NOVO MESTO, 10.3.1982 LETO XIL	ŠT. 4
LABOD Izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor - Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
ob prazniku
8. marec - praznik naše de-bvne organizacije in dan žena. V našem pretežno ženskem kolektivu je to Čas za oceno našega dela in čas za oceno položaja žensk v naši družbi. To je dan, ko praznujemo na obeh področjih prizadevanja, ki nas iz leta v leto peljejo bliže k cilju. Ta dvojni praznik pa je tesno vpet v današnji čas in delavci Laboda se tega povsem zavedamo. Vseskozi je bilo naše prizadevanje v smeri stabilizacije, vseskozi je bila prisotna borba za čim večje delovne uspehe, vseskozi pa so si Labodove delavke preko svojega dela tudi z
delegatskim delovanjem utrjevale življenje v naši družbi. Poleg borbe z visokimi normami in borbe za kvaliteto so tekla tudi prizadevanja v samoupravnih organih v SIS, često tudi v krajevnih skupnostih. Vprašanje varstva, šolstva, zdravstva, kulture... prepletala so se z vprašanji proizvodnje. Poleg družine, otrok so morale naše delavke često podaljšati delovni dan v TOZD, ker so jih preganjali roki, ker so se zavedale, da kupci ne bodo čakali. Razumevanje za delo na vseh področjih pa je rodilo uspehe, s kakršnimi se lahko pohvalimo tudi za preteklo leto.
Da so ti rezultati v pretežni meri sad žena in mater, je po-
trebno še toliko bolj poudariti. Ob razmišljanjih ali sploh obstaja žensko vprašanje, je vendarle potrebno pogledati globlje v življenje samo. Zena, ki je tudi delavka in mati, je podvržena veliki fizični in psihični obremenitvi. Res da je v veliki večini poskrbljeno za varstvo otrok, tudi šolstvo je na zavidljivi ravni, vprašanja stanovanj so ponekod še pereča, zdravstvo, kultura .... vse te dejavnosti so več ali manj urejene in s tem je delo in skrb neštetih mater olajšano, vendar ostaja na nas še vrsta vprašanj, dilem, razmišljanj. Gotovo je največja med njimi - vzgoja. Ob pestrej šem družbenopolitičnem delu ostaja vse manj časa, za nas same, za naše družine. Obvez-
nosti se nabirajo, odgovornosti rastejo. Današnji trenutek zahteva razgledanega človeka, zahteva aktivnost na vseh področjih, čas pa je tudi tak, da duševne stiske vse bolj sejejo med nami. Zavedamo se, da naše družine, naši otroci potrebujejo veliko nežnosti in razumevanja, na delovnem mestu si prizadevamo biti kar najboljše, v družbenopolitičnem življenju vemo, da lahko tudi z našo prisotnostjo pripomoremo k urejanju številnih področij. Enakopravne smo in to zahteva od nas veliko tehtnosti, veliko racionalnosti in veliko dela. Delo pa je tudi naša garancija, da bomo dosegli vse, za kar si prizadevamo v dobro sedanjih in bodočih generacij.
odbori za obveščanje
Z volitvami za novo mandatno obdobje v organe upravljanja na ravni delovne organizacije in TOZD, bo stekla tudi nova organiziranost našega glasila. Pred nami je tako pomembna naloga formirati ODBOR ZA OBVEŠČANJE. Le ta bo deloval na ravni delovne organizacije, njegov izvršilni organ pa bo UREDNIŠKI ODBOR.
Na tretjem srečanju organizatorjev informiranja v združenem delu (leta 1980 v Krškem) smo delegati sprejeli akcijski dogovor o obveščanju v združenem delu, na podlagi tega pa je Republiški svet ZSS sprejel Stališča o razvoju in dograjevanju sistema obveščanja v ZD. Stališča, ki so politični dokument, postavljajo kot prednostno nalogo ustanavljanje Odborov za obveščanje. Odbori naj bi načrtovali in oblikovali politiko obveščanja ter spremljali njeno izvajanje, skrbeli pa naj bi tudi za finančna sredstva za potrebe obveščanja v OZD.
V naši delovni organizaciji smo začeli s pripravami na reorganizacijo. Predlog je, da bi sestavljali naš Odbor za obveščanje delegati vseh TOZD (delegati samoupravnih organov), delegati družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije in delegati Uredniškega odbora. O številu članov v Odboru za obveščanje in natančnejši opredelitvi nalog, bodo po TOZD razpravljali izvršni odbori 00 sindikatov. Ker pa je že iz navedenih okvirnih nalog razvidno, da prevzemajo odbori tudi nekatere naloge dosedanjih izdajateljskih svetov, le ti v bodoče ne bi bili več voljeni. Dodam naj le še, da se sindikati zavzemajo za to, da Odbori za obveščanje ne bi bili izvršni organi centralnih delavskih svetov, pač pa naj bi dobili podoben status, kot ga imajo samoupravne delavske kontrole.
Odbor za obveščanje bo imel tudi svojega predsednika, ki pa ne more biti hkrati tudi urednik glasila.
Uredniški odbor ureja sredstva za obveščanje v delovni organizaciji in je strokovno sestavljen. Torej ga sestavljajo delavci, ki delajo na obveščanju ali samoupravni. V našem primeru se bo Uredniški odbor zaradi prostorske oddaljenosti med TOZD težko sestajal ob vsaki številki, mislim pa da smo se doslej uspešno dogovarjali tudi telefonično, predvsem z Delto. Vsekakor pa bomo skušali na novomeškem področju razgibati delo Uredniškega od-
bora, spodbuditi in skrbeti, da bo ta organ zaživel v polni meri.
