Poštnina plafirna o ootooinl ^ Cena Din 1*» Mcumskl ttem V £|ubl|ani, 25. januarja 1930 isto f. Krivita nad našo besedo ^ A fi .i Zadnje predavanje profesorja šolarja o slovenskih učnih knjigah in o boju zanje, je razgalilo v dejstvih pred, nami vso klavrnost našth kulturno-poliličnih razmer. Ta dejstva govore več kakor besede, fraze in objokovanje. Zakon za unifikacijo našega šolstva se je rodil 1929. Šesl lel ga ni utegnil opazili nihče od, slovenskih, politikov, ki so le čase tako uspešno zastopali svoje interese v Belgradu. Bili so s lem tako zaposleni, iia jim slovenska kultura, in slovenska, beseda ni utegnila priti niti. enkrat na misel. Kje — saj sta bili prav slovenska, kultura in slovenska beseda edini napolji pri njihovih unifikacijskih, zedinje-valnih nesebičnih načrtih na račun milega, naroda. Da. ti, dve nasprotji odstranijo, so seveda morali dobiti prostovoljnih pomočnikov, vzornih slovenskih vzgojnikov, ki so'bili vajeni krivili hrbte pod vsemi vladami in vsemi biči, če v črnožolli, monarhiji. Ljudje iz krogov, ki zmeraj govore, o mračnih nasiljih nad slovenskim duhom in knjigo, so po lastnem nagibu in po lastni vnemi, veleli rezali, iz slovenskih č.itgnk najlepše besede o domovini., kar jih je kdaj napisal ne le naš. marveč evropski umetnik. Ljudje, ki, jih je Cankar simbolično prebičal v »Hlapcih«, lej veliki podobi slovenskega pasjega značaja, »boljših« ljudi, so se nad Cankarjem v svobodni, svoji državi zadnjič maščevali, in ga obsodili na, grmado. Ne zaradi tistega dela, v katerem je udaril po njih, za. to so premajhni; po vzoru vseh, farizejev si mislijo, saj leti na druge; udarili so po krivoverskem Slovencu Cankarju lam, kjer je zapisal pesem iz svoje krvi. Dejanje, kakor so dejanja vseh sužnjev in najemnikov. Da ni prišlo ob talcem hudem času in v najsramolnejši, najmračnejši dobi slovenske zgodovine, bi ne bilo vredno niti, pljunili nanj. Toda. čas je danes drugačen. Nobeno grdo dejanje, nobena, krivica nad, lem ubogim narodom ne sme danes ostali nemaščevana. Sicer se bodo naši ljudje navadili še izdajstva, lastnih, sinov, kakor so se morali navadili vsega, drugega hudega. Če danes od države ne moremo zahtevali in ne dobiti kruha, kolikor ga, potrebujemo, pa, zahtevamo vsaj svojo besedo neokrnjeno, nezatirano, zahtevamo, da, nam jo država kot največjo, ne le kulturno, marveč /udi narodno politično vrednoto varuje po svoji, dolžnosti tudi, pred ljudmi, ki nas je sram, da so izšli iz naroda, ki je rodil Prešerna, Cankarja, Kreka in duhovne ter politične soustvarilelje Jugoslavije. — Danes nam ni treba cenzorjev, da bi varovali našo mladino pred ljubeznijo do domovine; ni, nam treba bivših c. in kr. birokratov, ki, je njihov narodnostni ideal in značaj paragrafova vijuga; ni nam treba, napol mrtvih slovenskih duš, ki bi, delale našo besedo proti-državno; v naši, besedi je bilo o svobodi in Jugoslaviji pisano vsaj toliko, da si je za večne čase zaslužila, svoj obstanek. Tega. ni treba ne nam, ne oficijelnim predstavnikom nove dobe v Jugoslaviji, ki, jo oznanjajo. Njim še najmanj — saj se sami zavedajo, kako težko je jemati nase grehe, katerih so krivi njihovi nevredni, predniki. Z bojem za našo besedo in ngšc učne knjige je prav tako — neznane sile so sprožile to vprašanje ob takem času, in s tem nhmenom. da, kompromitirajo sedanje oficijelne predstavnike naše politike. Ljudje, ki so med Slovenci zagrešili največje Rdeča zvezda - Dolini Vzhod Kitaiska sovjetska armada je stopila v zvezo s Sovjetsko Rusijo Moskva, 25. jan. Rp. Po poročilih s severnega-Kitajskega so lam v vsej naglici in z vso temeljitostjo organizira rdeča sovjetsko-kilajska armada, ki Šteje že več stotisoč ljudi in ki je v svoji orga-nizaoiij dospela že tako daleč, da izdaja svoj lastni denar. Značilno za razpoloženje na Daljnem vzhodu in v notranji Mongoliji je, da si je ta denar .priboril v kratkem na vsem ozemlju, nad katero sega vpliv kitajskih boljševikov. Rdeča armada je gospodar nad vso provinco Sinkiang, kjer je sovjetska unija že prej imela močen vpliv. V Sin-kiangu uživa rdeča kitajska armada vso podporo, tako osebno, kakor moralno sovjetskih uradnih predstavnikov. Moškim dobaoCia himno Ker je v teh severnih krajih, ki so trpeli zaradi slabe letine, zlasli važno vprašanje prehrane, so prevzeli oskrbovanje te kitajske boljševiške armade ruski vojaški krogi na Daljnem vzhodu. Ta rdeča armada nima drugega namena in drugega smisla, kakor da ustavi nadaljnje prodiranje japonskih čet iz Mandžurije proti osrednji Mohgo- liji in proti Sibiriji. Kitajska vojska naj bi bila klin med Sovjeti in med Japonci vse dotlej, dokler nc bo sovjetska armada pripravljena za odločilni spopad. Zato morajo po sovjetskih navodilih kitajski oddelki predvsem voditi ohstrukcijsko vojno proti japonskim četam. To vojno vrše z atentati na železnice, z razbijanjem cest, mostov, zahrbtnimi napadi, to je na način, da sc vojna lahko zavleče v nedogled. Sovjeti se boje vse hujšega japonskega pritiska na Sibirijo, ki zaradi slabili zvez z osredjem ruskega ozemlja ni tako zavarovana, kakor bi bila spričo položaja na Daljnem vzhodu potrebna. Zato sovjetska vlada z vsemi silami pospešuje razvoj težke kovinske industrije v Sibiriji in organizira docela samostojno sibirsko armado po čisto svojevrstnih načelih. Druga transibirska železnica Zaradi boljših zvez sibirske armade s središčem Rusije in zaradi lažje preskrbe s brano in orožjem grade sovjetski inženjerji drugo transibirsko železnico. Dela se vrše čisto tajno. Ta proga teče precej severneje od stare carske proge ter gre preko mesta Komsomolska oh kolenu Amura, Okrog Blagoveščenska sovjeti močno utrjujejo obmejno gorovje, ker predstavlja pokrajina tam s svojimi dolinami en sam prehod iz Mandžurije v Sibirijo. Japonci osredotočajo vse svoje čete v svoje prodiranje proti temu cilju. Tu bo prišlo do odločilnega spopada med Japonci in med Rusi. Po poročilih iz Moskve je sovjetska vlada začela obsežno propagando tudi med Mongoli. Odposlanstvo mongolskih rodov, ki je bilo pred nedavnim v Moskvi, je sklenilo s sovjeti pogodbo o dobavi orožja in prehrane za mongolske obmejne stražarje. Te obmejne -straže niso drugega, kakor maskirane sovjetske prednje čete, ki naj poizvedujejo in preiskujejo pojave ob mongolsko-kilajski meji. Konuinistitna zarota ( bile. 25. jan. Policijske oblasti so zasledile veliko komunistično zaroto, ki je imela cilj vreči vlado in oklicati komunistično republiko. Policija je aretirala 1 voditelje in jih vse izročila naglemu sodišču. Ducminutiu molk osega imperija Danes se ustavi tisa Anglija Ob osmih so začeli romati desettisoa Angležev h kesti London, 25. jan. Rp. Danes ob 8 so začeli ro-, mati deset- in desettisoči Angležev vseh stanov in starosti v vvestininstersko kapelo, da se poklonijo ostankom pokojnega kralja. Ponoči je pred krsto prebdela kraljica, ob 8 pa so odprli vrata vsem in vsakomur, ki hoče iti mimo krste rajnega Jurija V. Ta delile Angležev bo trajal tri dni. Posebne molitve Kralj Edvard Vili. je potrdil posebni nalog, ki določa red žalnih cerkvenih svečanosti v anglikanskih cerkvenih občinah. Canterburyski nadškof jc za to priliko izdal posebne obrazce molitev, ki jih bodo uporabljali po vseh cerkvah združenega cesarstva. Doeminutni molk Vsi angleški krogi, tako v evropski Angliji, kakor v kolonijah so se odločili, da danes proslave spomin pokojnega kralja z dveminutnim molkom, ki ga bodo izvajali po vsem cesarstvu. Molk se bo začel danes ob 13.30. Vse javne organizacije in zveze prosijo