ker je povzročil veliko šk°'
do; čejirav je njegova krivda majhna ali J e
celo brez krivde n. pr. če otroku j>o nesreči
kaj pade na tla in se razbije. često vzgojitelj*
ne kaznujejo, če so dobre volje, a isto dejanj®
strogo kaznujejo, če so razjarjeni. Otrok tak®
v kazni ne vidi sredstva za poboljšanje, a lU ’
*'*k le sredstvo za uteho 'jeze m užaljenosti-
To ga odbija in kazni jemlje vzgojno vred¬
nost.
Zato kaznuj vedno v miru in šele takra*’
ko si jasno dognal, koliko je krivde na otro¬
ku, koliko na vzgojiteljih, koliko na okolJ u
in koliko je dejanje bilo nasledek otroko¬
vega značaja, bolehnosti, hipnega razpolože¬
nja, ki ga ni zakrivil sam (n. pr. strah)- C e
Je krivda manjša, naj ho manjša tudi kaze 11 '
za večjo krivdo kaznuj močneje; ako je kd
otrok trdovraten šele prvič, ga kazmtj milej®'
kakor če se je trdovratnost ponovila. KaZ e
naj ho manjša, če se je otrok uprl nepreinis’
ljeno, večja, če premišljeno in je k temu 1111
govarjal še druge. Pri bolehnih naj bo kaze* 1
milejša, pri zdravih občutnejša. Z lažji 111 '
234 r
v
kaznimi se izhaja pri dekletih kakor pri fan¬
tih. Vročekrvnega sangvinika kaznuj manj
kakor trezno premišljenega kolerika ali me¬
lanholika!
XE KAZNUJ VSEH, KAD Alt JE KllIV
SAMO EDEN! To se zlasti rado dogaja v šo-
flah in družinah z mnogimi otroki. Vzgojitelju
se ali ne ljubi preiskovati, kdo je kriv, ali pa
krivca ne more dognati, zato kaznuje kar vse:
‘Vsi boste brez večerje!” “Vsi klečat!” Taka
kazen je krivična. Otroka pa nič bolj ne boli
kakor krivična kazen, saj je kazen že sama
Po sebi neprijetna in ponižujoča, tem bolj še
krivična kazen, zlasti če jo naloži tisti, ki ga
otrok ljubi in mu tudi sam zatrjuje, da ga
ljubi, da mu hoče dobro.
4. KAZEN NAJ BO NABAVNA, TO JE,
Naj se sklada z nabavo krivde.
Kadar kaznovati moraš, nikar ne išči iz¬
rednih, izumetničenih kazni, prav tako tudi
Oe rabi različnih kazni za vse različne vrste
hapak ali pogreškov. S tem pri otroku osmešiš
sebe in kazen; s takim kaznovanjem ne
Vz gajaš.
Če se otrok n. pr. ZLAŽE, mu začasno od¬
tegni zaupanje, češ: “Nalagal si me; kako
taj ti v bodoče še zaupam in verjamem? Moje
hupanje si boš pa spet pridobil, če boš v bo¬
rcih dneh pokazal resno voljo, da se hočeš
Poboljšati ter biti resnicoljuben in iskren.”
To je temeljito zdravilo za lažnjivca. In če
°trok ni prav zelo vdan lažnjivosti, si bo
resno prizadeval, da postane resnicoljuben in
trojega zaupanja vreden. Otroka, ki se zaradi
k ake odlike ali uspeha EOVZDIGUJE NAD
•>RUGE, opozori na njegove napake in dose¬
danje neuspehe. SUROV EMU otroku naloži za
•tazen, da n. j>r. namesto tistega, do katerega
J da bo lepo sedel in jedel skupno z dru¬
gimi! Za POVZROČENO ŽALITEV zahtevaj
°d otroka, da razžaljenemu da zadoščenje In
prosi odpuščanja. KLEPETAVOST kaznuj
1 molkom, OČITEN UPOR z občutno javno
•taznijo.
Če se otrok kljub opominu s čim igra in
Potem stvar RAZBIJE n. pr. krožnik, mu
mirno razloži: “Krožnik stane toliko in to¬
liko. Vzemi to vsoto iz svojega nabiralnika,
da boš kupil novega. Boš pač imel v denarniku
toliko manj in si boš toliko pozneje kuidl
tisto, za kar zbiraš.” Če otrok PO IGRI PU¬
STI VSE V NEREDU, mu no brezuspešnem
enkratnem opominu za kak dan igrače vzemi
ter mu na njegove prošnje po njih kratko in
tnirnoodločno pojasni: "Vsi imamo preveč
dela, da bi za tebdj pospravljali tvoje igrače.
Zaradi tega jih danes ne dobiš. Jutri jih boš
pa zopet dobil in jih boš tudi ohranil, če jih
boš po igli lepo pospravil.”
Seveda moraš biti po kazni BREZPOGOJNO
DOSLEDEN. Premišljeno in pravično nalo¬
ženo kazen je treba izvesti. Ne sme te omeh¬
čati in temu izneveriti niti težava z nadzor¬
stvom, niti obilica tvojega dela, zlasti ne
otrokov jok ali prošnja ali trma, ker bo sicer
kmalu vsaka tvoja kazen brezuspešna.
5. ČE KAZNOVATI MORAŠ, SE ODLOČI
ZA NAJMANJŠO KAZEN, KI BO ŠE US¬
PEŠNA.
Preden kaznuješ, mirno preudari, katera
najmanjša kazen bo še dosegla tvoj namen,
ki je — otrokovo poboljšanje. Zato po otro¬
kovem slabem dejanju ne začni takoj s kri¬
čanjem, zaušnicami ali s pretepanjem.
Kjer zadostuje rahel opomin z očmi, ne
uporabljajmo besed; kjer zadostuje tiha be¬
seda, ne rabimo plohe glasnih besedi; kjer
zadostuje opomin, ne grozi; kjer iiomaga grož¬
nja, ne uporabljajmo kazni v pravem pomenu
besede; kjer zadostuje manjša kazen, ne ra¬
bimo v.ečje, zlasti ne ta k olj celo telesne kazni.
a) Pri lepo vzgojenih otrocih često zado¬
stuje že ZAČUDEN, posebej še ŽALOSTEN
očetov ali materin POGLED. Prav tako močno
vpliva nanje, če kratko UMOLKNEŠ, resnob-
tio in tiho otroka OPAZUJEŠ ter pri tem rahlo
U'RKAš s prstom j>o mizi. če po kratkem
{brezuspešnem molku odločno, resnobno a
'mirno pristaviš še besedico “NO” brez ivsega
drugega, bo prav gotovo zadostovalo. A otrok
se mora zavedati, da misliš resno; zato se
pri tem ne smehljaj, obraz tvoj naj kaže res¬
nobnost in odločno pripravljenost seči tudi
po strožjem sredstvu, če bi prejšnje ne za¬
dostovalo.
b) če to ne zaleže, pomaga morda RESNO
SVARILO, ki pa mora biti KRATKO, JASNO
in ODLOČNO. Grajaj pa le otrokovo slabo
DEJANJE IN NE NJEGA SAMEGA. Napačna
je graja: “Pri tebi je vsaka beseda zaman!"
Ali: “Takega otroka menda ni pod božjim son¬
cem!” To prvič ni res, drugič pa take besede
zelo zakrknejo otroka. Prav tako se moramo
£S6
varovati o{itkco in
ZAKAJ SEM TAKA?
Odložila sem za hip življenjepis Marije Go-
r etti. Zamislila sem se. Kaj bi se ne! Kaj pa
Jaz . da, kaj pa jaz, kako je z menoj? Kakšna
Se m? Bolje je, da molčim. Sicer bi lahko go-
'aiila kot farizeji: “Nikogar nisem ubila, po-
s, i’H se” A to je farizejsko, če ga nočem
Posnemati, mi ne preostane drugega, kot da
“ s cestninarjem trkam na prsi.
In Ziikaj sem taka? Da res, zakaj sem
'•‘Odar taka? Doma odgovarjam. Včasih sem
kot prva furija, jezi me, kadar me ne pova-
1 j° z ostalimi na izlet. Vedno hočem biti
POa. če v družbi ne govore o moji novi oblc-
S3 dolgočasim. Kadar vidim stegnjeno ro-
i' t0 in slišim proseč glasek, se obrnem proč-
ki jo sestavljata telo in duša. Ti dve
Prvini sta se zlili v enoto in zdaj igrata obe
' e liko vlogo v našem življenju. Tvoja telesna
Sestava vpliva na tvoj značaj in daje včasih
! zr az tvoji duševnosti. Poglej se torej v zrca-
Pa boš tam našla vsaj en del odgovora na
“zakaj”. Toda le en del. Teorija namreč,
ki
'In
_ l, či, da telesna sestava nujno določa našo
sevnost, je zmotna. Ni fizične nujnosti, pač
E a je izredno močno medsebojno vplivanje,
ako vidimo, da včasih popolnoma fizične obo-
msti zdravijo z zgolj duševnimi pripomočki.
