Štev. 16.
V Mariboru, dne 20. aprila 1905.
Teöaj XXXIX.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor bodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vspiejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inaeraii se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte
reklamacije bo poštnine proste.
Nasprotniki slovenskega urado-vanja.
Iz ptujskega okraja.
Sosedi smo hrvatskega kraljestva. Nekateri imamo tudi posestva tam. Zaradi teh in zaradi trgovine pridemo štajerski Slovenci v dotiko s raznimi hrvatskimi uradi. Dovolj prilike imamo opazovati, da vsi uradi uradu-jejo za Hrvate le hrvatski. Sodnik, političen uradnik, uradnik pri davkariji in občini govori s Hrvatom materni hrvatski jezik! Nobenemu uradniku ne pride na misel, da bi stranko prašal, če razume mažarsko ali nemško! Pač pa je to prvo prašanje skoro povsod, če ima človek v Ptuju opraviti pri sodniji ali okrajnem glavarstvu, pri davkariji ali okrajnem zastopu.
Tu je povsodi navada, da se stranka nagovori ali nahruli: „Können si deutsch?" Hrvatski uradnik rabi v uradu le hrvatske tiskovine, zapisuje v tistem jeziku, v katerem stranka govori, t. j. v hrvatskem, v Ptuju pa povsod le nemški! Ko človek to razliko opazuje in dan za dnevom vidi, loti se" ga jeza, da se praša : Zakaj se ravna z nami Slovenci na Štajerskem v uradu drugače, kakor s Hrvati na Hrvatskem, ko smo vendar vsi podaniki istega cesarja! Odgovor na to • vprašanje se glasi: Za to, ker imamo v Ptuju pri sodniji, pri c. kr. okrajnemu glavarstvu itd. za uradnike le Nemce! Štajerski in drugi Nemci ne marajo uradnikov Slovencev ! Zatorej ni najti na srednjem ali gornjem Štajerskem niti sodnika, niti adjunkta, niti avs-
kultanta, prav nobenega okrajnega glavarja, komisarja ali drugega političnega uradnika slovenske narodnosti!
Nemški uradniki v Ptuju slovenski ali ne znajo sploh, ali pa nočejo za Slovence slovenski uradovati. Prvo velja o c. kr. okrajnem glavarju Underrain in o vseh njegovih konceptnih uradnikih, drugo velja o sodnijskih, davčnih, poštnih uradnikih dol do eksekutorjev in raznih slug!
Ni še dolgo tega, da so češki Nemci rjoveli in divjali, ker je bil v nemško mesto Gablonc poslan za pomoč v uradu avskultant Hromedko, rodonia Ceh, ki je pa nemščine popolnoma zmožen ! Nemci v Gabloncu niso marali uradnika Ceha, dasi je znal njih jezik. Ali naj mi Slovenci trpimo med nami uradnike, kateri našega jezika niti ne znajo? To se od nas ne more in ne sme zahtevati. Mi smo upravičeni tirjati, da je vsak uradnik zmožen našega jezika, da se tega v uradu sam poslužuje, da mu ni treba za tolmače arestantov, pisarjev in slug! Gospod glavar Underrain je dolgo v Ptuju, da je imel časa dovolj, privaditi se slovenskemu jeziku, katerega rabi v treh sodnijskih okrajih s popolnoma slovenskim prebivalstvom ! Pa on je zaljubljen le v nemški jezik, tega nsiljuje kot neki „uradni" ali „državni" jezik s svojimi uradniki vsem strankam, posebno pa še slovenskim Krpanom!
Gospod giarar! Vedite, da nemški jezik nikjer na Spodnjem Štajerskem ni ne uradni, ne državni jezik, da je Vaša sveta dolžnost, za Nemce uradovati nemški, za Slovence pa slovenski! Na to dolžnost veže Vas in vse
politične uradnike enkrat državni temeljni zakon, potem pa še posebej uradniška prisega ! Ali je to Vam juristu in staremu uradniku jasno? Da bi Vi rabili pri uradovanju za slovenske stranke Slovenski jezik le „po mogočnosti" ali „potrebi", to se pravi po Vaši in Vaših uradnikov komoditeti, dobri ali slabi volji, za to so, hvala Bogu, časi že minoli.
Pri nas ne vlada več absolutizem, mi imamo ustavo v Avstriji! Katerikoli Slovenec ima oprariti pri c. kr. sodniji ali okrajnem glavarsvu v Ptuju, naj odločno in brez straha tirja za se od vsakega uradnika slovensko uradovanje. Tu ne sme delati nobene izjeme kmet in gospod! Posestnik, trgovec, obrtnik, učitelj, duhovnik, vsak naj tirja svojemu jeziku iu narodu pravice! Bodimo neustrašeni, neizprosljivi, trdi kot kamen! Ako odločno postopamo, premagali bomo vse sovrage, premagali bomo najgrše birokrate! Saj se je svoje dni tudi Mažarom in Hrvatom usiljevalo nemško uradovanje, pa so se ga ubranili.
Župani slovenskih občin imajo posebno imenitno nalogo v prid slovenskemu jeziku izvrševati s tem, da sami uradujejo le slovensko, da pa tudi od vseh uradov brez izjeme tirjajo slovensko uradovanje. Treba jim je spora-zumljenja med seboj! Nasproti uradom pa je tudi treba, da občinski odbori sklenejo slovensko uradovanje, da te sklepe naznanijo okrajnemu glavarstvu, sodnijam itd., ter zahtevajo, da se njim slovensko dopisuje. Slovenski župani naj resno pomagajo, da se nasprotniki slovenskega jezika in uradovanja odstranijo! Ce to store, pokažejo z dejanjem, d» so res narodni možje!
LISTEK.
, Na lovu.
P. D.
(Konec.)
„Gospod tajnik, ali vi niste prav ničesar prinesli?" spraševal ga je krčmar. „Poštar pa zajca!"
„Sem že čul", odgovoril je Šmitek malomarno.
„In Janez veverico!"
„Sem bil zraven, ko je streljal!"
„In Cuš tudi veverico!"
„No, imamo vsaj nekaj, da nismo zastonj streljali!"
„Pojdite naprej, da vidite!"
V sobi za gospodo je ležal bahato na mizi ustreljen zajec z vevericama. Učitelj pa je baš razlagal poslušalcem razne pri-tikline.
„Vi niste ničesar zadeli, gospod Šmitek?" dejal je učitelj pomilovalno, ko je zagledal tajnika. „Poglejte tega zajca!"
„Imenitno je zadet v vrat! Kam pa ste merili?" vpraša Cuš poštarja.
„V glavo seveda!"
„Čisto prav! Če bi bili merili v truplo, bi bili zadeli v rep. Tako ste ga pa tako, da je moral precej poginiti. Le glejte, kako so mu izstopile oči!"
„Lep zajec je!"
„Lep zajec! In brez psa ustreljen! Jaz sem že vse drugo streljal, a zajca še ne! Pa kako «te ga dobili?"
„Jaz grem po njivi in mečem za kratek čas kamenje. Pa spodim zajca. In on teče naravnost gori v hrib, ne daleč od mene. Seveda sem ga potem! Samo poskočil je. zavrtel se in padel."
' „A to je lep plen! Čestitam vam, gospod Grčar. To je lep plen. Sicer tudi moja veverica ni kar tako, toda zajec bi mi bil še vedno ljubši!"
„Streljati sem čul!" meni Janez.
„Ste čuli?"
„Pa niste tudi streljali, gospod Šmitek.
Ne?"
„Na goloba! Pa nisem zadel," ponavljal je tajnik slabovoljen.
„Zastonj nismo lovili I In zabavali smo se pošteno," meni učitelj.
„Dobro smo se imeli!"
„A najboljše je naredil poštar;! Čast mu! Pozna so mu, da ni imel prvič ¡puške v roki! Delo kaže moža!"
„Dobro ste napravili, gospod Grčar!" potrjuje krčmar.
„Gospodje, sedaj gremo domov!" predlaga Čuš. „Zvečer se zopet snidemo."
IX.
Glasen smeh se je razlegal tisti večer „pri sodu", ko je prišel tja gospod Čuš. Šmitek je samega veselja in radosti skakal po jedni nogi in se držal za trebuh od smeha.
„Gospod Čuš!" klical je prišlecu. „Gospod učitelj, ha ha! gospod Čuš. Zajca ni ustrelil poštar, ha, ha, ha!"
,.Kaj ?" obstal je učitelj.
„Ne!" potrdil je Šmitek.
„Jaz ne umejem ..."
„Nalagal nas je! Za nos vodil! Zajca je ustrelil župan in ga dal gospodu Grčarju, da bi ga nesel Andreju."
„Nemogoče!"
„Mogoče, mogoče! Župan in poštar sta se domenila! Ali ni res, Andrej?"
„Res je, res!"
„Ha, ha, ha!" Šmitek ni znal kaj od veselja.
„Popoldne je pa hlapec županov k meni prišel po kobilo in povedal. No, imamo vsaj kaj smeha!"
Gospod Čuš je bil presenečen.
„Torej samo dve veverici celo dopoldne?"
„Samo dve!"
„Na dovolj malo!"
Poštar pa se je muzal za svojim kozarcem in naredil od časa do časa prav krepek požirek.
Rusko-japonska vojska.
IV» morju.
Celi svet sedaj z veliko napetostjo pričakuje dogodke na morju. Ne ve se namreč nič prav natanko, kje da sta rusko in japonsko brodovje. Tudi moč obeh brodovij je še vedno neznana. Od vseh strani prihajajo poročila, da so srečale ladje v Kitajskem morju ruske bojne ladje. Eno poročilo pravi, da so jih videli vzhodno od otoka Formoza, drugo, da so srečali ruske ladje pri otoku Sumatra. Seveda iz kopice teh in enakih poročil ni mogoče spoznati resnice. In to je ravno za Japonce hudo. Roždestvenski jim je popolnoma ušel iz oči. Sedaj ne vejo, ali je svoje brodovje delil, ker prihajajo od vseh stranij poročila, ali pa ima svoje brodovje skupaj. Brodovje, ki so ga zapazili blizu Sumatre, je najbrže tretje brodovje pod admiralom Nebogatov.
Iz Peterburga se pa poroča, da je brodovje Roždestvenskija plulo med Vzbodno-indijskimi otoki v treh oddelkih, ki so se pa sedaj že zopet združili. Ker si Japonci niso upali napasti nobenega teh oddelkov, se smatra to kot znamenje japonske slabosti. V tem mnenju so se bolj potrjeni, ko je pet japonskih križark plulo 9. t. m. mimo enega oddelka ruskega brodovja, ne da bi ga bili napadli. Japonci so bili torej spretno prevarjeni, ker so bili uverjeni, da je celo brodovje združeno.
