r
Največji slorenski chiemik T Združenih driavth
Velja xa rte leto * - .	S6.00
K Za pol leta.....$3.00
I Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CHelsea 3—3878
KO. 150. — ŠTEV. 160.
GLAS
S?
The largest
Da9y in
the United States.
LisistoYeriskih Jelarcev"y AmerlkL
and legal Holidays. 75,000
Entered ii Second Class Matter September 21, 1903, at tin Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 28, 193«. — ČETRTEK, 28. JUNIJA 1934
TELEFON: Ollelsee 3—8878 VOLUME TT.TT — LETNIK TT.TT
LOUIS BARTHOU OBUUBUA JUGOSLAVIJI P 0 M 0 C
"".aaSSmo! Nazijske napadalne čete na počitnicah
B&rthou je proti premembi mirovne pogodbe. —
V	narodni skupščini je rekel, da narodno edin-
atvo ne sme biti nikdar opuščeno. — Toda uspeh
njegovega obiska je dvomljiv.
BEOGRAD, J ugoslavija, 27. junija.—Na skupni seji senata in narodnih poslancev je bil kot častni gost sprejet in pozdravljen francoski zunanji minister Louis Barthou.
Zastopniki vlade in <liplomatičnega zbora, z izjemo zastopnikov Nemčije, Italije in Ogrske, so bili navzoči, ko je predsednik Uzunovič imel na Barthoua pozdravni govor in ga nazival kot pred- j stavnika "velike zaveznice** Jugoslavije.
V	svojem govoru je povdarjal, da je tesna zve- j za med Francijo in Jugoslavijo posebno važna v ! sedanjem času, ko od gotovih strani prihajajo poskusi, da bi premenili obstoječi položaj v Evropi.
Uzunovič je rekel, da je vsakdo med navzočimi po svoji moči prispeval, da je bil dosežen ta novi položaj. Barthou je izgubil v vojni enega sina, — Uzunovič pa dva brata.
Uspeh, ki je bil dosežen s takimi žrtvami, ne sme biti opuščen. Prememba sedanjih meja bi pomenila kapitulacijo in niti Francija, niti Jugoslavija ne bosta nikdar privolili v kapitulacijo in premembo status quo.
Ministrski predsednik je rekel, da boste Franci-: ja in Jugoslavija navzlic vsem spletkam storili vse, <«a se reši podonavski gospodarski problem.
Barthou je odgovoril z dolgim govorom, kateremu so poslušalci burno ploskali. Barthou je med drugim rekel, da je današnja Jugoslavija posledica zgodovinske pravice in ujedinjenje Jugoslovanov je bila izpolnitev božje pravice, katere jugoslovanski narod ne sme opustiti.
Toda navzlic navdušenosti, ki je vladala med senatorji in narodnimi poslanci, je bilo očitno, da niso bili na seji vsi narodni zastopniki in zlasti sedeži hrvatskih narodnih zastopnikov so bili prazni.
Zvečer je Barthou odpotoval na Dunaj. Dvomljivo pa je, ako je Barthou s svojim obiskom dosegel svoj cilj, da bi razgnal jugoslovansko nenadno naklonjenost do <lo Nemčije, ki bi bila mogoče moč nejša zaveznica proti Hasburžanom kot .pa Francija.
Ničesar ni bilo objavljenega glede priznanja Rusije, v kateri zadevi je Barthou posebno prigovarjal kralju Aleksandru, ki pa je bil proti priznanju. Kralj je obdržal svoje stališče, toda je obljubil Barthou-u, da pride jeseni v Pariz, kjer bo mogoče zopet razpravljati o tem vprašanju.
BUDIMPEŠTA, Ogrska, 27. junija. — Vsa današnja seja ogrskega parlamenta, ki je bila zadnja, predno je parlament do jeseni odšel na počitnice, je bila posvečena Barthouovemu obisku na Balkanu.
Zastopniki vseh političnih strank so protestirali proti Barthouovim govorom v Bukarešti in Beogradu ter so vstrajali pri svoji zahtevi za premembo trianonske mirovne pogodbe.
Ministrski predsednik Goemboes, ki vsled bolezni ni mogel priti na sejo, je poslal svojo izjavo, katero je prebral zunanji minister KLanya. Goemboes je izjavil, da je bila madžarska javnost zelo presenečena in osupnjena zaradi Barthouovih govorov, ker je Ogrska mislila, da francoska zunanja politika ne sloni na bajonetih, temveč na pravici.
ZAHTEVE	ROOSEVELT	WILSONOV
PO VEČJIH	JE POSEGEL	NAČRT PRIDE
MORNARICAH	V STAVKO	V VELJAVO

Anglija želi povečati mornarico. — Francija in Japonska pripravljate večje zahteve.
London, Anglija, 27. junija. — Sedanja mornariška konferenca, ki ji© Kani o priprava za mornariško .konferenco prihodnjega leta, ■lajbrže ne 'bo imela 11 i kakega* 11 -speha. Anglija je na teh posvetovanjih naznanila, da lioee še dalje ostati kraljica morja, Francija in Ja}>onska pa sta že tudi naznanili, da- t><i«ta stavili z ozirom *ia svojo mornarico vet-je« zahteve.
Kot poročajo japonski listi, je bilo na seji vojnega, morivariške-ga in zunanjega ministra sklenjeno, (la pošlje Japonska v London 'močno" delegacijo, ki bo angleškemu ministrskemu predsedniku Ramsey MadDonaMu pojasnila jai>onsko mornariško politiko ter stavila .svoje za lute ve. katere bo predložila roa mornariški konferenci leta 1935.
FVamrija žo naznanila, da bo zahtevala mornarico, ki bo enaka skupni sili italijanske in nemške monraarice. Temu bo majbrže .Ta-poroska odločno nasprotovala, češ, da bi tako močna mornarica pomenila nevarnost.
Ameriška delegacija je »bila zelo presenečena, ko je angleška vlw-da stavila svoje »zahteve za večjo mornarico. Toda ministrski predsednik MacDonald je posebnega poslanika D^visa .potolažil s tem. tla ami je pojasnil, da 'bo Anglija ostala1 pri svoji zabtevi samo r slučaju. ako dosedanja mornariška pogodba prihodnje leto ne« bo zopet potrjena ini podaljšana.
Francija želi imeti močnejšo mornarieo zaradi 'bojazni preti nemškim oboroževanjem, da bo mogla braniti svojo atlantsko in sredozemsko obal. Vsled tega bo Francija) zahtevala mornarico, ki bo enaka nemški in italijanski.
FRANCIJA TRDI, DA SO NAZIJCI
VOJAŠKA ORGANIZACIJA
— :
Z a stavko pristaniških delavcev je postavil posredovalni odbor. — Postavljenih bo se več dru-gih odborov.
Washington, D. C., 27. junija. Predsednik 'Roosevelt se je poslu-žil svojih novih praivic glede delavskega posdedovanja v namenu, da konča stavko pristanikih de- ( lavcev na pacifiškem obrežju. t Roosevelt je postaivil za predsednika posredovalnega odbora v .pristaniški stavki nadškofa Ed-
I Avarda J. Hanna iz San Francisco.
» • j
druga dva člana pa sta pomožni I delavski tajnik O. K. OiLsliing in .svetovalec generala Hugh John-»ona F. MacClradv.
JnitMiovanje tepra odbora pomeni novo narodno delavsko powp.t dovanje. čegar naloga bo pomiriti j industrijske nemire, ki so raašir-jeni po celi uniji.	[
Poleg tega bo te dni objavljen odbor iziai posredovanje v preteči stavki v jeklarski industriji; temu odboru pa 'bf>do sledili še drugi odbori «a poravnavo sporov v drugih industrijah.	I
Odbor ea posredovanje pri stavki pristaniških delavcev #>0 vzor ea druge potiredovalne odbore in je začrtan po istih načelih kot odibor, ki je spomladi posredoival
v stavki pri avtomobilski industriji.
Predsednik Roosevelt bo .^stavil glavni posredovalni odtior. čigar člani -bodo vzeti iz sedanjega zveznega delavskega urada. Ta odbor bo imel oblast poravnati vse delaivske spore.
Z ozirom n« sedanji odbor fca poravnavo pristaniške« stavke bo tudi postavljen odbor treh mož ea poraimavo spora v jeklarski industriji.
Olavni posredovalni odbor bo ,jM>dredil odbor, ki bodo imenovani -na vsako starko posebej ter bo z njihovo pomočjo reševal delavske »pore.
STAVKA V MILWAUKEE SE P00STRUJE
Deset stavkar jev je bilo aretiranih. — Množica 3000 ljudi je kamenjala voz poulične železnice.
Milwaukee, Wis., 27. junija. — Deset moških je 'bilo aretiranih in devet obvezanih v -bolnišnici, ko je »bila policija socijalistične mestne uprave dve uri v .bojih \z razjarjeno množico stavkujočih u-shižberooev pri poulični želeiznici.
Policija ceni število ljudi, ki so vstavili 100 voiz »poulične železni-! nilna sila je v normalnem stanju ce, na 3000. Okoli 7000 ljudi pa je in klavci opravljajo svoje delo za odobravalo početje stavk ar je v. utrjenimi 'zidovi tovarne.
Stavfcaprji soi potegnili Idroge ^ , . . električnih voz z električnih žic	krajermeg. zvez-
ter so pretepi i motormane. kadar<*«>ora je bilo jih zopet skušali zvezati z ži-	Mavci zahtevajo da
eo. Med njimi, ki so bili poslani v	"V***1 13 ^^^
tk in /i p 1 o mrtatf
bolnišnice, je bilo oiajveč sprevodnikov poitl itme železnice.	Prebivaci mesta: so se preskr-
Stavkarji so roet aH i kamenje v	beli s svečami ki svetilkami, kate-
voizov« in potniki so -v stnaSm po-	rih pa ni bilo treba rabiti, ker je
bognili iz voz in se pomešali med	bila električna rate vnetij ava nor-
množico ma iiflicd. INavalic železnim	malma.	1
mrežam so bile šipe »a okovih »voz razbite Xikdo pa ni 'bil nemno ranjen.
Mot or m an a prvega voza, 42 let starega Franka FH lingerja, so prtepli do nezavesti.! Priče so iz-jwvedale, da so ga stavkarji tepli samo s pestmi.
Od 4700 u&lužbsncev pri električni tovarni je zastavkalo 150 delavcev. Delav. federacija pa zatrjuje, da jih je zastavkalo 400 in ad jih bo vsak dan pustilo delo še več.