Za delo na področju informiranja je v precejšnji meri odgovoren tudi sindikat - tako 00 sindikata kot tudi konferenca sindikatov na ravni delovne organizacije. Tudi v tem smislu bo potrebno spodbuditi delo, oz. spomniti mnoge odgovorne na ta del nalog.
Z Odborom za obveščanje in novim Uredniškim odborom bomo skušali informiranje preko biltenov in našega glasila še popestriti in hkrati zagotoviti, da bodo v procesu informiranja zares sodelovali vsi tisti, ki so dolžni obveščati in nasprotno, da bo vse več zahtev v tem smislu iz strani naših delavcev.
L. J.
slo v zali
V TOZD ZALA naj bi referent za SLO v letu 1981 posvetil 184 delovnih ur. Ker so razne obveznosti klicale referenta na druge strani, ker so morda v nekaterih temeljnih organizacijah pričakovali inšpekcijo, drugje je zopet čakalo drugo obvezno delo, je TOZD Zala ostala v lanskem letu brez teh obljubljenih ur. S tem pa ostajajo tudi določene naloge kot je to obrambni načrt, vse naloge področja SLO v zvezi z delom osnovne organizacije ZK, izobraževanje in druge. Pri tem velja še poudariti, da so roki za izvedbo naštetih nalog že potekli in daje torej le skrajen čas za izpeljavo vsega obveznega. Na obrambni načrt pa je vezana tudi nabava orožja, kar je občina Idrija že zahtevala, toda predno le-ta ni verificiran, ni možna nabava potrebnega orož-
^ Člani CZ in NZ TOZD Zala v Idriji so dvakrat že uspešno sodelovali v akciji NNNP. Dvakrat je bila ob tej vaji izvedena mobilizacija, ki je na srečo tudi brez načrta potekala nemoteno, v nasprotnem primeru pa bi znale nastati težave.
Področje SLO je tako zahtevno in široko, da zahteva redno in dosledno delo, hkrati pa je tudi tako zahtevno, da je pomoč strokovnega sodelavca potrebna in nujna. V TOZD Zala upajo, da bo z letošnjim letom tudi temu kolektivu namenjenih toliko ur sodelovanja in pomoči, da bodo uspeli popraviti zamujeno, kar bo gotovo tudi porok za dobre rezultate na tem področju tudi v bodoče.
Prve skupine dijakov usmerjenega izobraževanja so že končale proizvodno delo. Na posnetku — skupina deklet ob srečanju s proizvodnjo TOZD Ločna, kjer so opravljale 80 urno delo.
prve skupine dijakov na delu
Proizvodno delo je v TOZD Libna in v novomeški Ločni že steklo, v Delti bodo sprejeli prve učence 9. marca, v TOZD TIP-TOP pa že prve dni marca. V teh dneh pa sta si inštruktorici v Libni in Ločni že pridobili nekaj izkušenj. Kako je bil torej prebit led:
Tov. IRENA KELHAR je inštruktorica v Libni. Inštrukta-žo osmih učenk iz sevniške šole (pet med njimi ima srednji program, ki zajema osemdeset ur proizvodnega dela, tri pa skrajšan program, ki zajema sto-dvajset ur proizvodnega dela), opravlja tudi svoje redno delo -delo modelarja šablonerja. Trenutno je na njenem delovnem mestu ne more nihče zamenjati, hkrati pa je sama usposobljena tudi za delo z učenkami. V taki kombinaciji je gotovo težko delati, še težje pa je pogledati naprej. Iz leta v leto bo več učencev in nujno bo najti rešitev. Kljub naštetemu pa se tov. Kelharjeva prizadeva, da bi delo z učenkami kar najlepše teklo. Redno se sestanejo in pogovorijo. Pred delom samim jih inštruktorica porazdeli na delovne operacije, sproti pa teče tudi pogovor o delu in o pripravah nanj. Učenke vodijo
dnevnik, ki ga inštruktorica redno pregleda. Tov. Kelharjeva nima pripomb na delo učenk, saj so prizadevne, želela bi si le, da bi ji bilo omogočeno delati z njimi več, kot ji to njeno delo dovoljuje sedaj. Opozorila je tudi na to, da bo nujno usposobiti v Libni še nekoga, saj bi v primeru bolezni proizvodno delo dijakov v tem primeru zelo trpelo.
Tov. JOŽICA NOVAK je inštruktorica v TOZD Ločna, kjer ima trenutko 13 učenk. V vseh treh skupinah dijakov s katerimi bo delala, bodo le tri dijakinje sevniške konfekcijske šole opravljale skrajšani program, ostali, ki so učenci administrativne šole, pa bodo opravili srednji program. Prvi vtisi so inštruktorico Ločne prijetno presenetili. Vesela je, ker so dekleta delo resno sprejele in ker je tudi TOZD Ločna pokazala veliko razumevanja. V času proizvodnega dela opravlja Novakova le delo inštruktorice, kar ji omogoča, da se dijakom zares posveti v največji meri. Pred samim delom je bilo precej pomislekov in strahu pred škodo, škartom, ki bi ga znali dijaki povzročiti — to mnenje so morali mnogi spremeniti, saj so vse dijakinje opravljale delo zelo prizadevno in zelo odgovorno .
Ob teh prijetnih spoznanjih je inštruktorica v Ločni opozorila, podobno kot v Libni, na to, da je nujno izobraziti še nekoga, ki bo v tej delovni sredini vodil proizvodno delo.