Kaj da namerava Roždestvenski, kaj da je njegov cilj, o tem se ne ve seveda popolnoma nič, zato sedaj pišejo svoja domnevanja razni večji listi. List „Lokalanzeiger" poroča, da se Roždestvenski ne bo spustil v bitko, ampak da bo ostal na anamskih otokih, ki leže vzhodno od Malajskega polotoka. Od tam bo vznemirjal japonske otoke in odrezal vsak dovoz živeža in vojaških potrebščin, ki prihajajo od zapada, posebno od Angležev. Glavni živež Japoncev je riž, ki ga dobivajo iz Birme in Jave. Ko bi bil dovoz pretrgan le za en mesec, bi to bilo za Japonce usodnejše, ko najhujši poraz na suhem.
V Petrogradu se govori, da pričakujejo spopada obeh brodovij takoj, ko dojde Roždestvenski v bližino Japonske. Do tega časa bo admiral Nebogai.ov došel do Kitajskega morja. V slučaju, da bo brodovje Roždestvenskega poraženo, se bo admiral Nebogatov združil z ostanki poraženega brodovja in znova stopil oslabelim Japouoem nasproti. Ako bo pa zmagal Roždestvenski, bo pa admiral Nebogatov z največjo silo zasledoval poražene Japonce. V tem času pa si lahko popravi Roždestvenskijevo brodovje svoje poškodbe. Japonci pa baje zato niso napadli v južnem Kitajskem morju, ker so bili predaleč od svojih luk, kjer bi lahko v slučaju poraženja iskali zavetja. Sedaj pa bodo baje napadli Ruse, kakor hitro se bodo približali Japonski. Kajti v bližini svojih utrjenih luk se lahko hitro skrijejo v nje, če jim slaba prede, in si popravijo svoje poškodbe, dočim Rusi t imajo nobene luke, kjer bi si popravili svoje poškodbe, kjer bi si oddahnili. Zopet drugi pa pravijo, da bodo Japonci Roždestvenskega pustili mirno pluti v Vladivostok, kamor baje hoče priti. Vladivostok je že od morske strani tako oblegan in ga bodo Japonci kmalo tudi začeli oblegati na suhem. In pri obleganju bodo ladje zopet izpostavljene hudemu ognju iz velikih obležnih topov, kakor je bilo to v Port Arturju.
Ruski list „Noveja Vremja" pa celo piše, da bi bitka, v kateri bi bil Roždestvenski tudi poražen, ne bila za Rusijo osodepolna, ako bi se v tej bitki potopile samo dve do tri japonske oklopnice. Japonci nimajo rezervnega brodovja in na morejo zgraditi v preglednem času nobenih novih velikih ladij. Rusi pa imajo že sedaj doma skoraj gotovo novo brodovje in morejo zgraditi hitro dve novi oklopnici, ki bi, poslane v Vzhodno Azijo, takoj zagotovile premoč na morju.
Vrednost torpcdovk.
Bodoča bitka na morju ne bo le najstrašnejša in največja, kar jih pomni svetovna zgodovina novejšega časa, ampak ta bitka bo
povzročila najbrže tudi velik preobrat v gradbi vojnih ladij. V prvi vrsti se bodo izpremenile torpedovke in podvodni čolni. Ako se torpe-dovke ne bodo v bodoči bitki obnesle bolje ko pred Port Arturjem, potem bodo najbrže kmalu izginile. V pomorski bitki pred Port Arturjem dne 10. avgusta je bilo izstreljenih nad 100 torpedov, a zadel ni niti eden. Naj si bode temu vzrok ta ali oni, gotovo pa je, da stane en sam strel 2000 kron in da bi moral imeti vsled t iga pač več uspeha. Ogleduško službo, ki jo opravljajo terpedovke, bodo lahko opravljale cenejše ladje.
Politični ogled.
Narodno izdajstvo na Kranjskem. Že smo poročali, da kranjski slovenski liberalci. katerih voditelj je odvetnik dr. Tavčar, niso hoteli pri dopolnilnih volitvah iz vele-posestva skupno nastopiti s katolisko-narodno stranko ter poskusiti svoje sreče nasproti nemškim graščakom. Dne 17. aprila se je vršila volitev in izvoljena sta dva Nemca, grof Marg-heri in graščak Gale, voba zvesta pristaša nemškutarskega barona Svegelja. A zgodilo se je ob tej priliki nekaj, kar je pokazalo narodnost slovenskih liberalcev v najslabši luči. Nekateri pristaši slovenske liberalne stranke so namreč sami radi, ne da bi jih Nemci potrebovali ali prosili, prišli na volišče ter volili nemška kandidata. Tako daleč je prišla na Kranjskem stranka, ki se je nekdaj na vsa usta pridušavela, da ji je narodnost nad vse. Zdaj pa jo že izdaja! To bi naj pomislilo tudi radikalno akademično dijaštvo!
Kmetski stan je zaostal v svojem vsestranskem razvoju. Najboljše se razvidi ta resnica iz tega, da je bilo v Avstriji 1. 1890 od 1000 za delo sposobnih ljudi 632 poljedelskega stanu, 1. 1900 pa že samo 582. Tako leto za letom nazaduje število kmetskih ljudi. Kmet in njegov delavec zapuščata svoje polje, ker jima tvornica nudi boljšega zaslužka. Spremenilo se bo to še le takrat, kadar bo kmet sam narekoval svojim pridelkom cene. Takrat bo lahko za svoje delo tudi toliko skupil, da bo sebe in svojega delavca pošteno plačal in poskrbel obema za starost in onemoglost. Sredstvo za to moč je zadružna organizacija. Kadar bodo vsi kmetje do zadnjega zbrani v zadrugah, kadar bo vse pridelke prodajala zadruga, takrat bo lahko po svojem preudarku postavljala cene pridelkov. Za zadružno organizacijo pa je treba prej visoke stanovske izobrazbe in pa nesebične medsebojne ljubezni.
Slovenske gospodarske šole morajo biti prva zahteva vsake zdrave kmetske politike. Nikjer ni tako stanovsko zavednih kmetov kakor na Češkem in Moravskem med Čehi in med Nemci. Razlagamo si to lahko, ko izvemo, da je na Češkem 63 in na Moravskem 43 gospodarskih šol. Pri nas se nekateri kmetje pehajo za nemščino ter mislijo, da bo ž njo prišla kmetu zlata doba. Nemškemu kmetu v alpskih deželah se ne godi boljše kakor slovenskemu, čeravno zna nemški. Ampak v stanovski izobrazbi leži boljša bodočnost slovenskega kmeta. Če izobraženci zahtevajo srednjih in visokih šol, potem je naša naloga, da zahtevamo vsestransko izpopolnitev narodnogospodarskega šolstva. Dandanes ni dovolj, da zna kmet držati za pljug, dandanes mora poznati celo narodno-gospodarsko življenje.
Politični položaj v Avstriji. V petek je imel načelnik poljskega kluba grof Dzie-duszyeki daljši pogovor z ministrom notranjih reči, grofom Bylandt-Rbeidt-om, ki nadomestuje sedaj bolnega ministrskega predsednika. Pogovor je veljal sedanjemu političnemu položaju ter se sukal o raznih vprašanjih, katerih rešitev je morala izostati ravno zaradi bolezni ministrskega predsednika bar. Gautscha, ki je dobil hud šen. Kakor so listi že pred več tedni pisali, nameravali so sedanje ministrstvo nekako preustrojiti, kakor tudi izdelati obširen načrt o delovanju državnega zbora in deželnih zborov. Vse to pa je moralo, kakor rečeno,
izostati radi bolezni bar. Gautscha. Neki dunajski list piše, da se namerava zdaj državno-zborsko zasedanje odgoditi, koj ko bodo rešene še neke važnejše zadeve, in da državni zbor v poletju ne bo zboroval. Neki odličen politik se je baje izrazil, da poslanska zbornica, zdaj, ko je postala delavna, ne mara več, da bi jo vodilo uradniško ministrstvo, ampak da hoče imeti ministrstvo vzeto iz poslancev samih. Ako bi namreč zbornica še nadalje zborovala, in bi zastopali vlado člani sedanjega uradniškega ministrstva, bi se lahko že obstoječa nasprotja med njimi in med večjimi strankami prav lahko še bolj poostrila, kar bi pa j ako zaviralo delavnost zbornice. Zaradi tega pa da se tudi namerava zasedanje državnega zbora za toliko časa odgoditi, dokler ne bode sestavljeno novo poslansko ministrstvo.
Naša mornarica pomnožena. Da?se pomnoži naša vojna mornarica, je vlada pred kratkim naroČila 5 rušilcev torpedovk in 13 torpedovk, kar bo skupno stalo 15 milijonov kron. Vse te ladje bodo zgrajene po modelih in načrtih tvrdke Yarrov od tržaškega „Sta-bilimenta". Nadalje se bo zgradilo za Donavo še 5 opazovalnih čolnov. Eden je že naročen v Budimpešti. Vsak čoln bo stal okrog 80.000 kron.
Italija proti Avstriji. V Italiji se previdno in premišljeno pripravljajo na vojsko z Avstrijo. Topničarstvo, ki igra v novejših vojskah največo ulogo, bodo znatno pomnožili. Ob italijansko-avstrijski meji bodo zgradili ob reki Tagliamento mnogo trdnjav. Za izboljšanje zastarelih utrdb pri Veroni bodo izdali 150.000 lir. Ob cesti v Ponale so že zgradili novo utrdbo, istotako jih je že več izgotovljenih ob tirolski in koroški meji. Avstrija si je začela sicer v zadnjem času vendar mesti oči, toda svoje kratkovidnosti še se vedno ni iznebila. Drugod, kakor na Nemškem, grade utrdbe vojaki sami pod strogim nadzorstvom častnikov. Pri nas pa grade vojaško važne predore in mostove ter železnice — laški podjetniki z laškimi delavci, med katerimi je tudi mnogo laških častnikov. In tako je mogoče, da seje vžgal novi most čez Sočo pri Solkanu ob belem dnevu, ker se je vnela dinamitna patrona, ki so jo skrivaj djali med zidovje italijanski delavci, častniki, kakor se z vso gotovostjo trdi. Če bi ne bili še pravočasno opazili požara, bi bil šel most rakom žvižgat in z njim 200 tisoč kron, kolikor je stal. Nova železnica bi pa bila šest do sedem tednov pozneje otvor-jena. V tržaškem „Stabilimentu tehcnicu" se gradijo malone vse avstrijske vojne ladje in delavci so večinoma iz dežele polente in pomaranč. Gotovo so tudi med njimi italijanski častniki, ki potem poročajo, kakšne so avstrijske bojne ladje. Da, prišlo je tako daleč, da vodstvo „Stabilimenta" načeloma neče sprejeti slovanskih tehnikov, ampak le italijanske. Naravnost — neumljivo!