zlasti voznike, šoferje in lastnike prometnih sredstev, da natančno vpoštevajo ta njihov sklep, tako, da bo danes popoldne obstalo vse življenje angleškega imperija- Da se bo molk začel po vsem cesarstvu ob istem času, bodo točni čas javljale vse -angleške dolgo- in kratkovalovne postaje. Začetek prve minute bo naznanil topovsjd strel v Hyde-parku. Strel bodo prenašale vse angleške oddajne postaje. Dveminutni molk polmilijardnega ce- sarstva bo največja manifestacija udanosti v človeški zgodovini. Spored poguba Pogreb pokojnega kralja bo v torek, 28. januarja. Začel se bo pred Westminsterhallom ob 0.45. Takoj za krsto bodo stopali kraljevi otroci in inozemski vladarji. Kraljica in vojvodinje se bodo peljale v dvorni kočiji. Krsto botlo vozili zastopniki vseh oddelkov angleške armade in mornarice. Špalir bodo prav tako tvorili vojaški oddelki in oddelki policije vse do Paddingtona, kamor bo sprevod prišel ob pol 12. Tu bodo krsto naložili na dvorni vlak. grehe nad našo besedo, še povečini sede. na svojih mestih. To je ironija, ki je tudi možna samo pri nas. Če je komu na, lem, da se to spremeni, mora, biti na Irm sedanji vladi, ki, ji. zaupanje vsega slovenskega naroda ni. prazna, zadeva. Ministre, ki prihajajo, smo hoteli, spomniti tudi na. to vprašanj pt ■ i 4 f 'r i' 1 Noši ministri oSIODtniji Ljubljana, 25. januarja. Kakor smo že poročali, bo jutri v Ljubljani konferenca gospodarskih krogov, katere se bodo udeležili posebno zastopniki lesne trgovine in industrije iz vse države. Na to konferenco bo prišto tudi več ministrov. Tako sta prispela z današnjim dopoldanskim brzovlakom, ki je imel precej zamude, v Ljubljano minister brez listnice dr. Miha Krek in minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič. Dr. Krek bo imel jutri zjutraj ob pol 8 tudi politični shod v Št. Vfdu nad Ljubljano. Danes se bo vršila v Ljubljani predkonferenca, ki bo v zvezi z jutrišnjo glavno konferenco. Na jutrišnjo glavno konferenco prideta tudi minister za telesno vzgojo ljudstva in zastopnik ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič ter trgovinski minister dr. Vrbanič. Verjetno pa je, da bo prispel tudi gradbeni minister dr. Marko Kožulj. Ministri bodo na gospodarski konferenci skušali s prizadetimi gospodarskimi krogi najti naj-primernejo rešitev iz te gospodarske depresije, v katero je zašla posebno naša lesna trgovina in industrija. — Zborovanje bo ob 10 v veliki dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. SoEEUut predstavil srojv vlade Pariz, 24. jan. Rp. Danes ob 19 je novi ministrski predsednik prišel v Elizejsko palačo, da predstavi svojo vlado predsedniku republike Lebrunu. Vlada, katere %estavo smo objavili že včeraj, se je v končni redakciji nekoliko izpremenila. Izpadla so nekatera imena ter so na njihovo mesta prišla nova. Vlada je s tem dobila značaj izrazito radikalno-so-cialističnega kabineta z močno levičarsko tendenco. Torej čisto nasprotno, kakor so pričakovali v začetku, da bo to vlada meščanske koncentracije, ki bo imela nalogo, da izpelje volitve. Pero se|a v nedeljo popoldne Sarraut je izjavil, da-bo prva seja vlade v nedeljo popoldne. Senatu in parlamentu se bo vlada predstavila v četrtek. Po dosedanjih računih more vlada dobiti v parlamentu večino kvečjemu 15—20 glasov. Pariz, 24. januarja. AA. Havas poroča: Ob 13.45 so uradno sporočili, da je vlada gosp. Sar-rauta sestavljena, in sicer takole: Predsednik vlade in notranji minister Sarraut, minister brez portfeija Paul-Boncour, pravosodni minister Vvone Delbos, ■ - % L. \ A'' :< Tisti, ki |ih Slovenilo pni sank iljami lake težke pričakuje Dr. Miha Krek s Dr. Djura Jankovič, minister za gozde in rudnike Dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino zunanji minister Flandin, finančni minister Reg ni er, vojni minister M a u r i n , mornariški minister P i e t r i, trgovinski minister Georgcs Bonnet, minister za ptt Mandel, gradbeni minister Chautemps, letalski minister Deat, prosvetni minister G u e r i n , kmetijski minister Tellier, kolonijski minister Štern, delovni minister Frossard, minister za narodno zdravje Ni col le, minister za trgovinsko mornarico Chappe-d c 1 a i n e , minister za pokojnine Rene Baisse. Državni podtajniki v Sarrautovi vladi so: V predsedstvu ministrskega sveta Jean Zay, v notranjem ministrstvu Beausite, v vojnem ministrstvu Jacquinot, v pravosodnem ministrstvu Bibier, v gradbenem ministrstvu Maget in za tehniški pouk Jullien. Snel v dogodkih Kokoši s Koleno ukradene Iz Budimpešte: fz tukajšnjega bakteriološkega zavoda je izginilo 30 kokoši, ki so jim vcepili kolero. Kako so izginile, še niso mogli dognati. Tatvina je zbudila veliko razburjenje, ker mislijo, da so tatovi prodali kokoši, ne da bi vedeli, kakšna nevarnast grozi kupcem. Poploue, mraz Iz Lizbone: Po vsej Portugalski posebno jia na severu divjajo silne nevihte. Nižje ležeča predmestja v Portu in Coimfori so poplavljena. Iz New Y o r k a : Danes je mraz v New Yorku znašal 20 stopinj Celšija izpod ničle. V Minessoti je mraz dosegel že več ko 40 stopinj pod ničlo. Število smrti zaradi mraza znaša sedaj že 200. V New Yorku so začeli stavkati delavci za centralno kurjavo in veliko število hiš je sedaj brez toplote. ledena geta se |e odtrgala Iz A s t r a h a n a : Po vesteh iz Curujeva na Kaspijskem morju se je odlomila ledena gora, na kateri je 1083 ribičev in 1480 konj. Ledena gora je zaplula na široko morje. Ribiči so v brezžični zvezi s Gurujevim. Pravijo, da imajo živeža za 40 dni. Danes dopoldne ob 10 je vozil skozi Ljubljano dvorni vlak, s katerim se je peljal Nj. Vis. kne?-namestnik Pavle na pogreb pokojnega angleškega kralja Jurija y. nujnejše. Sedaj pa prehaja še to, Nekdaj naše bogas tvo, danes naša smrt sosedu. Intel je denarja ni imel ' bodoče pri se- e — bodoči svinjaki O jutrišnjih gospodarskih konferencah v Ljubljani 137.000 ukradenih, trije samomori znosno življenje, v pravo trpljenje. Obrat za obratom ustavlja delo, žage stojijo prazne in so — ako se razmere ne spremenijo — zapisane razpadanju, ljudje pa tavajo okrog brez zaslužka. Do-sedaj je zaradi neprestanega omejevanja dela v lesnih obratih izgubilo zaslužek okrog 2200 ljudi, pri čemer so vračunani tudi vozniki, ki so les prevažali. Tudi tukaj je slika ista, kakor povsod, kjer vlada brezposelnost: nezadovoljstvo, ki prehaja v obup. Crni dnevi nad Selško dolino Poročali smo že, daje prejšnji teden prišla v Ljubljano deputacija iz Selške doline, ki je štela okrog 120 mož. V odsotnosti g. bana so izročili spomenico o obupnih razmerah v tej dolini g. pod-banu dr. Majcenu. Kakor vse kaže, je ta dolina zaradi uvedbe sankcij najbolj udarjena. Zavidljivega blagostanja tudi v tej dolini nikdar ni bilo. Pa že za navadne razmere, ki so vladale do približno leta 1930, je bilo potrebnih okro 6 mil. Din, ki jih je letno prinašala v dolino lesna industrija. žago v času, ko bo ta žago uporabljal. »Kaj bom počel z žago,« je pripovedoval, »ko pa delam na njej od zjutraj do noči, pa ne prislužim niti toliko, kolikor moram plačati ‘davka.