Električna razsvetljava in go-
Mornariški načrt iz leta* 1916 bo izveden. —[ Gradili bodo večje boj-; ne ladje z večjimi topo-
_.	1
vi.
Washington, D. C., 27. junija. Ako bodo angleške in japonske zadeve po 'večjem vojnem bro-dovju razbile mornariško 'konPe*-renco leta 1933 in bo Združenim državam vsiljen nov mornariški načrt, tedaj bo stopil v veljavo program predsednika Wilsona iz leta 1916 in Amerika bo tzjrradila vojno brodovje, ki bo prekašalo vsa brodovja.
iKer je bi-1 leta 1916 predsednik Vodrog Wilson proti svoji volji prisiljen misliti na močno mornarico, tedaj se je potegoval aa mornarico. ki bi ibila enaka vsaki tedanji vojni mornarici.
Ako ne pride do kakega posebnega sporazuma med velesilami, >daj bo omejitev vojnih mornaric po ^vtashingtonski in londonski po<?odbi leta 19.16 končana. Ako se •to zgodi, 'bo imela vsaka država pravico graditi bojne ladje, ko-koršne in kolikor jih 'bo liotela.
To pomeni, da bodo Združene državV* zopet niai mestu, kot so bile leta 1921 preti washingtonsko konferenco. razun> da bo<lo njiho-■ve velikanske žrtve, da so omejile mornariško moč vseh »večjih držav. prinesene zastonj.
(-lan moimariškeiga odbora v poslanski zbornici Brilten pravi, da ko tako kongres kot mornariški izvedenci Istega mnenja, da -so velike bojne ladje hrbtenica mornarice. Zato moremo pričakovati, da bodo Združene državi gradile iveč-je bojne ladje, ako se mornariška konferenca leta* 1935 razbije.
Kongres je leta 1916 dovolil, da gradil mornarica ladje prvega razreda m križarice. Bojne ladje bi imele 48.000 ton in bi bile oborožene 7. 18-palčnimi topovi.
Ako bodo Združene države vsled izahtev drugih držav prisiljene graditi bojne ladje, tedaj bodo gotovo večje kot po 35.000 ton, kakor je določeno v dosedanji mornariški pogodbi.
Po vojni Združene države ši niso bile nikdar v tako ugodnem položaju. da bi •zgradile močno vojno 'mornarico, kajti vlada je dovolila bilijone za javna dela in predsednik Roosevelt je večino dovoljene vsote namenil za vojno mornarico. Gradba bojnih ladij *5pada pod javna dela. Amerivki delegati bodo tedaj na monariski konferenci imeli lahko stališče, kadar pride med delegwti do spora.
Leta 1921 so Združene države prav lahko napotile druge države. da so omejile gradbo bojnih ladij, ker so opustile WHsonov načrt, s katerim ne bi mogla tekmovati niti Anglija.
Aiko bo Japonska srfiavila prevelike zahteve, bodo ameriški delegati naznanili, da bodo Združene države zopet sprejele Wilsonov nawrt in da denarja vat to ne bo težko najti.
S 1. julijem gredo nazijske čete za en mesec na počitnice. — Za svoje družine niso imeli nobenega
čutu.
BERLIN, Nemčija. — 27. junija. — Govorice, da bo organizacija Hitlerjevih napadalnih čet radikalno zmanjšana ali pa celo odpuščena, so pridobile na verjetnosti, ko je organizacija prejela povelja, da spravi svoje uniforme za mesec julij v skladi-
sca.
Poveljnik n azijski h napadalnih čet v Berlinu in provinci Brandenburg je naročil svojemu moštvu, da mora v juliju nositi civilno obleko, razum ako dobi izrecno povelje, da se pokaže v un if orni ali.
Kot vizruk za to odredbo je Ernst navedel, da je potrebno, da se ti "vojaki" vrnejo k svojim družinam. Ernst pravi, da ko se žene in otroci pritoževali, da so možje preveč zaposleni v rjavi | armadi in da vsled tega nimajo [dovolj časa za stvoje družine. Lorient, Francija, 27. junija. —. V političnih krogih ugibljejo. Potniški parnik, ki je paljal 100 ako mogoč*« večina rjavosrajčni-moškili in žensk z dela v arzena-'kov ne bo več poklicana v službo.
TRČENJE DVEH FRANCOSKIH PARN1K0V
Sest oseb je mrtvih.—Potapljači so rešili mnogo ljudi iz kabin potopljene ladje.
lu. je puoči zadel nek drug parnik in ga ijMrtopil. Število mrtuih še ni določeno in oblasti t>e boje, da je morski tok, ki je prihajal iz pristanišča, zanesel na> morje najmanj 20 ljudi. Proti jutru je bil • uradno naznanjenih 6 mrtvih in K ranjenih.
Hitro in junaško delo potapljačev je zmanjšalo število žrtev. Mornarji in pristaniški delavci so naglo pi*>kakali v morje ter so re-šili ljudi, ki so se> nahajali v kabinah potopljene ladje. Mnogo ljudi se je rešil iz rešilnimi pasm i, ki so ostali na površini 150 čevljev globoke vode. dokler jih niso rešili v čolne.
Nesreča 'se je pripetila pred očmi več sto gledalcev, ki so stali na obrežju.
Ime ipotopjone ladje je "Prospe-ritete" in parnik. ki je povzročil nesrečo, je "Marie-Ange". Parnik
Pros|x*ritete" je dobil tv prednjem konirjni veliko luknjo in se je v nekaj minutah potopil. Parnik 1 "Marie-Ange" pa ni bil poškodovan.
Za nesrečo j>e odgovoren kapitan "Marie-Ange", ki je« iz ne-vošljivosti /hotel prehiteti parnik "Prosperitete".
Med ]>ogumnimi rešici je bil tudi nek kawijenec, ki je pobegnil iz kaznilnice. Policist ga je v množici zasledil in ga je rafvno hotel prijeti, ko se je pripetila nesreča. Kaznjenec pravi policistu, da je dober pla»vač in ga prosi, da mu dovoli skočiti v morje«, da pomaga potapljajoč itn se ljudem. Tn policist mu je dovolil ter je rešil več ljudi.
Naročit« m na 0LA8 NARODA, največji slovenski dosmik v Združenih drisTsb.
INajvečja ovira pri pogajanjih med Francijo in Nemčijo za' fcpo-razun glede orožja je bila fran-coska trditev, da so napadalne čete vojaška organizacija in se more smatrati za vojno skupino.
Xw drugi strani pa šef generalnega štaba napadalnih čet Ernst Roehan odločno nasprotuje razpustu naeij-ske vojaške orpanfeacije.
London, Anglija, 27. junija. — Naraščajoče monarhistično mišljenje v Nemčiji je po «mgleškem mm^nju največja nevarnost za na-rijsko vlado pod kanclerjem Hitlerjem.
Poslanska zbornica je soglasno sprejela vladno predlogo za zaplembo nemških kreditov, da zavaruje aigleške upnike -pr^d kako izgubo za časa nemškega moratorija.
Angleški politični opazovalci vidijo, da postajajo monarh 1st i v Nemčiji vedno bolj .samoizavestni. Prvi <znak te samozavesti je polca-Eal podkaneler Pran z v on Papen v svojiean govoru v Marburgu. ko je resno svaril nazijsko vlado pred radikalizmom in izgredi teT je priporočal za načelnika vlade, ki bo stati nad politiko.
Predsednik von Hrnderoburg je odobraval von Papenov gwvor. In oba sta prepričana monarh Ista.
Mogočni junkerji, med katerimi so tudi iveleindustrijalci. se tudi odtujujejo Hitlerjevi vladi.
KONEC KITAJSKO-
JAPONSKIH POGAJANJ
Sanghaj, Kitajska, 26. junija. — Dolga pogajalnja med Kitajsko in Japonsko aarradi obnovit ve železniškega prometa med Peipin-gom in Mukdeniom so bila uspešno končana m vlaki bodo zopet pričeli prihodnjo nedeljjo voziti.
Promet je bil vstavljen na tej progi pred tremi leti, ko se je Ja-pom^ka polastila "Mandžurije.
Medtem pa se nad&d ju jejo pogajanja v Honkomgu in Kantonu za boljše sodelovanje med južno in neverno kitajsko republiko.
DUAŠKE DEMONSTRACIJE V BUKAREŠTI
Bukarešta, Romunska, 27. jnn. Romunski dijaki, ki so člani Železne garde so demonstrirali proti kralju Karolu pri otvoritivi novega dijaškega doma. Mnogi dijaki so nosili oklene srajce Železne ! garde s swostika maki. j Votli t le j dijakov Purdvl je imel govor, ki je imel drujpačno vsebi-'no. kot govor, katerega je prej o-jdobril na učni minister. Med glas« tmm klicanjem svojih tovarišev je Purdui (zagovarjal politiko Žele«, ne garde ter je slavil njenega poveljnika -Ze!a Oidreanu.
Kralj Karol je zapustil slav. noet, ne ds< bi imel svoj napove* dani govor..	» ^
D A*
HEW YORK. THUE8DAY, JVM N, 1984
THE LAKOBR SLOVAKS DAILY h V. I. 1
i «
Glaa Naroda"
Owm4 and PubIUb#d bj
PUBLISHING COMPANY # / i A Corporation J	_
•'U Benedtk, Treat.

iC th« corporation and tddrewc« of above officer«:
•t Mpahilfii, New York City, N. Y.
NOVI POLJEDELSKI PODTAJNIIC
A..........
OLAB NARODA" <Vatre of the People)
■▼ery Day Except Sundays and tiolldaya
Ca eelo telo Talia aa Ameriko in
la p^l leta •••••< (a Četrt leta «...

fQ.00 $3.00 91 AO
Za New York ca oelo leto......$7.00
Za pol leta ...................$3.00
Za tnosematvp sa celo leto......$7.00
Za pol leta .................... $3.00
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Olaa Naroda** lxfaa^a raal^l dan lavaemSl nedelj in praralkor bres pod plea In osebnosti se ne prlpbCujeJo. Denar naj se blagovoli
Migati po Money Qrdpr. Pri spremembi VraJa naročnikov,, prosimo, da se tadl prcjanje blvaBžče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GUB NAKODA". 216 W. l$th Street, New York* N. Y. Telepbene: CHelsea 0—3878

JAPONSKA DIPLOMACIJA
■r
Pred kratkim je poslala Japonska v Holandsko Vzhod no Indijo komisijo, ki ji je naceloval japonski diploma* dr. Haruichi Nagaoka. Holandske koloniste je Nagaoka takole pozdravil: —
— Čast mi je pozdraviti Vas ob svojem prihodu semkaj. Holandska Vzhodna Indija je napredna, in med obema deželama vladajo zgodovinski trgovski odnošaji.