Uporno gibanje na Kreti. Na Kreti je začelo vreti. Ljudstvo je s sedanjim ta-mošnjim vladnim načinom skrajno nezadovoljno ter se je počelo po nekod tudi že puntati. Tem nezadovoljnežem se je pridružil tudi vodja upora iz leta 1897. Sfakianake. Zadnje dni bilo je že več spopadov med orožniki in med nezadovoljveži. Vrhovni komisar princ Jurij se je izjavil v nekem listu zelo ostro proti evropskim dvorom, ker so odklonili njegove predloge. Obeta pa, da bo delal neustrašeno tako dolgo, da se Kreta priklopi Grški. Ali bo potem mir, je tudi veliko vprašanje.
Dopisi.
.Jarenina. (Vrlemu možu v spomin.) Kdo ni pozual vrlega kmeta Jožefa P o 1 a n č i č v Slovenskih goricah ? Povsod je bil znan kot naroden mož, ki je neustrašen stal na strani svojega naroda. Ni bilo kmalu v Slov. goricah shoda, kjer ni bil zraven. V Jarenini je bil odbornik pri vseh narodnih društvih in je posebno rad gmotno podpiral narodno organizacijo. Bil je odbornik katoliškega (političnega društva za jareninski okraj, bil je odbornik jareninske
rrlo delujoče posojilnice, bil je odbornik jare-ninskega kmečkega bralnega društva in bilje dolga leta odbornik vseh tukajšnih občin. Bil je tudi rajni Polančič iskren katoliški mož. Vrl ud jareninske Jožefove družbe je vedno izpolnjeval svoje verske dolžnosti in bil vsem najlepši vzgled. Veliko spoštovanje je imel do duhovnikov; v njihovi družbi je bil pač najrajši. Po smrti svoje žene je prodal svoje veliko posestvo in živel zasebno. Ker je bil popolnoma prost, je večkrat zaželel romati v svete kraje. Že lansko leto se je nameraval udeležiti velikega romanja v Lurd. Prišla pa je neka nezgoda vmes, tako da je opustil svoj prvotni sklep. V začetku letošnjega leta sem mu razodel svoj namen, da se udeležim romanja dunajske Mihajelove družbe v Rim. Bil je takoj pripravljen iti z menoj. S kakim veseljem je čakal 22. sušca in s kakim veseljem se je odpeljal z menoj isti dan iz Maribora v sveti Rim! Ali je slutil, da se pelje umret v Rim?! Ali je slutil, da bo našel svoj grob v svetem mestu, v sveti zemlji ?! Bil je popolnoma čvrst in zdrav, tako da sem ga zavidal. Med potjo sva obiskala mesto velikega Čudodelnika sv. Antona Paduvanskega. Obiskala sva sv. hišico v Loretu, cerkev velikega reformatorja sv. Frančiška Asiškega in cerkev sv. Klare. Nedeljo zvečer sva prišla z drugimi romarji vred v večni Rim. Kako veselje sta občutili najini srci, ko je sprevodnik zaklical: Roma. „Meni se zdi, jaz ne bom preživel vsega veselja", rekel mi je, ko sva izstopila iz železniškega voza. Cel teden smo ostali romarji v Rimu in občudovali krščanske spominke in krasne cerkve. Nemo sva hodila od cerkve do cerkve, od kraja do kraja in strmela. Na kapeli sv. Petra sem moral še svoje ime napisati zraven njegovega. Tam sva skupaj napisana, a kdo bi si bil mislil takrat, da ne bodeva v življenju dolgo skupaj ostala! V torek mi je ministriral na grobu sv. Cirila v cerkvi sv. Klementa. Tri očenaše še, da bi ostali Slovenci vdani sveti katoliški veri, in molila sva z veliko pobožnostjo. Sredo zvečer smo opravili vsi romarji spoved, da zadobimo popolne odpustke in se vredno približamo sv. očetu, vidnemu poglavarju, katerega smo že itak videli torek prej pri blagoslavljanju lurške kapelice v vatikanskih (papeževih) vrtovih. Četrtek zjutraj mi je ministriral na grobu sv. Alojzija in je v nekdanji celici tega velikega svetnika, ki se je tako lepo vedno pripravljal na sv. obhajilo, prejel sv. Rešnje Telo. Za njega je bila to tudi popotnica za večnost. Kdo bi si bil to mislil? Četrtek popoldne smo bili vsi pri sv. očetu. Ti trenutki nam ostanejo vsem nepozabljivi. Dali so nam svoj blagoslov in še ponudili vsakemu romarju roko v poljub. Ko sva šla po stopnjicah dol, mi je rekel: „Tako globoko so me sv. oče pogledali in dolgo so držali mojo roko v svoji." Bili smo pač vsi dobro pripravljeni na smrt, a na smrt le nihče ni mislil.
Petek popoldne smo obiskali še „svete stopnice" blizu lateranske cerkve. Poljubil je še tam krvav sled Gospodov; to so namreč one stopnice, na katerih je v Jeruzalemu pokazal Pilat Gospoda ljudstvu, da bi imeli usmiljenje ž njim. Na vsaki stopnici se še vidi krvav sled našega Zveličarja. Kmalu potem mu je slabo postalo v glavi in bil je, komaj sva prišla v svoj hotel, brez zavesti. Nisem mogel več ž njim nič govoriti. Doma je večkrat rekel, da bo v Rimu ostal, če se mu bo dopadlo. Pa na tak način si gotovo nihče ni onih v šali izgovorjenih besed tolmačil. Preveč se mu je dopadlo v Rimu. Zdravnik je takoj izjavil, da ni nobene pomoči. Klical sem ga ob njegovi postelji, ga tresel in ga dramil, toda ni prišel k zavesti. Imel bi bil mu še mnogo povedati, a ni me slišal. Dali smo mu poslednje olje in nedeljo zjutraj je nehal dihati. S kakim nemirom in strahom, s kako žalostjo sem molil pri njem molitve za umirajoče! Pobral sem njegove reči skupaj in se podal v drugo sobico hotela, da počakam njegov pogreb. Zavidal sem ga radi lepe njegove smrti. Rad bi bil namesto njega tukaj ostal. A večni Bog je drugače hotel. Saj si je bil zaslužil tako smrt
s svojim lepim krščanskim življenjem. V torek zjutraj smo ga pokopali. Lepšega pogreba nisem videl. Razni dostojanstveniki so prisostovali njegovemu pogrebu in celo naš premilostljivi knezoškof Mihael N a p o t n i k so sli prvi za rakvijo in glasno molili očenaš. Prišli so bili tisto jutro k sv. očetu v Rim. Božja pota so čudovita. Prišli so tudi počastit in poveličat njegov pogreb. Takega pogreba ne bova imela midva, mi pravi dunajski župnik Eisterer, ki je za njega maševal. V oči so mi stopile solze, ko sem videl po dokončanem pogrebu našega premilostljivega škofa kleče moliti na njegovem grobu.
S tužnim srcem sem se odposlovil od njegove gomile, da potujem sam v daljno domovino, njega zupustivši v svetem mestu. Tam zdaj leži na pokopališču Campo santo blizu velikanske cerkve sv. Petra, tam leži blizu groba sv. Petra, blizu kraja, kjer sta bila prvaka apostolov mučena, leži blizu grobov tisočerih in tisočerih mučenikov in svetnikov v sveti, s krvjo mučenikov premočeni zemlji. Čudno se mi je že zdelo, ko sem odpotoval domu in vedno sem še mislil, da so vse to le sanje. A pogledal sem v svoj zabojček in zagledal tam njegove srebrne knofe, na katere je bil on tako ponosen in katere sem s seboj nesel v domovino in prepričal sem se, da je vse gola resnica. Mirno počivaj, dragi prijatelj, v daljni tujini! Kmalu se vidiva zopet nad zvezdami.	E.
Sv. Rupert v Slov. gor. (Volitve.) Dne 4. t. mes. vršila se je volitev cerkveno-skladnega odbora. Vdeležba je bila velikanska. Izmed 80 občinskih odbornikov prišlo jih je 64. Vkljub napeti agitaciji nemčursko-liberalne stranke zmagala je katoliško-slovenska stranka s 40. glasovi proti 24. glasom. Med temi 24. so nekateri prav dobri možje, ki pa so se od liberalnih voditeljev dali premotiti češ, kaka grozna plačila se nam bodo nalagala, ako klerikalci zmagajo. Pa tega glavni agitator gor. voličinski PetriČ sam ne veruje, ker je rekel: „To tako vsi vemo, da moramo puvati". Torej se gor. voličinskemu gospudu ne gre za to, kako se bode stavba viničarij plačevala, ampak veliko več za to, da bi njegova beseda v cerkveno-skladnem odboru se nadalje nekaj veljala. Žepek, boš se že moral privaditi takemu ponižanju. Ne jezi se, polagoma pridejo se druge zvezde na vrsto. Ah, takrat bode Paulek, tvoja desna roka, žalosten, ker ne bode imel moči!
Pa ti preklicana smola! Prej rekuriramo zavoljo Žikarčanov, na katerih glasove smo gotovo računili, sedaj pa pridejo in gredo naravnost v drug tabor. Kari, zakaj nisi boljše komandiral, saj si bil vojak? Človek bi res lahko od jeze počil. — Ja, da bi kaj pomagalo !	F a r m a n.
Dobrna pri Celju. Človek bi ne verjel, ko bi ne videl na lastne oči, da se bo tako kmalu uresničilo naše pričakovanje. Še predno je prišel dan volitev, postali so nekateri nemčurji „trudni". Nekaj dni so se „hrabro" držali, nazadnje jim je postalo prevroče in zaželeli so — miru. Prehudo smo jih poti-pali. Mislili so, da stvar ne bo tako resna. Ko so pa videli, da ni „špas", začeli so se jeziti sami nad seboj, zakaj da so poslušali sladke besede nemčurskih privandravcev. Poprej so lepo v miru živeli, sedaj se pa cela slovenska Dobrna norčuje iz njih, in kjer je le videti kak nemškutarček, vse se muza in pravi: „Lej, to je tudi eden! Ta bo tudi volil „Nemce"!" To je že majhna kazen za zaslepljence, a to še ni nič, hujša še pride potem!