Mnogo potez v tvojem značaju si podedo-
a, a. Aii nisi še nikdar slišala svojega očeta,
0 je tožil, da vse svoje lastnosti, zlasti še
na Pake, odk riva pri otrokih, le v povečani
l eri. Morda bo bolj točno, če rečemo, da po¬
sujemo le nagnjenja do nekaterih lastno¬
sti
br,
V
m odpor do drugih.
Prejšnjem stoletju je začel v Italiji Lom-
°so zagovarjati nauk o rojenem zločincu
delineuente nato. Treba da je le premeriti
Jegovo lobanjo, preiskati pogled in krivino
nosu ter ga hitro vtakniti v zapor. Zločinec
se kot tak rodi in mu ni pomoči. Seveda je
Cerkev to zmoto takoj obsodila. Po tej teo¬
riji bi morali biti otroci zločincev vsi zločin¬
ci. Da pa teinu ni tako, dokazuje zavod v južni
Italiji “Ospicio per i filii dei carcerati”, kjer
so otrokom teh nesrečnežev pomagali do do¬
bre vzgoje, še je žkvel Bomb roso, ko je eden
izmed prvih gojencev tega zavoda pel novo
mašo.
Podedujemo torej le nagnjenja In razpolo¬
ženja, tako duševna kot telesna. Bog vsako
dušo posebej ustvari. Duša se torej nikdar na
rodi pohabljena. Ker je duh, se tudi kasneje
ne more okvariti, je neranljiva in nedeljiva.
Pač pa se lahko zgodi, da zavoljo telesne
okvare izgubi možnost delovanja.
Nadalje je pri oblikovanju tvojega značaja
velike važnosti okolje, v katerem si živela.
Boječnost, samoljubje, zagrenjenost, napadal¬
nost, samotarstvo, kričavost in še mnogo dru¬
gih lastnosti je včasih le posledica okolja.
Vsakdanji stik, življenje v družini, šola, orga¬
nizacija, družba, zabave, taboriščno življenje,
begunstvo, delo v tovarni in doma, vse to je
risalo in začrtavalo posebne poteze v tvoj
značaj, dobre in slabe. Ti sama veš, česa je
bilo več in kaj vse je ostalo globlje začrtano.
Končno si pa še ti sama gradila svoj zna¬
čaj. Morda l>a nisi nikdar pomislila na to, da
ga moraš graditi, in si pustila, da so dobre
in slabe lastnosti rastle, kot se jim je zdelo.
Kaj pa, če si gradila v napačno smer?
Vse to je skozi dvajset let vplivalo na obli¬
kovanje tvoje osebnosti. Zdaj si doraslo de¬
kle. Vsi te poznajo, da si pač "taka”, če malo
premisliš, boš hitro odkrila, zakaj.
Ob zgodbi male svetnice in junakinje Ma¬
rije Goretti si se zdrznila in si nisi nič všeč.
Ali se lahko kaj popravim, sprašuješ?...
(Sledi.) V., Španija
DNEVI DUHOVNIH VAJ
Iz različnih smeri smo se dekleta stekale
proti samostanu. Vrata so čakala odprta.
‘‘Hoj Majda, šele sedaj prihajaš! Eno uro
zamude! Imele smo že prvi govor.”
‘-Me ne boš, Marjana! Prvi govor in ti ge
— 237 —
klePetag! In prav ti, ki si kar zagorela, le
da si se spomnila duhovnih vaj!”
"Saj se poznava.”
Segli sta si v roke. Majda je prvič v tem
domu. ftjarjana je seveda še vsa navdušena
od lanskih vaj. Poprime Majdo, ji vzame za¬
vitek.
‘Za menoj!”
“Počakaj, da se malo ozrem!”
Za samostanskim zidom’ je pot ob poletnem
cvetju peljala k vhodu. Marjana je preska¬
kovala bele mramornate stopnice. Ko je prišla
do vhoda, se je okrenila.
"Poglej, Majda, kako lepa je narava, kakšna
harmonija, kak mir! Ob vhodu dva grma v
bujnem cvetju, popki vrtnic, zelenje — vse
je pripravljeno za sprejem mladih deklet. Ne¬
popisno sem srečna, da smem ostati tu vsaj
tri dni, da zaživi v meni stara evropejska Mar¬
jana in ne argentinski stroj in številka.”
“Pozdravljene, pozdravljene! Marjana, v
gornji spalnici ni več postelj. Okrog 170 jih
je že zasedenih in dekleta še prihajajo.”
Sestre so tudi to oviro premagale. Odpeljale
so zadnja došla dekleta v tri sobice v pritličju.
Pozvoni. Večerja. Tam je bil živ-žav. Našle
so se one iz Lujana, iz Mendoze in Buenos-
airenčanke. Tn ni kar tako! In le še zdajle
je čas za klepetanje. Potem bo končano vse!
Zvonec kliče v kapelo. Pred vrati nas že
čaka dr. Hanželič- Kratek pozdrav in dekleta
objame samostanski molk. Za nekatere je bil
takoj spokojen. Njih duše so pele Stvarniku
himno mladosti.
Kako so minuli ti dnevi? Na zunaj pri¬
bližno vsem enako. Ob 6 vstajanje, sv. maša,
govori, molitve, počitek, branje in ob pol 10
spat.
Kaj se je dogajalo v mladih dušah, to
vesta povedati le Mati in Bog sam. Nekatere
so prišle tihe, navajene samote, nerazumeva¬
nja, odtujene. Druga vsa v prijateljstvu in
naklonjenosti. V s e bi čuti toliko moči. Prišla
je k Mariji prosit varstva in pomoči tudi v
bodoče. Prišle so zaskrbljene. Z mislimi pri
svojih domačih v domovini. Marija je vse do¬
brohotno sprejela.
Niso bili to mračni dnevi, težki molitve in
govorov, mučenja same sebe. Ne, pač pa svetli,
polni same božje lepote, polni blagosti in
ljubezni.
Bile smo srečne. . .
ŽENA IN ENAKOPRAVNOST
Žena jo postala enakopravna možu. Zma¬
gala je nad tradicijo, ki ji je priznavala me¬
sto le v domu. Spolna razlika, ki je žerd bra¬
nila udejstvovanje na industrijskem, politič¬
nem in socialnem polju, je izginila. Vojna je
to silno pospešila, tako zelo, da se ja žena
kar čez noč znašla v novem okolju, ki mu še
ni kos. Vstaja mnogo nerešenih vprašanj.
Žena je sicer pridobila svobodo in enako¬
pravnost, a izgubila je to, kar ji je svojskega,
samo njej danega: ženskost. Sedaj je samo
še soborec, sodelavec, ker v javnosti ni več
razlike med možem in ženo, ampak je samo
še razlika v silah, tekma povsod in brez ozira.
To je težka cena, ki jo je žena plačala za
zmago enakopravnosti, žena čuti njene po¬
sledice, z njo čnti ves svet, ki pogreša nežni
in plemeniti vpliv ženskosti. Pogreša to zlasti
otrok, ki mora že zgodaj iskati družbe in
veselja izven doma, kajti dom, kjer je žena
čuvarica, svečenica ognjišča ljubezni in žit'
ljenja, ugaša in izumira.
Kdor bi pogledal v srce moderne žene, bi
videl, da bi se ona sama najrajši povrnila k
svojemu lastnemu poslanstvu žene i i matere,
k svoji ženskosti, toda življenje »..noge ž«
kar prisili na drugo pot, na kateri pa je žena
nesrečna, kajti zanjo je ideal sreče le v tihem
zavetju doma.
Tako bo morda žena kmalu začela spet
borbo, a v nasprotni smeri kot jo je roje¬
vala sedaj: za pravico do doma, za pravic«
do vzgoje otrok, za svojo ženskost. Toda to
borbo bo moralo mnogo ž p na najprdj izvojevati
>7 samih sebi.
Z. V., U. S. A.
ANDREJI!
Upam, Andreja, da si našla vsaj delen od¬
govor na svoja vprašanja v nasvetih deklet,
ki so Tl svoje mnenje sporočile po Dž. P 1 '«'
pričana pa sem, da si našla popoln odgovor
nanje v svetih dneh duhovnih vaj in ob mi¬
slih, ki jih je dal gospod voditePj, kot bi j ib
govorili prav Tebi, zlasti na boš našla v6*
pojasnila v njegovem članku o tem na na¬
sledil jih straneh.
NOV PROBLEM
Draga dekleta!