Pozdrav mamicam za praznik
TRIBUNE V DSSS
Na zboru delavcev v DSSS, na katerem smo potijevali zaključni račun, obravnavali oceno dela DSSS v letu 1981 in sprejemali naš plan za tekoče leto, je tekla beseda tudi o času, namenjenem tribunam.
Štiriindvajset ur, ki smo se jih odločili „oddelati“ za naše tribune, moramo tudi kar najracionalnejše izkoristiti. Zato mora biti program tribun - le ta zajema izobraževalni in informativni del natančno izdelan.
Predvidoma se bomo v tekočem letu pogosteje sestajali delavci DSSS po sindikalnih skupinah in po službah. To obliko sestajanja nam deloma nalaga tudi dograditev sistema nagrajevanja po delu. Ta predvideva delitev mase za osebne dohodke po službah, kar seveda zahteva tudi več pogovarjanja in dogovarjanja znotraj posameznih delovnih skupin. Pogovor o našem delu in odnosih pa je vsekakor zelo potreben tudi mimo „ocenjevanja“.
Program izobraževanja pa bo potekal skupno za vse delavce DSSS. Tako nas čaka področje SLO in tudi druga delovna področja. Seveda pa bomo nadaljevali prakso, da se sestanemo vsi ob naših periodičnih in ob zaključnem računu, ob sprejemanju posameznih aktov in podobno.
Fond štiriindvajsetih ur moramo izkoristiti tako, da bo ta naša specifična odločitev, dosegla svoj namen v celoti.
vzorno v delti
Delegatski sistem je področje, za katerega trdimo v marsikateri delovni sredini, da ne more pravilno zaživeti, da je za uresničitev tega v celoti potreben določen čas, vzgoja generacij in podobno. V marsičem so trditve ali opravičila za premajhno aktivnost na področju delegatskega sistema upravičene, hkrati pa je gotovo ob vseh razlogih pozabljeno tudi dejstvo, da kar v naprej vržemo puško v koruzo in da smo veliko premalo pozornosti posvečali razvoju tega sistema.
V naših TOZD so delegati posameznih SIS naštevali pomanjkljivosti predvsem na področju priprave preobsežnih in prezahtevnih gradiv in nasproti temu nizko izobrazbeno strukturo. Nadalje smo poudarjali neposrečen sestav konference delegacij ... itd. Da pa je ob vseh težavah ki so se porajale ob delegatskem delu možno delati tudi zelo dobro, je gotovo dokaz v naši TOZD DELTA.
Vsakemu področju delovanja SIS so posvetile strokovne službe skupaj z delegati veliko pozornosti. Dosledna organiziranost tako pri obravnavi gradiv, kot pri oblikovanju stališč do tega, sestavi delegatskih vprašanj in posredovanju tega nazaj v bazo, je omogočila, da je delegatski sistem v TOZD Delta
zaživel v kar najboljši možni meri.
Vendar imajo v TOZD Delta pri ocenjevanju svojega delegatskega sistema tudi nekaj pripomb, ki pa jih bodo v naslednjem mandatnem obdobju skušali popraviti. Predvsem trdijo, da je bilo premalo povezave med krajevnimi skupnostmi in delovno organizacijo. Na skupščine so znali prihajati z neusklajenimi stališči. Mnenja in interesi se ne bi smeli razhajati, če bi seveda prehodno tudi v tej sestavi predebatirali cilje in na podlagi razprave zastopali enotno najracionalnejše stališče.
Odgovoren odnos, ki so ga v TOZD Delta zavzeli do delovanja delegatskega sistema zagotavlja v novem mandatnem obdobju gotovo še večje uspehe, hkrati pa nam vsem lahko služi kot dokaz, da na tej poti le ni toliko ovir, ki jih z vztrajnostjo in delavnostjo ne bi uspeli premagati.
HRIBOVSKA
SLOVENIJA
V slovenskem hribovju, ki zavzema kar 41,7 odstotka vseh površin v republiki, živi
17.6	odstotka slovenskega kmečkega prebivalstva in to ima v lasti 31,6 odstotka kmetijske zemlje. Na teh površinah redijo kmetje 24,3 odstotka govedi, pridelajo
28.6	odstotka vsega mleka in 22,3 odstotka vse klavne govedi.
0 USMERITVI RC
Poslovodni odbor delavskega sveta delovne organizacije je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o nadaljnem razvoju našega rekreacijskega centra na Sromljah. Ob tem, ko so TOZD zagotovile znesek za nujna vzdrževalna dela na Sromljah, je na delavskih svetih tekla tudi beseda o statusu RC — ali naj ostane zaprtega tipa ali se naj razvija v smeri kmečkega turizma, se naj poveže z večjimi gostinskimi in turističnimi objekti in podobno. Na poslovodnem odboru so bili po daljši razpravi sprejeti sklepi, ki — med drugim - opredeljujejo naš rekreacijski center tudi za bodoče kot objekt zaprtega tipa za potrebe rekreacijske dejavnosti delavcev Laboda. Ob tem ostaja število zaposlenih na Sromljah nespremenjeno. Po predlogih TOZD je odbor za rekreacijsko dejavnost dolžan pripraviti program dejavnosti na Sromljah za delavce Laboda, rok pa je sredina marca. Do tehničnega prevzema, ki naj bi bil koncem marca, je potrebno v RC postoriti še preostala dela (denar za to so zagotovile temeljne organizacije), do konca junija meseca pa naj bi — po pretehtanih potrebah in zmogljivostih ponudili višek kapacitet ostalim koristnikom, če bi se te seveda izkazale.