•--Holandska Vzhodna Indija produeira surovine,
dočim mora Japonska v inozemstvu kupovati surovine za ;™iška orgamizaicija Slov. Dom,
- Hew York, N. Y,
Posamezna dmstva no že pre jena naznanilo* da se v soboto, 30. t. m. <vrli seja društva za p<uiicm-fckepcem v stari domovini. T«n potom še enkrat .spominjam delegai-te društev. kakortudi posameznike, da prijrtejo ina to seje.
Najvažneja zadeva te s-eje bo, da. oklenemo in ukrenemo vse, kar je potrebno za piknik, ki se vrši v nedeljo, 8. julija «v Emerald Piarku,.<Tlemlale, L. I.
Seja bo v Slovenskem domu, 253 Inving Ave., Brooklyn. X. Y. in se pri čine o<b S •zvečer.
Xa svidenje!
Ign. Hude.
Oarrettsvlile, Ohio.
V fit a rem kraju r- Knežaku rra Xotrainvikem je umrl moj ljubi brat. Edvard f'esnik. neoženj<Mi, podomaee Drrimcov. Ril je zelo dober in priljubLjeu pri vašrataih m -drugih. Za to je pričal zelo lep pogreb. Imel je veliko pogrebcev. v«k*t in cvetja-. Doma zapušča enega hra:ta in rmo sfstro. til v Ameriki pa dva brata, sestro in veliko sorodniko-v.
Pokoj njegovi duši!
♦I. S.
Milwaukee, Wis.
Že več let je v navadi, da mil-
Naši v Ameriki
KOJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.

Na S:ii'ki je profesor Rexford (i. Tugwell. ki je najvažnejši elan ptrediseijmatkovegai možganskega t rut>ta. Preti no je senatni odbor potrdil njegovo imenovanje. je moral odboru odgovoriti na razna vprašanja. Tngwell je bil obdolžm. da se nagiblje It komunizmu, komečuo pa je bilw obdolžba. ovr-žccia in senat je njegovo iinenova nje potrdil z o- gla.sovi proti 24.
—	Dne IG. juRuj*ifl so luišli v lirirtighto. Pa. rojaka Matlia Skvarča ubešeuego. Star i? brl 47 let in doma i/. Rovi pri Logatcu. C lan je bil SSPZ »*ad 21 let. V
Ameriki je bival ves «"a.s nr tej na-scl'bint. Kaj ga je gnalo v prost o-. voljno smrt. ni znano; najbrž .siromaštvo, ker ni bil že več let »talilo uposlen.
—	V soboto 23. junija jK-polclaue je stairšniein Krisst in Marty Čemel j v Cleveland. < >., umrla hčerka Dorotlhv. Mara 8 let. I*ole-g staršev zapušča mladenka še brata K r 1st a .
i — (Klivvrnik "SV. P. Clyin«\ -ki jt 125. m-atrca v Cleveland. <>. povozil [Mary Ivovaeie, <la je bila na me-jstu mrtva, j* bil zadnji četrtek j »poznan za krivega uboja pred i sodiščem. Kazen, ki ga ča.ka. jt zapor od enega do 20 let.
—	V nedeljo zvečer. 24. junija ob 11.30 je po kiN.itkr bole'nii u mrla v K rent. Ohio. Antonia l*!i ska, rojenw Pika, hči ilolwo po-
pri prarv i vedno kaj novega, za svoje iprireilitve. da tako olvranu ea
deti od (kraja do konea nenaAnd-!ošpiči, Clatte pa .mu je sle<lil na
nbnanije za organizaeijo in nje na- ■ n'» zanimivi program na prostem, svoji kari; kar zasliši stračui |
da gnt-jlo takoj s parado v park, ti<«k, ni mu mogel več pomagati, j ki se pr.Lčiiie točno ob 12..SO po pol- kaijti nastopila je tjiikojšu ja smrt
men. ki je, da si postavijo tuikaj-wiji Slorouei enkrat svoj Lastni Dom.
Zadnjih pet let je nbrlržavala ta organizacija svoje piknike v enem sicer precej obzirnem pai-ku. a ker je postal radi vedno vHikainsike udeležbe preteswn. se je letos od-
Viovoljen. Japonci se naseljujejo v tej deželi in otvarja-jo svoje trgovine. Sleherni jili spoštuje 'ter so zelo priljubljeni v gospodarskem življenju.
če bi bila tudi za odkritosrčnost Noblova nagrada.I.1
svoje važne industrije. Raadalje med Japonsko in Holandsko Vzhodno Indijo znaša samo tri tisoč na v t ioni h milj- V primer? z evropskimi in ameriškimi deželami ima-ra te dve deželi zelo primemo lego. Previdnost ju je združila, in vsak poskus ločitve bi bil proti božji volji.
—	Holandska Vzhodna Indija rada kupuje japonsko blago, ker je poceni in ker ji je potrebno. Holandska
Vzhodna Indija se V gospodarskem oziru vsledtega lepo ločilo, (la: se najame -znani velikan-1 ritarokrajski gulas. oia- k ate- ^ Dolenjskem
razvija, in njen razvoj pomenja obeuem prosperiteto za jcsk» Pleawint. Valley park «v West t	i •	j • i.	i v •	|AHiisu. tki ima vse ugodnosti In j*>
Japonsko. Japonski narod je s tem položajem povsem za. kra(i,„ |m„1<,r. , voIi.uimi koia1i.
mi Nememnii drevesi, obsežno plesno dvoraoio in drugim.
Ta i>ikni'k se l)o vršil v nedeljo 1. julija. Povabi'o se je razne narodnostne grupe, ki so s*"- odzvale
.	—	jini bodo v Hvnjih no^ah ]>roirzvaja-
:oi jo dr. ^Nagaoka zaslužil v polni meri. S par besedami je le točike ua odru v parku.
jasno in razločno povedal, kar so nekateri skušali v debe- Sloviti Heinie m njegovi grenil	^ • -i.-	nadirji -«h1 WTMJ radio ixMaje.
lih knjigah pojasniti.	j Vhk1o ]otos Z(>pot i%rrali nA £kniku
—	Nam so vaiši trgi jx>trebnit — je rekel dr. Nagao- '"] '.i'^tvo zabavali. Kdor je že t- a__•	vi i " i i-.- ^	•	! videl in slišal te. danes najpopu-
ka, — »lasi trgi pa vam. Kdor skusa kalni to razmerje, se	v Mihvallkw' ,U}
protivi božji Previdnosti.	ti>rti ve. <fcs. kjer so oln. tam je vc-
Holaudske kolonije so najbrž najbogatejše na svet«.;^"^^^^" ln Holandska jih ima samo zato že toliko časa. ker ni dose-1 ixarada je bila. da so je <ial(> na daj še nobena velesila dovolila, da bi iik kakšna druga ,N,<M>ln,'<' v'vl"" vHikc na?ra<le. »feula pograbila. •	'	!Prva mWT«u ^ »»iv^teat
Peter Zgaga
PRAVLJICA.
V deveti deželi udi v deseti, sam ne vem kje. je živel mogočen kralj, mogočen vladar, ki je imel strašno lej>o iK-er.
Skoro VMe prevljiw se pričenjajo tako. iiiajiireč. tla- ima mogočen kralj mlatdo hčer, katero stara eo-pernfea (Klvetle ter jo da strašnemu zmaju aH i liaitnermi v varat ro.
Tudi tistemu kralju se je zgodilo tako.
Wkega dne je prišla stara co-pernica in je hotela od kraJja ža-kelj cekinov. Kralj ji .j>ii d^narj?! ni hotel dati.
—	(''akaj. — je rekla eoperniea — le čakaj — jaz ti boin zagodla.
—	Kaj boš ti zagodla«, baba stara. —^ se je mire zal kralj in dal vreči eopennieo <po stopnicah.
Takraft je pa nekaj ^ t rasno zn-grrnelo. ui ko je kralj pogledal v spalnico svoje hčere, je bila potste-Ija prazna, in hčere ni bilo nikjer.
Kralj je 'britko zajokal in .po-
•zval	junake svojega kralje-
wiane družine Mr, in Mrs. Frank	1,1 aj mn rpS|j° Wer
1005! Tjahko je reči: — Recite mi
Pikš, iki x'HKtli- grocerijo bu» K. 72 St. Rila je stara 27 let. Tukaj zapušča (soproga (Jeorge. starše. <I»ve	Mary, omožena Krembein. Friwices. omožena Hell ivn brata Franka tvr veliko .sorodnikov. IMkojnica je bila rojena v Olevelandu.
— l>ne 11. junija je v Ely, Miirn. bil pokopan John V KI k-, irttar riO l.t, član S1X.IM. Bolehal j«'
dne, od 'zemljišča Klav. Doma. So. njegovega prijatelja. 121 h in AV. Nations)! Ave. Za i ime,! Matt .Jackxon je 1>M pi*k<opan 21. ki nimajo avtomo>b!<ov. bo ]*re>:krt>- junija i*opolilne v Piano pokopa-Ijeno. Za jest vine naj tudi niko- llšče.
gar ne skhbi. Sertviral se bo v par-1 Pokojni Matija .Ia.kša je bil roku. poleg drugega, tudi najokus- jen v »vasi Kal, žujunija Stniič na
11 je bi! čez 4-.~> let regai ima. t»rganizaeija. Sb>v. -Dom 1 wtar. Tukaj je sta;l-iw> bival okrog svoj pat«mt že od leta 102?». Ser-130 let. Le sea n je prišel kot mlad vrralo bo od 12. ure na-prej. |de*'ek. »lakša je tudi služil v sve-Torej. ikdor si želi resmienega", tuvni \x>jni na Fram-os-kem. oilko-nazve<li ila. zabave in vsega kar d ir je priiu-tsrl častno spričevalu, .spada'zraven, naj ne pozabi priti.Tukaj za}>nšra žaluj<M*o ženo. «*«.»> v n.edel:jo 1. julij« v Pleasant Val-^ hčer in .sinč.kjH, v I11inoi.-n omože-lev jiark. Pripeljite svoje prijate- no sestro, katere naslov mi ni lje in družine! "(Sive them a zii:mi. Xaj «\- miru počiva! treat!"	J	-1. K. Sinw»nic.