V Dž sem brala odgovore neodločeni An¬
dreji. “Svojo mladost moraš posvetiti del*
za druge,” 3e bila cesto rešitev. Jaz sem t«
poizkusila, pa imam vsak dan večje tež av «'
Da je društveno delo potrebno, sem trdil«
prepričana. Kdo bo dal sldves naši pesmi, č«
ne bi bilo pevskega zbora? Kdo bi razen mi¬
sijonskega odseka tako skrbel za razširjenj«
misijonske misli med Slovenci? In da bi ti¬
stega lepega, dekliškega življenja brez SPt 1
tudi ne bilo, vem gotovo.
Potrebne so torej organizacije, zato čl 81 "
in tako tudi čas —.
Razumljivo, da na tak račun včasih dom*
ne morem pomiti posodo ali mi zaostane.1«
strgane nogavice.
Pa sem vendar pridobila prijateljico, da J«
šla k duhovnim vajam, in to po večih “neiz¬
rabljenih” popoldnevih, in zadnjič celo dru¬
žino, da kupuje in bere Dž. „
Moja okolica tega “potepanja in pisarije
seveda prav nič ne razume in večkrat dobi* 1
za zgled sosedovo Marjeto, ki je sicer te*
vedno doma in se parket blišči kot zrcal«-
Toda nikomur ne pomeni nič, nikomur ne da¬
ruje košček mladosti, in tam, kamor bi m«'
rala prinesti solnca in smeha, se prikaže k«*
zaskrbljena, siva senca brez žarka mladost*
in optimizma.
Dekleta, mnogo sem že premišljevala t*
problem. Zdi se mi nerešljiv. Morda pa le Š«
katera Izmed Vas more najti nanj zadovolji'
odgovor?
Dajte ml ga!
— »38 —
DVOJNO MATERINSTVO
Tvoja prihodnost, Andreja, te skrbi
živo čutim s teboj! Kako globoko te pač
Prevzame nemir ob misli na prihodnost, češ,
J 58 .! ti bo prinesla, kam te vodila, ali se ti
: <>'atce in sestrice. V letih dozorevanja se de-
tolikokrat globoko zamisli v sladko po¬
slanstvo materinstva. . .
KAJ JE BISTVO MATERINSTVA?
v Bistvo materinskega poslanstva je dekletu
f osto nejasno. Zato so tudi tako nejasni
"jena hrepenenja in pričakovanja. Kaj je prav
** prav bistvo tistega materinstva, po katerem
Vs « dekliška narava hrepeni in jo edino ino-
t3 zadovoljevati? Bistvo materinskega po
s 'anstva ni v tem, da kot žena nekoč daje
'jtrokom telesno življenje. Koliko je namreč
hi so mnogim otrokom dale telesno živ-
'Jcnje, p a S o jim vendar zdi njih življenje
Prazno in brez radosti. Koliko je zopet na-
s Protno deklet, ki žive v samostanu ali same
v Sv etu, nikomur niso dale telesnega življenja,
a So srečne, ko se dan za dnem darujejo za
"°>»-o bližnjega. Njih teženje po materinstvu
'r utešeno, življenje jim je bogato in polno.
Biti mati, vršiti poslanstvo materinstva se
!?rej pravi, premagati v sebi sebičnost, ne
“Veti zase, za svojo ugodnost in lepotičenje
® et> e, ampak se darovati in žrtvovati za srečo
PliŽnjeg a , ga vzgajati, duhovno bogatiti, ga
razumevati, tolažiti, reševati in utrjevati v
kleni nravne in verske vrednote, skratka vr-
s !'' dela usmiljenja. V tem je bistvo inatc-
rhistva. Tista žena, ki so temu izneveri, bo
s r«:di svojih otrok nesrečna; nje življenje se
P bo zdelo prazno, brez smisla; tisto dekle
P‘h naj bo to mlado ali starejše, ki bo taka
' ' b* usmiljenja vršila, bo živela poslanstvo
Jhaterinstva, srečna bo ob njem, pa naj jo
>0 žja Previdnost postavi kamorkoli v življe¬
nju.
„ ?• NAJVIŠJE POSLANSTVO MATERIN¬
STVA.
Poslanstvo ženskega srca, njenega materin-
stv a j e § e globlje kakor skrbeti le za zemelj¬
ske vrednote v prid bližnjega, ženska duša je
po svoji naravi še posebej usposobljena in za¬
to po volji božji poklicana, da posreduje bliž¬
njemu Boga. Kajti bolj kakor v moškem je
v njej globoko teženje po duhovnem, po več¬
nem, po božjem. Zato nek svetovno znan psi¬
holog trdi: “Dekle, žena brez vere v Boga
Je pravi psihološki nestvor”. Kakor je Bog
po Mariji ljudem posredoval Odrešenika, tako
se mi zdi, da Bog hoče po ženski duši ljudi
zbliževati s seboj — v družini po materi, v
javnem življenju po dobrih dekletih in ženah,
zlasti pa po redovnih poklicih v samostanih,
bolnišnicah in v šolah, če je n. pr. mati v
družini verna in dobro vzgaja otroke, bodo
ti gotovo verni kljub morda nevernemu oče¬
tu. Ne bo se pa zlepa zgodilo narobe, da bi
bili otroci neverne matere a vernega očeta
res tudi verni. Dalje, koliko fantov in mož
je postalo vernih po zgledu in apostolatu
deklet in žena! Kolikokrat one rešujejo božje
življenje tam, kjer ga duhovnik ne zmore!
Koliko božjega v svetu rešujejo redovnice s
svojim vzgledom, žrtvami in molitvijo.
In le Kadar bo dekle, kadar bo žena zvesta
temu svojemu najvišjemu poslanstvu mate¬
rinstva, bo njeno življenje prejemalo najglob¬
ljo vsebino in bo deležno najvišje sreče.
Glej, draga Andreja, v tem je bistvo mate¬
rinstva, ki je tako globoko zasidrano v žen¬
sko naravo. In to materinstvo moreš vršiti
bodisi kot telesna mati e in zato bolj mirne. Gotovo so pa telesne
ntatere na splošno večje mučenica, kakor pa
•nlio.ne v svetu in redovnem življenju.
->ckoč s3m govoril z nekim višjim častni-
in piiznanim zdravnikom v navzočnosti
jdUue žene. Pogovor nanese na zakon. Vsi so
L di soglasni v sodbi, da je edino, kar je vred-
110 in osrečujoče v zakonskem življenju —
In žrtvovanj j in skrb za njega. In glej,
0 Žrtvovanje lil ta skrb, ta lepota ni odvzeta
duhovnemu materinstvu.
k) Poklicno delo mi onemogoča moje na¬
ivno poslanstvo! me boš morda zavrnila. \'
uiužiiiskem krogu, trdiš, je materinsko in
*“ ve č.niško poslanstvo tako lahko in naravno,
x «v e tu pa tako zelo težko. V družini se mati
Povsem lahko posveti svojemu zvanju, v svetu
svsem poklic-
Utinu delu, često služiti ves dan celo samo
st, '°ju, ki dokonča izčrpa moje moči, da nisem
c č zmožna za poslanstvo duhovnega mate-
r *"stva. In kje in kako naj ga vršim. . . ? Zo-
P (> t imaš prav! Poklicno delo često zelo ubija
človeka. Zato si to delo olajšaj, olepšaj s tem,
boš skušala najti do svojega poklicnega
dela n.kak materinski odnos. Ko strežeg stro-
ti ho morda že sama misel, da s svojim
"eloni pripravljaš n. pr. platno, ki bo služilo
doveku, morda celo zapuščenemu otroku, tr¬
dečemu dekletu, tvoje delo napravila lažje.
“ e ti tvoj sedanji poklic vsak materinski od-
11 os do njega onemogoča, skušaj dobiti drugi
Poklic, n. pr. vzgojiteljice, bolniške strežnice.
tega ne moreš ali ti to ne kaže, potem se
P" Ha vsak način okleni kake organizacije,
ki navaja na apostolat, to je na delo za bliž¬
jega. Zlasti se trudi, da boš doma, ob starših,
"'atih in sestrah kot prava mamica dobra,
ako boš mogla vsaj v prostem času zado¬
sti svojim najglobljim teženjem, a najti tudi
? ase veselo razvedrilo. Organizacije z apostol-
s kiin namenom so za dekleta nujno potrebne
slasti v tujini. Ne živi brez povezanosti h
"Umi. Seveda so more vršiti materinstvo Iz-
,,p n družine najlažje v redovnem življenju.
c) Kaj pa na starost? mi boš zopet ugo-
'urjala. Ko se postaram, ko bom za vsako
"elo nezmožna, kaj pa potem? Gorje meni!
se nehote ustrašiš. — Če vidiš, da boš
"stala sama Izven družine in samostana, mo-
Ješ s pomočjo organizacije in svojih prihran-
° v si s sosestrami ustvariti skupni dom za
|d«rost. Tam boš mogla tudi na starost, v
etih onemoglosti še posebej mirno do zad-
"Jsga diha vršiti materinsko poslanstvo n. pr.
s kakimi lahkimi ročnimi deli itd. za revne,
; >sti p a še z molitvijo k Bogu za srečo tava-
J °clh in zapuščenih in boš s tem in tako tudi
*ebe najlažje pripravljala na zaključek zem-
®ke poti in si služila večnost.