« Sedaj opravlja ta kmet dnine v gozdu svojega soseda... Lipov čaj in kruh — luksus j Za meščana je nepojmljivo, kako živijo n. pr. tisti, ki so kljub omejitvam lesne trgovine še zaposleni v gozdovih. To so navadno drvarji, ki pripravljajo drva za kurjavo. Od zjutraj do noči vihti težko sekiro in jo zasekava v trdTes. In če. je priden, zasluži dnevno 12—15 Din. Ves izmučen pride zvečer v svojo kolibo, se vrže na slamo in v napol mrzlem zakotju pričaka jutra, da nadaljuje svoje trpljenje ... Človek bi mislil — in tako bi bilo tudi primerno —, da mora imeti tak drvar izredno dobro hrano. Toda, kako bi ostrmel, če bi zagledal v bližini drvarja pod kakim grmom lonček, zraven njega pa kos najbolj črnega kruha. — »To me najmanj stane: lipovo cvetje sem si poleti natrgal, za kruh Ha abesinskih bojUIIh nobene lasnosti Abcsiiui in Jtaliiani znumufejo Protislovne vesti Addis Abeba, 25. januarja. Po poročilih iz abe-»Inskih službenih krogov so abesinske čete po večdnevni bitki na Tembienskem višavju odbile splošno italijansko ofenzivo in s to svojo ziuago zožiie obroč okrog Makale. Ras Sejum, ras Kasa in rafe Ajelu napadajo neprestano naprej in trgajoj italijanske linije, izza smeri od Aksuma pa stalno vznemirjajo italijanske čete neredne abesinsek čete, ki ovirajo reden dovoz hrane in municije. Glavno težo vojnih operacij proti Italijanom so nosile čete cesarjeve telesne garde. Nasprotno pa javlja maršal Badoglio v svojem 105. komunikeju, da so na Tembienu Italijani dosegli odločilno zmago. Abesinski plen Addis Abeba, 25. januarja. Abesinci trdijo, da 40 v bitkah na Tembienu imeli Italijani velikanske izgube, vrhtega pa se je abesinskim četam predalo več sto italijanskih vojakov, ki so pa po večini ne- italijanskih narodnosti. Iz istega poročila se da razbrati, da so bile tudi abesinske izgube precej velike. Ras Nailba - up in nada * Džibuti, 25. januarja. Radi težkega položaja, v katerega je na sbmalski fronti zašel ras Desta, je abesinsko vrhovno vojno poveljstvo poslalo rasa Našibuja na jjomoč rasu Desti. Ras Našibu se naglo pomika v smeri proti Dolo in hoče s svojim manevrom, ki je naperjen proti desnem krilu Gra-zianijeve vojske, prisiliti Grazianiia, da se obrne proti njemu in s tem osvobodi pritisk vojske rasa Deste, ki naj bi ta čas porabil za reorganizacijo svoje močno demoralizirane armade. Vsa abesinska javnost, ki se raduje nad zmagami na severu, polaga vse upe na rasa Našibuja, ki je znan kot dober vojskovodja in spreten taktik in je prepriCan, da mu bo tudi la manever uspel, kakor mu je uspela spretna obramba v I Urarju, radi katere je moral Graziani prenesti težišče svoje ofenzive proti za-padu v Dolo, • Celje, 24. januarja. Kriminalna statistika v zadnjem času nam dokazuje, da vedno bolj iti bolj naraščajo razni zločini in prestopki in to predvsem iz koristoljubja. Rajumljivo je, da v današnjih časih gospodarske in socijalne krize vedno bolj propada tudi morala, ker življenje gre svojo pot naprej in mislimo, da ne pretiravamo, če trdimo, da je veliko zločinov današnje dobe kriv v posebni meri sedanji razrvani čas, ki je vrgel tisoče in tisoče ljudi na cesto — družba jih je zavrgla in le težko bo, če se jim bo še posrečilo, da jih bo človeštvo še katerikrat smatralo za »vredne« člane človeške družbe. Res poklicnim zločincem se pridružuje dan za dnem novo število tistih, katerih je beda prisilila, da ne znajo več ločiti svoje lastnine od tuje. V preteklem letu je bilo na področju pred-slojništva mestne policije v Celju izvršenih 219 raznih tatvin in trpe oškodovanci v blagu škode skupaj 173.240 Din. Od tega je bilo vlomov ‘21, s škodo 74.800 Din. Koles je bilo ukradenih 49 v vrednosti 34.800 Din. Škoda pri raznih drugih deliktih pa znaša 63.300 Din, Goljufij je bilo 83 in trpijo oškodovanci 28.610 Din škode. Poleg teh 83 primerov so obravnavali še tri primere goljufij iz prejšnjega leta, torej skupaj 86. Krivce so izsledili v 84 primerih. Utaj je bilo 23 in znaša škoda 6496 Din. Težkih telesnih poškodb je bilo leta 1935 11, deloma po lastni deloma po tuji krivdi. V vseh teh primerih je bila hitra pomoč uspešna. Raznih nesreč se je izvršilo 10, smrtne nezgode ne zaznamuje statistika nobene. Znana sta dva primera nasilstva in so dobili oba krivca. Razbojnlštvo zaznamuje statistika 1. Nadalje imamo 4 izsiljevanja in je bila v vseh primerih policijska intervencija uspešana. Manjiš prestopkov je bilo 183 in sicer spadajo sem predvsem lahke telesne poškodbe, potepuštvo, manjše tatvine itd. V 152 primerih je v tem oziru policija uspešno delovala. Samomori so bili 3, poskušenih samomorov 5. —• Zaskrbljena 1 talila Rim, 25. jan. Vsa italijanska javnost In časopisje se s skrbjo vprašujeta, kaj pomenja podaljšano bivanje angleškega zunanjega ministra Ede-na v Ženevi. Prevladuje vtisk, da Eden forsira sankcije. Italijanski listi izražajo prepričanje, da odložitev razprave o sankcijah ni prišla spontano, temveč jo je pripisati stališču Zedinjenih držav, ki se še niso jasno izrazile o petrolejskih sankcijah. Istočasno pa zbor strokovnjakov neumorno raziskuje vso možnosti razširitve sankcij na* petrolej in bo svoje poročilo predložil odboru osemnajsterice, v katerem bo Anglija že v začetku prihodnjega meseca načela to vprašanje. Ameclkn nevtralna VVashiugton, 25. jan. Zunauje-poliličui odbor ameriškega kongresa je zavrnil predlog, po katerem.naj bi sc zakon o nevtralnosti razširil na itu-lijansko-abesiuski spor, Požarov je bilo zaznamovanih 5 in znaša škoda 23.000 Din. Najdenih predmetov je bilo 95 v skupni vrednosti 9800 Din. Za najdene predmete se je oglasilo 72 lastnikov, ki so^ dobili izgubljene predmete v vrednosti 7840 Din nazaj. V sodnijske zapore ja bilo odanih 28 oseb, 16' ženskih in 12 moških. Po« lom odgonske postaje je bilo odpravljeno v domovinske občine 252 oseij, 206 moških in 46 žensk. Nemoralno življenje je privedlo na jjolicijo 48 oseb obojega spola in je bilo 23 oseb oddanih v bolnišnico, ker so bile inficirane. Raznih policijskih prestopkov je bilo 977, med temi največ cestno-policijskega reda in sicer 525. To so suhoparne številke, ki pa tistim, ki znajo Citati, mnogo povedo. * f Franc Thaler Sinoči je preminul na svojem posestvu v Kar* lovem pri št. liju prvi slovenski župan šentiljske občine Franc Thaler v 71. letu staorsti. Pogreb predragega pokojnika bo v nedljo, 26. januarja ob 3 popoldne od »Slovenskega doma«, kjer je v društveni dvorani jroložen na mrtvaški oder. V Maribor vozi posebni vlak ob 1, nazaj pa ob 6. Mestno avtobusno podjetje je dalo na razpolago dva velika avtobusa. Prvi bo odpeljal ob 2 iz Glavnega trga, ob 2.10 pa iz glavnega kolodvora, drugi ob 2.15 iz Glavnega trga in ob 2.20 iz glavnega kolodvora, Cena sem in tja znaša 18 Din, samo tja pa 12 Din. Sanje nedeljskega smučarji: Zložljive smuči, ki bi jih bilo mogoče zviti v "...................—* -'ahrbtnik Vremenska poročila Bistrica — Boh, jezero; 2, pooblačilo se je, mirno, snega v dolini ni. Kranjska jjora — Rateče Planica: —4, barometer pada, pooblačilo se je, mirno, na 15 cm podlagi 25 cm pršiča, Dovje-Mojstrana: jasno, v senci 10 cm pršiča. Velika Planina: —3, na stari podlagi 30 cm novega snega, nebo jasno, jugozapadni veter. Erjavčeva koča na Vršiču: —6, jasno, 70 cm suhega snega na stari podlagi. Sv. Janez ob Boh. jezeru: —5, jas.no, brez podlage 10 cm snega. Krvavec: —4, jasno, 20 cm novega snega na stari podlagi. Pohorski dom: —3, jasno, mirno, 25 cm pršiča. RuSka koča: —3, jasno, mirno, 30 cm pršiča. Seniorjev dom: —8, jasno, na 25 cm podlagi 30 cm pršiča, smuka idealna. Sveti Trije kralji: —3, jasno, mirno, na 30 cm podlagi 35 cm pršiča, smuka izborna, Peca: —7, jasno, mirno, na 50 cm podlagi 40 cm pršiča, smuka idealna. letnika se poneseetila ' Iz Barcelone: Znana angleška letalka iniss Malcolm se je smrtno ponesrečila na španskem letališču v Aleksandriji. Letalka je hotela poleleli v Madrid, vendar ji je motor nekaj minut po startu odpovedal, nakar se je letalo zrušilo na zemljo in se vnelo. Letalka