Kateri htnVjti priti v park s po-i ulično železnico, naj vzamejo 3rd j P. S. J Veslu o mmii 1«> pi-smo rain Burn-ham karo. oznvačena je s nesel v "mail b<»x". sem bil ravno-
številko 10. Peljite se <|o konea: kar telefonično obveščen, tla je v
f .... I»roge. to jo <lo So. 8+tli, oil tani : Fr^no. Cah umrl 20. junija .moj
!|va se »lx» ]>revaža<lo naravnixt v }42-1 etni prijatelj Frank SVteranieh.
park in nazaj potom avtomobilov, j Pogrob je'bil v soboto. 23. jiwM.V-|
»Bolehal je eetc leto dni na vode-J
iiit-i.
za sladkorno 'bolezni jo. a ker je ži-
kje Tiči. cdkod kdo ima komando
MOŽGANSKI TRUST
... »fr
[Wr Prejšnji teden je imel predsednik Roosevelt na Yale tuoiverzi govor; v katerem je rekel, da se bo pri kandidatih za važne zvezne vlade predvsem oziral na zmožnost kandidata, ne pa na njegovo politično prepričanje. S temi besedami je opravičil svoj možganski trust'\
To pojasnila je itako preprosto in sama po sebi umlji-"va, da se je treba čuditi ogorčenju, ki je ponekod zavladalo zaradi te Rooseveltove izjave. Stari strankarski tradiciji se bliža konec, in kot kaže, bo koritarstvu kmalu odzvoniio, <■}#>.»
Pod vsemi prejžnjmi admioiisjtracijami je bil običaj, tfla eo bile oddane najbolj mastne službe po političnih zaslugah. Mastna služba je bila plačilo za uspešno kampanjsko delo. Kar naenkrat se pa postavi najvišji izvršilni uradnik na stališče, da pride ediuole zmožnost v pošte v. A*V$T3**kemu narodu je zagotovil, da ga popolnoma nič ne briga, kateri stranki pripadajo njegovi sodelavci in svetovalci.
"Možganski trout" Im> »torej trajna ustanova. Profesorji in znanstveniki, ki so v njem. bodo zbirali podai-ke, ki bodo služili predsedniku za temelj njegovih sklepov in določb.
Nasprotniki 44new ideala" in "možganskega trust*** bodo uvedli jeseni mogočno ofenzivo proti sedanji administraciji, kajti njim gre v prvi vrsti za svoj lastni žep in šele v drugi vrsti za blagor naroda.
Od volilveev je odvisno, komu bodo oddali svoje gla-
iPrva roiisrrada ,K »vjomobil. 'Letos pa. ker vsakdo bojtj potrebuje denarja kot avtomobila, se 'bo oddalo tri vLsoike nagrade v go-tovi'ui. več drugih pa v rajnih pohištvenih predmetih, ki so jih podarili organizaciji natmi trgovci.
Xa dan 1. julija bo v Pleasant Valley parku tudi zopet na jvese-lej-:i in najsrečnejši dan zai o-troke. ikeir za te je zopet pripravljeno; diatrila. i<rre. na«rrade itd.
Prišli ihodo tudi na pikmik Aime-rika!ici. ki zavzemajo važna, iav-na me^tfl. .-Xaswrorilt <bodo mlele-žonee v kratkrh (nagovorih.
Prirporova .se vsem. ki hočejo vi-
SyjXe M " G U A.S-. N.A.B. O P A
PripriMvl jaltni oil bor.
Porterville, Cal.
Rojak. ^latt Jacikson. dobro po-zhiani "expert well driller" in lastnik oražnega> nasada v okolici Por-tervilile. je J»il na mestu u.^mrčen v torek popoldne, lf). junija, ko je nameraval prekrižati s Ford truie.kom tir Saiat-a Fe želer*niee.
vlaka zatlef. je bil strašno razmesarjen. Zadeti truek je vlak pred seboj rinil okrog KO čevljev, •pred*?«! se jp mogel vstniviti
.Taiekson rn njegov delaivee. Clatte. sta raoka>r zjrolov.ila nov vodnja(k v obližju. kjer se je zgodila neisreča, drve milji ju živo od j Portervil V. Naložila sta na trnek 'težak sveder in M^H je bi! namenjen z njim v Porterville. da gnf
Večji <lirpls ]>riliotlnjie.
o na^em
rjmm
VABILO
vel kot pečlrir <ssamljen. ni imel sredstev, da bi si .piMiia^al. IVe-|Hvljan je bil sicer a* Shipman bol-jilvo. a je bilo že prepozno, niso mu več mogli pomagati.
—	Dne 10. junija je »v. St. Mary's bolni'iniei v Bly. Minn preminula pijonirka tanvkaj^nj - naselbine Mik Mike Kom. Hojena: je bila iM.'kojnia v KtxIrn'aOi pri < V-nomlju leta 1KK0 pod Janenom .Marija Simanič. V Anneriktr je prišla leta 1H8H in sieer v New York, kjer j<* mvtala dve Ie1i. (>d tam j«' ■prispela v Ely. kjer se je leta 1900 poročila -z Mihaelom Romom.
—	V Cleveland. Ohio jp naglo preminula: FrKhiees Banič. rojena Lindie. «ta>ra 4:5 let in. doma iz Strele« pri l>eli Cerkvi na Dolenjskem. V Ameriki je 'biva!h če« -•"> let in »zia-pitača brata, rejonko in več drugih .soroditikoiv
—	V Milwaukee je umrl John
ilirulc. star 51 let in d runa iz (Jore-
. . j njega Knmovega pri Št. Petru na pijonirju	. .......
i lioleiKtskem. \ Ameriki je bil 30
let in tu'zapušča ženo. sina in dve
"_~ J hčeri.
JJJSJJ® j — Zadnje dni so m> poročili v
'Mihvvnukee: Theodore KrepuSel:
in Frances Pezar. Harry Moerkc
in Jus-tin a Prah. Te d n i s- imajo
ii n
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN. ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ jogosuvijo
Za S 2JQ .......... Din. 1M
$ 5^. .......... Din. 2M
f 7.55 .......... Din. 300
SI 1.35 .......... Din. 500
|22.?5 .......... Din. 1000
V ITALIJO
Za s 9.25__________________Lir 100
" $ 17.90 .................... Lir 200
" s 44.— .................... Ur 500
" $ 87.50.................... Lir 1000
w S174.— ....................Lir 2000
KBR SE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl ALI DOLI
Za Upi«čilo Tečjtti sneskov kot Sfora] navedeno, bodisi t dlnarjita m Urah doTaljn)«mo le bolje posoje. ISTUClLA V AjUDUlKIM dolarjih
Es lsplaeuo S5JW morate poslati ...... S 5.7S
~ 'Sld-W~ >»	" -___.S10.B1
••	SitiM ' " »» _Ji«.—
•J m.tO, " " _____S2L—
" •• fio.N »»	»• ........S51^0
Prafomalk doM ▼ rtans kraja lsplaCUo ▼ dolarjih. Rajna nakaslla torrftujomo po Cakio Latter sa prUtoJMoo Si—
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
"GU «, Naroda"
*Hj,wmat mk iriur	n*w toui, ji. r.
PRVI PIKNIK
katrrrgn priredi
Društvo 'SLOVENEC* j dne 4. JULIJA |
v EMERALD PARKI". 88 24 Myrtle Ave., (ilendale. L. 1.
Vstopnina prosta. Za obilno vdeležbo se priporoča—
pa 'por«»Ait.i
Za!ew»>ki
ITarrv Za! Aaiaia Peterfin tcu- -TrK. Pogarelv iu AiiHoniette (toriivin.
— V Milwaukee po*rro§ajo Antonia Komar. ,ih» domače Opradni-jknv. doma iz Kiii-i.rtnc<j?ai v Zadreč-
Iki d<dini. 4. .>uu<ija je izprinrl ne-7>i w n o kam. V Aprilu je prišel iz . Shebovprana, kjer je živel 1!» let. Kmalu po j»riho<lu je dobil d»do. h pa je i*7«*>u'bil nekaj <lni prej. k«» pra je Tmutnjkalo. Stanoval je pri | Johnu MesMrieu in tam se boji. da "SLOVENEC sj Komar morda, vreel življeinje

O Z O R ! SLOVENCI IN SLOVENKE V GREATER NEW YORKTJ!
Naša cerkev na Osmi cesti, oziroma naša slovenska župnija Sv. Cirila praznuje
V NEDELJO, DNE 1. JULIJA
1EP0 NEP^QXPAmOCINIJ) ALI
^ CIR1L0VQNEDELJQ
OB 10 URI:
ISLOVESNA SV. MASA (z darovanjem okoli oltarjii za cerkvene j»otre1>c). — Petje vftrkvenega pevskega z4x>ra spremlja ^bor vijolinis&av.
OPOLDNE:
-BANKlCrr V DVORAN L (Tiket samo 7."i centov.)
POPOLDNE:
PROSTA ZABAVA V DVORANI.
ffOpomba: Kdor žeti iti iMjptyldue v naravo, naj gre na piknik društva sv. .Irržema, KSKJ.. ki boile popoldan in zvečer v Emerald Parku v (jlemlale. L. 1. 'Opominja, opozarja, ruti. klice jn >npi. rsc iVioueiirc. farane in
ibntorp th': fitiia ^ —"Župnika cerkvenim odl^rom.
hčer! — toda naj jo rešijo, nad njo?
Kralj je ive.s objokan in obupan legel k počitku.
Ponoči mu je sanjalo, da je r.\ deveto <roro in za deveto vodo velika jarma, v kateri je prromo-zanski lint vem. ki .siraai njegovo hčer.
Sanje utegnejo biti resnične — si mi-lil kralj ter je poslal dva r«,ginie:rta' soldatev čez d ere t o go-ri» in deveto vodo.
Cakad je pet dni in pet noči. pa ni prič»kal uiti svoje hčere, niti svojih dveh regimentov.
Kn sam u<bogi maroder se je vrnil. ki je. šklepetajoč z zobmi, pri-povedi*val kralju:
—	Mo«r<rčni kralj, sli smo tjai videli min> votlino in strašnega lintverna. Lint verna 111 moiroee premagati. Vse ««»ldate je požrl. <>ilinole mene je pustil. Najbrž ^ni se mu zdel presuh.
—	Kaj bo. kaj bo.' — je tarnal kralj.