8. POSEBNO POSLANSTVO IN PREDNOST
“PHOVNEGA MATERINSTVA
Če boš hote ali nehote živela izven družino,
samsko življenje, ne pozabi na prav posebno
'*žno poslanstvo, ki ga boš mogla vršiti prav
Ideal duhovnega materinstva
kot dekle in samo kot dekle in to tja notri
do smrti. Koliko je danes med mladimi ljud¬
mi duš in src, ki omahujejo, omagujejo in
padajo, ker nimajo več vere v možnost zmage
duha nad telesom, vere v zmago kreposti nad
grehom. S svojim zgledom dekliškega življe¬
nja boš vsem tem omagujočim mogočen kli¬
cal': Zaupaj, veruj! Tudi danes je možno
čisto, sveto življenje! In tako boš z zgledom
vlivala vere, zaupanja in moči tistim, ki š«
niso padli, da bodo ostali zmagoviti, a tudi
tistim, ki so že padli, da bodo vstali. Prav za¬
radi tega rešujočega poslanstva, ki ga ima
deklištvo, devištvo, je morda Bog po Mariji
— Devici hotel prav possbej odlikovati in
posvetiti deklištvo, devištvo samo na sebi.
Če ostaneš sama, neporočena, naj te tolaži
še eno, namreč misel, da se boš tako tem laže
v svojem zemskem življenju posvetila skrbi
za svojo večnost po besedah sv. Pavla, ki pra¬
vi: “ženska, ki ni omožena, in devica skrbita
za to, kar je Gospodovega, da bi bila sveta
I>o telesu in duhu. Katera je pa omožena,
skrbi za to, kar je svetnega, kako bi ugajala
možu.’ (1 Kor 7, 34).
10. BODI TOREJ MIRNA, ZAUPAJ IN
PRIPRAVLJAJ SE!
Zato, spoštovana Andreja, ne muči sebe z
mislijo na svojo bodočnost. Tvoja pot, pa
naj te vodi božja previdnost kanioržekoli, bo¬
disi v družinski krog bodisi v samsko življe¬
nje v svetu ali v samostanu, bo vsa svetla, ve¬
sela, bogata, če le ostaneš zvesta temu, kar
j3 Bog- položil v tebe kot tvoje najlepše in
najgloblje teženje. Le to naj te ob misli na
prihodnost vznemirja: kako se boš na svoje
poslanstvo najbolje pripravila! Posvečuj sebe,
bodi v družinskem krogu in vsepovsod kot
služabnica Boga v skrbi za dobro bližnjega
moli k Bogu za razsvetljenje, zaupaj v božjo
dobroto in previdnost ter mirno čakaj, da tl
Bog (če ti še ni) na ta ali oni način pokaže,
kje te hoče imeti v tvoji prihodnosti v službi
materinskega in svečeniškega poslanstva.
DR. HANžELIč
— 241
MOJE PREPRIČANJE
Nekoč je znani iznajditelj dinamita, Nobel,
iskal resnega in ne no denarju pohlepnega
človeka, ki bi bil značajen in samostojen.
Priporočili so mu mladega inženirja, ki je bil
v velikih denarnih stiskah.
“Pridite jutri k obedu!” mu je resno in od¬
ločno dajal Nobel. Inženir je prišel točno.
Sedla sta k mizi in začela razgovor o pred¬
metu, v katerem je bil Nobel zelo dobro pod¬
kovan. Polagoma je napeljal pogovor na vero
in verske resniee. Nobel je začel hudo na¬
padati vero in duhovščino, Gost je prebledel,
kajti bil je prepričan kristjan in se je čutil
užaljenega v svojem prepričanju. Ko je Nobel
opazil, kako inženir spreminja barve, je po¬
dvojil napade. Tedaj se inženir ni .mogel več
zdržati, mameč je jasno povedal svoje mne¬
nje. Začel je ugovarjati in se odločno braniti.
Položaj se je napel. Tedaj pa se Nobel na¬
smeje in poda roko svojemu nasprotniku
rekoč:
“Všeč ste mi; prišli ste me prosit službe in
namesto, da bi se mi klonili in prilizovali,
ste mi ugovarjali. Bog vas živi! Vi ste odkrit
in nesebičen mladenič, zato vas sprejmem v
službo.”
Kako se ti zdi ta zgodba, dragi brat? Za¬
nimiva, kajne, in poučna!
Sva tildi že midva kaj podobnega doživela?
Če še nisva, morda še bova.
Vprašajva se, kakšno je najino prepriča¬
nje? Kaj bi jaz govoril, če bi dobil podobno
povabilo kot ta mladi inženir? Bi se mar
sramoval svdje vere, svojega Boga? Bi klonil
kakor strahopetec pred nasprotnikom, ali bi
iuu celo prikimaval? Bi iz bojazni za službo
in denar zatajil Boga?
Ne, ne, nikoli! Povsod in pred vsakomer
bom odločen v svojem prepričanju, kot ta
mladi Inženir. Naj bo to v delavnici, v tovar¬
ni, na cesti; kjerkoli, svojo vero bom branil,
za Boga se bom postavil v borbo!
Tam doma sem šel v borbo za to svoje pre¬
pričanje, odločno in pogumno, brez strahu za
življenje, tu pa naj se umaknem in klonem
It boj azil vec?
Sedaj niti ne gre za življenje; morda le za
male udobnosti uli za nekaj par več, l>a naj
bi zatajil Boga in pljunil na grob naših bra¬
tov, ki so prezirali smrt zaradi tega prepri¬
čanja.
O, kako se moti svet, če misli, da sem tako
šibek ali morda celo računa, da sem odstopil
od zanočete borbe! Da, orožje je utihnilo v
mojih rokah, spregovorila pa so usta; z be¬
sedo boni nadaljeval bdj.
Daleč sem od rodne grude. Ves svet je
sedaj moj dom. Tu v teh tujih zmaterializl-
ranih in zakristjanjenih deželah bom nada¬
ljeval svojo borbo!
Morda se mi bo včasih kdo posmehoval,
me preziral, ali celo zasovražil. Ni važno!
Naj li klonem pred slabiči, ki so sužnji svojih
nagonov, ki mislijo, da je življenje le ples in
zabava? O kako se motijo ti junaki noči!
Ne, zanje in za njihove opazke se ne zme¬
nim! Odločno in pogumno bom šel svojo pot
zdravega katoliškega prepričanja! Kristusa
se ne bom sramoval nikoli!
Ne bo me sram priznati pred tujimi sovrst¬
niki, da grem ob nedeljah in praznikih k sa'-
maši, da prejemam zakramente. Vse bom
storil, da se bom znebil nedeljskega hlapčev*
skega dela. Odločno besedo bom povedal pr®"
klinjevaicem Boga, Matere božje in svetni*
kov. Razkril 'jim bom gnusobo njihovih uma¬
zanih ust in dokazal njihovo prostaštvo. N®
bo me sram pokrižati se pred jedjo ali P°
jedi, pa naj bo to doma ali v restavraciji. N e
bom se sramoval vzeti v roke rožni venec v
cerkvi, češ da to ni za fanta.
Obrekovanja proti Cerkvi in njenim pred¬
stavnikom bom odločno pobil. Ne bo ni®
sram v tem velikonočnem času poklekniti '
spovednico, da izpolium velikonočno dolž¬
nost, da bo tudi v mojem srcu zmagal Kristus
in zmagoslavno vstal v velikonočno jutro!
Vedno hočem biti odločen in trden v svo¬
jih načelih! To mi ne bo nikjer škodovalo-
Že s človeškega vidika gledano, sl boni s ten’
pridobil spoštovanje sovrstnikov in pred¬
stojnikov.
Če pa stvar premišljam z nadnaravnega
stališča, mi bo to prineslo božji blagoslov, č e
branim boSjo stvar, če me ni sram svojo
vere. četudi bi imel zaradi tega včasih kai
trpeti; nič zato, boin imel vsaj kaj daro-vat*
svojemu Gospodu. Sicer pa, kdo ml kaj more¬
če je lvristus v meni! !
PAVČIČ — NAŠ VZOR
4. APOSTOL VESELJA
“Veselite se vedno v Gospodu! Nikar ne
bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte
svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahva¬
lo...” (Flp 4, 4 — 7). Sv. Pavel, ki je vso
človekovo revščino dobro poznal, nam je za¬
pisal te besede, da bi Bogu služili z veselin*
srcem.