TOZD LOCNA:
Priimek in ime	let
1.	Marija BLATNIK	10
2.	Slavka BLAŽIČ	10
3.	Zdenka BORSE	10
4.	Silva BUKOVEC	10
5.	Marjana BAN	10
6.	Danica FINK	10
7.	Marija FINK	10
8.	Jožica KAVŠČEK	10
9. Anica JORDAN	10
10.	Zdenka JAMŠEK	10
11.	Darinka KOBE	10
12.	Marija KUPLENK	10
13.	Jožica NOSE	10
14.	Marija OVNIČEK	10
15.	Stane PAPEŽ	10
16.	Jo žica PUNGERČ AR	10
17.	Jožica REDEK	10
18.	Zdenka RUDM AN	10
19.	Marija RADIČ	10
20.	Karolina SENIČAR	10
21.	Jožica ŠKRBEC	10
22.	Vera ŠIMC	10
23.	Majda UDOVČ	10
24.	Jožica UDOVČ	10
25.	Tončka UDOVČ	10
26.	Vera ZAGORANSK1	10
27.	Jožica ŽELEZNIK	10
28.	Slavica PUTRIH	20
29.	Cvetka ROZENBERGER 20
30.	Ida SAMIDA	20
31.	Marija TURK	20
32.	Kristina VIDMAR	20
Dvajset let dela v Ločni je tov. Vidmarjevi prineslo — kljub nekdanjim težkim pogojem, kljub neštetim delovnim nočem, sobotam in včasih tudi nedeljam in kljub dolgi poti do službe — predvsem veliko zadovoljstva. Rada je šivala in rada opravlja svoje sedanje delo. Iskrenost in tovarištvo sodelavk pa seveda tudi pripomore k tako lepemu razpoloženju.
TOZD TIP-TOP:
1.	Evica ADAMOVIČ	20
2.	Vida BERČON	20
3.	Jožefa BERLIČ	30
4.	Olga IPAVEC	20
5.	Jožica KASTELIC	10
6.	Frančiška RESNIK	10
7.	Angelca ŠTURM	10
8.	Marija ŠKODA	20
9.	Marjan ŠUŠTAR	20
10.	Marija TRATAR	20
11.	Marinka ŽVIRC	10
JOŽEFA BERLIČ
TOZD LIBNA:
1.	Slavica BAZNIK	10
2.	Anica BAZNIK	10
3.	Ida BIZJAN	10
4.	Majda BOŽIČ	10
5.	Jožica BANKO	10
6.	Milka CIMEŠA	10
7.	Marija DEBELJAK	10
8.	Jožica GERJEVIČ	10
9.	Jožica GERJEVIČ	10
10.	Anica HRIBAR	10
11.	Hermina KUČIČ	10
12.	Martina KOSTELAC	10
13.	Jožica MEŽIČ	10
14.	Breda MENIČ	10
15.	Marija PREBEJŠEK	10
16.	Zinka PEČNIK	10
17.	Anica POMPE	10
18.	Martina STANKO	10
19.	Zdenka SRPČIČ	10
20.	Ida ŠTERK	10
21.	Mira ŠTAMPFELJ	10
22.	Marija TURK	10
23.	Antonija VOLOVEC	10
24.	Vida VALAND	10
25.	Angela ŽUPANC	10
26.	Marija JENSKOVEC	20
27.	Marija JORDAN	20
28.	Marija LOKAR	20
29.	Anica SOLDAT	10
TOZD TEMENICA:
1.	Vida ANDOLJŠEK	10
2.	Frančiška BERK	10
3.	Doroteja DRENIK	20
4.	Amalija KASTELIC	10
5.	Joži MEŽAN	10
6.	Nada PAPEŽ	10
7.	Sonja POŽES	10
8.	Joža REŽEN	10
9.	Darinka ŠTAMC AR	10
10.	Martin TRSTENJAK	30
11.	Marija ZUPANČIČ 10
DSSA:
1.	Anton AVB AR	10
2.	Božo GALIČ	10
3.	Marija GORIŠEK	10
4.	Lučka PAVLIN	10
5.	Zdravko PETAN	20
6.	Ivica POTOČAR	10
7.	Milan RIFELJ	10
TOZD COMMERCE -enota LJUBLJANA:
1.	Jože BORŠTNAR	30
2.	Jože BRANK	30
3.	Alojz KIRBIŠ	20
4.	Stanislav MUSTAR	20
5.	Marjan RAVNIKAR	20
6.	Janko REPEDŽIČ	20
TOZD COMMERCE: (Novo mesto)
1.	Franc BREGANT	10
2.	Rižo ČEVAPOVIČ	10
3.	Niko FILIPI	20
4.	Rižo JUKOVIČ	10
5.	Mustafa KAJTAZ	20
6.	Milena KOBE	20
7.	Justi LAVRIČ	20
8.	Ana MATOH	10
9.	Tončka MOHORKO	10
10.	Niko UROŠEVIČ	20
11.	Darinka ZARAB EC	10
12.	BelizarZEČIČ	10
Tudi Danica Ogrič praznuje svojih deset let dela v Zali. Zaposlena je v likalnici, sodelavke pa jo poznajo tudi kot zelo aktivno družbenopolitično delavko.
TOZD ZALA:
1.	Marinka BEVK	10
2.	Anica LOVERČIČ	10
3.	Elvira NAM AR	10
4.	Danica OGRIČ	10
5.	Marica PODOBNIK	10
6.	Jelka TUŠAR	10
dovolj dela tudi v bodoče in da bi se med seboj še v naprej tako lepo razumeli," pravi to/. Sonja Požes, šivilja v TOZD Temenica, ki letos praznuje deset let v tem kolektivu.