"SklK--iI je največje jmi^.ke svo-ie«»a kralj ^t»va in jim je rekel:
—	Kdor premaga lintverfna. tistemu jlam polovico kraljestva, povrhu pa še svojo hčer za ženo.
Tn šli drug za drugim, toda nobeden >e ni vrnil.
O kraljevi jx-nudbi je slišal tudi korajžen rojhik ter mislil:
—	(V. ni huj'ega kot tisti lintvem. bom p:i jaz ;st-ku>il svojo srečo.
V Doumtmvnu je kupil par kvartov bera-ške korajže ter se odpeljal v deveto deželo.
—	Ne vem. «"e b« š kaj opravil
—	11111 je rekel kralj. — Dva regimental soldatov mi je požrl lint-veni. in najboljše junake kar jih je bilo v deželi, serni žrtv«*»va-l.
—	In don't care — se je odre-. zal rojak, se napil korajže ter sex odpravil čez devet gora in devr^ voda naravnost mnaju pred žrelo.
Ka«ko sta se »»pogledala, o tem pravljica molči.
Tod« nekaj se je zsrrHlilo. česar ni nihče niti v sanjali domnen*al: rojak je bil premajral strašnega lintverna ter pripeljal kralju njegovo hčer.
Kralj je bil mx>ž-4>e«e>da. Pottudil mu je polovico kraljestva.
Ko je rojak prerajtul vrednost v ameriški denar, je »poznal, da. ,,ie \-se skupaj vr»«*dno le Kedem dolarjev i n triinštiride.set centov.
—	Kar sam obdrži tisto svojo beračijo — je rekel kralju — toda hčer boni jw vzel.
Dasi nerad, je kra<!j dovolil. Začeli so •pkil. peti in je^ti. po končafni gostiji se je pa odpeljal rojjik s s\T>jo mlado nevesto v Anin" ril.;
S tem je bila pravljica komea-na. -faz bom pa »e nekaj dodal.
Rojaku je še jrar tednov ropotalo po glavi, in se zlepa ni nvogel iziirezniti.
Ko so minili medeni tedni, se jo ictre/Jiil.
■Od jutra <b» ivečera je morail poslušati godrnjanje in sitnarjenje i^-oje	ter je o«l dne do dne
bolj prihajal do •zaključka, da se je pravzaprav z lintvemom ože-4
4iil.
6
Kn


"O L AS H A B ODA"
HEW YORK, THUMDAT, JUHE 38, 1984
THE LAEOE8T 8L0TBHE DAILY HV.I.Ii
F. J. AiAOJER.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
2J6 W.
PASTIRČEK
(Iz zbirke " M 'httijčicc in valpovčire.)
fte majhnemu Mareti umrli "Trav praviš.... viš, na to nisem	ho in druge drobnarije, ki so pasla: si, sam pa j<- prišel v veejo niti mislil."	sTirju .potrebne, ko nosi brašuo s zadrugo. Porivali in suvali mi ga Jlotel je že oditi, ko se mu je po-	Kt4>oj. Kupil mu je tudi einto nove bom in tja. gled licandoma ustavil na Mareti.	bele bregeše in mu podaril lepo Zgubi m-.... v na pot je ni.*' Sočutno in vprašuje ga je pogle-	višnjevko za pastirsko palico. '' Zgini.... kaj nastavljaš uše*a.tial. Mareta se zdrzne. To je bilo	Xa vse to bi b H Mareta skoroda ko starejši govore?" 'prvi pot po >mrti njegovih sta-t^fiev,	ponorel od radosti. Preveč vsega
Tako je bilo dan za dnem. dokler da ga je hišni gospodar, starešina	tega je prišlo nadenj, na en pot. j UlIATCUCTUrUA 74QTRIIP-
ni prišla rešitev. Stari Tadija, za- zadruge, pogledal z nekim zanima-	V to'ko prijetnem razpoloženju je IWlUwIJwilM'V lAOlRUr''
drugin sviujhki pastir, je nenado- njem iti mu posvetil posebno po-	auislil samo na >svoje novo pastir-1 irMIC c ciDAVIBfl lil EVAM
ma obolel in odšel tja, okoder ni zornost. Mareto je ta pogled dir-	»sko življenje in pozabil na zadru- iJENJlc S olKvVlM R^UuiAl
povratk.i . 'nil; ztlel se mu je nekaj velikega,	garje, na vrstnike in vse drugo.
"Kdo nam bo zdaj pas*1! bla- nekaj kar ga je napolnilo s prijet-	Nekoliko dni kasneje je bil M:i
Knjige Vodnikove Družbe
labko te SEDAJ narettte sa prlhodnj« leto. Narotnioo, lil snaia 8AMC —
ti.—,
lahka potljete nam. In kakor Mir« bodo knjige izfite, jih dobit« pm p*ML
Ako tekate tako dolgo, da knjige U-Idejo. mormto pUteti »njo fi.JS.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
169
—	Ali bi ne bilo ddbro opozoriti ga ?
—	Poveljnik je on...
—	To je res in tudi jaz poznam disciplino; toda tu gre za življenje šestdesetih ljudi... in zato je najina dolžnost povedati porotniku, kaj nas čaka.
moramo še enkrat poskusiti spraviti smodnik z ladje.
— Toda to je zelo nevarno, — je menil zdravnik.
Poročnik je bil že zopet miren. ; — Dolžnost poveljnika je, storiti vse, da
In ker je podčastnik še ve-Jno okleval, je knljo, da jo žrtvuje le v skrajni sili in da
reta tsam svoj gospod. Živino je
Ve"; sto oseb v madridski eetrti
gonil na pašo. V "gaju" je našeljchambarv se je te dni zastrupilo jaz prijazno druščino.... svoje nove jz zavživanjom sirovega mleka. —
gofl Ni izu, ki bi nadomestil Tadi- nim euvstvoiu. ja."	j "In ti, Mareta
Mladina, ki ji je le do norčij in' "Jaz.... Jaz.... dragi oče.... potikanja po vasi. je takoj začela bom...." napeljav at i vode na svoj mlin:	"Ti-if!"
"Kdo bo zilal pa»elJaz.....laz "Bom.... jaz bom."	so pazili in tekali za živino, da ne {zdravniki doma. Mestni fizikat v
ne morem.... Kje bi ja/ niogel.'" j Stari Djuka Perošev .se sladko	bi hodila v škodo. Dopoldne so po- Madridu je odredil zaradi obo-
"lu jaz tudi ne morem.. " nesmehne. (Jlej tega otuoka! Pa	sedali vsi skupaj v uti; ob vročini' strogu preiskavo.
"To je težko, ud jutira do veče- ravno tM- ko nanj niti mislil ni-	so brezbrižno polegali na ledini in Nekaj /.a vse — TL
ra." sem. Ta, ki ga itak vsi v hiši gle-	čakali, da po vrsti zamenjajo) Kdor jebil ranjen v glavi, naj
"Pa še po deižju in slabemu vre- daiiio postrani, kakor nepotrebno	".stražo". Ce je kateri žejen — kar ne pije nobenih alkoholnih pijae,
menu...." ,bitje.... lu bilo mu je žal. da jebil	k studencu; vzdigne listje!! pa z čeprav se je rana že zaedila. Tudi
Samo naš sedmletiii Mareta mol-,tU(li S,wu večkrat krivično osoreu	votlo bučko zajame, kolikor ga je niajline količine alkoholnih pijač ei ko muta-st. Dobro je vedel, da so nasproti malemu Mareti, in glej,, v vol je. (,M> deževnem vremenu, so se mu nevarne in mu utegnejo
dejal odločno:
— S teboj grem!... Pojdi! Zdravnik je prijel podčastnika za roko in ga potegnil za seboj. V hipu ko sta se približala poročniku, je bilo dno že polno gostega dima.
Ogenj se je zadnje ret rt ure naglo širil. Dim je silil v oči in zapiral ljudem sapo.
Mornarji s:> se morali neprestano umikati gostemu dimu, pa so se vedno znova vra-
jo zapusti zadnji.
In obrnjen k mornarjem je vzkliknil:
— Štirje pogumni in hladnokrvni možje naj oilneso sodček za sodčkom ves smodnik iz ladje in ga zmečejo v morje!
Takoj so stopili naprej štirje okajeni mornarji in začeli nemudoma izpolnjevati povelje kot ga gre za navadno vajo.
Bilo je kot da se sramujejo strahu in zbe-) vrstnike, ki so ga kot novinca spre- jpetnajst bolnikov so morali odpe- čali lia Svoja mesta.	ganosti, ki so ji bili za hip vsi podlegli ill
jeli s posebnim veseljem. Oz dan j ]jHti v bolnišnico, ostale zdravijo Pogumne j« HO liaskakovali gorečo steno * ' - - -	-- " --	. .. \ ,
in gasiM ogenj s kodeljo, namočeno v vodo. Drugi so pa pokrivali tleče dno z mokrim peskom.
To so bila najučinkovitejša sredstva proti začetnemu požaru na ladji; toda to pot je bilo vse prizadevanje zaman.
Vsi ti poskusi so ostali brezuspešni; lini
to aamo izgovori. Njegovi vrstniki ravno ta hoče doprinesti za zadru- stisnili v uto in povest se je-vr>ti- povzročiti brče ali duševne motnje/ je postajal vedno gostejši in veter od ZUliaj pač raje pohajajo in se potikajo največjo žrtev. Pobožal ga je po la za povestjo. Staro se ponavljaj Za prsno kopel je treba 30 do *„a je zaijašal v VSe kotičke goreče ladje.
v novi obliki, vsak stresa iz rokava ;4() | vo<le. svoje "doživljaj "domu", dokler
kdove kje. k;.kor pa da bi pasli ži- lieu iu ga skušal opogumi... vino. A .'•<• bi to pn d zadrujro pove- j Ta*"dan je brio za Mareto veselja dal t«, bi vpili nanj in ga grdi- lw pri.tek. Še danes mu ne gre v li! Vfci bi planili, da ni res in ine-l p|aVo. kaj v-e je z njim doga-bi le še.nove sovražnike. Zato — ja|„. Samo to ve. da je bil to uaj-jezik /.a zobe.	I lepši dan njegovega življenja. Vsi
V Mi mislih ;ja prekine zadru- ' so j,in 0kn»g ujejra, pa se mu garjev glas:	jlirikali, ga božali. Vrst
"No. kaj bo / živiiio.'! Kdo jo i tranvi in ^estrrvue v zadrug bo pnsel!"	||Ia vst. načine podkupovali in bili lovoru. Zato ni čudno
svoje "doživljaje", pripoveduje o| Dojenček izkoristi materino mie- {
ne 'leže mrak. A ko neprimerno bolje ko zvečer priženeš domov, te /a-|mieko. Od -kalorij, ki jih dobavlja druga rji sprejuio s spoštovanjem, žensk.) mleko, izkoristi 91.6 «d-ker si čez dan za hišo storil veli- stotkov iu samo odstotki te hra-ko.... zelo veliko. Saj je živina vsu-1„e «redo v izhnVk; pri kravjem
.se i »l oči ti do 7 oilstot-
1 Mornarji so na vse kriplje črpali vodo in nego krav je' P'divali tleče dno. Iz vedno gostejšega dima
; mu do- "" ztMO	>a.l .K živina vsa- ne „redo v
lliki, bra- r' hiži ~ bIafrri>»» l^de ti kaj l>olj-{mleku pa .s •ti«'i .so	/a ve<-el'i" 'll lepša beseda pri kov.