Janez je bil vse življenje apostol veselja’
Čutil je sam pri sebi, kako veselje olajša, po¬
življa in pospešuje naše življenje, molitev i«
poklicno delo. Spoznal je, koliko lažje opraviš
vsako delo, če se ga lotiš zares s pravim no¬
tranjim veseljem, žalost v naši duši je kot
rja, ki kvari dejanja; razjeda nam voljo. Či"‘
jasnejši je naš duh, tem svobodnejše so njego¬
ve zmožnosti, tem močnejši naš duhovni po¬
let. Najbrže bi težko našli to trditev pri ko©
lepše uresničeno, kot jo nahajamo v Janezo¬
vem značaju. V njegovi duši ni bilo časa z«
mračnjaško sanjarenje. Vsa mladost je kipel*
v veselju. Vse je poganjalo in brstelo v nje©,
v ognju navdušenja, kakor pomladna naravo
ob močnih sončnih žarkih.
Veselje je posredovalo Janezu tudi novil'
milosti. V njem se je skrivalo njegovo otrošl' 0
zaupanje in predanost Bogu. Izogibal se > e
žalosti, ki vodi v nezaupanje. Vztrajal je, ©°-
lil in zaupal, da bo njegova molitev uslišana,
kadar bo hotel Bog in kadar bo zanj najbolj
prav. Tako je vse svoje skrbi nekako odlaga'
na božja ramena.
Njegov prijatelji piše: “...Povsod ga je
spremljala dobra volja, katero se je veda 0
prizadeval dati tudi drugim. Kamor j e priso¬
je prinesel smeh in razveselil družbo z zdra¬
vimi dovtipi.”
242
To Janezovo veselo zadržanje je bila nema,
neprestana molitev, kot bi hotel reči: “Moj
B °S, tvoj sem! Mirno sprejmem vse, kar mi
bpšiljaš. V veselju ti hočem služiti in vse obr¬
niti v veselo službo — Tebi!” V takem duš¬
nem razpoloženju je zlahka zmagoval nad
•»mini seboj in izprosil od Boga novih milosti
in zmag.
Pravi kristjan je Vedno optimist, ker ve,
kam potuje. V Janezovi mladosti je ta opti¬
mizem naravnost otipljiv. Le z njim je mogel
biti tolikim svojim sovrstnikom v oporo in
bvig. Zavedel se Je, da bližnji pričakuje ve-
8e lja do njega. Ni nalagal bremen drugim,
marveč jim jih je lajšal in odvzemal. Ob njem
80 čutili, “kako dobro in prijetno je, če bratje
skupaj prebivajo.”
Kjer je žalost, je mraz in mrkost. Apostol
Pa mora po Pavlovem zgledu “drugega bre¬
mena nositi”, drugega dvigati. Samo veselje
njegovo okolje dviga in osrečuje, da čuti, da
je Gospodov "jarem sladak in breme lahko”.
Vesel v Bogu j e Janez stalno zavračal pred-
sodke, da je pobožnost žalost, hlad, mrtvost,
Pustost in dolgočasje, ki odbija in, zabranjuje
svobodni polet in napredek. Dokazoval je na¬
sprotno, da je prava pobožnost sreča, rast,
sonce, ki taja led okrog zakrknjenih src, ve¬
selje, ki dviga, vetrič, ki oživlja svežost, mir
^ u še in ogenj, ki greje srca in jih pridobiva,
ker v toploti izžareva Gospoda.
Janez se ni nikdar zadovoljen zapiral vase,
*b Se napolnjeval z lastnim “jaz om”. V ve¬
selju si je krepil čut za bližnjega. Bil j e ved¬
no prijazen, dober in na uslugo drugim.
Bil je humorist. Iz časopisja in revij, si je
“zpisoval zdrave dovtipe, da jih je ob prilož¬
nosti porabil. Sicer pa je imel naravno žilico
šaljivosti tako razvito, da je znal biti vedno
duhovit. Najresnejšo stvar je znal povedati v
taki obliki, da je s primešanim humorjem
smehljaje premagal nasprotnika in se mu ta
sploh ni upiral.
Tudi v težavah Janez ni klonil. Služba Bo¬
ka je terjala od njega vdanosti in veselja.
21'Tjenje pa je polno težav, bojev, truda in
razočaranj. Vse to so l e sredstva za notranjo
r ast in bogato zasluženje, če jih pre¬
našamo v Bogu vdano in z veseljem, kajti:
'Blagor človeku, ki trpi skušnjavo, zakaj
Preizkušeni bo prejel krono življenja, ki jo je
Bospod obljubil tistim, ki ga ljubijo.” (Jak
1 . 12 ).
Janez se je zavedal, da zlasti v težkih urah
n* Vedno lahko biti vesel. Vedel jo, da se je
treba za veselje v Gospodu resno truditi. “Pri¬
dite, molimo!” ga je zjutraj klicalo pred ta¬
bernakelj. In misel pri sveti maši “Kvišku
srca!” mu j e udarjala na ušesa, da je čez
dan obnavljal dejanja ljubezni. Tako je v Go¬
spodovem veselju vedno bolj rastel, dokler ni
v večnosti utonil v Njem.
ALI ŠE VEŠ--.
■ ■ da je bil 6. aprila 1941 predsednik SLS
minister dr. Kulovec — prva slovenska žrtev
nemškega napada na Jugoslavijo.
• • •da so že meseca aprila 1942 komunisti
* a čeli pobijati poštene slovenske družine —
SVOBODE SINOVI
Fantje, razvinio bojne zastave!
Ne več v obrambo, ampak v napad;
ne več zaprti. Ven Iz trdnjave!
Mimo pregraj in prek barikad.
Dvignimo glave, svobode sinovi,
v sonce poglejmo jasnih oči.
Smo kot kipeči planinski vrhovi,
v nas se pretakajo silne moči.
t rste strnimo v bojno enoto,
s trdim korakom v zmago srca.
Nez avijoni, z močno pehoto,
z jasno Idejo, z ostrino duha.
Kdo kdaj zastavil soncu je pota,
kdo je določil resnici meje?
Bog in svoboda! Drugo je zmota.
Fantje, la v borbo za čisto ime!
Igor
Kolenčevo v Mirni, Jakopinovo v Ponovi vasi.
. . . da je 4. aprila 1944 Gestapo iskala vo¬
dilne osebe slovenskega ilegalnega protikomu¬
nističnega in protiokupatorskega gibanja in
jih nekaj aretirala — podpolkovnik Peterlin,
stotnik Ilovar in drugi.
. . da je bila aprila 1942 ustanovljena Slo¬
venska zveza, predstavnica slovenskih demo¬
kratskih strank v ilegali.
. . da je bila 29. aprila 1941 osnovana v
Ljubljani prva ilegalna protiokupatorska vo¬
jaška organizacija "Slovenske legija”, ki je v
svojih vrstah združila veliko večino sloven¬
skih protikomunističnih borcev.
...da so ap r ila 1942 Nemci nasilno selili
več tisoč Slovencev s Koroške.
Ali so tudi tebi znani važnejši dogodki naše
zgodovine preteklih let, pa se ti zdi, da gredo
v pozabo? Daj, poišči in zberi jih! če moreš,
ugotovi glavne osebe dogodka, kraj, č a s, v
nekaj vrstah podaj kratko vsebino. Pošlji in
vse to bogato gradivo bomo zbirali na naših
straneh tega lista. In spet bodo med nami
zaživeli naši junaki in njihova junaška dela,
ki se zde, da so sedaj pokopani v pozabi. Spo¬
znali in še vse bolj bomo cenili našo junaško
dobo minulih let, zgodovinarju pa bomo zbrali
dokaze naše pravične borbe.
Kdor ni pripravljen umreti za svoje pre¬
pričanje, ni vreden, da ga ima!
(Dante)
Kdor redno sprašuje, kaj bodo rekli ljudje^
ni odločen v svojem prepričanju, temveč
suženj svojega strahu pred ljudmi.
Luctor et emergo — Borim se in vztrajam!
VSEM NAŠIM FANTOM ŠIROM
TUJIH ZEMLJA ŽELE BLAGO¬
SLOVLJENO VELIKO NOČ
BRATJE IZPOD JUŽNEGA
KRIŽA
PO KATOLIŠKEM SVETU
VSTAJENJE
Kongregacija obredov je izdala odlok, po
katerem se mor e letos slaviti Gospodovo vsta¬
jenje že v noči od sobote na veliko nedeljo
— tako kot je bilo v navadi do 13. stoletja.