MARICA PERNEK
FRANC ČEH
JUSTINA DŽINDŽIČ
ELVIRA NAMAR
TOZD DELTA PTUJ:
1.	Danica KELC	10
2.	Ivanka KO LETNIK	10
3.	Sonja RIŽNAR	10
4.	Jožica ŠIBILA	10
5.	Silva PŠAJD	10
6.	Anica PROSEN JAK	10
7.	Marija BEDNJIČKI	10
8.	Rozalija GROBELNIK	10
9.	Ivanka HLUŠIČKA	10
10.	Danica PODGORŠEK	10
11.	Ivanka SMUK	10
12.	Darinka SADEK	10
13.	Milan STRGAR	10
14.	Franc SIMONIČ	10
15.	Katica VRŠIČ	10
1.	Angela LAJH	20
2.	Matilda VRBNJAK	20
3.	Anica ARNUŠ	20
4.	Darinka KAMPL	20
5.	Marija DAJČMAN	20
6.	Alojzija CIZERL	20
7.	Rozalija KUMER	20
8.	Marija KUMER	20
9.	Elizabeta MARKOVIČ	20
10.	Otilija KRIVEC	20
11.	Marija KOŠENINA	20
1.	Marija KUKEC	30
2.	Anica MAR	30
3.	Julijana KOLARIČ	30
4.	Marija BEG AN	30
5.	Milka LEBOR	30
6.	Marija I. PETEK	30
7.	Anica ŠMIGOC	30
8.	Milica PEČNIK	30
9.	Terezija VUZEM	30
10.	Frančka CAJNKAR	30
11.	Angela ANZELE	30
12.	Justina DDMDŽIČ	30
13.	Terezija HABJANIČ	30
14.	Matilda JAKOLIČ	30
15.	Marija PETNEK	30
16.	Alojz ŠEGULA	30
17.	Dragica NOVAK	30
18.	Terezija PULKO	30
19.	Franc ČEH	30
JULIJANA KOLARIČ
ANICA MARN
MATILDA JAKOVIČ
ALOJZ ŠEGULA
dvajset delovnih in ustvarjalnih
let
Dvajset let dela v Labodu praznuje tudi letos tovariš Petan. Teh dvajset let je bil generalni direktor naše delovne organizacije in jo je v dobesednem smislu „postavil na noge ’. O težki razvojni poti Laboda smo že večkrat pisali, da pa je bilo ob tem nešteto delovnih dni, ki so se za tovariša Petana podaljšali v noči, da je bilo ob tem vtkanega ogromno truda in trdne volje našega direktorja, pa verjetno tudi ni potrebno posebej razlagati. Velika delavnost in čvrst koncept razvoja, ki so ga delavci Laboda z zaupanjem spremljali in podpirali, sta gradila našo rast. Ob tem pa ni bil človek — delavka — žena nikoli pozabljen. Velika človeška toplina odlikuje tovariša Petana, zato so bila njegova vrata vedno odprta. Ko sam ocenjuje pretekla leta pravi, da nobeno delo zanj ni bilo pretežko, da se je vsakega dela veselil, predvsem pa je znal vsako delo tudi ceniti. Njegovo vodilo je bilo nagrada po delu in rezultatih dela. Spominja se časov, ko je prihajal v tovarno, kjer ni bilo strokovnjakov, pa so vendarle delavke preko svojih organov upravljanja z odgovornim odnosom do gospodarjenja in vodenja pomagale prebroditi najtežje čase. Z vztrajnostjo se je vse obračalo na bolje.
Današnji lepi rezultati so posledica tega velikega dela. Delavci Laboda smo tovarišu Petanu veliko dolžni. Prepričani smo, da mu bomo našo zahvalo in spoštovanje lahko še mnogokrat izkazali, saj upamo, da bo kljub temu, da te dni odhaja v pokoj, še prihajal med nas. Veseli bomo njegovega obiska, nasveta, spodbude.
Ob dvajsetih letih dela v Labodu ter ob številnih funkcijah, ki jih je tov. Petan opravljal že pred Labodovimi časi pa vse do danes, pravi, da je treba mesto odstopiti mladim in elana polnim ljudem. No, gotovo elana tudi njemu samemu ne manjka, gotovo pa si je zaslužil tudi nekaj miru in malo več časa za dom in za delo v naravi, na zemlji, ki jo ima tako rad. Želimo mu, da bi se imel lepo, hkrati pa se mu za vse, kar je v dveh desetletjih storil za Labod zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo njegovo delo tudi nadaljevali.
Iz posveta načelnikov narodne zaščite.
delovni posvet načelnikov narodne zaščite
Načelniki Narodne zaščite v naših TOZD so se zbrali na delovnem posvetu, na katerem so spregovorili o razvoju organizacije NZ,o preventivnem delovanju DSz,o izdelavi varnostnega načrta za delo NZ v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter o pravicah in dolžnostih pri opravljanju nalog NZ.
NZ je uresničevanje ideje o oboroženem ljudstvu
Narodna zaščita je oblika uresničevanja že Marxove ideje o oboroženem ljudstvu v najširšem smislu.
Uresničevanje takega koncepta obrambnega mehanizma je zahteva današnjega časa samoupravne socialistične družbe.
Narodna zaščita je sestavni del oboroženih sil, ki se z orožjem in drugače upira agresorju. Vse oblike oboroženih sil imajo svoje namene in niso vojske različnih subjektov ampak ima vsak del oboroženih sil svoj družbeni značaj.