je zgorela z letalom vred. Sankcije — naš grob Mnogo so že jjisali naši- listi o krizi, ki je nastala zaradi izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji. Beda, ki je s tem nastala v naših itak že obubožanih krajih, dosega svoj vrhunec. Dva obrata v propast — 1200 ljudi nepreskrbljenih Poročali smo že, da sta na Gorenjskem prenehali obratovati dve največji lesno industrijski tvrdki, t. j. Dolenec in Ueinrihar. Samo zaradi teh dveh tvrdk je jrostalo nepreskrbljenih ako upoštevamo poleg delavcev tudi njihove rodbinske člane — okrog 12C0 ljudi. Kaj pomeni to za kraje, kjer je bil zaslužek že prej reduciran na minimum in kjer se torej ne more govoriti o kakih prihrankih, o tem more biti prepričevalno poučen samo oni, ki v samih krajih gleda vso nesrečo teh ljudi. Enaka usoda, kakor bivše zaposlene tvrdke Dolenec in Heinrihar zadeva neprestano nove žrtve; tisti pa, ki so sedaj še zaposleni, s strahom hodijo na delo, ker se vsak dan lahko zgodi, da jim gospodar vrne delavsko knjižico.., V enem okraju — čez 200 žrtev Nič drastičnejše kakor v okolici Kranja in Škofje Loke niso razmere v novomeškem okraju. Tudi prebivalstvo tega okraja je večinoma živelo od lesne industrije. Cim bolj je uspevala ta industrija, tem večje blagostanje je vladalo v okraju. Pa ljudje so že skoraj pozabili, kdaj se jim je res dobro godilo. Vedno navajeni trdega dela, brez pravega razvedrila in brez vsakih priboljškov, so se v zadnjih letih morali odpovedati celo nujnim življenjskim potrebščinam in se omejiti le na naj- že itak težko Za silo so se s tem dotokom denarja lahko preživljali tako kmetje, kakor delavci, vozniki, drvarji itd. Danes tega ni več. Vozovi, ki so prej vozili proti Škofji Loki zvrhane množine lesa ter se vračali navzgor v dolino z moko in drugimi življenjskimi potrebščinami, vozijo sedaj v Škofjo Loko prazni, vračajo pa se s tem, kar dobijo pri trgovcih na up. Navadno zadošča en voznik za vso vas. Pa tudi to velja samo za »najpremožnejše« kmete. Premožen kmet pa ni tisti, ki ima še kaj denarja, da lahko plača blago, ki ga potrebuje, — takih namreč skoraj sploh ni več — marveč tisti, ki ima pri trgovcih še kaj kredita ... Kako hudo je udarila kriza v lesno trgovino, nam dovolj zgovorno dokazujejo žage, ki razpolagajo, ali pa služijo kvečjemu za skladišča tistega lesa, ki ga lastniki žag ne morejo več vnovčiti. In če vprašaš takega »srečnega« lastnika, kaj tnisli z žago napraviti, ti bo mirno odvrnil, da jo bo preuredil za kako drugo bolj važno stvar. Ena od takih »bolj važnih stvari« je na pr. prostor za spravljanje stelje. Ko bo tisti les, ki ga sedaj hrani v žagi prodal kar pa bo dosegel le, če ga bo dal napol zastonj - in če se razmere do tedaj ne spremenijo, bo napravil iz prejšnje žage, ki je desetletja hranila njega in njegovo družino, sprav-ljalnico za steljo ali svinjak. Žago je podaril gori pod Ljubelom kmet svojemu sosedu. Imel je plačati davka okrog 300 Din. Ker denarja ni imel in ker bi tega davka z žago tudi v l>nrWp uri se- danjih razmerah ne mogel prislužiti, ker je rezal tuj les, je podaril žago svojemu sosedu, da reže ta sedaj svoj les. Za odkupnino mora ta plačati dosedanji davek in ves oni davek, ki bo odpadel na pa dam, vse, kar zaslužim.« — Pa prideš k drvarju višje §ori v Selško dolino in ga vprašaš, če tudi on živi ob lipovem čaju in kruhu, pa ti bo odvrnil: »'lakega luksusa si ne morem več privoščiti. Najceneje pridem skozi, če si kupim za par dinarjev koruzne moke, ki jo včasih dobim kje tudi zastonj ter si skuhani žgance kar ze en ali dva dni skupaj.« In pokaže ti posodo z žganci, ob katerih opravlja dan za dnem svoj težek posel. Za gospodarskim moralni propad Gos|x>darski propad naše vasi tiia v propast družinsko življenje: oče hodi od hiše do hiše ter prime za vsako delo, s katerim lahko zasluži kak dinar. Mati, od dela in skrbi že itak vsa izmučena, ravnotako išče možnosti, da skuša preživljati sebe in svojo deco. Kdo se utegne ob takih razmerah brigati za vzgojo otrok in za, dorasčajočo mladino, ki zapušča šole ter se vdaja,’ brez nadzorstva, kakršna je, vsem tako vabljivim slučajnostim. Da pri tem mladina ne pridobiva, marveč da dobiva jjovsem nepravilne pojme o življenju, je jx>polnoma razumljivo. Tako razdirajo sedanje gospodarske razmere tudi temelje družine, t. j. osnove celice vsej^a našega kulturnega, socialnega in moralnega življenja... Po moževi smrti - Maribor, 24. januarja. Mariborsko okrožno sodišče je te dni s svojo razsodbo končno zaključilo zadevo, ki se je vlekla že dobrih pet let po najraznieuejših instancah in uradih, od občin pa do našega poslaništva v Berlinu, sodelovali so pa še nemški in avstrijski uradi. Vso to zmedo iu vse te kupe aktov, ki skupno tehtajo gotovo več kilogramov pa ima na vesti nepridiprav Anton Kostanjevec, ki je zukri-vil dvoženstvo. O Anionu Kostanjevcu in jegovi pregrehi se je svojeeasno v Mariboru že pisalo in sicer o priliki razprave, ki jo je naperilo državno tožilstvo proti njemu zaradi tega, ker se je poročil drugič, dasi mu je prva žena, od katere ni bil ločen, še živela. Kostanjevec Josip se je rodil v občini Rogoznici pri Ptuju. Kmalu ga je jjognalo v svet ter je prepotoval dobršen del Evrope. Preživljal se je kot delavec, ni pa znal preveč razlikovati svojega od tujega, o čemer priča njegov pisani kazenski list. V Innsbrucku se je poročil leta 1900 z Albertino Grili ter potoval nato z ženo po Nemčiji, dokler se ni ustavil v lužiškem Budišinu na Saškem. Tu se je obema rodila hčerka Albertina. Kmalu potem, ko je prišla hčerka na svet, pa je vzela Kostanjevca noč. Pustil je ženo in hčerko kar tiho brez slovesa v Budišinu ter Se jiodal po svetu. Po vojni so ga od nekod iz inozemstva izgnali v domovino in pojavil se je v svojem rojstnem kraju. Potem ga je zaneslo v Celje, kjer se je spoznal z Marijo Najdek, s katero je imel najprej nezakonsko hčerko Josipino, potem pa sta se poročila. Na župnem uradu je povedal, da je še neoženjen, kar mu je vsakdo verjel. Z ženo in kčerko, kateri je izposloval, da je dobila tudi ime Kostanjevec, se je preselil v Rogoznico pri Ptuju. Bogsigavedi kako pa so ljudje doznali, da ima Kostanjevec v Nemčiji se eno ženo. Prišla je go- - razveljavljen zakon vorica na ušesa oblastem, začela se je preiskava in s posredovanjem našega berlinskega poslani-štva se je ugotovilo, da Kristanjevčeva prva žena še živi v Budišinu v tamošnji ubožnici, Kostanjevec se je nato zagovarjal, da mu je sporočila njegova hči Albertina iz prvega zakona, da je mati umrla, kar pa se je izkazalo kol neresnično. _ Kostanjevec je bil obsojen 'na 2 meseca strogega zapora, ki ga pa ni odsedel, ker je zbežal v Avstrijo v St. Polten. Tam ga je zadela nenadna smrt. Sete z njegovo smrtjo, ko bi morala biti vsa zadeva že poravnana, pa se je začel za naše oblasti pravi križev pot. Koslanjevčeva vdova Marija in hčerka Josipina, ki je imela komaj 13 let, sta bili brez sredstev ter sta padli v breme domovinski občini. Ker jo bil Kostanjevec pristojen v Rogoznico, bi morala ta občina za obe siroti skrbeti.’ Jasno pa je bilo, da je zakon, ki ga je sklenil Kostanjevec z Marijo Najdek, neveljaven, ker se je poročil, ko je še živela njegova j>rva žena ter je bil zaradi dvoženstva tudi obsojen. Občina Rogoznica se je branila z vsemi kriplji obeh sirot* prav tako pa tudi občina Hudinja, kamor je bila pristojna Marija Najdek pred poroko s Kostanjev* ceni, Obe sta predložili zadevo banski upravi v, razsojo, la pa si tudi ni mogla drugače pomagati, kakor da je vložila pri okrožnem sodišču v Mariboru tožbo za neveljavnost zakona med pokojnini Antonom Kostanjevcem in Marijo Kostanjevec, rojeno Najdek. Okrožno sodišče je pri razpravi, ki se je vršila le dni, izrekto zakon med že pokoj* nim možem in še živo ženo kot neveljaven. Zaradi tega bo morala Marija Kostanjevec prevzeti zopet svoje dekliško ime, njena in Kostanjevčeva hčerka ne bo več zakonska, temveč nezakonska | in se bo imenovala po materi — na skrb pa dobi • obe zopet nazaj njuna rojstna občina Hudinja. . V . 'V-;":': jadranje po ledu Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 25. januarja: Spreubrnenje sv. Pavla. Jutri, nedelja, 26. januarja: Sv. Polikarp. v * Lekarne, nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. oba Gartus, Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 in mr. js, Moste. Kaj bo danes »Filozofsko društvo« v Ljubljani bo imelo danes, dne 25. januarja 1936 ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje tretje predavanje. Predavala bo vseuč. doc. ga. dr. Alma Sodnik o temi* Matija Hvale. Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih.« — Vabljeni člani in oni, ki se zanimajo. Vstop prost. Razstava slik akad. slikarja Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu je odprta še v soboto in nedeljo od 9—19. Vstopnina 5 Din. Dijaki 2 Din. Kaj bo jutri Dvorana Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12: Ob 20 družabni večer Društva rokodelskih mojstrov z govorom dr. Jv. Cesnika. Iz tajništva JRZ v Ljubljani. Seja banovinskega odbora JRZ, ki je bila napovedana za nedeljo, dne 26. januarja v Celju, se preloži na nedeljo, dne 9. februarja 1936 ob isti uri in z istim dnevnim redom v prostorih Ljudske posojilnice v Celju. — Vse okrajne organizacije prosimo, da opozore v svojem okraju predsednika in podpredsednika, da je seja odložena, ako bi sami prezrli to vest. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 25. januarja: Pesem s ceste. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 20. januarja ob 15: Vesela božja pot, l/ven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Moliere. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA (Začetek ob 20) Sobota. 25. januarja: Poljska kri. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 26. januarja ob 15i Traviata. Izven, Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Car-men. Gostuje tenor Marij Šimenc Izven, Gostovanje Marija Šimenca. Marij Šimenc je gostoval prvič v letošnji sezoni v četrtek, 16. t. m. v operi Carmeu ter imel izredno velik uspeh. Ponovno gostuje v tej operi v vlogi Don Joseja v nedeljo ‘26. t. m. Naslovno vlogo poje tudi tokrat gospa Bernot-Golobova. Escamila pa gosp. Primožič. Ker je to poslednje gostovanje gosp. Šimenca, opozarjamo na nedeljsko predstavo. * Letna prijava motornih vozil za leto 1930 Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike motornih vozil, ki letos še niso predložili prijave in niso plačali banovinske trošarine na pneumatiko za svoje vozilo, naj to nemudoma store, da ne bo kazni in prisilne iztirjatve, ker je prvi obrok za plačilo navedene trošarine zapadel že 15. t. m., nakar se prizadeti 0|X)zarjai0, Tiskovine za prijavo vozila in položnice za vplačilo trošarine ter eventuelna potrebna 8o jasni la se dobe za policijski okoliš v Ljubljani, ubičeva ulica 5, I. nadstropje, soba štev. 2. Prizna-nico in izpolnjeno prijavo v dvojno je predložiti med uradnimi urami v navedeni sobi 2, vselej s prometno knjižico. Malo resnice o Katji Delakovi .1». £?iwa re.snico,in spoštovanje do naše slovenske kulture im narekuje te vrstice. V našem javnem življenju obstoje pojavi, o katerih smo s, vsi razumnik! na jasnem, kakšnega so m kolikšno vrednost predstavljajo, a kljub temu doživljamo dan za dnem o prav istih pojavih dolge slavospeve. »Kako je to mogoče?« se vprašujemo. »Saj vendar nismo slepci in tudi ne še glušcil« Bil sem na plesnem večeru Katje Delakove, ki je vnovič potrdila premnoge v njihovem prepričanju, da se pri njej o plesni umetnosti sploh ne da govoriti. Sem toliko širokogruden, da ji priznam obvladanje tehnike — to je pa tudi vse! V vseh njenih plesih ni bilo niti trohice topline, ki je n. pr. naravnost izžarevala iz plesov Pina Mlakarja in njegove soproge in nas je vse potegnila za seboj. Nekoliko barve je imela sicer pantomina »Ko «o Butalci razvili zastavo«. Toda prav ta pantomina je zelo nazorno opozorila na razliko med umetniškim plesom in med barskim plesom V ostalem je pa to persiflaža na naše razmere, ki je kaj pomenljiva, če vemo, da je Delakova po rojstvu Židinja z Dunaja, ne pa Slovenka! Kar je treba predvsem ugotoviti k nenavadnemu forsiranju Delakove v »Slov. Narodu« in v »Jutru« (papir prenese seveda tudi največje buda-losti!), je tole: Vršina plesne »umetnosti« Delakove je izrazito barska. Označuje jo obrtniško izkoriščanje modernega umetniškega plesa, s čimer bi se veliki nositelji te umetnosti vse prej kot strinjali Ce bi bila plesna umetnost res taka, kot jo nam že nekaj let predstavlja, potem bi bila kaj malo vredna in bi se lahko tudi ponovilo — |osveti! Tako poraznega mnenja o Delakovi nimam le Jaz sam, lemveč še mnogi, ki pa v obilici dnevnega dela vdano v božjo voljo prenašajo lažnjive slavospeve, zgolj vprašujoč se, kot sem že omenil. Slovenci, hvala Bogu, v plesni umetnosti nismo več taki nevedneži, da bi nani to umetnost moral odkrivati prvi boljši diletant, ki pride iz sveta. V plesu imamo celo tradicijo, ki jo prestavljajo imena Meta Vidmarjeva, Vav|x>tičeva, Wisiakova, Mlakarja, videli smo plesne koncerte,,ki so bili umetniški in nastope šol, ki so bili odlični in vzgojni. Delakova pa kljub vsej reklami in kljub pomoči ;ojih dunajskih židovskih kolegov ni dala niti ti- sv stega minimuma k razvoju naše plesne umetnosti, i ga kot ujka že iz vljudnosti morala dati. Anton Podbevšek. po ronfanu Selme Lagerlofove Potepuh z zlatom v žepu Kamnik, dne 27. jan. Zadnjič je proti večeru prišel v Kamnik v smeri od Duplice Franc Wer iz Gradca v Avstriji s svojim pajdašem, katerega je iztaknil nekje med potjo. Povabil ga je, naj gre z njim v gostilno, češ, da bo že on plačal, kar bosta popila in pojedla, ker je na Duplici precej denarja priigral. Ko »ta stopila v gostilno, se je Wer takoj pridružil pivcem, sedečim pri mizi, in jih začel, ko je potegnil igralne karte iz žepa, siliti, naj igrajo z njim za denar. Začeli so kockati. Ker je v tej gostilni priigral nekaj dinarjev, se je napotil s svojim pajdašem od gostilne do gostilne ter prišel nato H Kumerju na Šutni. Zopet je hotel uveljaviti svojo igro s kartami, kar pa mu je izpodletelo. Da pa ne bi odšel praznih rok iz gostilne, je izmaknil natakarici srebrn kovanec za 20 Din ter hotel zapustiti gostilno, ne da bi poravnal svoj račun. Natakarica je zahtevala, da ji vrne denar in plača, kar sta s pajdašem popila, hkratu pa mu je vzela klobuk. On pa je naglo potegnil velik žepni nož in navalil na nič hudega slutečo natakarico, ki je prestrašena s krikom izpustila klobuk, katerega je Wer pograbil ter ušel iz gostilne, kljub ogorčenemu vpitju gostov. Ko so obvestili policijo, se je takoj podal rta zasledovanje za ubeglimi mestni nadstražnik Pogačar. Okoli 10 zvečer ju je zasledil v gostilni pri Grogu na Grabnu ter ju aretiral. Z velikim trudom in s pomočjo dveh orožnikov ju je odvedel v policijski zapor. Tu so oba preiskali ter našli pri Weru dva zlata poročna prstana, zavita v papir, precej kovanega denarja, uro znamke »Omega« ter več drugih stvari, ki so gotovo plen njegovih tatinskih dejanj. Noč