Dovoljenje za velikonočno slovesnost po sta¬
rem obredu bodo dajali škofje, vsak po pre¬
gledu položaja v svoji škofiji.
ŠEST TISOČ AVDIJENC
Po splošnem mnenju, posebno pa po mnenju
tistih, ki obkrožajo Pija XII., je bilo eno
naljbolj občudovanja vrednih dejstev svetega
leta papeževa delavnost. Poleg neprestanega
reševanja nalog vodnika sv. Cerkve, poleg se¬
stavljanja okrožnic in govorov, poleg vodstva
toliko prireditev in prisotnosti pri toliko obre¬
dih, je sv. oče dovolil 6.000 sprejemov. Spre¬
jel je med drugimi 36 državnih poglavarjev;
pri skupinskih sprejemih pa je govoril tudi
do 90.090 romarjem vseh narodnosti naen¬
krat.
Skozi vse sveto leto je papež spal po 4
ure — od 2 do 6, imel okrog 4.000 govorov
v 6 različnih jezikih o vprašanjih od prava
do športa, od umetnosti do fizike.
Njegov zdravnik mu je v marsičem sveto¬
val drugače: počitek, mir itd., a papež ga v
tem ni poslušal. Samo dva dni je bil nekoliko
bolan; pa se tudi v teh dveh dneh ni dal od¬
trgati niti od jutranjih sprehodov po vati¬
kanskih vrtovih.
Medtem, ko je v svetem letu sprejel na
stotisoče vernikov, je mogel svojim domačim
privoščiti en sam obisk.
2. marca je poteklo 75 let od rojstva se¬
danjega papeža in 12 l e t, odkar je postal
Jezusov namestnik. Kot doslej, tudi letos ni
bilo nobene slavnosti, pač pa so mu z vsega
sveta prišle čestitke.
IZBRANA ČUDEŽA
Na praznik Lurške Matere božje so se po
naročilu sv. očeta brali in objavili odloki,
ki potrjujejo veljavnost čudežsv po priprošnji
papeža Pija X. Proces za beatifikacijo veli¬
kega naslednika velikega Leona XIII. se s
tem bliža koncu. Izmed mnogih čudežev, ki se
pripisujejo priprošnji Pija X., je sveta Kon¬
gregacija obredov izbrala dva; pri obeh gre
za čudežno ozdravljenje dveh redovnic. Sestri
Mariji Frančiški Deperras ja v 89 letu rak
napadel kost na stegnu in se kmalu raztegnil
še v trebušno votlino. Zdravniki so I. 1928
poskusili vse, po 3 mesecih pa so jo odpustili
kot neozdravljivo. Sosestre so se tedaj začele
priporočati Piju X. in njegove relikvije so po¬
li žili na bolno mesto. V kratkem se je bolnica
spet dobro počutila in preiskava ni našla no¬
benega znaka raka več. Osem let kasneje sta
jo spet preiskala dva specialista za rak in
potrdila, da je sestra Marija zdrava.
Sestri Mariji Benedetti je želodec razjedal
zločest tvor. Februarja 1938 so hoteli po¬
skusiti že z operacijo, a sestra se ni pustila
rezati. Sosestre so položile nanjo drobec
ostankov Pija X. in pomnožile molitev. Dva
dni pozneje je sestra Benedetta vstala, šla v
kapelo in kleče molila tričetrt ure. Bila je
ozdravljena in spet prevzela službo vratarice-
Leta 194 5 so specialisti spet ugotovili, da je
popolnoma zdrava.
Zdravniki kongregacije obredov so skrbno
preštudirali oba primera in so soglasni v tem,
da je ozdravljenje pripisati božjemu posegu.
ZAROČENCI V KANADI
Cerkve po večjih krajih v Kanadi so bile
te tedne prizorišča zaobljub, ki so jih storile
mlade dvojice: da bodo namreč v pripravo na
zakon pomnožile molitve in prejemanje za¬
kramentov. V Quebecu in Montrealu jili je
bilo po 500, v Ottawi 800 in več sto po drugih
krajih. Vse to kot del gibanja za duhovno
prenovitev.
MISAJj za otroke
Vzgojna družba katehetov je izdala febru¬
arja meseca v St. Paulu v Združenih državah
knjižico z naslovom “Moj mali misal’’. Lepo
izdelane podobe opisujejo potek svete maše-
tako da bodo misalček s pridom uporabljali
otroci iz predšolske dobe. še preden je knji¬
žica izšla, so izdajatelji prejeli 100.000 na¬
ročil.
MAŠA ZA IGRALCE
V frančiškanski cerkvi Adama in Eve v '
Dublinu je irski apostolski nuncij H. Felice
na pepelnično- sredo prvič bral mašo za igral¬
ce. Po maši je eden od njih prebral molitev,
proseč usmiljenja za tiste, ki bodo kmalu
umrli; mašnik pa je izvršil obred pepeljenja
Taka maša za igralce je postala že pred
desetletji običaj v Parizu; od tam pa se je
razširila na kakih 60 mest po Evropi iu Ame¬
riki.
NOVI KANONIKI
V soboto 3. marca so bili umeščeni 4 novi
kanoniki v praškem kapitlju. Prisegli so pred
oblastmi. To se ve; ne ve se pa niti, ali je
bilo vse to storjeno z odobrenjcm nadškofa
Berana, niti niso znana imena novih prelatov.
Istega dne so bila že navsezgodaj široko
odprta vsa vrata v nadškofijski palači, po¬
slopje pa pokrito s češkimi zastavami in dr¬
žavnimi znaki. Prihajali in odhajali so vladni
funkcionarji in mnogi duhovniki, ali vsaj
ljudje v duhovniških oblačilih. Vse so pojavi,
ki jih ni bilo opaziti od tiste nedelje v juniju
lanskega leta, ko se je nadškof umaknil v
nadškofijski dvorec, katerega odtlej ni več
zapustil.
Za sedaj se da sklepati, da je to nov po¬
skus rdečih oblasnikov, da si pokore Cerkev.
Praški kapitelj ima samo še tri kanonike
ostale so Tdeči že znali pospraviti, tako da bi
v njem novo imenovani štirje imeli večino.
Ti novi kanoniki pa so najbrž pristaši "novih
idej’’ in gotovo vladi ne bodo postavljali ovir
v njenih naporih za popolno usužnjenje češk‘1 1
in slovaških ljudi.
— 244 —
združene države
Koledar Ave Maria za 1. 1051 so izda!: slo-
'bliski frančiškani v USA. To je že 38. letnik
iu obsega 152 strani.
. Koledarskemu delu in besedam o starem
"i novem svetovnem koledarju, sledi dvanajst
Zanimivih aktualnih razprav in člankov, ve-
fiinorna znanih frančiškanskih patrov.
V članku: Klement Holbauer in Friderik
Karaga, p. Hugo Bren, rektor teološke fakul-
tete v Antonianu v Rimu, temeljiti poznava¬
le življenja in dela škofa Baraga in velik
pobudnik za njegovo beatifikacijo, razpravlja
!n primerja življensko pot i:i delovanje teh
dveh velikih mož — učite ja in učenca — in
Pokaže, kako sta pri svoji apostolski goreč¬
nosti in neumornosti oba enako naletela v
■lozefinsko-janzenistično usmerjanih sodobni¬
ci na zagrizene sovražnike. A končno sta
°ka že na tem svetu dobila zadoščenje.
Vsi Slovenci, ki nam je pri srcu zadeva Ba¬
ragove beatifikacije, si vzemimo k srcu na¬
slednje besede v članku: “Ker svetniki ne
ostanejo nič dolžni, lahko opravičeno upamo,
da ima Baragova svetniška pravda v sv. Kle¬
mentu M. Hofbauerju svojega posebnega
advokata v nebesih, kateremu se radi pripo¬
ročajmo, da jo pospeši, šele po njeni zmagi
! J o tudi njegovo zadoščenje pred tem svetom
Kpopolnjeno.”
V naslednjem članku p. Odilo obuja in po¬
klja spomine na veliko slovesnost, ko je
Pred petindvajsetimi leti pok. nadškof Jeglič
slovesno kronal Marijo Pomagaj na ameriških
Brezjah.
Sledita dva lepa in globoka govora p. Hugo
Brona in č. gospoda Vodeba, podravnate-
'ja kolegija Propagande, o velikem pokoj-
"ein škofu Jegliču o priliki njego\e stolet-
Pice rojstva, katero je organizirala v juniju
lani v Rimu tamkajšnja slovenska kolonija.
P. Odilo izčrpno podaja življenjepis in delo
Velikega slovenskega skladatelja Gregorja
Biharja, ]>. Vendelin pa se spominja stolet-
n 'ee rojstva drugega velikega slovenskega
skladatelja p- Hugolina Sattnerja in opiše
Njegov lik in delo.