Torej „mir" bi radi. Dobro! Kak bo konečni mir, o tem je še prezgodaj govoriti, ker odločitev še ni padla. Ker pa vemo, da je med vašim „mirom" in našim „mirom" velik razloček, radi bi vam danes povedali, kakoršen ne sme biti ta „mir". Po nemških in nemčurskih mislih je mir to, če Slovenec trpi vse, karkoli počenja ž njim zagrizen Nemec ali izdajalski nemčur. Če morebiti tudi dobrnski nasprotniki Slovencev hočejo tak mir, potem se o tej stvari sploh ne menimo,
ker do konca sveta ne bo prišlo do takega miru. Vse kaže, da imajo dobrnski nemčurji in nekateri Nemci res tak mir v mislih. Do-brnska občina ima po zadnjem ljudskem štetju 1718 prebivalcev in od teh jih hoče biti 51 „Nemcev". Če kdo spravi skupaj cel ducat pristnih Nemcev, mu častilamo. Ostalo pride torej na „nemčurje". In ta pest nemško mislečih in slovensko govorečih ljudi bi rada vladala v dobrnski občini! Vse naj bi se godilo po njihovi volji. Slovenski bi se ne smelo govoriti, ker poprej so bili boljši časi, ko se je rekalo „krigl pira", kakor pa sedaj, ko pravimo „steklenico piva". Denar naj bi pograbili le Nemci in nemčurji; Slovencem se že oponaša, če s svojim denarjem morebiti podpirajo slovenske časnike, slovenske obrtnike itd. Slovenskega obrtnika bi sploh na Dobrni ne smelo biti. Tak dela Nemcem in nemčurjem škodo. Slovenska pesem se ne sme glasiti, vsled tega grize Nemce in nemčurje po trebuhih. Slovenske zastave Bog ne daj razobesiti, to bode Nemce in nemčurje v oči, kakor rudeča cunja neko žival. Slovenske veselice ali predstave za živ svet ne, to kaže, da še živi na Dobrni slovenski rod. Slovenskih časnikov pa še celo ne na Dobrno, ker hujskajo ljudi zoper „Nemce" in kalijo mir. No in „Bralno društvo"!!? S tem pa takoj proč; tam se pripravljajo na to, da bodo nekdaj žrli „Nemce" s kostmi in kožo. Nasprotno pa po nemčurskih mislih sme in mora biti: Samo hajlanje po dnevi in po noči; zaničevanje slovenskega jezika in ljudstva; nemške pesmi — če se nemški ne ve, se lahko za silo tudi slovensko poje, posebno če se „fajerber" pelja iz Celja domu; nemška občina in nemški župan; nemški fajerber in nemška komanda itd. In ko bo vse to, nemčurji bojda ne bodo hudi, če bodo Slovenci svoja posestva in vse dali nemčurjem in Nemcem, sami pa šli beračit kruha po svetu. To je majhna slika nemčurskih misli in želj. In da se vse to uresniči, na to delujejo z vsemi močmi in silami. In Bog varuj, da bi se kdo oglasil in kaj rekel proti temu. Ta „kali" mir! Če se o tem kaj piše po slovenskih časnikih, je že ogenj v strehi. Da se razumemo, povem vsem zagrizenim Nemcem in njih neznačajnim prijateljem nemčurjem, da še Sloveuci na Dobrni ne mislimo umreti in da nas ni volja prepus-stiti slovenske zemlje nemškim in nemčurskim krempljem. Če hočete „mir", moramo vas že opozoriti na to, da je naša dolžnost, ustaviti nesramno gonjo zoper Slovenstvo na Dobrni. Leta in leta je občina slovenska, zakaj pa stegujete sedaj svoje grabljive roke po njej. Vi ste udarili prvi, vi boj nadaljujete, mi pa se branimo. Pa ne bo dolgo in pridemo k napadu in ta se bo ponavljal tako dolgo, da bodete zlomljeni in takrat bo — mir!
Rasne stvari.
Iz domačih krajev.
Pogreb biskupa Strosmajerja, ki se je vršil v petek, dne 14. t. m. dopoldne, je bil tako veličasten, da je nek hrvaški dopisnik pisal, da se čuti mnogo preslabega vse opisati, kakor je bilo. Pogreba so se udeležile odlične osebe in odposlanstva od vseh slovanskih narodov. Pet škofov ob mnogo-brojni asistenci mašnikov je vodilo sprevod. Med drugim so odposlala zastopstva mesto Ljubljana, Praga z županom Srbom na čelu; nas Slovence ma Spodnjem Štajerskem je zastopal g. dr. S e r n e c iz Celja.
Osebna vest. Okrajni živinozdravnik g. B1 a h a je prestavljen iz Miirzzuschlaga v Slovenjgradec.
Častnim občanom je enoglasno imenovala občina K o g g. Ernesta S1 a n c a, nad-učitelja pri Sv. Bolfenku blizu Središča.
Tečaj za pridelovanje zelenjadi. Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se bo vršil od 11. .do 13. maja t. 1. tečaj za sajenje zelenjadi. Učilo se bo sajenje in pridelovanje najvažnejših vrst zelenjadi. Število udeležencev je določeno na 30. Učne ure
bodo od 9 do 11 in od 2 do 4. Zglasiti se je do 5. maja pri ravnateljstvu šole.
Mariborske novice. Ker je umrl tukajšnji nemški notar R e i d i n g e r, izročili so se njegovi posli tukajšnjemu slovenskemu notarju dr. Firbasu. Seveda se drugemu niso mogli izročiti, ker sta bila samo dva notarja v Mariboru. Sedaj se pa zaganjajo nemški listi v notarja Firbasa in zahtevajo, da se takoj pokliče v Maribor nemški notarski uradnik kot začasni namestnik, da prevzame pisarno umrlega notarja. Taki so naši Nemci! Slovencem ne privoščijo niti drobtinice, vse bi radi sami požrli in stlačili v malho svojih somišljenikov. In vendar je slovenski notar za naš kraj edino sposoben za uradovanje. Slovenski notar lahko uraduje tudi za Nemce, ker zna nemški, nasprotno pa Nemec ne zua uradovati za Slovenca, ker ne razume njegovega jezika. Uraduje le lahko za Nemca. Isto velja za vse urade. Iz tega grdega pisarjenja nemških listov pa vidimo, kako nestrpni so Nemci in kako odjedajo kruh našim slovenskim sinovom, kjer le morejo.
Mariborski porotniki. Za drugo porotno zasedanje, ki se prične dne 15. maja t. 1. so izžrebani sledeči porotniki: Glavni porotniki : Viktor Haas, trgovec, Nikolaj Horvat, gostilničar, Friderik Jauk, gostilničar, August Jeres, gostilničar, Jožef Leyrer, mesar in Janez Lemeš, hišni posestnik, vsi v Mariboru; Alojzij Korošec, posestnik v Jablanah; Henrik Solak, posestnik v Zamarkovem; Franc Sekol, posestnik v Zimici, Leopold Ledinek, posestnik v Polički vasi; Leopold Zupančič, posestnik v Jelenčah; Karol Fleischhaker, posestnik v Jelenčah; Jožef Kaiser, posestnik v Brestenici; Anton Harc, posestnik v Selnici ob Muri; Janez Bauman, posestnik v Stri-hovcu; Rajmund Wieser, tovarnar v Hočah; Franc Rojko, posestnik v Pobrežah; Andrej Lešnik, posestnik v Spod. Radvanju; Janez Wurzinger, posestnik na Tezni; Peter Kar-ničnik, posestnik v Rudečem bregu; Alojzij Sel, posestnik v Zerkovcih; Anton Arzenšek, kovač v Slov. Bistrici: Anton Krautsdorfer, trgovec v Slov. Bistrici; Matej Kapun, posestnik v Črešnjevcu; Anton Hrastnik, posestnik v Gornji Polskavi; Gašper Bergbaus, mesar, Karol Kratzer, mizar, Jožef Krawagna, vinotržec in Janez Molitor, lekarnar, vsi v Ptuju; Jožef Huber, gozdarski uradnik v. p. v Ormožu; Jakob Zadravec, posestnik v Središču; Matej Sterman, gostilničar v Ljutomeru, Jožef Briner, trgovec v Muti; Rudolf Sgerm, posestnik v Arlici in Jožef Šober, trgovec v Marnbergu. Nadomestki porotniki: Andrej Petek, hišni posestnik, Jožef Polti, gostilničar, Janez Puher, hišni posestnik, Karol Soss, trgovec, Jakob Stiper, posestnik, Anton Turk, trgovec s pohištvom in Franc Vogt, kantiner, vsi v Mariboru.
Kanmica pri Mariboru. Neki dopisun zabavlja v Marburgerci čez kamniške tambu-raše in jim predbaciva dobrote, katere imajo baje od „purgarjev". Toda tamburaši ne potrebujejo od njih čisto nič in se ne dajo od njih slrabovati. Saj še svojim muzikantom ne dajo nič zaslužka. Če bi jih domačini ne podpirali, bi jim huda predla. Sploh pa nas naj „purgarji" v miru puste, tako kakor mi nje. Domačini si ne damo od njih nič več dopasti!	Tamburaš.
Občinske volitve v Kamnici. Včeraj se je vršila volitev v občinski zastop v Kamnici Volilni boj je bil samo v III. razredu, kjer so se udeležili volitve tudi domači posestniki. Dosedaj je namreč imela v občinskem odboru vedno meščanska stranka (takozvani purgarji) večino. Od domačinov so imeli samo nekoliko pristašev poleg sebe. To je presedalo domačim kmetom, ki so zahtevali, da se odborniška mesta pravično razdele. Tretji razred naj bi imeli posestniki od Urbana, drugega posestniki iz Kamnice in prvega naj imajo meščani iz Maribora. Ker pa tega „purgarji" niso hoteli sprejeti, udeležili so se domačini volitve v III. razredu, kjer so sijajno zmagali. Vsled tako korajžnega nastopa kmetov so se pa purgarji tako ustrašili, da so tudi vzeli, hočei nočeš,
tri iz Kamnice v obč. odbor. Izvoljeni so sledeči : v III. razredu: Vogrinec Anton, Hlebič Janez, Maček Jurij, odborniki, Moškon Anton, Moškon Jurij, namestnika; (vsi izvoljeni od kmečke stranke); v II. razredu: Grubitsch Janez, trgovec v Mariboru, Hofbauer Anton, nadučitelj in Pečar Gottfried, prejšnji župan, odborniki, Schnopl Anton in Haas Jurij, namestnika; v I. razredu: Zergollern Rud., podpolkovnik v pok., dr. Lorber, odvetnik iz Maribora, Ledenik Jos. iz Kamnice, odborniki, Fiala Rajmund in Assinger Gašpar (volili so si ga meščani!!!) namestnika. V II. in I. razredu so izvoljeni kandidati purgarjev, ker se domači kmetje niso udeležili volitve. Proti kmečki stranki so volili: mariborski župan Scbmiderer, trgovec Grubitsch, ki je bil posebno glasen, trg. z železnino Frangesch, mesar Wurzer, sami ljudje, ki so se odebelili in obogateli s kmečkim denarjem.
