168
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
b)  Kateri kraji so izključeni od krošojarstva.
§ 10. V občinah z več nego 20.000 prebivalci in v zdraviliščih sme se na zahtevanje občine iu po zaslišanji trgovinske in obrtne zbornice dotičoega okraja prepovedati krošujarstvo trajno ali pa na nedoločen čas. Koliko se izključenje tiče tudi krošnjarjev iz krajev, omenjenih v § 12, določiti je to z obzirom na blago, katero prodajejo, od slučaja do slučaja.
Vendar pa se more osebam, v takih mestih in krajih stanujočim ter za kak drugi zaslužek nesposobnim, dovoliti, da smejo prodajati kako blago ob cesti ali v javnih prostorih v področju občine ter je v ostalem s takimi dovolili postopati v zmislu   določil   tega  zakona.
V obče dati krošnjarsko pravico v zmislu § 5 ni moči prebivalcem tistih krajev, kateri so izvzeti od krošnjarstva.
c)  Krošnjarstvo ob meji.
§ 11. Krošnjariti ob meji sme se dovoliti samo prebivalcem obmejnega okraja.
Krošnjariti sme kdo samo tedaj v obmejnem okraju, ako je to v krošnjarski knjigi izrecno zabeleženo.
B. Posebna olajšila.
a)  Celim občinam.
§ 12. Z ozirom na to, kak zaslužek je v nekaterih krajih, more se dovoliti njih prebivalcem krošnjariti z izdelki domače obrtnosti ali pa tudi kdaj z drugim blagom, ne glede na to, ali je to dopuščeno v pojedinih mestih in krajih (§ 10):
a)  da smejo krošnjariti že po dovršenem 24. letu, ako sicer dokažejo zakonite zahteve, (§ 3.) ali
b)  da se jim sme dovoliti krošnjariti sicer z izključenim blagom (§ 9.).
To olajšilno dovolilo more se raztezati na obe točki.
Vlada je pooblaščena, da taka olajšila podeljuje z naredbami; aso ni tistih poseboih odnošajev, kateri so bili za dovoljenje merodavni. odtegniti je ta olajšila po istem potu.
Taka posebna olajšila omejena so na blago, označeno v krošnjarski knjigi ter jih ni smeti dati za kroš-njarjenje z drugim blagom.
b)  Posamičnim osebam. a) Raba pomočnikov.
§ 13. Krošnjarju, ki krošnjari z dovoljenjem najmanj tri leta ter se je vselej vedel lepo, more se, ako dokaže s svedočbo pozvanega javnega zdravstvenega organa, da ue more radi kake telesne napake sam nositi krošujar-skega blaga, dovoliti pomočnik.
To dovolilo treba v kroŠDJarski knjigi zabeležiti.
Ta pomočnik krošnjarjev mora imeti tista svojstva, katera so propisana za dosego   krošnjarske dovolitve. /?) Raba tovorne živine ali napreženih voz.
§ 14. Uprezati vozove ali rabiti živino, da nosi krošnjarsko blago, sme samo tisti, ki ima v to posebno dovolilo.
To dovolilo se sme podeliti, ako je to z ozirom na prometne udnošaje iu na kakovost, na težo ali obseg krošnjarskega blaga neogibno potrebno za krošnjarjenje.
Dopustilo, da sme kdo rabiti tovorno živino ali naprežene vozove, zapisati je v Krošnjarski knjigi ter velja samo za dotično upravno področje.
Dovažati blago v določene kraje ter ga petem nositi od hiše do hiše, dopuščeno je, aiso blaga ne do-važa sam krošnjar.
IV. Poglavje.   — Prestopki in kazni.
§ 15. Kdor krošnjari ter se ne more izkazati s krošnjarsko knjigo, glasečo se na njegovo ime; nadalje, kdor se krošujareč pregreši proti določilom tega zakona kaznuje se z globo do 100 gld. — ako pa ima več prestopkov, ali ako jih ponovi ali ako je prestopek spojen z obtežiii, kaznuje se do 400 gld.
Kar se tiče inozemcev, morejo se vrhu tega odstraniti iz kraja, za kateri velja ta zakon.
Ima li kaznovauec krošnjarsko knjigo, to je v njej zabeležiti  kazensko razsodbo.
§ 16. Blago, katero ima krošnjar pri sebi takrat, kadar se pregreši proti krošojarskemu zakonu, jamči za izrečeno globo in za preiskovalne troške.
Ako krošnjar nima ob čem, da bi plačal globo, mora jo odslužiti z zaporom, in je v takih slučajih 5 gld. globe toliko, kolikor jeden dan zapora.
§ 17. Ako je kdo krošnjaril z nedovoljenim blagom (§ 9.), to mu je zaseči blago, ne oziraje se na kazen, nastalo po veljavnih občnih in kazenskih zakonih proti prestopkom zakona o državnih pripadkih, takisto po § 15. tega zakona.