sla prespala v občinskem zaporu. Zjutraj so odgnali Wera v sodne zapore radi nadaljnjega postopanja, njegovega pajdaša pa so kot nesumljivega izpustili. Prizor iz filma :.De kle z Močevja« Italijanska umetnost v filmu. Francozi, ki v filmu razpolagajo z velikimi igralci in odličnimi režiserji, nimajo pa na tein gospodarskem področju — čudno nobene prave trgovske organizacije, so naredili nekaj zanimivih poskusov na področju barvanega filma. Ta jc bil, kakor vemo, do zdaj izključno v lasti AmerikanCev. Film »Italijanska umetnost«, v katerem so Francozi posneli zadnjo razstavo italijanska umetnosti v Parizu in to po izrecni želji in rlovoljon u Mussolinijevem, pomeni uspel poskus v l"m -"mi slu, Tehnično, kar se tiče barvne reprodukcijo, j.i film skoraj docela neoporečen, opaziti je moči le komaj zaznatno spremembo in prisiljenost v barvnih tonih. Pač pa ni v tem filmu več tistih zloglasnih mavričastih prehodov, kakor jih poznamo iz dosedanjih poskusov. V splošnem pa je treba ta poskus Francozov priznati kot velik napredek v barvnem filmu, ki bo važen zlasti za reprodukcijo in podajanje umetnostnih stvaritev in bo tako kot živ učni pripomoček služil zlasti šolam vseh vrst. Drugi film take vsebine in tudi francoskega izvora je o slo-gotski katedrali v Chartresu., 2310 kopij Ufinih filmov so predvajali nemški kinematografi za božič in za novo leto. Na Silvestrov večer sam pa 2250. Takih Številk v obtoku svojih filmov Ufa šc v vsem obstanku, celo takrat, ko je bilo vse njeno delo na dosti večji , umetniški višini kakor danes, ni ta vodilna nemška družba nikdar dosegla, To jc znamenje, da si ljudje danes bolj kakor kdaj žele poceni zabave. j Kmetijsko kemično preizhusevaUščc Lansko leto poleti se je mudi v Ljubljani načelnik kmetijskega ministrstva iz Belgrada Bora Milutinovič, ki je prišel semkaj radi nameravane ustanovitve moderno urejenega kmetijsko-kemičnega preizkuševališča. Dosedanje razmere v preizkusni postaji so namreč neznosne in postaja radi tega ne more vršiti one naloge, ki bi jo lahko izpolnjevala sicer. Ko je načelnik Milutinovič pedal v kmetijskem ministrstvu svoj referat, je ministrstvo s spisom od 5. novembra 1935 izjavilo, da je pripravljeno zgraditi novo kmet.-kemično j^reiskusevališčc ako dobi od ljubljanske občine brezplačno na razpolago primerno zemljišče v bližini carinarnice, kjer je na razpolago vodovod, elektrika, plin in v bližini tramvajske zveze. V načrtu ministrstva pa je tudi, da se v zvezi s to postajq zgradi pozneje tudi še kmetijski muzej, ki bi pomenil za Ljubljano vsekakor važno kulturno pridobitev. Ministrstvo samo bi investiralo skozi več let letno zOO.OCO Din. Treba pa bi bilo, da podpre stvar tudi banovina, ker bi obsegalo jjodročje novega preizkuševališča vso banovino. Ni treba jx>sebej poudarjati, kake važnosti bi bilo |)reizkuševališče za Ljubljano; to posebno sedaj. ko je Ljubljana s priključitvijo okoliških občin pridobila veliko število izrazitih kmetovalcev. Zelo važna pa bi bila postaja tudi radi tega. ker bi sodelovala pri preiskovanju Barja. Tam je posebno nujno ugotoviti kulturne pogoje, kar bo mogoče, čim bo Ljubljanica regulirana in ko bo vodostaj Barja stalno padel. V smislu izjave ministrstva bo namreč ta postaja brezplačno sodelovala pri agro-botaničnih in pedoloških preiskovanjih Barja. Na ureditvi te postaje so zainteresirani še mnogi dru?! gospodarski sloji, kakor trgovci z oljem, s semeni, z vinom itd. Novi ljubljanski mestni svet bo imel kmalu priliko razpravljati o tem vprašanju in prepričani smo, da ga bo pravilno razumel. Leseno ura »Večernjaja Moskva« pripoveduje o leseni žepni uri, ponosu zbirke deželnega muzeja v Vjatki. Nepismen rokodelec Bronikov se je lotil tega posla leta 1927 in po šestletnem napornem delu uspešno izdelal jako lepo, santo 3 cm debelo uro. Njeno ogrodje, kolesje, kazalci so iz posebno trdnega izrastka uralske breze, priljubljenega lesa ruskih pohištvenih mizarjev. Samo pero je kovinsko, in številčnica je okrašena z biserno matico. Bronikov je izdelal v celem 10 sličnih ur. Kot največja redkost so bile kmalu prodane v inozemstvo. Prvo je kupil japonski cesar. Ura, ki je ostala v Vjatki, gre popolnoma dobro in točno, dasi je najmanj sto let stara. »Himna svobode«. Novejša češkoslovaška zgcv dovina pozna tri velike heroje, ki so glavni tvorci češkoslov. republike. Prezidenta T. G, Masaryk in E. Beneš stojita še danes na čelu svojega naroda. Tretjj, morda najboljši organizator, mož jeklene volje in plemenitega srca, je položil svoje življenje na oltar domovine, v katero sc je vračal kot njen prvi vojni minister. To je Slovak general M. R. Šte-tanik, čigar ime vsak češkoslovaški državljan izgovarja s s|>oštovanjem in ljubeznijo. Njegovo življenjsko pot, njegove boje za osvoboditev domovine nam v prekrasnih, globoko zasnovanih scenah prikazuje največji češkoslovaški narodni zvočni velefilm Himna svobode*. Ta film je dobil prvo nagrado češkoslovaške države. Naslovno vlogo generala Štefunika igra naš Zvonimir Rogoz, ki ga vsa češkoslovaška kritika poveličuje kot edinstvenega predstavnika tega velikega heroja. Lepi slovaški jezik nam doni čisto domače na uho. Prvo slavnostno predvajanje tega velefilma bo pod protektoratom Jugosl.-češkoslov. lige v Ljubljani v kinu Sloga v soboto, dne 25. jan. 1936 ofc 19.15. Uvodno besedo spregovori gosp. Egon Starc, perdsednik J. C. L. Tej slavnostni predstavi bodo sledile še predstave do vključno srede, 29 t. m. ob običajnih urah in cenah. Požar nemškega državnega zbora so filmali v Leningradu. Film je sovjetsko vlado veljal veliko, boljševiki so iz njega hoteli narediti propagandni film prve vrste. Do predvajanja delo še ni prišlo, da bi bilo o njem moči soditi po sprejemu pri občinstvu. Režiral ga je Gustav von \vangcn-heim, v njem je ves čas osebno nastopal tudi vodja propagandnega oddelka pri Kominterni Dimitrov, ki je pri znanem procesu v Berlinu, kakor zdaj v filmu, igral glavno vlogo. Pač redka sreča, da človek svoje glavno življenjsko dejanj? igra tudi v filmu. Olimpijske igre V nekaj tednih, to je že v najbližji bodočnosti, bo moral nemški radio premagati veliko preizkušnjo za svojo sposobnost. Nemške oddajne postaje bodo morale sprejeli nase nalogo, ki bo stavila na njihov tehnični aparat, na njihove organizacijske sposobnosti in na duševno gibčnost tehničnih voditeljev take zahteve, kakor do zdaj še nikdar in nikjer na svetu. Pri zimskih olimpijskih igrah v Ga-Pa bo šlo namreč za to, da nemški radio v najkrajšem času posreduje dogodke na teh igrah, ki jih ves svet pričakuje z napetostjo, vsem neštetim milijonom, ki bodo ob radiu čakali ne le rezultatov, marveč tudi čim izčrpnejiih reportažnih poročil o poteku tekem in dogodkov sploh. Radio, osma velesila V Nemčijo se bodo tedaj ozirale oči vsega sveta tn to celih štirinajst dni dolgo. Radio, osma velesila, bo prav na četrtih zlmskoolimpijskih igrah dokazal svoje poslanstvo, odnosno njegovo upravičenost in njegov pomen in vse ljudi prepričal o svoji sili in vplivu na »vet, ki se vsak dan bolj jasno kaež. Radio Mtinchen je pred nedavnim v svoji od-dajalnici priredil informativen sprejem za domače in tuje časnikarje. Sprejem je imel namen, da zastopnike tiska seznani z organizacijo prenašanja februarskih olimpijskih iger v Ga-Pa, Pri tem sprejemu so časnikarji dobili vpogled v obsežne organizacijske priprave, ki so v zvezi s to nalogo nemškega radia. Organizacija prenosov Prva stvar, ki bo na zunaj pokazala, da je radio stopil v službo olimpijske misli, bo sprememba