Družbeno razredno bistvo
NZ je v obrambi družbene lastnine, varnosti sistema oblasti delavskega razreda, pridobitev revolucije in zagotovitev njenega nadaljnjega razvoja. Razvoj narodne zaščite zagotavlja:
—	razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, ki temeljijo na družbeni lastnini;
—	uporabljanje in odločanje delovnih ljudi in občanov o vseh zadevah družbene reprodukcije ;
—	svoboda in pravice delovnih ljudi v združenem delu;
—	samoupravnega demokratičnega načina in reševanje družbenih nasprotij;
—	z ustavo in zakoni določenega reda.
Narodna zaščita je konstitutivni element tako zasnove splošne ljudske obrambe kot družbene samozaščite. Narodna zaščita v vsakih okoliščinah brani zgoraj opredeljeni položaj delovnih ljudi in občanov bodi-
si v miru, v izrednih razmerah ali v vojni.
Narodna zaščita je temeljna oblika organiziranja prebivalstva v SLO in DS. V vojni opravlja vse tiste funkcije, ki zadevajo oborožene in neoborožene oblike odpora v TOZD ali v krajevni skupnosti, po nalogah komiteja za SLO in DS.
Nekaj misli o delovnem posvetu in o delu NZ nasploh sta za naše glasilo povedala tov. Krničarjeva iz TOZD DELTA in pa tov. Murko iz TOZD TIP-TOP:
Ker v TOZD Delta trenutno nimajo načelnika NZ, se je posveta udeležila tovarišica Krničarjeva, ki je namestnica načelnika. Že dober čas ima TOZD Delta na SOb Ptuj vlogo glede načelnika NZ, mnenja pa kljub urgnci še nimajo. Sicer pa je na področju Narodne zaščite v TOZD Delta veliko storjenega, saj je bilo temu področju vseskozi posvečene precej pozor-
nosti. Posvet pa je bil po mnenju tov. Krničarjeve kljub temu dobrodošel. Udeleženci so si osvežili določena področja. Dobrodošla so bila mnenja okoli načrtov, ki jih je v določenem smislu potrebno dopolniti., pri poenotenju med TOZD pa bo odigral pomembno vlogo koordinacijski organ na ravni delovne organizacije, ki bo odigral svojo vlogo predvsem v mirnem času, saj v času vojne nas prostorska oddaljenost veže na svoja območja. Prav to telo pa naj bi tudi razčistilo mnenja okoli opravičenosti pri NZ. Doslej je veljalo, da ta olajšava velja za matere, ki nimajo urejenega otroškega varstva, natančnejših kriterijev pa nimamo. Seveda bo to potrebno urediti na ravni delovne organizacije.
Tov. Murko je načelnik NZ v TOZD TIP-TOP. Njegovo mnenje je, da je bil posvet nadvse koristen. „Tokrat smo se načelniki NZ prvič sestali in si izmenjali marsikatero misel in stališče. Največ smo govorili o bodočem delu, dogovorili smo se za poenoteno evidenco vodenja članov NZ in še za marsikaj. Beseda je tekla seveda tudi o načrtih delovanja enot NZ. Za nas lahko rečem, da je le-ta dokaj izdelan, očitamo pa mu lahko preveč detajlov. S širino smo ga morda preveč razdrobili, načrt pa mora biti jasno napisan. Naš pogovor je bil nadvse koristen tudi v smislu priprav na novi zakon, ki bo vsak čas izšel. Živo vključevanje v pogovor pa kaže, da se bomo morali še kdaj sestati.”
Delavski svet TOZD Delta Ptuj z dne 19. 2. 1982 objavlja RAZPIS
za strokovno izobraževanje ob delu za 2 kandidata na srednji tekstilni šoli.
Pogoji za prijavo kandidatov so naslednji:
-	KV šivilje, ki imajo 5 let delovne prakse
-	da delavec uspešno opravlja dela in naloge
-	da je pri delu discipliniran.
Vloge sprejema tajništvo TOZD do 15. maja 1982.
Predsednik DS Kokol Anica 1. r.
naša cestno -prometna
kultura
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na svoji zadnji seji sprejel program dela in analiziral preteklo leto na tem področju.
Med prvimi nalogami za katere se zavzema svet, je ureditev prometa v Novem mestu. V sklopu tega je nujno nemudoma urediti vso prometno signalizacijo, ki je zelo pomanjkljiva. Celo oznake prehodov, avtobusnih postajališč in podobno
PRED SKUPŠČINO
Skupščina je najvišji organ Zveze sindikatov v občini, sestane pa se vsaka štiri leta. V aprilu mesecu se bo sestala skupščina Zveze sindikatov Novo mesto. Osrednja tema bo posvečena uresničevanju delegatskega sistema in delegatskim odnosom v novomeški občini s poudarkom na vlogi sindikatov v teh razmerjih. Skupščina bo poleg ocene dela v minulem mandatnem obdobju in sprejemu programskih usmeritev za bodoče, izvolila nov občinski svet ZS, nov nadzorni odbor, delegata za 10. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ, evidentirala pa bo tudi možne kandidate za člane republiškega sveta ZSS. Skupščina Zveze sindikatov občine Novo mesto bo štela 155 delegatov.
niso ustrezne. Poleg te naloge pa ostaja stalna naloga sveta, vzgoja pešcev in voznikov. Odgovoren odnos v prometu — tako pešcev kot voznikov — bo gotovo pripomogel k varnosti obeh. Le-ta pa je največkrat ogrožena prav zaradi neodgovornosti, nespoštovanja predpisov, prenizke zavesti. Z vzgojo moramo doseči, da se bodo tako vozniki kot pešci nenehno zavedali tega odnosa, saj je prav ta ključni v prometni varnosti.