Kako postopati s krošnjarstvom s tiskovinami, to določuje tiskovni zakonik
Krošnjarstvo s zlatnino in srebrnino, katera ne ustreza določilom o čistini takih izdelkov; z loterijskimi srečkami in jednakimi deleži, predmeti državnega sa-motrštva ter z igralnimi kartami, konečno krošnjarstvo ob meji z blagom, podvrženim nadzorstvu, spojeno je ne samo s prestopkom krošnjarskega zakona, nego tudi z prestopkom proti propisom o državnih pripadkih.
Z osebami, katere krošnjarijo z inozemskim blagom ali pa se ne morejo dovoljno izkazati, odkod dobivajo svoje tuzemsko blago; nadalje 8 krošnjarji, kateri svoje blago izigravajo, postopati je po propisih o državnih pripadkih, ter izgube krošnjarsko dovolilo.
§ 18. Ako se kdo z nova pregreši proti določilom, izrečenim v §§ 5., 6., 7., 9. do 11., 13. in 14. tega zakona, more se mu poleg globe ali odnosno zapora odvzeti krošujarska pravica ter izklučiti od krošnjarjenja na nedoločen čas.
Kdor je bil večkrat obsojen radi neopravičenega krošnjarjenja, mora biti izključen za vselej od krošnjarstva.
Vselej, kadar je kateri krošnjar bil obsojen radi kaznjivega dejanja, zaznamovanega v § 3. lit. d) tega zakona ter mu krošnjarskega dopustila ni že odtegnil pristojni sodnik, ima ono politično oblastvo L stopinje, katero je podelilo krošnjarsko dopustilo, odvzeti to dopustilo uradnim potom, ker je izgubil zakonite lastnosti v § 3. lit. d) naznačene.
V. Poglavje.  — Oblastva  in   postopek.   Prva
stopinja.
§ 19. Skrbeti, da se izvršuje krošnjarski zakon v prvi stopinji, dolžnost je političnih upravnih oblastev prve stopinje (obrtnih oblastev).
Dajati dopustilo za krošnjarstvo, podaljševati krošnjarsko dobo ter dajati dopustilo za pomočnika (§ 13.) ima pravico tisto obrtno oblastvo, v katerega okraju ima prosilec svoje prebivališče.
Predno kdo dobi dopustilo za krošnjarstvo v obmejnem okraju, mora dobiti za to privoljenje od finančnega oblastva.
Kazenski postopati pri prestopkih krošnjarskega zakona, izimši one slučaje krošnjarstva s tiskovnimi izdelki, ki so pridržani kazenskosodnemu pristojnemu oblastvu, ima pravico ono obrtno oblastvo, v katerega okraju se je izvršil prestopek.
§ 20. V tistih slučajih, v katerih kažnjivo dejanje poleg prestopka krošnjarskega zakona utemeljuje tudi prestopek proti zakonu o državnih pripadkih (§ 17.); nadalje takrat, kadar se nakopiči več prestopkov, od katerih jeden spada v pristojnost političnega, drugi pa V pristojnost oblastva za državne pripadke, pozvano je vsako rečenih oblastev, da izvršuje uradno svoj posel v svojem področju.
V slučajih, omenjenih v § 17., zadnji odstavek, ima pravico kaznovati samo ono oblastvo, ki je pozvano soditi in kaznovati prestopke proti zakonu o državnih pripadkih.
Druga stopinja.
§ 21. V drugi stopinji ima skrbeti politično deželno oblastvo, da se izpolnjuje krošnjarski zakon.
Določevati, kdaj bi bilo po § 14. tega zakona iz-imno dopuščeno rabiti tovorno živino ali naprežene vozove pri krošnjar8tvu, ima pravico za vsako upravno ozemlje politično deželno oblastvo.
Njemu je tudi pridržano, ako po svojem preudarku spozna za prikladno, odobriti krošnjarske knjige tamkaj na omejeno dobo (§ 7.), določiti rok, v katerem naj bo dopuščeno krošojarju krošnjariti v njegovem upravnem ozemlji ter se vračati v isti kraj.
Na j višja stopinja.
§ 22. V tretji stopinji ima skrbeti notranje mini-sterstvo, da se izpolnjuje krošnjarski zakon. Ono tudi postopa kazenski pri prestopkih tega zakona.
Ako se predmet zajedno tiče področje kakega drugega osrednjega oblastva, to se je ž njim sporazumeti.
Prepovedavati krošnjarstvo v mestih in zdraviliščih (§ 10.) ter  dajati in odtegovati   posebna   olajšila za do-
ločene kraje (§ 12.) ima pravico trgovinsko ministerstvo v sporazumu z ministerstvom notranjih stvari.
Pritožbe o kri šnjarstvu.
§ 23. Odrečnim razsodbam v krošnjarskih stvareh pristaviti je razloge.
Proti razloki (razsodbi) obrtnega oblastva prve stopinje ima prosilec pravico obrniti se v času štirinajstih dni s pritožbo do političnega deželnega oblastva, predpostavljenega obrtnemu oblastvu.
Proti razloki političnega deželnega oblastva more se v času štirih tednov pritožiti na ministerstvo notranjih stvari.
Pritožbo je poslati onemu oblastvu, katero je razločilo (razsodilo) v prvi stopinji.
Proti dvema jednako govorečima razsodbama ni nobene nadalnje pritožbe.
169