vsega programa, ki se bo začela že takoj prve dni v februarju. Radio Miinchen bo ves čas zimskih olimpijskih iger moral hiti pripravljen, da vsak trenutek lahko začne s prenosom najrazličnejših vesti in informacij iz Ga-Pa. Po radiu bodo dajali tudi vsa obvestila za udeležence in gledalce pri igrah. Zvočniki bodo nastavljeni po vsem Ga-ra. * , delovna možnost nemškega radia ob olimpijskih igrah še večja, mu bodo v pomoč priklju-f jj Peul*chlandsender, ki služi sicer povečini le oddajam na dolge valove. Vse važne dogodke pri igrah, ne le zgolj športnega značaja, marveč tudi druge, bodo spremljala kratka informativna sporočila in pojasnila po radiu. Glasbeni program, ki bo zgolj zabavnega značaja, bo skrbel za oddih in za to, da ne bo vse skupaj postalo prestro-kovno in preenolično. Neposredne prenose s tekem in iz aren bodo prekinjali splošni in izčrpni dnevni pregledi vseh dogodkov v Ga-Pa. Ti pregledi bodo šli po radiu vsak večer od sedmin do osmih, lo bo stalna ura, namenjena predvsem listom za drugi dan, in pa tistim poslušalcem — katerih bo pač večina na svetu — ki ne bodo mogli poslušati vseh direktnih prenosov s tekmovališč. Vsem narodom na razpolago Vsem narodom, ki se bodo zimskih olimpijskih iger udeležili, bo radio na razpolago v enaki me- v radiu ri in bo ‘dajal najvažnejša poročila njihovi domovini v njenem jeziku. Zato so zgradili novo mrežno oddajno anteno, ki je usmerjena na sedem strani neba, da bo mogoče boljše izžarevanje v glavne dele sveta in Evrope. V Ga-Pa je tako nastala nova radijska centrala, v kateri dela nepretrgoma 125 tehničnih strokovnjakov. Pet oddajnih avtomobilov je pripravlje/nih za diroktne prenose t tekmovališč. V rezervi pa imajo še pet drugih, Dr. Lotte Bar.der, nemška prvakinja v smuku trenira če bo treba, Ti bodo sprejemali vse dogodke tudi na plošče, v jezikih vseh sodelujočih narodov, da bodo vse lahko oddajali pozneje, pa zato nič manj verno. Pripravljene so tudi vse nemške postaje na kratke valove, da bodo priskočile na pomoč, če bo treba. Iz teh priprav je razvidno, da sc bodo z olimpijskimi igrami leta 1936 Nemci skušali postaviti na vseh področjih in povsod dokazati svojo visoko tehnično in organizatorično sposobnost in napredek. Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni Znova smo se okrenili za slo štirideset stopinj. Tudi »Datio« smo pogodili. Medlem, let zavil v norveško zastavo, mi živ krst ne bo verjel, da sem nevtralec. Potolkli me bodo kot mačko, kakor hilro stopim na suho.« Torej ni fcilo mogoče ničesar storiti. Morali smo sc zadovoljiti s tem, kar smo dosegli in odpluti nazaj v sifieri proti Gibraltarju. Na vzhodnem delu Madeire stoji visok svetilnik. Vozili smo skoraj mimo njega. Svetilniški stražnik je najbrže mislil, da je zdaj tudi njemu odbila zadnja ura. Komaj nas je opazil, je izobesil velikansko portugalsko zastavo in jo trikrat globoko povesil pred nami. Mi smo prav tako odzdravili. lo dejanje smo sprejeli kot nedeljski pozdrav in smo mu »prizanesli«. Nekoliko pred Gibraltarjem pa se je Gotthasu nasmejala sreča. Srečali smo namreč neko norveško ladjo, ki je plula proti severu. Ustavili smo Norvežana s svarilnim strelom in Gotthas je bil srečen kot otrok, preračunal je, da bo ravno za božič prispel domov. Spustili smo v morje naš čolnič, ker sem se hotel tudi jaz z Gotthasom peljati do parnika in se šele tam posloviti od njega. Rekel sem mu, da sme zdaj prestopiti in ta trenutek je sicer molčeči mož zažarel od sreče in oživel. »Ioda nisem se še poslovil od poročnika Hcl-lerja,« je dejal živahno »Ileller spi,« sem mu odvrnil, »a jaz mu bom prav z veseljem sporočil vaše pozdrave.« »Tako ne morem iti s podmornice,« je rekel Gotthas, »kaj si bo vendar poročnik Heller mislil o meni!« Vse zaman, morali smo zbuditi Hellerja in ta je bil resnično vesel, da se je hotel kapitan osebno poslovili od njega. Potem sem jaz sam z Gotthasom odvcslal do parnika. S kapitanom na parniku srno spili kozarček vina, nato pa sem se poslovil in odplul nazaj na svojo podmornico. Norveški parnik je odrini) in z daljnogledom sem se dolgo ooazoval Gotthasa, ki nam je z roko mahal v slovo. V drugi roki pa je držal svojo »čokolado« in ko je parnik že skoraj izginil, sem še videl, kako je odgriznil velik kos tobaka, ga povaljal po usljh, krepko pljunil čez ograjo, potem pa se je okrenil — proti svoji domovini... Najvišje vojno odlikovanje Vse podmornice so medlem dobile ukaz, naj vse kapitane angleških potopljenih parnikov vza- mejo s seboj. Na tem potu se je na ta način zbralo lepo število častnikov v naši podmornici. Toda jaz sem sprejemal le take kapitane, ki so se trdovratno branili ali so se mi zdeli odporni Bojazljivce sem pustil v miru, češ, naj le še druge parnike vodijo podmornicam v pest. Ukazal sem prirediti zanje kuhinjo v oddelku za stroji in skušali smo jim napraviti življenje čim bolj prijetno — kolikor je lo na podmornici sploh mogoče. Jaz sem občeval z njimi po angleško in sc tako izpopolnjeval v angleškem jeziku. Brez vpraševanja so ti kapitani s škodoželjnostjo pozdravili vsakega novega tovariša. Sočutno so si potem podajali roke: »Halo, Jonny, old friend.« Saj so se vsi fioznali med seboj in so se tolažili drug drugega. Laže prenašaš usodo, če vidiš, da nisi sam v isti nesreči. Zelo so se zanimali za živila, ki smo jih dobili z raznih ladij in naš kuhar je bil dober človek, pa jim je še posebej stregel, nekaj (udi zalo, da bi sc postavil pred njimi s svojo kuharsko umetnostjo. Angleži so imeji tudi več časa kot mi in so jedli po vas dan. Zajutrek. kosilo in večerja, vse se je kar nadaljevalo eno iz drugega, šele na noč so prenehali. Bili so kot črvi, ki neprestano žro. Neke noči smo torpedirali neki angleški jMrnik. Kapitan ladje je spal v svoji kajuti, V sami nočni srajci je prišel na naš krov. Ves se je tresel in je bil prepričan, da ga bomo na mestu ustrelili. Ko pa jc zaslišal krohot svojih tovarišev, se je hitro pomiril. Rekel sem mu, naj mi scslavi seznam stvari, ki jiih potrebuje: perila, obleke, letno in zimsko suknjo, kar-tačico za zobo in lako dalje. Naslednje jutro mi je izročil lak seznam in me neverjetno gledal. Potem so imeli kapitani priliko celo uro poslušati grmenje topov in udarce sovražnih granat. Pri takih prilikah so morali ostali spodaj in le z željo na naš uspeh spremljati naša dejanja, kajli s podmornico je bila združena tudi njihova usoda. Kako je strmel angleški kapitan, ko je prišel naš podčastnik k njemu s seznamom v roki, ki ga mi je zjutraj izročil in mu vse po vrsti točno odštel. Francoski parnik, ki smo ga potopili, nam ic dal (o zalogo. »feloveuski doin« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina._12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 In 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. leJeron 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovce. Urednik: JoZe KoSiček Nemška ekspedicija na Nima lajo, v kolu vodja ckspcdicijc še imela pogumna plezarlca do vrha. Ze sta gledala smer pred seboj, že sta videla skoro za lučaj nad seboj ostro načičkani greben vrha. Še ti-le ledni žlebovi, kratko snežišče, nato skalnat odstavek in tamle, glej, to bo pa izstopni žleb! Zmaga! Prerano veselje! Vreme je prekrižalo račune. Vse se je stemnilo, vse okrog obeh samotnih ljudi strahotno naježilo in preteče nasršilo. Pri-rodne sile so se zarotile zoper njiju in priskočile nepremagani gori z vsem besom na pomoč. V pol ure jc padlo pol metra snega. Prodiranje je bilo v teh razmerah, po ledu s tako debelim snegom