Sv. Ilj v Slov. gor. Nekateri slovenski stariši so pač strašno kratkovidni, šele zdaj, ko so videli žandarje v nemški šoli in čitali črno na belem, kakšni so tam otroci, šele zdaj so se jim začele odpirati oči. Začeli so misliti: moji otroci so tudi tam, ali naj bodo tudi taki? Ne, tega pa že ne! — In zdaj poizvedujejo, kako bi jih spravili v slovensko šolo, ali jih bodo hoteli sprejeti itd. Kratek odgovor: Slovenska šola je za celo faro razun malega dela Selnice; zato pa morajo sprejeti vsakega otroka. Vseeno v kateri šoli je bil otrok — če pridete z njim v slovensko šolo in zahtevate, da se vpiše, se to mora zgoditi. Naj nikdo ne bo tako neumen, da bi verjel nadučitelju, če se izgovarja, da na slovenski šoli ni prostora, le idite na nemško, ali če ne bi hotel sprejeti tistih, ki so do zdaj hodili v nemško šolo itd. Izgovorov ima bojda vedno dosti. Nič se ga ne bojte; recite mu hitro v obraz: vi morate otroka sprejeti, jaz tako hočem. Ako bi se komu delala krivica, bomo si pa tudi znali poiskati pravico. Izdajice nikakor ne bodo po svoji volji delale z nami in z našimi otroci. Poznamo svoje pravice in si jih bomo tudi znali varovati.
Sv. Peter pod Mariborom. Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo priredi, kakor se sliši, v sredi majnika veliko veselico z zanimivim srečolovom. Našo bralno sobo je lepo preslikal domači umetni slikar F. Gornik brezplačno, za kar se mu naj-topleje zahvaljuje društvo. Soba je sedaj krasna, da je veselje v njo zahajati. Na prednji strani zagledaš najprej slovenski trak z napisom: Vse za vero, dom, cesarja! Pod njo visi velika krasna slika sv. Cirila in Metoda, katero so darovali predsednik in župnik č. g. Š t r a k 1, za kar se jim istotako društvo najprisrčnejše zahvaljuje. Na stropu je naslikana podoba našega presvitlega vladarja, na desni strani visi slika našega nepozabnega škofa Antona Martina Slomšeka in na levi pa slika nekdanjega župnika in kanonika Marka Glazerja. Sedaj pa le pridno zahajajte v lepo bralno sobo!
Umrl je v nedeljo, dne 16. t. m. na Teharjih po dolgi bolezni dijak celjske gimnazije Ljudevit Piše k, sin pred letom umrlega znanega narodnjaka in teharskega občinskega svetovalca Janeza Piseka. Pogreb se je vršil v torek, dne 18. t. m. ob 8. uri zjutraj ob veliki udeležbi prijateljev in znancev rodbine, kateri izrekamo sožalje na britki izgubi.
Nesreče. V Trbonjah pri Vuzenici je zgorel majhen otrok na nekem pogorišču. — Blizu Loč pri Poljčanah je povozil kamniški vlak 81 letnega Matija Bekuš zadnjo nedeljo popoldne, dne 16. t. m. Mož je bil takoj mrtev. Da se je moglo kaj takega zgoditi na ti železnici, se ne more drugače tolmačiti, kakor da je starček zaspal. Kar železnica obstoji, je to prva žrtev.
Ogenj. Na neznan način je začel goreti dne 14. t. m. ob 9. uri zvečer hlev Antona Steinbaherja v Verholah pri Konjicah. V kratkem času je uničil ogenj hlev in prizidano kolarnico. Rešili so samo živino. Posestnik je imel zavarovano samo
poslopje, ne pa tudi pridelke in krmo, ki je vsa zgorela.
Živinski semenj v Frainu bo v sredo po Veliki noči. Nadejati se je, da bode, kakor vsako leto, od kupcev dobro obiskan.
Ptujske novice. Prihodnji teden pride v naše mesto 15. pijonirski bataljon iz Klo-sterneuburga, tukajšnji 4. pijonirski bataljon pa odide istočasno v Osek. — Celo jutri, na veliki petek imajo Štajerčevi mestni očetje protestantovsko mašo. Slovensko katoliško ljudstvo v ptujski okolici si bo vendar moralo enkrat natanko ogledati te ptujske protestante.
Lelien pri Ribnici. Obvestilo o pre-rani smrti za našo občino prezaslužnega g. učitelja Fran Breznika je, žal, došlo tako pozno, da nam ni bilo nikakor več mogoče, spremljati ga k zadnjemu počitku, kakor bi se sicer to v ugodnem slučaju zgodilo mnogoštevilno. Zato pa je dal g. župan in častni občan Jakob Urbane na gomilo ranjkega položiti venec s trakom, ki nosi napis: „Le-hen, bivšemu svojemu učitelju."
Vsem županstvom celjskega okraja. Licenciranje in premiranje plemenskih bikov v starosti nad eden in četrt leta za celjski okraj se vrši v soboto, dne 20. majnika 1905 ; začetek točno ob 8. uri dopoldne na mestnem živinskem sejmu zraven klavnice v Gelju. Pri tej priliki se bodo razdelile med domače marljive bikorejce naslednje nagrade: državna nagrada v znesku 60 K, državna nagrada v znesku 50 kron, deželna nagrada v znesku 40 K, deželna nagrada v znesku 30 K, tri deželne nagrade v znesku po 20 K, skupaj 60 K, štiri okrajne nagrade v znesku po 20 K, skupaj 80 K, osem okrajnih nagrad po 10 K, skupaj 80 K. Vse nagrade skupaj znašajo 400 K.
Šoštanj. Pri vstajenju v Velenju, dne 22. t. m. in v Škalah, dne 23. t. m. bode svirala nova „Šoštanjska narodna godba", broječa 22 mož. Ako bo lepo vreme, gotovo prihiti mnogo ljudstva od vseh strani. Navedena godba sprejme še tri godce. Sedlarski in kleparski mojster ter mizarski pomagač najde v Šoštanji stalen zaslužek, ako je tudi poraben za godbo.
Iz Trbonj v Dravski dolini. Ponesrečil se je tukaj dne 8. t. m. štiriletni fantič posestnika Ramšaka, p. d. Miklavov. Vnela se mu je obleka in predno so mu prišli na pomoč, bil je že tako grozno opečen, da je še isti večer umrl. Nesrečni oče se bo najbrž moral še zagovarjati pred sodiščem, ker je pustil otroka brez varstva pri ognju.
Novice iz Trbovelj. Delavki Mariji Knavs na Vodah se je dne 8. t. m. pri peči vnela obleka in jo hudo opekla. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je vsled strašnih opeklin sledeči dan umrla. — Janez D u r n i k , ki je zabodel Vrečkovega težaka, obenem pa bil sam nevarno ranjen, je okreval. Seve je bila njegova prva pot — v preiskovalni zapor v Laško. — Vrečkovo, prej Volavškovo hišo, je kupil posestnikov sin Žagar s Kleka, Dolničarjevo hišo z gostilno pa črevljarski mojster K. Kukenberg. — Polovica otrok vodenske šole boleha na očeh. Skraja se je mislilo, da imajo trahom, prinešen iz Zagorja, toda zdravniška preiskava je to zanikala. Otrokom se bolezen na očeh nič ne pozna, samo peče jih silno. Nositi morajo temna očala. — Pri tukajšnji pošti je nastavljen kot uradnik trd Nemec. Kako bo"izhajal? — Na novoustanovljeni obrtni šoli za rudarje bo učni jezik nemški. To bo najboljši dokaz, da bo te šole kmalu konec. — Žice za električno razsvetljavo na Vodah so že razpeljane. Jeseni začne nova elektrarna delovati.
Hmeljarstvo v Gornji Savinjski dolini. Okrajni zastop gornjegrajski želi povzdigniti hmeljarstvo v svojem okraju. V ta namen je dal prirediti na Gorici, v Ljubnem in Gornjem gradu predavanja po strokovnjaku g. Antonu Petričeku, nadučitelju v Žalcu.
Kozjanske novice. Umrl jenaZdolah pri Kozjem v sredo, dne 12. malega travna še prerano mlad posestnik Anton S t e r n a d , nekaj nad 33 let star. Rajni je bil obče spoštovan in več let občinski odbornik. Zapušča ubogo ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Sveti naj mu večna luč! — Ogenj je uničil zvečer dne 12. mal. travna na Klakah v pilštanjski župniji kozolec in hleve Čepinove po domače Kožuhčekove. Kako je ogenj nastal, se za gotovo ne ve. — Kozjanskemu oskrbniku Kragoru se je minoli teden cela apnenca skazila Nad 50 štertinjekov bi bilo lepega apna; a zdaj je pa samo nerabljivo kamenje. Prišlo je več voznikov iz Hrvaškega po apno, ker je dal oskrbnik oznaniti, pa vsi zaman. Vsakemu vozniku je baje neki moral dati po 10 kron. Pa zakaj bi jih ne, saj jih ima dosti, še za druge slabše namene. — Na veliko soboto popoldan se bo iz kozjanskega starega grada oglasilo dvanajst novih topičev, ker so stari slabi in skoraj za nič; oznanjali bodo Kristusovo vstajenje in veselo Alelujo. — Prišla je vesela pomlad. Vse se giblje in veseli v lepih pomladanskih jutrih; ptičice tako lepo žvrgole, da že davno ne tako. Travniki so že dobili zelene odeje, drevje zeleni, sploh ceia narava je oživela. Tudi kukavica se je oglasila s svojim veselim „kuka". Veselo je gledati delavca v vinogradu in orača na polju, ki z veseljem opravljata pomladanska dela. Vse se raduje in veseli lepih pomladanskih dni. Še starček tam doma zleze izza peči na prijazno pomladansko solnce in si greje otrple ude, kaj še le otročad. Vse se veseli, tudi vi gospod urednik, kaj ne, če se vam oglasi mnogo mladih prijateljev — pisateljev. Ob koncu pa želi vam, gospod urednik, in vsem cenjenim bralcem in Slovencem srečne in vesele velikonočne praznike in mnogo lepih pisank — kozjanski poročevalec.
Brežiške novice. Kakor smo zvedeli, pridejo na binkoštni ponedeljek nemški pevci, ki imajo v Celju svoj „Sangerbund-tag", k nam v Brežice hajlat. Mi nič ne potrebujemo takih gostov, o katerih že naprej vemo, da se bo marsikateri iz med njimi raz-žaljivo in izzivajoče vedel proti Slovencem. In da bi se pa mi na naši lastni zemlji pustili zasmehovati, to ne sme biti!
Uravnava Pesnice. Pri okrajnem glavarstvu v Mariboru so na vpogled načrti za uravnavo Pesnice, oddelkov: I. od mosta v Dolgemdolu do Ulbla, II. od Ulbla do Št. Kungote, III. od tam do izliva Cirkniškega potoka. Cela dolžina znaša 31771 m. Ti oddelki ležijo v občinah Gradiška, Gornja Št. Kungota, Rošpah, Leiteršperg in Ranče. Komisijski obhod za to uravnavo bo v petek, dne 5. in v soboto, dne 6. maja 1905 in sicer za oddelek I. in II. prvi dan, za oddelek III. drugi dan. Sestanek bo dne 5. maja ob 10. uri dopoldne pri mostu v Dolgemdolu, dne 6. maja ob 9. uri dopoldne pri pesniškem mostu pri državni cesti. Vsak posestnik, ki ima kako zemljo ob Pesnici v tem delu, naj pride k temu komisijskemu pohodu, da zastopa svoje koristi.