Stara |H>sem .se je ponovil«. Vsa« se je izgovarjal po svoje. Ko je neki deček rekel. i|a bi rad. a da ho moral v šolo. se ji' ga zda uanirgo-dd.
nat'lit'iu vsi seet-ui. da
OTVORITEV BEIVNICE
ROJAKOM V K1LX.KHOOIU muuiiiani. da Imhh o( \ uril din*
I. J1UJA
M O 1) K R N O B l( 1 V M C O
Sl i OMIKKINIM K A* KNI E
local Umiril Nt.',
KIINiKWOOD. I« I. Roja.*»ni pri|Ktroram za oliilrii ItosH	STKFAN TAKAC
da s»e ie
.pni ne Ikj	,litro xnaše.l v novem polo-! bližno 25 odstotkov ^ebine, dočimj
irdia pasti. Tudi doraslejši so bili	in P«vadil novemu živije- ,.e v «4>segu poveča,
veesdi. da je šla pa-tii>»ka grenkost " mimo njrli in bo niojjel še nadalje vsak delati po .svoji sposobnosti in j I nagnjenju, bodisi že doma. na po-1 1 ju. v siivniku. skednju itd. in saiu poglavar zadnrjre je računal in se
KAKO SO RAZMEJEVALI
Pri praženju izu-ubi kava pri-
Mnosr«^ živali klišijo nedvomna zvoke, ki jih človek ne sliši več.
I Neki krakovski list poroča za ni-'
, |io<;iavitr za«li ir«^e p* raeuuai in se i	. . . *.....i
i.. .-, . i	iii i ■ "live stvari o «|eIovan.|ii komisij, ki
j v<**eiii da »>o mogel sedaj celo nekaj . ...... ...... ......
... "	1.1 , i«> 1. 1!'-1. določale mejo med l*o!|-
• prihranit t. ker mu ne lio treba pla- j
JAGODA IZUMIRA
jčevati pos< bnega pastirja.
1»! lie.s je
i>ki» in Rusijo. Posebno značilno za ,	, .„ , . .... ,.
'	. u-	n - . i- • .	Kakor pise n«-ki p«wiski list, pre-
m »-,„!.	1	\ it Ike. ki s»> «Hll<K*evali pri tem raz-' . , . ' .
Mareta w otrok, a ga Ih> ze sam po-' ...	. . ...	.. ti okusnim m osvczuioviin iigodajn ! eeill.
'.	•	i . i i ; mejitvenem delu. je bdo pnzuaiiSe . M	, , ,
MH-rl O V^eiu ill V par letih bo to	L.	•• i- ,	t.-zka nevarnost, da v kratkem
:ant.
kakor 1<* kaj. in izučen past i-, kakršnega Imi imela samo zadruga lljuka Peroševa. Da bi zalo tudi sam kaj doprinesel iu da bi bilo Maretino \csclje še večje ter
so se pa razlegali kriki in stokanjv.
Sredi .splošne zmeišnjave se je razlegal drhteč glas poročnika, ki je vzpodbujal mornarje k odločnosti in vztrajnosti.
Kar se je začni z dna pretresljiv krik:
—	Izgiiblje-iii smo!. .. Reši se, kdor more!
In tedaj so s«' prikazali iz dima prestrašeni mornarji z zariplimi obrazi in opečenimi rokami.
Vsi so iskali izhod, da bi se ne zadušili.
Tn neprestano so se razlegali kliei:
—	Reši se, kdor more!
V vojni, ko žvižgajo krogle od vseh stra ni, je tak krik povelje k splošnemu urniku kjer ne prizanašajo niti živini niti ranjen-J
da hočejo s svojo odločnostjo za'brisati slab vtis. ki so ga 'bili napravili na poveljnika.
In res je bilo skrajno nevarno prenašati po goreči ladji s smodili kom napolnjene sodčke.
. Vzravnan, s sekiro v roki, je podčastnik štel sodčke, ki so jih nosili mornarji mimo njega.
—	Se tri. — je dejal, — samo še tri!...
Toda tisti hip je švignil plamen iz gostega
dima.
—	Tristo vragov! — je zaklieal podčastnik. — premalo časa bo! — Poveljnik! — je zaklieal poročniku, — za božjo voljo vas prosim, zapovejte presekati ladjo!
Zdravnik je mahal ves bksl s st'kiro in kričal:
—	K sekiram!. .. k sekiram... poveljnik!
Poročnik je zaklieal z mogočnim glasom:
—	K meni, mornarji z levega boka... V orožarno! Vzemite sekire in vrnite se k meni.
Povelje j«' bi?o izpolnjeno bliskoma, kaj-li vsak je razumel, da j«* življenje vseh odvisno od ene same sekunde zavlačevanja.
ifraftiko k Poljski, a	priznali
>«»vj<*tski zvez i.
Ust piše. da je veliki knez Alek- { sej Mihajlovie. ki je imel v tem ozemlju nek«
mi |>opolnoina izginejo
Sest s sekirami Oboroženih možje prodrlo ča-| To je zadnja bese.hi, ki izpremeui dotlej >v.	Zdravnik in podčastnik sta
i hrabro vojsko v brezglavo čredo beguncev.r J^1 uničujočo vse. kar ji je napoti.	;
, .. i , -,	i.........ogromno velepose-
,Ul se z radostjo olcleni! nove«ra ih>- I . .....	. 1
»,.,;	- i • , •	;mvo. izkoristil vse svoje uhširue. . . .	, "	...	i -- --------
»klica, je sel z njun k jeriuenariu!___ ...	... pridelujejo jagode, zmanjšalo za „., rešitev
Že prej si» na Angleškem in
drugod opazovali, da jnistaja ta.	.	.	.....i iri>ieniii •
i plemenita r .stiina e^ialje bolj Pri pozaru na ladji )o ta pretresljivi kl ik
redka. V zadnjih desetih letih se stokrat groziiejši. Xa suhem se razheže na
Poda poročnik jih je ustav;l z odločnim
je v tej deželi ozemlje, na katerem . vse Strani tisti, ki so izgubili Vsako Upanje
in inu kupil |e|m novo usnjeno tor-


Skuprn Izleti
v Jugoslavijo:
ILE DE FRANCE, 7. in 28, juUja v Havre
Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50
AQUITANIA v Cherbourg, 14. julija
BERENGARIA v Cherbourg, 5. julija ....
Karta do Ljubljane $119.24; za tia in nazaj $206.50
EUROPA v Cherbourg, 12. avgusta HAMBURG v Cherbourg, 19. julija
Karta do Ljubljane $122JB4; za tja in nazaj $211.50
Posebno priporočamo izlet s parnikom AQUITANIA, dne 14. Jl'LIJA, katerega bo vodil nas rojak Mr. EKEROVIČ, ki je uradnik pri Cunard Line, in pa rzlet s parnikom EUROPA, 12. AVGUSTA, katerega vodi iskušeni uradnik ^rr. GOYDICII od N'orth German Lloyd. — Oba imata dovolj skušenj, ker sta vodila z.e mno^o izletov v Jugoslavijo, zato bo gotovo vsak zadovoljen, ki *e teh izletov udeleži.
Obiskovalci Hokolxkega Zk-tn v Jugoslaviji, ki imji-jo mnerUki potni list. IkmIo (»lneitli samo 30 centov za
vizum Iii dobijo 7.1 odstotkov znižano ceno po Ju^okIo-vauskili želeuiieah.
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj prigla-■i in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine r.a potovanje in sploh vse, da bo $ ▼lakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsa-kemg. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU)
21$ W«et 18th Street	New York. N. Y.
2veze. da l»i pripadla ta
liliji. Uaeunal je namree, da'" bo ' T T' ^^ l^V*	Na ladji se pa We olmpaili potniki za
... - -	vi in ^IraL'iivn i-iL'i na ti. 1 mi uuL'u I	•	14
Bodite pripravljeni; t ni ree ne sme zailnneti, tinkler
iw.ii^.-^i.:	1 i	. , vi.io sTroKovn.iaKi, ne no Angiessa ' ,	"	•	...	. . .	•
nv.un kn,„h, ,,,Iin.Mti|al(i mt| ^ ^	i vsako 1 »•«! ,,.1-oslor,,. .la bi ušli s,,„■!,. kor 1- viž. iui v
j, bal.'lil 1'; ""•id"j0	i.ri,.o»«--kov. ,1» | maj« pri mkaH sam« nekaj re5lh.il. e«louv. „jj s«,l<-
zaiwtavijo to dtrslej nerazumljivo za katee se besno bore kljun nevarnosti, da propadanje. Kaizni znanstveni za v o-' niln"^ ne pride V eolne. di v Evropi in Kanadi so se že j T() ^ rozna borba za Življ
jo jiosest. Njegovi računi so bili &i-eer pogrešili, a iz takšnih dejstev je razvidno, od eesa zavisi pogonoma usoda velikih ozemelj.
Ne ubupavajte
Vi si lahko* dobtte <>.1 vašega lekarnarja TO XIK O, ki je Se Slevilo h-t zdravniški privalni )>redpis. Je pi-.iva urn ost «a ino-ške—varno vpraftajte za
Nuga-Tone
Dovolj za eno monečno zdravljenje za -n dolar—popolnoma jainC-tno. Ako se ne bo. dete |>očutlll moi-nejftlm. ali alio ne l>o-dete popolnoma zadovoljni, vrnemo vaš ienar.
ŽENITNA PONUDBA.