pokritem, nemogoče. Tlisoč tri sto metrov od tal, sto |>etdeset metrov pred ciljem — primorana k urniku! Edina rešitev ie bil sestop. Sestopala sta v snežnem metežu. Vrvi so okrepenele, poslale trde kakor debela žica, pri spuščanju so boleče razele skozi zamrzle, otrdele hlače v stegna. Več dolžin vrvi sta se spustila navpično in z upiranjem ob steno, navzdol. Dobila sla prostor za biivak, kjer sta sklenila prenočiti. Ilarringer je zavil desno, pogledat, če bi se dalo lam dobiti morda kaj primernejšega za prenočišče. Padec tik pred rešitvijo Nenavezan, kakor jc bil (pravkar se je bil namreč spustil do mesla, ki ga je Peters izbral za bivak), je stopil na strmo snežno vesino. Ni računal s lem, da je bil pod snegom gladek led. V hipu ga Pajk potapljač Maeterlinck, avtor knjig o čebelah, mravljah, termitih, je po lastni izjavi zvedel pri žuželkah več o vesoljstvu kakor pri človeštvu. Njegovo zadnje delo razpravlja v pajku-potapljaču. Kakor vsi ostali pajki, živi tudi ta na kopnem. A lima to posebnost, da gre na lov samo pod vodo, na dno ribnika ali jezera.. Kako more dihati jx>d vodo? To je enostavno, če se |x>topi pajk samo za trenutek pri zasledovanju svojega plena. Zavije se samo v tem primeru v prozoren mehur. A v časih traja lov več dni. Takrat se potaplja pajk v pravem potapljaškem zvonu v obliki in velikosti naprstnika. Posebna duhovita naprava stalno obnavlja zrak v zvonu: pajk lahko ostane, kolikor dni hoče, na dnu jezera. Ali ni narava modrejša in popol-nejša od sodobne tehnike, na katero je lako ponosen človeški razum? Velikodušni sovražnik Nekdanji angleški jx»slanec Horace Bottomly jc vložil prošnjo za podporo za onemogle v starosti nad 60 let, v znesKu 10 šilingov na leden. Tako žalostno je zaključil življenje nekdanji vplivni Eolitik, lastnik nestrpnega nacionalnega lista »Johna ulla«. Bottomly je slovel po svoji strupenosti in naposled postal žrtev lastnega hudega jezika. Sir Rubin Bigland, ki ga je napadel, mu je dokazal udeležbo pri sleparskih podjetjih. Bottomly je bil obsojen na večletno ječo, ki jo je zapustil kot spodneslo. Bliskovito jc izvlekel kladivo iz žepa in brez uspeha pri padcu skušal udarjali v led, da bi sc ustavil. Zaman!- Izginil je za robom, pgoltnila ga je tema in strahovita brezna divje stene. Peters je ostal sam, 900 m nad vstopom v steno, sam, brez tovariša, brez opreme za noč! Tovariš, kii je padel, je imel nahrbtnik, v katerem sta bili spalni vreči! -Nastopila je noč, ki ji ni hotelo biti konca. Edino telovadba ga je vzdržala pr i moči in zavesti, sicer bi bil zmrznil. Ves zasnežen se je zjutraj skopal pokonci in začel sestopati., Dan se je vlekel kakor večno. Petersu je zmanjkalo klinov, da bi vanje napeljaval vrv za spuščanje. Z noženi je rezal od 40 m dolge vrvi in si delal zanke, ki jih je obešal okrog skalnih in ledenih zob ter' se z vrvjo v njih spuščal. Ponoči je prišel v vznožje stene do robne peči! Tu je drugič prenočil. Vsi svetovni časopisi so že poročali: »Peters in Ilarringer sta se smrtno ponesrečila v severni steni urandes Jorasses«. Dve ekspediciji, ki sta ju odšli iskat, sta se morali že po prvih metrih zaradi plazov umakniti iz stene. Tudi ta noč ni bila za Petersa nič boljša od prejšnje. Drugo jutro je prestopil poč in srečala ga je ekspedicija, ki ga je šla žc tretjič iskat. Heroizem, ki ga je ob tej. mirne duše rečeno, čudežni reišitvi, pokazal mladi Monakovčan, težko najde primera v človeški zgodovini. (Dalje.) zlomljen starec in je moral naprositi vlado za podporo. Bigland, ki je medtem postal milijonar, jr. zdaj ponudil nekdanjemu sovražniku v doživljenj-sko lastnino vilo v Stratfordu in en funt podpore Farizejeva molitev. »Zahvalim Te, o Bog, da mi tu v Ameriki nismo taka drhal kakor tam v Evropi. Tam samo oboroževanje, prepiri — mi pa, kar poglej...« Gore s temne strani Podobno jc končal kapitan Wilson, ki jc naskočil vrh sam iz višine 7000 m. Omagal je v snežnem metežu in sc ni več vrnil med ljudi. Pogumni mož, ki je sam sprejel na svoja ramena neenaki boj z mogočno goro. varovale so svoje vrhove nedotaknjene, deviške, gostoljubne samo soncu, oblakom in vetrovom; zavrnile so nevšečne mravljinca ki razbijajo led, grebejo in lezejo brez prcstanka, mravljince, ki ne dajo nikdar in nikjer miru prej, dokler ne izvedejo stvari, ki so se je bili lotili. Toda to pot so se morali vrniti, pobiti, zdecimirani, bedni. Kaj, ali se mislite res še vrniti? Cernu upirate lako strastno svoje nemirne oči v belino naših snegov, v ostrost naših grebenov, v odbijajočo odurnost naših sten? Grandes Jorasses Himalaja, nedosegljivi raj plezalcev Pod previsom Himalaja in njene grozote Himalajske višine so zahtevale že nebroj človeških žrtev. Vremenski preobrati so tam naravnost usodni. Na rovaš takega preobrata je treba šteti tudi predlansko katastrofo na Nanga Parbatu, pri kateri sta izgubila svoje življenje dva izmed najboljših nemških alpinistov v ledu, Welzenbach in Allvvein. Znan je bil zlasti prvi po svojih znamenitih vzponih v centralnih Alpah (severozapadna stena Dent d’ I lerensa, severozapadna stena Weiss-bachhorna itd.). Vihar ie divjal teden dni, mraz je bil peklenski, zmanjkalo je hrane. Znameniti alpinist je izdihnil, preden je prišla pomoč. Ekspedicija se je morala vrniti v dolino brez lovorik, brez slave. Gore so sc ubranile vsiljivih ljudi, ubranile s silo, z viharjem, z mrazom, z meteži. Ob- Lansko leto (1935) je v dneh od 2.- 3. julija padel eden poslednjih velikih problemov evropskih Alp, severna stena Grandes Jorasses, skoro 1500 metrov visoka stena. Preplezala sta jo AAonakov-čana Peters in Meicr. Kdor jc vedel, kaj je Rudolf Pitcrs doživel v tej steni leto |wprej, meseca avgusta, se je začudil nad nerazumljivo energijo, ki jo je (jokazal ta mladi mož. V sredini avgusta lela 1934 sta naskočila to steno Monakovčana Rudolf Peter in Rudolf Harrin-ger, ki sta se poprej odlikovala zlasti v Karwendlu (Schiisselkarspitze jugovzhodna sitna!) in tudi izvršila več znamenitih ledenih tur. Bila sta le dva člana v nepregledni verigi drznih naskakovalcev, ki so se leta in leta brez uspeha trudili, da bi ukrotili svojeglavo in neupogljivo steno Nešteto smrtnih žrtev jc že zahtevala ta trdovratna stena. Ar-mand Charlet, znameniti vodnik iz Chamoniixa, jo je naskočil najmanj dvajsetkrat, vselej brez uspeha. Mlada Monakovčana sta se še v mraku potikala med seraki pod steno, ob prvi zarji pa sta podjetno vstopila. Plezanje jima je šlo dobro od rok. Zmagovala sla strma granitna rebra, snežišča, kratke navpične ledene odstavke, puščala za seboj žlebove in kamine. Kamenje je brenčalo, ko je više zgoraj sonce odtajalo led. Proti večeru sta bila že 800 m visoko. Globoko pod seboj sla zagledala Armanda Charleta in njegovega tovariša, ki sta se vračala brez lovorik. Drugo jutro so spet brneli »lini, karabinerji so se zapenjali, vrv motala, napenjala in popuščala. Samotno steno je od časa do časa zmotilo kratko jjovelje: »Naprej!« ali »Drži!« Sonce je butalo hudournike luči na steno, sneg se je blestel, led zamolklo sijal. Poldne je utopilo gorski svet v praznično tišino. Povsod okrog so dolge rajde gora, svečane kakor vrsta v belo oblečenih nevest, ki se drže za roke, tiho in napeto opazovale srditi, pritajeni boj svoje sestre z dvema predrznima čiovekoma. Noč groze Proti večeru lega dne pa je nastopil nenaden vremenski obrat. Sive grmade oblakov so neslišno butale ob masivne zidove neukročene gore, neslišno se jo odevale megle v neprodirno tenčico. Vetrovi so zadivjali. Samo 150 metrov od 1500 metrov sta