Nove slovenske knjige. Marljivo „Zgodovinsko društvo za Spodnji Štajer" je izdalo zopet novo knjižico, na katero opozarjamo osobito slovensko d i j a s t v o. Knjižici je naslov „ J a n e ž i -čeva Slovnica". Spisal Gabriel Majcen k petdesetletnici „Slovenske slovnice Antona Janežiča". Krasi jo tudi slika Antona Janežiča. Dobiva se po 20 vin. v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ki v tem slučaju posreduje za Zgodovinsko društvo. Pisatelj nam je razvil v tem spisu v lahkotnem slogu sliko zelo delavnega, domoljubnega in duhovitega moža, ki je svojo dobo navdihoval z iskrenim rodoljubljem in navduševal za prosvetno narodno delo! — „Osebna dohodnina" je naslov lični knjižici, katero je izdalo društvo „Pravnik". Spisal je knjigo c. kr. davčni nadzornik Valentin Ž un, ki je s tem gotovo ustregel vsem davkoplačevalcem osebne dohodnine. Saj so zakonske določbe o osebni dohodnine do sedaj še jako malo znane med
našim narodom, dasiravno je zakon že osem let v veljavi. Dobi se v tiskarni Iv. Pr. Lam-preta v Kranju (Kranjsko) za ceno 1'30 K s poštnino vred.
Spominske liste za učence in učenke, ki izstopijo iz šole, hoče uvesti Slovenska Šolska Matica. Spominski listi bi jih naj vedno spominjali na šolo in njene nauke in še v poznih letih bi jih naj razveseljevali, kadarkoli bi ga pogledali in se pri tem spomnili svojih učiteljev, svojih nekdanjih součencev in součenk in lepe dobe mladosti. Na spominskem listu, ki je določen za mladeniče, so tudi lepe besede: Sveto vero zvesto hrani, — stori, kar ti vest veli, — domovini zvest ostani, — zanjo daj, če treba, kri!
Društvena poročila. Velika narodna veselica v Mariboru. Kakor smo že poročali, bodo priredili mariborski Slovenci v prid družbe sv. Cirila in Metoda dne 2. julija t. 1. v Narodnem domu veliko narodno veselico. Pri-pravljavni odbor je imel več posvetovanj, kjer se je določil za veselico načrt, ki kaže, da bo ta veselica daleko presegala isto pred dvema letoma. Mariborski Čehi bodo priredili češko hišo, trgovski klub naroden semenj, med raznovrstnimi zabavami se bo vrstila godba, petje in tamburanje. Zunanja pevska društva, ki želijo nastopiti, naj to pravočasno naznanijo pripravljavnemu odboru. Vabijo pa se že sedaj vsa narodna društva, vsi rodoljubi in rodoljubkinje, da pridejo k tej veliki veselici. Čisti dobiček veselice je namenjen v korist narodnemu šolstvu v Mariboru.
Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Župnik Črnko Marko 10 K; nabrano na zborovanju kmetijskega bralnega društva v Starem trgu 5 K 20 v; Posojilnica v Slatini 30 K; E. Vošnjak 4 K; dr. Kac in dr. Glaser namesto vcnca na grob g Breznika vsak 10 K; Klub 20 K; gospodična Micika Kočevar 20 K; gospa Marija Pahernik namesto venca na grob g. Breznika 20 K; Bauman iz Rač en jerbas krompirja in Jurij Senekovič, kmet v Ščavnici, eno vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam prisrčno zahvalo in*vesele velikonočne praznike!
Studenice. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil napovedani gospodarsko poučni shod ob udeležbi 76 mož in mladeničev in 10 žen in deklet. Namen zborovanja je bil poučiti se o namenu in koristi c. kr. kmetijske družbe oziroma razgovor, da bi se tudi pri nas ustanovila kmetijska podružnica. Znano je namreč, da ima osrednja družba iz vsakoletnih davkov in drugih sredstev jako obilne dohodke, ki so namenjeni za povzdigo kmetijstva po celi deželi; a pri nas skoro nihče ne stegne rok, da bi kaj od ondod dosegel. Takih podružnic pa je po Gornjem in Srednjem Štajerskem obilno, pri nas pa jih usta-navlj \jo večinoma le imoviti meščani in veleposestniki, ki imajo potem koristi od osrednje družbe, druge podružnice pa večinoma spe. Pred kratkim smo čitali, da se je osnovala podružnica za kozjanski okraj pod načelništvom g dr. Jankoviča. Ista obeta, da bode imela življenjsko moč. G. potovalni učitelj F. Gori č a n je govoril prav prepričevalno o koristi take podružnice, ki bi bila za naš kraj tudi velike važnosti, ako bode našla pri posestnikih zanimanje in umevanje. Ne smemo seveda misliti, da bo pokazala novoustanovljena podružnica morda že drugi dan korist, a Čisto gotovo jo bode rodila v nekaj letih, ako bodo udje drug drugemu na roko. Po čitanju izvrstno pisanih člankov v naših gospodarskih in političnih listih, po večkratnem poslušanju jako poučnih govorov naših gg. potovalnih učiteljev, ' po medsebojnih razgovorih in izkušnjah se zelo vzbudi zanimanje za umno gospodarstvo, in rodoljubno veselje do domače zemlje in zaupanje v samopomoč. Ko se je naposled vprašalo, koliko poslušalcev bi bilo zato, da bi se ustanovila podružnica, se je oglasilo 34 zavednih gospo-
darjev, kar je vsekako lepo število, a upati je, da jih svoj čas še več pristopi, ki tokrat niso bili navzoči. Prosilo so je takoj osrednje vodstvo, da nam pošlje g. glavnega tajnika in ustanovi podružnica. Bog nam daj svojo pomoč, udom pa veselje, zvestobo in vztrajnost. Mnogo posestnikov je tudi naročilo pri g. Goričanu sadnih drevesc. Želeti pa je, da slušalci k zborovanju vselej o pravem času pridejo, ker se sicer moti govornik in že navzoči poslušalci.
. Ptuj. Pravila „Slov. pevskega društva v Ptuju", so se toliko spremenila in potrdila, da se voli odbor za dobo treh let, in da se priredi vsako tretje leto pevski koncert; zaradi-tega se vrši izvanredni občni zbor „Slovenskega pevskega društva v Ptuju" v nedeljo, dne 7. maja t. 1. ob 2. oziroma ob 3. uri popoldne pri vsakem številu došlih članov, v „Narodnem domu" po sledečem vzporedu : 1. Pozdav predsednika ; 2. poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev ; 3. volitev predsednika, odbora in revizorjev; 4. slučajnosti. K mnogobrojniudeležbi se vabijo najuljudaeje tudi zunanji odborniki in Člani. Odbor.
Podporno društvo organistov naznanja, da se občni zbor in koncert omenjenega društva, kateri se je nameraval prirediti dne 27. aprila t. 1. v Celju, preloži vsled nepričakovanih zaprek na mesec junij. Vzpored, dan in prostor zborovanja in koncerta se pravočasno objavi. Ker je že sedaj mnogo zanimanja za ta koncert, zato si bode odbor koliko mogoče prizadeval, da bo tedaj slovenska pesem mogočno donela.
Zveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev ima letošnjo glavno skupščino dne 13., 14. in 15. avgusta v Pulju. Odtod se bodo naredili izleti po morju v Reko in Opatijo.
Cerkvene stvari.
Na veliki četrtek so premilostljivi knez in škof v mariborski stolnici umivali sledečim starčkom noge: Francv Matuškovič, 96 let star, Anton Kocbek 87, Štefan Ribič, 85, Martin Ribič 84, Valentin Biber 83, Jurij Veingerl 82, Jakob Vajdaher 81, Sebastjan Čerček 80, Nikolaj Hercog 77, Franc Januš 76, Janez Maček 76, Valentin Trunkl 75; vsi skupaj so stari 982 let.
Sv. Misijon. Sv. Misijon za Slovane, (Poljake, Slovence in Čehe) se je obhajal v hambornski župniji od 9.—15. aprila. Deloma je bilo navzočih 20 slovanskih spovednikov in pridigarjev, med njimi trije slovenski frančiškani. Slovenci so se povoljno vdeležili sv. zakramentov. Mnoge je sv. misijon vzdramil; nekateri so pa sv. vero že popolnoma zgubili; tudi sv. misijon jih ni zbudil iz grešnega spanja.
Krasna pisanka Slovencem. Pripravil nam jo je vč. g. prof. Stegenšek s svojo neumorno marljivostjo. Prav gotovo bodo radi segli po njej slovenski omikanci in izobraž. društva ter večje knjižnice. Poseben pomen pa ima še za slavno duhovščino in učiteljstvo gornjegrajskega okraja. Tej pisanki je ime: Dekanija gornjegrajska (I. knjiga cerkvenih spomenikov lavantinske škofije). V tej XVI+ 240 velikih strani obsezajoči pomenljivi knjigi nahajamo 162 manjših in tri velike slike, ki nam predstavljajo vse cerkve gornjegrajske dekanije, pa tudi vse zname-nitejše altarje, kapele, tlorise in podobe. S spretnim peresom in s poljudno učeno besedo pa je vse tako lepo opisano in modro razloženo, da se moremo pri čitanju ne samo veseliti, temveč tudi prav mnogo učiti o cerkvenih stavbah, rezbarstvu in slikarstvu ter sploh o umetnosti in da z občudovanjem gremo v preteklost, ki nam je toliko umetnosti in dragocenosti nakopičila v prelepi okolici Solčavskih planin. Le vzemi in berin. pr. o Novištifti, Nacaretu, Gornjemgradu , posebno pa o Sv. Frančišku in njegovi zakladnici, ali proučuj razpravo o predstavah božjega groba (str. 111—115), glej podobe Kremser Schmidta: Rojstvo Gospodovo (str. 143). Zadnja večerja (str. 184), Vstajenje (str. 145),
Vaebohod (str. 147). Tudi spoznavamo v tej knjigi ptuje in domače umetnike, ki so posebno v lavantinski škofiji delovali, pa se tudi po drugod proslavili. Z veseljem sem čital o kiparjik-domačinih Andreju in Ivanu Cesar, Oblaku (181, 182), o slikarjih Jelov-šeku, Menzingerju, Plavecu, Pogačniku, Rein-waldtu, o udomačenih Brollo in Fantoni itd. Knjiga dela zares vso čast pisatelju. Kaže nam in našim sosedom lep kos naše zgodovine, priča o pobožnosti in navdušenju našega ljudstva za vse blago in dobro in bo vzbujala pozornost učenjakov. Kar najrajši bi napisali tukaj celo obširno oceno te knjige, pa ker prostora primanjkuje, opozorim le še na XIII. poglavje: To poglavje samo je vsaj za pisca teh vrst vredno toliko, kakor se zahteva za celo knjigo. Mislim in sem prepričan, da take razprave o češčenju domačih svetnik o v, kdaj in zakaj se je začelo češčenje tega in onega svetnika in kako daleč je segalo, pač nimajo ne Nemci in ne Lahi, četudi je njihova tozadevna literatura precej obširna. Kdor se zanima za domačo zgodovino, za razvoj umetnosti sploh in posebe domače, naroči si hitro knjigo: Dekanijagor-n j e g r a j s k a, ki se dobi nevezana za 5 K, ukusno v platno vezana pa za 6 K 20 vin. edino pod naslovom: prof. Avg. Stegenšek, Maribor.	I. V.