Seveda pa je vzgoja najučinkovitejša, če začnemo z njo že od vrtca dalje ali celo od rojstva. Odnos do vsega sprejema in osvaja otrok skupaj s starši — njihov odnos vpliva na otrokovega. Tako morajo biti starši že od vsega začetka pozorni tudi na prometno vzgojo. V vrtcih je ta že organizirana, v osnovnih šolah pa je na nižji stopnji zelo dobro razvita, na višji nekoliko manj, medtem ko na srednjih šolah prometni vzgoji ni posvečene nobene pozornosti. Ni dovolj, da se spoznamo z znaki in najosnovnejšimi pravili v prometu; prometna vzgoja mora spremljati človeka vseskozi in razvijati njegov odgovoren odnos. Ker pa temu često ni tako, se zna še vedno najti kdo, ki mu služi cesta za izkazovanje poguma, za izzivanje ali včasih celo za zabavo . .,. Kot dokaz našega nemarnega odnosa do področja varnosti na cesti pa so nemalokrat tudi naši otroci. Gruče mladostnikov, ki kljub pločniku najraje hodijo širom po cesti, ki se vozijo s kolesi brez luči in — če se le da - ovinkarijo po cesti, kot da je le-ta igrišče. Zaradi takega podcenjevanja in ignoriranja, tako med odraslimi kot med otroci, pa je marsikatero življenje na nitki, marsika-
tera invalidnost in marsikatera smrt.
Z vzgojo na tem področju pa bomo dosegli, da bo človeški faktor na cestah v vse manjšem številu vzrok nesrečam.
PRIPIS: Po kratkem tednu dni od sestanka Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, ki se ga je udeležil tudi naš delegat, tovariš Muhič, je akcija že stekla. V sklopu te pa je predvideno opozarjanje ali celo sankcioniranje tudi pešcev, ki so tako kot vozniki, udeleženci v prometu in na žalost često tudi neodgovorni in nedisciplinirani.
SPORAZUM 0 TEKSTILU
EGS je z leti 1981 in 1982 sklenila s Češkoslovaško sporazum o tekstilu. To je za Evropsko gospodarsko skupnost 28. sporazum s tretjimi državami oziroma peti z eno vzhodnoevropskih držav. Take sprazume imajo namrečže tudi z Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko in Romunijo.
Češkoslovaška je za Romunijo najpomembnejši vzhodnoevropski izvoznik tekstila v EGS. Vendar je uvoz tekstila iz Češkoslovaške za sedaj omejen na 30.000 ton tekstila letno. Poleg te količine pa gre še za okoli 40 proizvodov, ki so podvrženi restrikcijam in regionalnim limitom. Tudi seznam tako imenovanih občutljivih proizvodov še ni izdelan. Češkoslovaški želji, dbi iz sporazuma izločili Berlin, pa komisija EGS ni ustregla.
Delovni motiv iz Zale
mednarodna konferenca za volno na poljskem
London — Tretja mednarodna konferenca za volno na Poljskem ,,Metlan“ je bila od 24. do 25. septembra 1981 v Goin-genu. Konferenca, ki jo sklicujejo vsake štiri leta, vodi do srečanj znanstvenikov in raziskovalcev s področja volne z vzhoda in zahoda. V središču so najnovejša dognanja in razvoj na svetovni ravni, ki zadevajo kontrolne metode za volno, testiranje in kvaliteto. Prvi del konference je zajemal fizikalne in kemijske teste surove volne in volnenih izdelkov.
Govorniki na mednarodni konferenci na Poljskem so bili dr. J. Sikorski iz univerze Leeds (Struktura volne), Brian Robinson iz Mednarodnega sekretariata za volno Tecnical Centre v Bradfordu (Nova dognanja pri pranju surove volne in ravnanju z odpadno vodo).O temi,,Objektivne meritve" strižene volne sta govorila R. J. Quirk, manager službe za surovo volno pri Australian Wool Corp, in A. W. Patterson, skupinski manager trgovskega oddelka Wool Board iz Nove Zelandije.
Drugi del konference je predstavil najnovejše vidike pri tehnologiji predelave volne, vključno s predilništvom, tkalstvom, dodelavo in pletilstvom ter odprl razpravo o tem. O tem sta govorila prof. J. Lueneschloss iz Tehnične visoke šole v Aachenu (Rotorno predenje) in prof. R. Schutz iz „Ecole Nationale des Industries Textiles“ v Muehlha-usenu (Nepričakovano ponašanje preje na področju tkanja). Prof. Zurek in njegovi kolegi iz politehnike v Lodzu so prispevali razpravo o odpornosti volne proti pretrgom ob nategu. Predavanje prof. Knotta iz Aachena je razpravljalo o kar-boniziranju volnenih tkanin v toplih sredstvih. Na konferenci so uporabljali angleški in poljski jezik.
Po Tekstilcu
pustovanje v ptuju
Tradicionalno ptujsko pustovanje postaja iz leta v leto bolj pestro. Stare šege in navade sije letos v naše malo mesto prišlo ogledat nad 40.000 obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice ter iz sosednje Avstrije od koder je razen z osebnimi avtomobili prišlo mnogo turistov z avtobusi. Že dopoldan je v mestu bil pravi živ - žav, popoldne pa so bile ulice nabito polne.