Erik Kovačič v literarni obliki opisuje vti-
se . ki jih srce občuti na poti preko oceana,
1(0 se vedno bolj oddaljuje od domovine in
dragih domačih krajev in se bliža nepozna-
n emu tujemu svetu.
V treh naslednjih člankih je podrobno no-
Pisano in orisano življenje naših novonase-
•jencev v Angliji, Ameriki in Kanadi.
3. septembra 1950 se je vršil v Remontu
2 veliko slovesnostjo Baragov dan, ki pomeni
Ponovno slovesno manifestacijo ameriških
k'°vencev za skorajšnjo Baragovo'* oltarno
-■ast. Koledar prinaša šest strani fotografij iz
,e nomembne slovesnosti.
Sledi literarna črtica p. Bazili ; a: “Janez
Pa zna!” in pa dr. I. Česnika onis dveh slo-
' epskih božjih noti v Rogu pa Vipavskem in
v Rogu v Reški dolini, na^neji med Koro-
■kn in Tirolsko.
Na koncu prinaša koledar kratek živlJe-
"iepis in sliko petih slovenskih srehrnoinaš-
"'lco--. ki so lansko leto v USA skupno praz-
n °v-ili svoj jubilej.
Vrednost in lepoto koledarja izredno po¬
množi mnogo lepili slik in fotografij.
KANADA
AVindsor. V obmejnem mestu AVindsoru živi
par sto slovenskih in hrvatskili družin staro-
naseljencev, med njimi pa tudi okrog JO no-
vodošli.
Slovenci so imeli že dolga leta posebno sv.
mašo, pri kateri je pel cerkveni pevski zbor.
Niso pa imeli ne stalne cerkve ne svojega du¬
hovnika vse do lanskega leta. 8. oktobra lani
pa je domači škof dal Slovencem in Hrvatom
na razpolago svojo cerkvico. Imenoval je dr.
Tujo Ivandiča, frančiškana, begunca, za duš¬
nega pastirja v novi fari. Otvoritev je bila
zelo slovesna in j ! e trajala dva dni. Drugi dan
so bile pobožnosti namenjene predvsem Slo¬
vencem. Navzoča sta bila tudi dr. Kolarič in
pater Odilo Hanjšek. Oba sta bila zelo dolgo
v spovednicah, kar je gotovo vzpodbudno zna¬
menje za novo faro. K obhajilni mizi je po¬
kleknilo tudi mnogo takih, ki že leta niso bili
v cerkvi.
Novi župnik je vnet in požrtvovalen •duhov¬
nik, ki so mu Slovenci enako dragi kot nje¬
govi rojaki. Kaže, da je tudi dober gospodar,
ker se je z veliko vnemo lotil tudi popravila
že precej zanemarjene cerkvice in cerkvene
dvorane.
Za božič so se verniki pripravili s tridnev¬
nimi duhovnimi vajami, ki ji' 1 je vodil naš
pater Odilo — pojoči pridigar. Med petjem se
srca hitreje ogrejejo in velikodušneje odpre
milosti, božji.
Toronto. Velika mesta, kot na primer Tu
rOnto, in nam tuji način tukajšnjega življenja,
sta v veliko j^viro nagemu duhovnemu na¬
predku" in verskemu življenju. Nedeljsko de o,
tovarne, druščina, zabave in velike razdalje
razjedajo naše versko čutenje in našo kato¬
liško dejavnost. Premalo smo bili pripravljeni
na tujino ali pa je naša veva doma črpala vse
- 2 - 1 :
Cerkev na Osojniku v škofjeloških hribih.
preveč iz tradicije in premalo iz notranjega
osebnega doživetja.
1’rvi petki: Premnogim pobožnostim in ver¬
skim vajam smo se morali odpovedati tudi iz
zunanjih vzrokov, od katerih je gotovo naj¬
važnejši, da nimamo lastne Cerkve. Kljub
vsem težavam pa smo s prvim petkom v de¬
cembru začeli znova opravljati pobožnost k
presv. Srcu Jezusovemu. Na predvečer imamo
uro molitve z litanijami in blagoslovom. Nato
je prilika za spoved. Na prvi petek pa mašo
tako zgodaj, da se je mnogi lahko udeleže,
še predno odidejo na delo.
Njegova ekselenca kardinal Mc. Guigan,
katerega je naš duhovni pastir prosil za do¬
voljenje, da smemo opravljati uro molitve,
je z veseljem ustregel naši prošnji, obenem pa
izrazil upanje, da bo Bog v presv. zakramentu
izlival obilne milosti na nas in našo nesrečno
domovino in vrnil mir, srečo in ljubezen nam
in našim roiakom. ki so sedaj preganjani.
Misijon: Na praznik Vstajenja Se bomo pri¬
pravili s sv. misijonom v prvem tednu v postu.
Naš škof, prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman,
ga bo vodil. Malokate r 'im besedam Slovenci
tako radi prisluhnemo kot besedam našega
škofa. Ne štejemo si tega samo v. čast, temveč
smo ze’o veseli in Bogu neizmerno hvaležni,
da moremo imeti našega škofa tolikokrat med
nami.
Sv. misijon je vir izrednih milosti. Upamo,
da bo tudi naši čredici v Torontu in oKolic'
Bog ob tej priliki naklonil vseh tistih tab
Iosti, ki jih potrebujemo, da se bomo mogl'
iztrgatj objemu modernega poganstva ter se
popolnoma prepustiti le Njemu, ki je pot,
resnica in življenje.
Izredna milost božja. V preteklem poletju
se je v Lyndenu pri Kamiltonu pri delu na
polju smrtno ponesrečil eden naših ugledni!'
staronaseljencev Štefan Forjan, doma iz Prek¬
murja. Padel jo tako nesrečno pod traktor,
da mu je zdrobil prsni koš. Mož je bil po src«
dober in plemenit. Pomoči potrebnim je vedno
stal ob strani in tudi cerkvam je rad pomagal-
Tako je bil tudi za novo cerkev v Torontu
med prvimi dobrotniki. Podaril nam je tud'
Zelo dober harmonij, ki nam sedaj služi P r '
pevskih vajah. Kljub temu pa v cerkev n'
bodil, žena je bila vs'ed tega v velikih skrbel'
Tudi d”. Kolariču, ki je večkrat prišel k nji" 1
na oddih, je zaupala to svojo skrb in ga pro¬
sila, naj govori z možem o tej stvari. Gospod
misijonar je vedel, da tu kako prigovarjanj"
ne bo uspelo. Bil pa je prepričan, da Bog Sl 1 ''
fana že zaradi njegove dobrote ne bo ravgcl-
In res, gospa Forjan in dr. Ko’ari? sta sma¬
trala za pravi čudež božjega usmiljenja, da .i 0
Bog prav ob času nesreče pripeljal k njim n"
obisk duhovnika dr. Kolariča. Ponesrečenec j«'
nekajl minut po nezgodi opravil dolgo spoved
in prejel zakrament poslednjega maziljenja ' n
še isto uro Bogu vdano umrl
SLOVENSKI SALEZIJANCI V CHILEJV
Po zaslugi č. g. Itadulia, prvega slovenskega
salezijanskega pionirja, so prišli prvi slovensk'
salezijanci v Chile leta 1 928. On je zbiral
dobre kmečke sinove po Prekmurju in jih P°
Jiljal v Italijo, da odidejo od tam kot do”
Roscovi sinovi, kamor jih pošlje pokorščin"-
V Chile so prišli sledeči gospodje kot sa'°'
zijattski kleriki:
L. 1928 č. g. Maroša Martin, sedaj deluj"
kot vnet katehet, voditelj KA in godbe t" r
spovednik med soro.jaki v Punta Arenasu.
Č. g. Franc Schnurer je došel 1. 19.10. D“'
loval je plodonosno kot šolski svetnik v I-"'
naresu in sedaj kot katehet v Iquinuc.
Č. g. Ivan Sočak in Aleksand-r Horvat p "
sta prišla 1. 1932. Prvi je dosegel krono P 1 "'
čila no tragični smrti v Boliviji, kamor so g”
iz Cbil začasno poslali predstojniki kot pi' r "
fesoma škofijske gimnazije in bogoslovja. B’*
je zelo nadarjen, pobožen, podjeten in p” 1 ’'
prosto domač v občevanju, zlasti z mladi" 0 -
Večni mu pokoj! — Medtem pa deluje č. f>;
Aleksander Horvat že mnogo let kot slovi'
prirodoslovec na znani salezijanski gimnaz . 1
v Santiagu: Pelrocinio de Kan Josč. Je izum'-
razne aparate za svoje področje. Celo zna"' 1
argentinska prirodoslovna revija je pisala
nj- govem projekcijskem aparatu, združe" el ‘'
z mikroskopom.