Društvena naznanila.
Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Šžavnici
priredi na velikonočni pondeljek, dne 24. aprila 1906 ljudsko veselico s sledečim vzporedom; 1. Pozdrav. Predsednik J. Košar. 2. J. Aljaš: Cerkvica. Mešan zbor. 3. Santa Lucija. Tamburaški zbor. 4. J. Aljaš: Oj planino. Mešan zbor. 5. Burska bojna koračnica. Tamburaški zbor. 6. J. Aljaš: Oj z Bogom ti planinski svet. Mešan zbor. 7. Sokolska koračnica. Tamburaški zbor. 8. Požigalčeva hči, resna igra v petih dejanjih. 9. Iv. Ocvirk: Rožmarin. Mešan zbor. Začetek ob polu 4. uri
popoludne. Prosta zabava pri gospej Trstenjakovi. K obilni udeležbi vabi odbor.
Gasilno društvo v Cezanjevcih slavi na belo nedeljo t. j. 30. t. m. svojo desetletnico z blagoslovljenem nove brizgalnice. Vzpored: 1. Sprejem bratskih društev točno ob 2. uri popoldne pri ščavniškem mostu. 2. Sprejem veleč, duhovščine ob pol 4. uri pri spravišču gasilnega orodja. 3. Pozdrav. 4. Blagoslovljenje brizgalnice. 5. Slavnostni govor. 6. P. A. Hribar : „Naša pesem", moški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
Listnica uredništva i Sv. Križ na M. polju: Pritožimo se na ministerstvo, kar bo kmalu pomagalo. Prosimo, dopisujte nam večkrat I — Drugim dopisovalcem : Ni prostora, kar se bo dalo uporabiti, pride |
Loterijske številke.
Line 15. aprila:	51, 60, 18, 8, 71.
Trst 15. aprila:	5, 67, 25, 90, 41.
Tržne cene
Živil«.		od		člo	
	100 kg				
					
		K	h	K |	h
Pšsnica .....		19	_	19	90
rž.......		15	60	16	40
ječmen.....		16	60	17	40
		16	40	16	20
koruza .....		17	—	17	80
		19	50	20	50
		16	60	17	40
		5	20	6	60
		8	90	4	30
fižol* . . . . . .	1 kg		20		28
		—	40	—	48
		—	36	—	64
krompir.....		—	—	■—	9
sir......		—	34	—	72
surovo maslo		2	20	2	80
		1	10	2	40
		1	32	1	40
zelje, kislo ....		—	24	—	82
reps, kisla ....		—	20	—	24
	1 lit.				
		—	20	—	22
smetana, sladka . .		—	40	—	48
kisla . . .		—	60	—	70
	100			i	
	glav	—	—		—
	1 kom.				
		—.	5	—	—
Vabilo
na
ljudsko veselico
katero priredi
Bralno društvo pri Sy. Juriju ob Šeavnici na velikonočni pondeljek, dne 24. aprila.
VSPORED: 1. Pozdrav. Predsednik J. Košar. 2. J. Aljaš: Cerkvica. Mešan zbor. 3. Santa Lucia. Tamburaški zbor. 4. J. Aljaš: Oj planine. Mešan zbor. 5. Burska bojna koračnica. Tamburaški zbor. 6. J. Aljaž: Oj z Bogom ti planinski svet. Mešan zbor. 7. Sokolska koračnica. Tamburaški zbor. 8. Požigalčeva hči, resna igra v petih dejanjih. 9. Iv. Ocvirk: Rožmarin. Mešan zbor. Začetek ob polu 4. uri popoldne. Vstopnina : sedeži I. vrste 60 v, II. vrste 40 r ; stojišča 20 v; za otroke 10 v. Prosta zabava pri gospej Trstenjakovi.	313 1—1
K obilni vdeležbi vabi	ODBOR.
W najem »e da
skupaj ali na drobno za več let pod ugodnimi pogoji, oziroma proda tudi proti plačilu na obroke lepo planinsko posestvo z - lastnim lovom blizo Šoštanja in Mozirja, v davčni občini Belevode na Štajerskem, z dobrimi stavbami za stanovanje, dobrimi hlevi, z mlinom za dom, 5 malimi marofi in lastno žago, okoli 25 oralov njiv, 35 oralov travnikov, 100 oralov pašnika in 200 oralov gozda. Posestvo se proda z zaraščenim ali posekanim gozdom ter se isto lahko vsak čas ogleda. Natančneja pojasnila daja lastnik Josip Goljevšček, lesni trgovec
v Gorici, Primorsko.	280 3—2
oooooo oooooo
Posojilnica v Celja registrovana zadruga z neomejeno zazezo — Vorschussverein in Cilli, registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung ima svoj
redni letni občni zbor
v soboto, dne 29. aprila ol) 2. uri popoldan v sejni dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa pro 1904. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Razni predlogi. Celje, dne 17. aprila 1905. 3ib i-i	Načelstvo.
OOOOOO oooooo
peeeeoo&eeoc j&oeeeooeeeesÄ Viaifeaioo x
►ru. a
I
Krasne
I
velikonočne razglednice
lično in fino izdelane
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Cena 1 komad 10 v, prodajalcem znaten popust.
J. N. Peteršic v Ptuju
priporoča slav. občinstvu različno drobno in papirno blago, kakor šolsko orodje, tako da si vsaki kupec omenjene predmete po zelo nizki ceni pri domačem in solidnem trgovcu priskrbi. Gospodom trgovcem se vse zgoraj omenjeno blago po brezkonkurenčnik cenah prodaja. Zunanja naročila se 298 3—2	točno izpeljejo.
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Velika iznajdba!
Nobenega smrada več v pisoaijih in straniščih ! Isti izgledajo snažno pri porab
„M-Waterloos Urinol".
Od izvedencev priznan izdelek za mazanje pisoarjev in stranišč. Prodajo ima samo
AlOlZ Jožef Riha ura^n0 konces. zavod za vpeljavanje plina, in vodo-4wiilCVj voda, stavbinski in oriamentalni in galanterijski klepar v Mariboru, Koroška cesta št 14. Priporoča se tudi v izdelovanju vseh v njegovo stroko spadajočih del.
Priznan specijalist za napravo kopališčnih sob, klozetov, pisoarjev, za vpeljavo plina (acitelin) in leseno-cementnih streh. Vsa instalacijska in kleparska popravila točno in po ceni.	227 6—5
Proračuni in odgovori brezplačno.


Vsaka beseda stane 2 yln.
Najmanja objava 46 vin.
iSSggSSgi
• • • • •
ALA OZNANI
Viaka beseda stane S vin. • • S
saggassasB ea sagssg^sa-^-gs
o««
Vsaka beseda stane 2 Tin.
Večkratna objava po dogovoru.
Ti inserati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Proda se.
Stamplljs iz kavčuka, modele za predtiskarije izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Maribora, gosposka ulica št. 15.
428 61-43
Lepa zidana hiša se proda v Studencih pri Mariboru, 10 minut od Jožefove eerkve s štirimi stanovanji, rodovitno njivo '/« orala, mesečna najemnina 46 K; vpraša se pri Francu Čerič, posestniku v Studenuh.	230 5-5
Posestvo, katero meri približno osem . učenca sprejme pekarski mojster Lju-
nro rtu n I jtii m iriHonuji hratnnm m nnhrn 1 i •, nr .. . .	.	„ .	°	"
Hiša št. 137 v Studencih pri Mariboru v bližini cerkve sv. Jožefa in šole se proda. Hiša ima 4 stanovanja. 100 10—9
Posestvo v Fttrstu št. 25 s hramom, 3 sobe, kuhinja, hlevi, drvarnica, posestvo meri 40'/i orala, se proda za 5000 kron. 1000 kron ostane v hranilnici vkcjižene. Pri pogodbi je plačati 1000 kron, ostali znesek se lahko izplača na obroke 4V,°/o obrestovane. Kupna pogodba se izve pri Martin Ravnjaku, lesotržcu v Brestenici pri Mariboru.	264 3
Kozolec močan, s šestimi okni; kdor ima na prodaj, naj se pismeno ali ustmeno oglasi pri županstvu Petrovče; pošta Petrovče pri Celju. 263 3—8
Novo zidana hiša v Studencih z dvema stanovanjema, mali vrt, 1 klet, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Gospodar" v Mariboru. 258 6—4
Vili podobna hiša na deželi (na Štajerskem) 1 nadstropje, 5 oralov zemlje, sadonosnik, vinograd in njiva, ob okrajni cesti, sposobna za vsako obrt, se proda za 2200 gld. iz proste roke. Natančneje Jožef Sorko, Vilkom 7, Jarenina.
262 3—1
Hita, v bližini mesta, z dvema stanovanjema, vrtom, njivo, gozdom, lepe vinske trte, se proda za 3000 gld., izplačati je 500 gld. Hiša se tudi da v najem. Naslov pri upravništvu.	266 3—3
Gostilna z žganjetočbo in trafiko pri farni cerkvi in na okrajni cesti, b'izu že-leznične postaje, edina v fari na račun in mala soba za specerijsko trgovino v najem se da z 1. majem 1905. Prednost imajo obrtniki, koji bi zase znali voditi malo trgovino. Naslov „A. B." na uprav, tega lista.	276 3—3
Fino moko, dobro moko za kruh, rozine, cibebe, germ, limone, dišave, prodaja najceneje in najboljšo Vit Murko, špecerijska trgovina, Maribor, Melligerstrasse št. 24.	300 3—2
Hiša, blizu cerkve sv. Jožeta v Studencih pri Mariboru se prav po ceni proda z dobro najemščino in z velikim vrtom. Naslov pove upravništvo. 282 3—2
Novo zidana hiša z 2 sobama, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom se po ceni proda v Studencih, Pekrska cesta 192 pošta Maribor.	288 3—2
Novozidana hiša, jedno nadstropna, je takoj za prodati ali pa zamenjati z drugo v Mariboru ali v okolici. Vpraša se Lenaugasse 25. I. št. 6. 292 3—2
Več tisoč dreves jabolčnih in nekaj hruškovih, visoko stebelnih, prav dobrih lastnosti, proda po nizki ceni Jožef Kajnč, Pongerce, občina Cirkovce p. Pragersko. 296 2—2
Dve posestvi na prodaj, eno meri 19 oralov, cena 4800 K, drugo 9 oralov cena 3600 K. Dobri stan, stavbe srednje vrednosti. Proda se tudi skoraj nova parna mlatilnica za polovično ceno in hitrem plačilu cena 2760 K. Oglas pri V. Bau-man, Šavnica, Sv. Ana na Krembergu. 294 3—2
Novo zidana hiša se prav po ceni proda v Studencih pri Mariboru, Lem-baherstrasse 162.	318 3—1
oralov z lepim zidanim hramom in dobro gredočim mlinom na Pesnici se proda. Dalje se izve pri Francu Lorbek, mlinarju v Zgornji Voličini.	314 2—1
Dobro idočo gostilno želim vzeti v najem ali pa na račun. Išče se tudi hiša, pripravna za malo trgovino v kaki večji vasi ali fari v najem ali pa jo tudi kupim. Pisma naj se vložijo na upravništvo „Slov. Gosp." K. P. do 26. aprila.