Poleg domačih skupin iz okolice Ptuja je letos sodelovalo več skupin iz cele Jugoslavije kot npr. iz Osijeka, Splita, Kobarida, Bitole in skupin iz Beneške Slovenije. Te skupine so se predstavile v dopoldanskem sporedu, popoldne pa je bil že znan karnevalski sprevod po ptujskih ulicah.
Osrednji lik je bil seveda kot vedno KURENT, ki preganja zimo, otrokom pa prinaša veselje .
Kot vsako leto je tudi letos TOZD Delta sodelovala v nedeljskem karnevalu. Kljub temu, da gre v tej prireditvi za norčije, smo priprave vzeli resno, saj že leta nazaj udeleženci karnevala slovijo po izvirnosti, domiselnosti in estetski izdelavi. Naš cilj je bil z čim manjšimi stroški predstaviti nam primerno temo. Ob običajni kavi med malico se je porodila misel, da bi predstavili danes popularen račji ples. Takoj smo določili skupino, ki je izdelala šest račk in v treh dneh je bilo vse nared. Čeprav so bile račke malo podobne labodom, kar je bilo tudi pričakovati, trud ni bil zaman. Množica gledalcev je bila navdušena nad melodijo in estetsko izdelanimi račkami, v katerih so naša dekleta z gibi po taktih napravile predstavo bolj živahno.
Rezultat: V Ptuju smo med velikim številom nastopajočih dobili drugo mesto. To nam je dalo pobudo, da smo se z račkami udeležili karnevala tudi v Ormožu, kjer smo dobili tretje mesto. Nagrado 8.000 din v Ptuju in 3.000 din v Ormožu smo namenili za baterijsko 120 W ozvočenje, ki ga bomo lahko uporabili za prireditve v tovarniških prostorih in na prostem, kjer ni moč uporabljati napeljave z električno napetostjo.
Slavko Žunkovič
Le kratek je trenutek oddiha v kuhinji.
PRAZNOVANJE V LIBNI
Ob letošnjem 8. marcu smo v TOZD Libna pripravili poleg kulturnega programa, ki bo spremljal svečanost ob podelitvi priznanj jubilantom, tudi zabavni program s srečelovom. Prireditev pa bo spremljala tudi razstava ročnih del naših delavk. Prijetno smo bili presenečeni ob velikem odzivu, saj so svoje izdelke prispevale številne naše delavke. Najboljše izmed razstavljenih del bomo tudi nagradili.
SREBRNA
SKENDERIJA
Na sarajevskem sejmu mode je Labodov ženski kostim prejel drugo najvišje priznanje SREBRNO SKENDER1JO. Sejem je predstavil novosti jugoslovanskih metražerjev, konfekcionar-jev in usnjarjev. V taki konkurenci je priznanje našemu modelu pomemben uspeh!
GRENAK HEC
Ko sta se on dan na hodniku novomeškega dela Laboda srečala direktorica Delte, tov. Novakova in vodja prodaje, tov. Verstovšek, sta se prisrčno pozdravila, tov. Verstovšek pa je še dodal: „Najbolj vesel sem, kadar srečam naše proizvajalce!“
, Mislila sem, da se najbolj razveselite kupcev. ..” se je pošalila direktorica Delte.
,JVo zadnje čase, moram reči, da sem še najbolj vesel - dobaviteljev...” je grenko odgovoril tov. Verstovšek.
DOPISUJTE V NAŠE GLA- * SILO! Naslednja številka bo * izšla 24. marca, prispevke pa * lahko pošljete do 15. marca. £
LABODOVE PRODAJALNE SO DOBRO OBISKANE ;
Naše industrijske prodajalne v Novem mestu, Ljubljani, Ptuju in v Krškem so dobro obiskane. Prodaja v teh je lani znašala 70,905.000 dinarjev, kar je za 18,1 odstotek nad planom. Kako pa je prodaja tekla po posameznih Labodovih trgovinah:
CML Ljubljana Novo mesto Krško Ptuj
SKUPAJ
Plan Realizacija v 000 din
%
19.000	19,559 102,9 21,300 28,531 133,9
11.000	11,168 101,5 8,700 11,647 133,88
60.000	70,905 118,1
%
TRIKRAT DVAJSET LET
V TOZD Libna praznujejo svojih dvajset let dela tovarišice MARIJA JENŠKOVEC, MARIJA JORDAN in MARIJA LOKAR. Njihov delež v kolektivu Libne je velik, saj je tov. Lokarjeva kot mojstrica učila številne mlade delavke in s svojim vzgledom vcepljala pravilen odnos do dela, tov. Jordanova, ki je tudi predsednica samoupravne delavske kontrole, se lahko pohvali z izrednimi delovnimi rezultati, prav tako pa tudi tov. Jevškovčeva.
Ob letošnjem jubileju jim želimo še veliko veselja na delovnem mestu, uspehov in zdravja!
MONOGRAFIJA BOŽIDARJA JAKCA
Lansko leto je izšla zanimiva in obsežna monografija „Božidar Jakac in Dolenjska,” ki poleg zanimivih tekstov, katere je napisal Milček Komelj, prinaša tudi 112 črnobelih in 88 barvnih reprodukcij umetnikovih del, navezanih na dolenjsko pokrajino. Knjiga, ki stane 1.000 din, je primerna za lepo darilo ob dnevu žena pa tudi za trajen spomin ob delovnih in osebnih jubilejih. Kupite jo lahko na DITC, Dolenjski list ali naročite po povzetju.