Iščenu si »v svoji .starosti let v .s vrh o iženit<be dekle ali vdovo. Ktairo 20 do 30 let, mora jva rmeti nekaj prihrankov. Moj dom je Outiairi-o. Cilmda. — Pisma naslovite: "Ženin", c o Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nai• dolgoletne .skušnje Vnm zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnila. •
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovolj nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar jš ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjša stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej iakoj ta brezplačna navodila in znaotavlja-mn Vam, dn hnste poceni in udobno potovali.
. i ■
SLQVENIC PUBLISHING CO, TRAVEL BUREAU
216 West 16th Street New York, N Y.
. ...	. ..	^ —--------------ljenje... na ro-
bavih s tem pojavom, ne da bi . . i mogli ugotoviti, ali mu je vzrok gTOOa.
kakšna škodljiva žuželka ali kaj Resi kdor more! To je zadnje povelje, tlrugega.	ki pomeni, da mora vsak potnik in vsak
mornar skrbeti sam za svojo rešitev, ne da j bi se kdo zmenil za ubupne kliee žen in o-i rok.
Poročnik je spoznal to novo nevarnost. V hipu se je odloeil.
Potegnil je bodalee in zaklieaLz glasom, polnim železne volje in grožnje:
—	Pr>5, ki napravi korak k pobegu v lii-pn, ko nam veleva dolžnost nape»ti vse sile. da rešimo, kar se da je podel straliopetnež in ubijem ga kot psa.
\
Skočil je k mornarjem in pripomnil:
—	Dolžnost nas vseh je umreti na svojih mestih, a jaz unireni prvi, da vam dam dober zgled.
Te odločne besede so napravile na zbegane mornarje globok vtis. Obstali so.
Tisti hip je prišel podčastnik s sekiro v roki, za njim pa zdravnik.
—	Nazaj! — je zakričal podčastnik, —-bežati ne moremo, ker nt več časa.
Obrnil se je k poročniku in vzkliknil:
—	Poveljni^!... zapovejte mornarjem prije»ti za sekire! Ladjo je treba presekati, da se pogrezne v valove, preden eksplodira 'smodnik. Sele potem bo upanje na rešitev, če spustimo rešilne čolne na morje. Če boste še trenutefk oklevali, zlettimo vsi v zrak. Zapovejte presekati ladjo, rotim vas!
—	Pa naj bo! — je dejal poročnik; — toda preden se odločimo ^a ta zadnji korak,
nnben uda-za povem!
Izmed treh preostalih sodrkov smodnika sla bila ta čas dva že odnesena na krov in morje. Se nekaj minnt in tudi zadek bi bil vržen v morje. Toda liki toliko rasa niso več imeli.
Ogenj je že lizal dno od vseh strani in mornarji niso mogli več do njegovega plena. Vedno novi plameni so švigali iz oblakov dima in bivanje v notranjosti ladje je postajalo nevzdržno.
Vse je bilo izgubljeno. Vsak hip je morala nastati eksplozija. V nepopisni grozi so planili mornarji k železnim stopnicami, bežeč na krov.
Zdravn?k je prijel nepremično stoječega poročnika za roko, da bi ga potegnil za seboj iz ognjenega žrela.
— Saj ne morete imireti tu, — je zaklieal. — ko so pa tam gori ženske, ki jih je treba rešiti.
je prihodnjič.)

Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo 1?-pih romano? slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.

Knji "Glas
arna
or
HEW YORK, THURSDAY, JUNE 28, 1934
4' TBS LARGEST SLOVENE DAILY 1» U. B. X.
B
UKOV GOZD
16
ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za "Glas Naroda" priredil: L H.:
I
POGAJANJA V JEKLARSKI INDUSTRIJI
—	ki oe cveitJihs ne vprejnuctai, kaj bo« napravž njimi? — ga vpraša.
Karol Liorcnc jo pretsrtrašen pogled«.
—	O, me, giowpiea; cmettiliec morate sprejeti, drugače 'bo gospod l»ud. Rekel je: — V«e dobro opravi. Karol, kajti, če mi'lostljiva go-*>piea cwtlic n« sprejme, potem me v* i božaeni prazniki prav nič ne bodo veselil!i! — In oet se sediaj s cvetlicami zopet vimem — o, ne, ne, baj jih raoite vtzeto. Saj so ta'ko lepe — ivedjaile s tri krone. Res! Ž njim seim bil v trgovini, ko jili je ikaipil. Samo vzemite jih.
—	Ali bos goNpoda ropet vided? — vpraša Jul a.
Karol prikima.
_ Seveda, saj čaka na vogaJu. Povedati mm menam, a«ko ste
dveUioe sprejeli in kak o/brata ste napravi prii tem, ali s»te bili hudi, ali ste se smejali.
In Juta se mora sedirfj v res n k* i jemejarti. M Vadi .poslanec je bil tako zelo Ibrihjten in ni niti vedel, kako je vse izpovedail, česar gospod Honek iprav gotavo ne bi hotel izdati.
In Juta vzakne evetliee.
—	Da, ako so vieJjail«! tri ikreme, ipotem jih moram tvzoti. In povej goepodu, da se mu zaiiviailim.
Karol vesel prikima.
—	Vse bom naipravid. gobica!
Juta vzame iz svoje denarnice tri krone in jih da Karfolu.
—	Tako, fant tukaj je se nekaj 'za tvojo mater. S tem denarjem si maj za Božič kupi pečemko.
Karol naglo vzaane denar in rveselje mu ekoro vzame sapo.
—	O. Bog, o Bojr. kaj <bi rekla mart i! — praV'r ves srečetti. t — Toda gospodu ne sme« o tem denarju ničesar povedati, da
veš!
Karol se zvito nasmeje.
—	Ne. ne, pospkiat; drugače 'bo mislil, da ste hoteli evetliee pla-*®tf, tega pa me mara. Se vprašal sem ga, ako naj zahtevam za nje denar. Pa m-i je rekel, da me bo obesil za ušesia, ako to storim.
In J<uta uioa-a -»opet .»smejati.
—	Zelo si prebrisan. Karol. — praivi šaljivo Juta.
Karol s hitro kretnjo tposadi čepico na glav»>.
—	Ali morem sedaj iti? Rad bi bil «opet pri materi.
—	Da. Karol. samo pojdi. Naloži si svoj težki zavitek.
—	Z Bogom, goapieat Pa — ali maj govpodu izročim kak pozdrav? — vrpraia še na pragu.
Globoka Tdečii-«' udari Juti v obrafc.
—	iNe, KaTol. swmo reci: goripiea Falkiier se zahvaljuje.
—	Torej nobenega pozdrava? Ko so vrtnice irendar tako lope! Takoj jih postavite v vodo, da ostanejo sveže. Z Bogom!
—" Z -Bogom, Karol, — pra»vi Juta in zapre za m jim vrata.
Mina se glasno zasmeje.
—	To je prebrb*wn fant. — pravi in maje z glaivo ter odide v kuhinjo.
Juta gre v družabno sobo. Najprej prižge svetilko niad mi-zo sredi »obe.
—	Kaj pa je brio. Juta? — vpraša matr ter radovedno gleda v nenavadno žareči obru* hčere.
Juta ji položi evetliee a- naročje.
—	Poglej, mati, te cvetlice!
Stara go^pa jih z zanimanjem ogleduje.
—	Kra*ne *o. Torej vemlar prodajalec cvetlic! In ti si bila tako lahkomišljena. da hi mi hoteka napraviti »veselje. Pa ni^ bile poceni.
Juta se nasmeje.
—	Tri krone. mati.
Mati se zgane.
—	Moj Bog. Juta! Ali si neumna? Toliko d-marja!
—	Včer»aj sem o-apravila dobro kupčijo s >*1iko. Trnla nikar mo ne glej -twko čudno in očitajoče, ker ko vse dritare okolščine.
Sede k materi in ji pri-p<»vedje o Tvarolu IvorencU in kako je izvršil svoje na-noT-ilo. Mati *e tuneje.
—	O, tako, potem seveda te ne bp m zmerja-la 'zaradi treh kron. Sicer pa je bila tO zelo lepa pozornost gospoda Honeka. četudi t»e je dfuek .mwlo nerodno izrazil, škoda, da tejra gospoda Honeka nisem videla. Na jbrže si mu bila zelo všeč.
Juta ivtetane in p»rineMe va»zo. da zakrije rdečico na svojem o-brazu.
_Toda. mait.i. vsega tega ne Mnieš napaeno tolmačiti. Samo ni
hotei ničesar sprejeti kot darilo in mi je iposlal Karola Lorenca, da nam vedel«, da mi je podoibo (plačal in to je vse.
• Gospa Falknerjeva se na>«neje.
—	(Da, da — pa «saj je tudi tako dobro. Reven pisatelj — moj Bog — to iza tebe tudi ne »bi bila posefona sreča.
Juta stoji ponosna in 'aravnama sredi sobe. V vazi urejuje c v rt Uce in svetlob* ob«« una njene lase.
Kot v bolesti najnrbanči čelo.
—	Kaj vendar misliš, mati! Kako prid*eš do tega? iNajbrže gospoda Honeka ne 'bom nikdar več vklelw. Kaj takega ne smeš niti misliti, še mw.nj pa povedati. Sedaj .pa prav ničesar več o tem. Imej veselje mad lepimi vrtnicami. Sedaj pa bova za malo I#enino punčko šivali dbkkce. Nocoj mi ni treba ničesar več deteti.
Mata veselo »prikima.
—	<Da. da. Juta. Mislila sem že, da si poaabila, pa te niseim hotela nasanjati.
Juta brska po \-seh omarah in predalih ter tprinese vse, kar je potrebovala. Ko ima vse -p»ri roloalh, prinese "purniko", katero je kupila.
Toda. predno prione šivati oblekeo, pravi mati proseče:
_Najprej bi še mogla cv Predove nogavice všrii črke, da jih
moremo potem takoj poslati. -
Jut in 0 srce se krči. kot bi ji jra kdo prerenal. Naenkrat je izginil iz njenih oči vf» blesk. Za nekaj časa ji je Karol Lor»enc s svojim naročiilota* iprejanal vso skrt> in vrne bolečine. In sedaj se je zopet vrnilo wse. Nova tuga jo zopet objame.
S tresočimi rrfcami vzame nogavice, katere je mati apletJa za Freda ter prišrje črke. In »vsak bodljaj aivanke jo je -zbodel v srroe.