316 1—1
Panje iz močnega lesa, s sprešanimi, slamnatimi stenami, v trstike in špagatom vezane, s štirimi oddelki po 40 okvirjev 14'K, s tremi oddelki po 30 okvirjev 11 K, z dvema oddelkoma po 20 okvirjev 8 K 50 v. Prodaja po najnižji ceni Leopold Vake, mizar, Strass.	307 1—1
Hiša v Mozirji se proda za 1600 gld. z popolno opravo za barvarijo. Pri kupčiji je plačati 200 gld. ostali denar zna ostati na obresti po 4 "/„. Več pove Franc Fide v Mozirji.	302 8—1 jj
Mlin se želi v najem vzeti za dalj časa, ' tudi več let, večji ali manjši z nekoliko J posestvom. Ponudbe sprejema Iv. Turnšek, | mlinar v Mozirji.	309 3—1
devit Halbwirt v Slov. Bistrici. 305 3-1
Kovaškega učenca sprejme takoj Janez Potisk v Leitersbergu št. 218. Maribor.	304 1—1
Išče se zvest in veren mož ali bolj do-
! leten mladenič, ki bi prevzel na velikem posestvu pri nekem duhovnem zavodu službo gozdnega oskrbnika, ki bi tudi sam , pri delu pomagal. Hrana in plača po do-f govoru. Vpraša se pri upravništvu. 303 2—1
0000000000
Kuverte
s f i X*
priporoča
m o
Proste službe.
Rezbarskl pomočnik, se takoj v delo sprejme, ki je zmožen tudi kiparstva ima predost, dela je za delj časa, ponudbe pod naslovom Jakob Golobič, podobar, Sv. Tomaž pri Ormožu.	271 3—3
Trgovskega učenca takoj sprejme, tJgovina mešanega blaga F. Slavinec-a nasl., Grabe pri Središču. 293 2—2
Krojaškega učenca sprejme takoj Caplo Jakob, krojač v Selnici ob Dravi. 291 3-2
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
mmmmmmmmm
I9ozor!
Najbolj trpežni in fini
klobuki
se kupujejo po nizki ceni pri
Francu Jankovic
255 8-3 v Vitanju.
mmmm
Začasna 281 2—2
poštna npraviteljica
se išče. Stanovanje in hrana brezplačno. Plača po dogovori-Nastopi se takoj. Sv. Jurij y Slov. goricah. Franc Krajnc.
Učenca sprejme takoj v uk Florijan Kučunda, vrvar v Mozirju. 290 3—2
Kovaški učenec se sprejme takoj. Silvester Zebe, kovač, Dugoše. Maribor. 287 2-2
Izurjena kuharica, 38 let stara, ki
se razume na gospodinjstvo išče službe, najraje v kakem župnišču. Naslov pri upravništvu.	284 3—2
8 letna deklica se odda takoj za svojo. Naslov se izve v upravništvu. 285 3—2
Krojaški pomočnik se v stalno
delo takoj sprejme pri g. Ivanu Partlič, v Studencih pri Mariboru štev. 49.
317 3—1
Pekovskega učenca v starosti 16 do 18 let, krepke, postave, sprejme takoj v poduk Janez Cakš, pekovski mojster v Slov. Bistrici.	308 3—1
Meinar, vratar ali postrežnlk,
18 let star, lepega vedenja, išče službe. Nastop precej. Naslov pove upravništvo. 306 3—1
B. Talento,
prodajalna drv In premoga Maribor, Meilingerstrasse 12
se priporoča. Naročila ae tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs, Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova ulica.	62 26—6
Konjak
iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 L 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9'60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1 K 5-60. 85 48—10
BENEDIKT MEBTL,
posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.
Oddaja stavbe
pritličnega šolskega poslopja z 2 učnima sobama, edno sobo za učila in konference na Frankolovem in poprave starega šolskega poslopja na Frankolovem. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila v četrtek, dne 27. aprila ob 10 uri predpoldne v šoli na Frankolovem. Stavba se bode oddala le ednemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 23.048 kron 2 v. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev je v upogled razpoložen v Soli na Frankolovem in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celji. Vsaki dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 2305 K varščine.
Krajni. šolski svet Frankolovo, dne 6. aprila 1905. 277 2-2	Načelnik: Tomaž Medved.


Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m notisku, mz:zzzzz^: Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. zr^zzn^^zzzm:
Ustanovljeno 1765
lobukov
Ustanovljeno 1765
IC
po najnižji ceni je pri
<§> Wil|emu Leyrer, klobučar <§>
Maribor, Gospodska ulica štev. 22 na voglu Poštne ulice. Glavna zaloga od Panizza in Habig-klobukov.
¿MF" Popravila se takoj in dobro izdolajo.
312 3—1
Demetrij Giumac,
kotlarski mojster
Easerngasse 13, maribor Kasempsse 13-
priporoča svojo veliko zalogo
kotlov«,
najboljših
čistobakrenih
brizgalnic itd.
301 10—1
Prevzame tndi popravila, katera izvrši točno in po ceni.
310 12-1
Franc Podgoršek.
Zdravje je največje bogastr«! ||
Kapljice s?. Marta.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanj« po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosso pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urqi\jejo izmeček, odpravijo naduho, boledlne in krče, pospešijo in zboljšnjejo prebavo, fiistijo kri in fireva. Preženo velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-Jenju. Lfčijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko iD Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v no-jbeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: lleatna Irkama, Zu-| jtripb. zato se naj narofujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Marico? trg it. 68, poleg certre sv. Marto.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dva naj stori ca B6 ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dontavliena n* vsako pošto:
1	ducat (12 «teklenio) 4 H. 4 dnoate (48 «teklenio) 14 60 K.
2	ducata 24 steklenlo) 8 K. S duoatov (80 steklen.) 17 — M.
3	ducate (38 ateklenlo' 11 M.
Imam na tisoče priznalnib pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, nato na vajam samo iraena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamič. opankar; Zofija Vukelič, Sivima; Josip Selianič, seljak itd.	EW* Ustanovljena 1. 1380. Tp®
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg st. 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 20-16 Zdravje je največje bogastvo!
—»i-« Franc Podgoršek,
bandužst ir> i zdelo v a. tel j rokavic Burggasse 7 v MARIBORU Grajska oesta 7
priporoča svojo veliko zalogo rokavic za gospode in dsme, bele rokavice za uniformo, kakor tudi vsakovrstne rokavice iz usnja v vseh modernih barvah in najboljše kakovosti. Nadalje se priporoča v izdelovanje podpornih aparatov pri skrivljenem ali sključenem telesu, izdelovanje umetnih udov, preveze za kilo tudi za najtežje bolezni, preveze za trebuh, snspenzorije in vsa druga v megovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Predmeti za postrežbo pri bolnikih in za ohranenje zdravja, kakor tudi gumispccijalitete s> vedno v zalogi.
Za obilen obisk prosi z odličnim spoštovanjen
Trgovina z železnino „Merkur"
P. Majdič, Celje
priporoča: Traverze, železniške Sinje cement, cevi iz kameničine in streSno lepenko.
Razne poljedelske stroje
posebno pa
peronospora - brizgalnice.
! Gumi za cepljenje !
Kose, srpi in najboljši brusni kamni. Mreže iz trnje ve žice za ograje. Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove.
Cenik poljedelskih etroje* je Izftel.
311 1
mmmmmmm*9® mmmmmm
Št. 2493/549 II.
Razglas.
Vsled pooblastila štajerskega deželnega zbora podele se v letu 1905 nastopne poselske nagrade.
100 delavskih nagrad po 50 K za poljske posle, kateri so dalj časa, najmanj po 15 let služili nepretrgano in pošteno pri enem in istem gospodarju (kmetiji).
Upravičenci, ki še niso dopolnili 50. leto, dobe razen tega Še 50 rentnih hranilnih vlog po 20 K.
B.	100 poselskih nagrad k 20 K (mladostne nagrade) za poljske posle za primeroma najdaljšo, ne manj kot 5 letno službeno dobo s sličnim zadržanjem v službi, ki pa še niso prekoračili 30. leto.
Vsak s to nagrado obdarovan, dobi tudi rentno hranilno vlogo za 10 K.
C.	Pet starostnih rent po 200 kron letno za zaslužne polske posle in delavce, ki so prekoračili 60. leto in služili najmanj 20 let pošteno in nepretrgano pri enem in istem gospodarju (kmetiji).
Nagrade pod A. in B. podele se le osebam, ki za časa prošnje služijo še pri istem gospodarju.
Vsak nagraden posel dobi razen tega še častni diplom. Prošnje z natančno označbo starosti, stanu in premoženjskih odnošajev, kakor tudi o dobi službe, kakovosti posestva (ali veliko ali malo) z zadržanjem, potrjene po dotičnem gospodarju, se imajo vložiti pri županstvu dotičnega kraja.
V prošnji je navesti za katero premijo se prosi (A, B ali C) ; ako prošnjo pošilja posel, priložiti je poselska knjižica (§ 27, posl. reda).
Pravilnost podatkov v prošnji naj potrdi županstvo (uradni pečat, podpis župana in enega občinskega svetovalca).
Prošnje se naj dostavijo deželnemu odboru do 15. oktobra 1905.
Predstoječim predpisom ne odgovarjajoče prošnje se vrnejo.
Gradec, dne 20. svečana 1905.
286 3-2
Za štajerski deželni odbor: Edmund grof Attems.
Semenje!
Najboljša
Semenje!
vrtna, poljska in gozdna semena, ki zanesljivo klijejo,
priporoča znana trgovina s semenom	188 6—6
v Mariboru
na Zofijinem trga.
IMU Berdajs
I Semenje!
Semenje!
Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo".	Odgovorni urednik: Ferdo Leftkovar.
Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo.
Tisk tiskarne sv. Cirila.