Dva brata Primorca: Janez in Bogdan Mo
tlika — v Metili! so ju Lahi prekrstili - st!1
prišla okrog I. 193fi in 38 in sedaj že vne'-°
delujeta kot duhovnika med tukajšnjo nila
dino 3 oziroma 1 leto v Saiiliago.
Salezijanci slovenske inšpektor!je, ki sni°
s e motali umakniti iz domovine pred komu¬
nizmom, smo tu našli nekateri svoj dom.
L. 194 7 sta prišla v Santiago čč. gg. Petek
*’ , 'unc in Gril Anton, oba Štajerca in sta do ■
končala svoje bogoslovne študije 1. 1948 in
Od takrat deluje č. g. Petek v Porvenirju
(Magallanes) in zadnji je bil poslan na drug
“krajni konec Chil -— v Iquique —■ puščavsko
niesto. L. 19 38 se je prismejal v Chlle g. Mirko
“erala, brat laik, gorenjska grča in plodono.i
110 deluje v Talca kot krojaški mojster. L.
J ^39 so mu sledili: g. Anton Perugek, kuhar
v Concepcionu, g. Franc Pr e vc, ki kot mizar-
. 1 mojster uspešno vrši svojo službo v San-
U,l gu. Istočasno pa so odšli v Punta Arenas:
8- Lojze Plazar, mizarski mojster, č. g. Čebulj
*>aniio, ki uspešno deluje med tamošnjo mla-
a *no, vedno vesel kot se zapristnega Korošci
“Podobi, in č. g. Anton Klemengek, sin son-
cn e Solčave, vedno nasmejan kot njegove roh-
l!e Planine, ki ,je po mnogem delu med mladi-
110 m zašlimi brati vrnil svojo dušo Bogu v
I)! 'ošli pomladi! Blag mu spomin!
ARGENTINA
NOVA REVIJA • VREDNOTE”
tiskovni odsek Delovnega občestva za Slo¬
vaški kulturni institut je lini obljubil kul¬
turno revijo. Po vestnem pripravljalnem delu
'u po odstranitvi mnogih ovir jo zdaj prva
številka Vrednot (tako se bo revija imenovala
'Jt.be Kultura, kot je bilo lani javljeno) izšla.
'maša razprave prelata dr. Odarja: “Slo-
Vnski katoličani in znanost”: prof. Osans: čas
bistvo glasbe (1. del); dr. Jakliča: “Ba-
in Hofbauer”. Leposlovje predstavlja
P;Smi R. Rudnika, Tineta Debeljaka, Srebr¬
na. Boruta, Valianta, Rakovca in IMD-ja,
Vstavki v prozi Stanka Kocipra, Bineta šuli-
°va i n v. Benčiča. Razstavo Bare Remčeve
jVnjuje Marjan Marolt, Lojze Geržinič pa J.
^ a Hna črno mašo in Turnškovo Državo med
Srnami.
v najfinejšem papirju so reprodukcije Gor-
-tovlh kipov d rt Mahniča in Prešerna in
ave h slik B. Remčeve.
••La Vida Esplritual” — “Duhovno živ¬
ljenje” Je slovenski duhovni mesečnik,
ki ga Izdaja konzorcij. — Uredništvo in
u Prava: Vlctor Martinca 50, Buenos Ai-
re «, Argentina. — Za izdajatelja, ured¬
ništvo in upravo: Ladislav Lenček CM.
-Naročnina: Za Argentino 40 pesov;
** Inozemstvo: USA 7 dolarjev; Kana¬
da 8 dolarjev; Anglija 5 USA dolarjev;
^tle 300 čilskih pesov; Italija 2000 lir;
Francija 1000 frankov; Avstrija
Str. 249 — 256 so v prilogi "Eožje stezic
Številka obsega 102 strani in stane 20 pe¬
sov. V načrtu pa so štiri številke letno.
Naročila in prispevke sprejema uprava
Vrednot, Olazabal 2338 Dto 5, Buenos Aires.
Revija se dobi na Vietor Martinez 50, v tr¬
govini Časa Boyu, Olazabal 2336, in v trgovini
Santa Julia, Vietor Martinez 39.
•Socialni večeri “Družabne pravde” v Buenos
Airesu. -— Ob šestdesetletnici socialne okrož¬
nice “Rerum novarum” in ob dvajsetletnici
“Quadragesimo anno”, ki sta jih izdala Leon
XIII. in Pij XI. in katerih vsebino bi moral
-poznali in si jo osvojiti vsak katoličan vsaj v
uistvu, prireja slovenska soc-iaina organizacija
'\Družaomi pravua” za rojake Vcimega .Bue¬
nos Airesa mesečne socialne večere v cerkveni
dvorani v Kamos Mejia. iver je "Družaona
pravua ' (."jusucia social j katoliška organi¬
zacija in ker ji je prvenstvena dolžnost prav
ta: vnesti v seaanje slovensko mišljenje m
bodoče narodovo družbeno življenje socialno
obno’vo po duhu in nauku imenovanih dve so¬
cialnih okrožnic in najnovejših smernic Pija
XII., je bla pač njena uolžnost, porabiti to iz¬
redno priliko velikih obletnic socialnega nauka
Cerkve in povabiti rojake k predavanjem iu
razgovorom o njih vsebini, o njih dosedanji
uvedbi med Slovenci in v njih uporabi v bo¬
doči gradnji obnovljene domovine in sveta
sploh. —- Dosedaj so bili trije socialni večeri
v letu 1951. Na prvem j|e bil glavni govornik
g. Rudolf Smersu, ki je poslušalce opozoril na
pomembnost obeh jubilejev. Na drugem je go¬
voril g. France Kremžar o posegu dr. Janeza
Ev. Kreka v razvoj socialne misli in obnove
med Slovenci. Na tretjem pa je g. France
žužek mojstrsko prikazal cvetoči vzpon, pa
hitri in žalostni zaton prve slovenske krščan¬
ske Socialne organizacije: Jugoslovanske stro¬
kovne zveze. Ker so predavatelji sami najvid¬
nejši socialni delavci iz naše preteklosti in
polpreteklosti, so ti večeri zadobili izreden
sloves in sc jih udeležuje vedno več izbranega
sovlejiskega življa. — Vsak večer dopolni po-
leg razgovora še eden ali več dokumentarnih
fimov iz področja dela in življenja delovnega
človeka.
Slika tu in ona levo kažeta ljudske mno¬
žice nc biserni maši v Sodražici.
•( 4
247
Prosimo, poravnajte naročnino!
IZ VSEBINE APRILSKE ŠTEVILKE — ČLANKI —
Dr. Gnidovec: Duhovnik vekomaj! — I. L.: Njih pot
(lo poklica — Kremžar: Duhovnik Slovencem —
L. L. C. M.: Naga skupna zadeva — Prof. Gerziuič:
Duhovnik in laik — Dr. Odar: Vstajenje Cerkve
Škof Gregorij Rožman: Aleluja; Marija tudi
v hrgunst.ii Ileligion — Dr. Ahčin: Predhodniki
Kerinu novnruin Dr. Hanžellč: Kazen kot sred¬
stvo vzgoje; Dvojno materinstvo —- Stoletnica
Družbe sv. Mohorja — ČRTICE Klan: Studen¬
cev močnih, čistih sem željan — Radoš: Njegov-
ovčice — N. Zemlak: Ob vstajeiijU —- PESMI
Budnik: Učeniku Jezusu; Svitanje — Riko: \\liki
petek — Igor: Svobode sinovi — FANTOM IN
DEKLETOM -—-Zakaj sem taka — DnEvl duhovnih
vaj - žena in enakopravnost — Andreji -—- Nov
problem —— Moje prepričanje — Pavčič, naj vzor:
4. Apostol veselja — Ali veg? — PO KATOLIŠKEM
SVETU — MED IZSELJENCI — KATOLIŠKI MI¬
SIJONI Misijonski zavod v Kurseongu — Cu¬
kale: Moji prvi koraki po Indiji -— J. A. C. M.:
Bridke ure doživljajo misijoni na Koreji — Merkun:
Spoznajmo vzhodno vprašanje — Kopač C. M. : Bor¬
im v Baragovem misijonu — Kergevan C. M.: Misi¬
jonska pota in še kaj Janko: Oče Velikih jezer
Dr. Fr. G.: Baragova svttost — lz misijonskega
zaledja — Kustec S. D. B.: še nekaj iz Indije —
BOŽJE STEZICE
SLIKE NA OVITKU prikazujejo — PRVA
STRAN: Vstajenje v naravi -— Nage planine —
Gospa Sveta — ZADNJA STRAN: Slovenski sveto-
letni romarji pri votlini prikazovanj pri “Tre fon¬
tane” v Rimu — Procesija v afriškem misijonu
br. Kerševana — Bela Ljubljana