N« wdoe, da njen sin, ki bi imel nositi te nogavice, že nekaj dni počit« v hladni wawlji, aedi mati in »primerja oblekco k "punčki".
—	Ko bi mati vedel* — o, ko bi vedela! — si misli Juta.
T'lTaiini—i m je bila njena bolečina, ko je morala yse to delati.
Zdi m ji, k*t da je kriva največje pravwre nad svojo materjo: Srce ji postaja m vaakim vbodljajem težje.
J^Dalje prihodnjič.) ________
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SI« WEST llth STREET NEW IOII, H. I.
PlfllTB NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
■■■iiiiiiiiiiiiinm«Miin«»B
Senator Wajruer, predsiednLk narodnega delavskega odborw se raz govarja z zastopniki jeklarske umije v AVashingtonu, da bi bila odfYTOjeniia splošna stavkai jeklai-skili delavcev. Na sliki sedijo od leve na desno: Mike Tighe, prtslsethnik Amalgamated Steel & Iron Association, senator Wagmer in
predsednik jeklarske organizacije W. ililler.
V JUGOSLAVIJO
Pr«ko Havr« NA HITREM EKSPRESNSM PARNIKU
PARIS
30. JUNIJA 21. Julija — 11. Avgusta
ILE DE FRANCC
7. Julija — 28. Julija
CHAMPLAIN
/J. Jul ja (opolnoči) — -i. Avg.
NiZKE CENE DO V8EH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in^otn« Usta vpra-ftajt« naia poo^aščen« agenta
General Travel Service, Inc.
MR. LEO ZAKRAJŠEK 302 EAST 72nd ST.. NEW YORK CITY
FRENCH LINE
Iz Slovenije.
Huda nesreča na Črnučah. dar?%ko poslopje posestnika, in te-
.	.	„ ,	sarial Kuk<nxia Franca na Mest-
13 jiunja se je na Črnučah zg<»-	, . -	, ,
r ' . ,	. ,, . nem vrhu pri Ptuju. Ones poda rsk o
dl-la izredno huda nesreča. Streho I. ,	. ,	,	. ,
jim stanovanjsko jxwlopje s hlevi
(in svinjaki je t)ih> maSiosna v ]>la~
električnega traaisformatorja ji-< dopoldne popravlja 32-letni Franc Trgnar, kleparski pomočmi pri tvrdki Mihelčič 11a Tyr*evi cesti •41 111 stanujoč v Jenkovi ulici 3. Okoli pol enjastih j>a je iajmibil ravnotežje ter je strmojrl-avil ]>ri-blržmo kakšnih 1 <I metrov globo-ko. Trkmar je o*>ležal s strašnimi poškodbami. Poskodo\n.n je n»-:» glavi. 11a hrbtiL ]>o well udih. Desno nojro p»i je zlomil tako. da je odlomi jeni de-1 vis«>l pri telesu .samo š<» pri koži. Poklican je bil reševalni avto. ki je nesrečneža prepeljal v bolnišnico. Pri vseh škodbah pa je bil Trknar >e ]>ri zai^^Kti. Njegovostafcije j«' zelo rc^-no. Otu-di se z<lra;\niikom ]>osre-či rediti .mu življenje, b^rkoro gotovo ob nojro.
memiih. Domači so komaj še rešili pohištvo in živino. Xa jKunoč so prišli tu.}ski «rasilci s svojo motorno brizgalko, ki so jo z največjo težavo spravili v hrib. Po več šti-riuroem napornem gd^enju se jim je posmčilo ogenj l»»kali".irati. Kk»wla zuašit okoli tisoč dinarjev. Stre!« je. {>0 poročilih iz Haloz. treščila tudi v neko kmetsko hišo pri Sv. Barbari im jo je ogenj takisto do tal uničil. Ob neprestanem deževju so tutln narasti i potoki in prestopili bregove. Z last i dela občutno škodo Pesmica, ki je popi a vM a tra-.vn.ike. s katerih odnvaša pokošeno seno in imajo j»ese«tniki veliko škodo.
Smrtna nesreča z motornim kolesom pri Celju.
14. junija ob četrt aia dve popoldne se je v Medlovu pri Celju
I blizu Joatovega mlina z motornim w ^kolestun smrtno ponesrečil 30-let-ni mehanik Ivan Grčar z Jesenic. Grčar in njego-v tovariš sta se skup no pripeljala na motorju v Celje. V Celju je pa kupil Grčar novo motorno kolo znamke "Terot" in se tovariša ob navedenem času vračala po Ljubijanki c*(t>ti iz Celja. Grčar ju, ki je vozil zadnji, je-iiajbrž že m-ed vožrnjo postailo .slabo. ker so ln/ijiioidoči videli, kako je pred krajem nesreče zanašalo njegovo kolo semintja.
Xa navadnem mestu je Grčar s kolesom zavozil v jarek, nje^a pa je vrprlo na tin»tou:ir. Zlomil si je le-W roko ter se poškodoval na glavi. Iz ušes mu je curljala kri. Verjetno je. da pa je zadela kap. ker je brl '|K> izjavah očividceir 11a mestu mrtev.
T<a dokmneni.tov. ki so jih nav-!i pri njem. so ugotovili njegovo identiteto. Prebijali so gnu v mrtvašnico okoliškega ^»kopališča.
Strela zažiga, vode prestopajo bregove.
Nad Ptujem in Ptujskim poljem je 15. jumija spet divjala nevihta, ki je nastaliai obkoli 1*2. ure. Med »nevihto je tudi treskalo in je padala toča. vendar ne v taki meri kakor prej. Meni najhujšo nevihto je strela udarila v gospo-
Poziv!
Izdajanje lista je ▼ zvezi
z velikimi stroiki. Mn*
go jib je, ki so radi tla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točne.
Uprava "G. N "
CENA
KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko
Berilo
KNGLISII SLOVENE RKADEK STANE SAMO
1 $2
i	Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
216 WEST 18th STREET NEW YOUR CITY
i»3
t
29.	junija: Statendam v Boulogne
30.	Junija: Paris v Havre Bremen v Bremen
Leviathan v Cherbourg
i. julija: LaTavett® v Havre Albt-rt Ballin v Hamburg >. julija:
Waaliln^litn v Havre i. julija:
Bfrengarla v Cherbourg 9. julija: Majestic V Cherbourg julija:
He de France v Havre Conte dl Sav.la v Genoa Europe v Bremen M. julija: Dfuturhland v Hamburg
13.	julija:
Olympic v Cherbourg
14.	julija:
Aqultanla Vuleanla
15.	ju'ija: Chnmplaln
17. julija:
Rremen v Brem« 1». Julije:
Manhattan v Havre llajnburg v Hamburg i 20. julija:
I Hiatendam v Boulogne < 21. Julija:
Paris v Havre
Leviathan r Cherbourg
Itex v Genoa
24.	julija:
Kuropa v Bremen
25.	Julija:
.Yrir York v Hamburg
27.	julija:
Majestic v Cherbourg
28.	Julija:
lie da France v Havra
Cherbourg Trat
▼ Havra
vit rimskih jrrobov. Pusebno zani-J mi v je bil jrrob v (»Idiki velike j»n-vezmene žare, p<wl 'katero .so naišli pn vej veliko skledo i z zelenkastega stekla. V niji je bil mal. u-inetniŠko ii«lelein vre in ver zdravniških in«trirmentov. "prneela" i. dr. Orujri «rr<rbfy\-i no bili prjizni. Or i vidno je. da je ibi'o tu jw>ko-
Požar v Begunjah.
<>k(rli osmih zvečer 15. junija je ne>na.iln<> zažart-lo neh«> ;*roti Dt^runjam. l*lwt avona se je «>i>et ojrlaNerl 111 ljudje sn hiteli proti mestu požara. Ofren j je uniei! skedenj mlinarja V. Ot<miearja štv
no (po domač - f'opfrt). rez dan so ,>aLi» e ž,. v rimskih časih, pod skednjem delali zii novo ža«ro. | ys<l Ntvuri so bile oddane na-
^ralo pred osmo pa so Jli vsi k nMl,n(Mmi muzeju, večerji. Med večerjo so TOipa^ili. j
da> je «ačH frfrreti siketlenj. 111 si-j	Vlom v Domžalah,
eer na dveh mestih. Uešiti niso j v časn krize, ki jo sedaj pre-mo^li. razrm nekaj lesa. ničesar, življajo ljudje, pi^hajajo po me-Zjroreli no vozovi, tnnojro oirodja stili in tudi po deželi razni lenuhi in stroji. T>;tsi so prišli prasilei iz ju sj na .nepošten način služi>» Cerknice in T>o]enje va^t pra«it im J^ruli. Tdko tudi v Oonižalali. V rešaivat. j-e vendar ni <lal«i nire- j brivski salon "Dell llella j«» pr»el Kiti. Oprenj je »rotovo piwltakinilai neki tat ii7imo\-iČT izpfvtodrl briv-zlobna roka. kajti ljudje so vide- Rfco or«»dje. Ottn«esel je precej in-
li dva pohajača.
Zanimive
irke^rine p^ zi štofu.
Kri-
l)a ji- kraj. kji»rst«>ji eerkev sv. Krištofa im cerkvena hiša^ zanimiv zjrodovn nsk i ]>rostor, kažejo številne zgodovinske jzkopine, k-o1-tere so v zemlji odkrili pri kopanju fuiulainentov zsi n*":? cerkev in za kamializacijo.
Za cerkvijo so odkrili 2 m globoko v zemlji mogočen. 2 111 širok ri.ins.ki zid iv smeri jmmI eerkev. kar potrjuje mnenje, da je bila cerkev sv. Krištofa eidana na razvalinah (mogočne staivbe. morda vojaiške utrdbe, še bolj verjetno templja. Ob eel i severni strani je moral biti nekako pet metrov širok jarek.
Na dvorišču žuipmišča so odkrili
ventarja, tako: 11 brrrten\ glavnike. tri ročne aipwraite v.n striženje lase. uro. sušilni aj»arat tor elek-tričuvi aparat zrai striženje las. Po-le«r tejra je odnesel tudi več dr Ilirih reči.
ALI STE ZAVAROVANI
ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI.
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro t vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje ▼ 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad *1,5«MM.M. — Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J., ELY, MINNESOTA
BOM AN
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI"
je talco lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem.
51.50
(2 KNJIGI)
V	zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor gm hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7.
V	Italijo lista ne po-
GLOBUS
Ta
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pi* rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnftev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.
50
ONI. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA*', OZIROMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA —
$1.
"GLAS NARODA"
75