Gozdarstvo v času In prostoru včerajšnjega dne) in predlagal interesno oblikovanje skupin. Požel sem splošno odobravanje predvsem pred- stavnikov nečlanic pa tudi članic in zlasti predsednika komiteja ECE/FAO!ILO (po narodnosti Grk). Slednji Ohranimo melodije narave Pri odkazilu drevja je že v navadi, da se za posek označijo votla drevesa, ki sicer s svojo krošnjo res zasenčujejo določen prostor, toda v svojem duplu nu- dijo dom neštetim trubadurjem narave. S sečnjo takih dreves ni gospodarske koristi; gozdarji morda izvršijo gojitvena dela v gozdovih, vendar to ne odtehta škode z odvzemom valilnice, knnilnice in domovanja pticam. Morda bi bilo koristneje tako drevo oklestiti. Kar po- glejmo votlake, če so še kje, kako so prevrtani. To nam priča, da tu nekdo živi in dela. Ponavadi je to gozdni bobnar - žalna, ki pa jo žal vse redkeje vidimo. Ne smemo pozabiti tudi na polha, čebele, žuželke in ostale drevesne prebivalce gozdov. Znano je, da mora tudi v gozdu vladati neko ravnovesje med rastlinskim in ži- valskim svetom; če le en člen te verige manjka, pride do negativnih posledic. Ker je vse manj ptic, prihaja do prerazmnožitve različnih insektov in bolezni, ki vse bolj ogrožajo naše gozdove. Najugovzhodnih obronkih Roga smo si že pred leti omislili poseben znak za omenjena drevesa. To je znak, ki ima obliko ptičjega kljuna <. Znak narišemo na drevesa s sprejem v prsni višini. Seveda morajo dre- vesa ustrezati že zgoraj navedenim pogojem in če teh dreves nismo našli v odrastem gozdu z debelejšimi drevesi, jih poiščemo že v razvijajočem gozdu in jih vzgajamo v ta namen. Po strokovnih merilih naj bi bilo mi je zaupal, da imajo nekateri zelo radi delitev na politični osnovi, ki z Evropo brez meja nima veliko skupnega. Mag. Darij Krajčič Stališča in odmevi teh dreves 5-1 O na hektar. Tako stanje zasledimo le v pragozdu. Tako izbrana drevesa naj bi tvorita tako imenovan večni krog življenja. Potrebno bi bilo na· praviti evidenco teh dreves po gozdnih revirjili sočasno z drugimi gozdnimi evidencami. Kaj me je vzpodbudilo k pisanju teh vrstic? Gozd je treba znati opazovati. Pričeti je treba že pri otrocih v vrtcih, nadaljevati v šolah, izobraževati in ozaveščati odrasle in, kot vidimo, tudi stroko. Sam sem velik ljubitelj gozda, v njem dnevno iščem zdravje in razvedrilo. To počenja tudi velik del mojih sodržav- ljanov. Zgoraj omenjenih dreves paje v naših dolenjs- kih in belokranjskih gozdovih zelo malo, vedno manj, na nekaterih območjih jih sploh ni več. Večkrat so tega krivi prav gozdarji . Le-ti bi morali bolj misliti tudi na ptice, saj so le-te del gozdnega bogastva. Vra čajmo jim tisto, kar jim večkrat brezbrižno jemljemo - dom in hrano. Kje so sicer znana gozdarska načela o trajnosti, sonaravnosti in mnogonarneskosti gozdov in gozdnega prostora, kje so naravovarstvena načela, žal vse bolj na pamet ponavljana, če pademo že na prvem izpitu? Zato vsi na delo, za varstvo naših ptic in gozdnih zbo- rov, ne samo na Dolenjskem in v Beli krajini, ampak po celotni Sloveniji, da ne bo za vse prepozno. Franc Janež O prevodu resolucije o gozdarski strategiji EU pa tudi o gozdnih storitvah in ekonomski trajnosti odslej na internetu Mag. Golob v svojem odgovoru na moj prispevek Slovenske predstavitve resolucije EU o Evropski goz- darski strategiji (GozdV l, 1999) meni, da Gozdarski vestnik ni pravo mesto za razpravljanje o napakah in o ustreznosti nekega prevoda, takšno pa je tudi mnenje uredniškega odbora Gozdarskega vestnika. Mag. Golob na koncu prispevka izrazi željo, naj strokovno javnost seznanim s pojmom ekonomska trajnost, ki gaje v prevodu resolucije pomotoma izpustil. GozdV 57 (1999) 3 Razprava o vsebini nekaj odstotkov resolucije o gozdarski strategiji EU je po mojem mnenju koristna, saj se je pokazalo, kako zahtevno delo je prenašanje političnih in zakonodajnih dokumentov iz drugih družbeno-političnih okolij v naš sistem. Zato bom odgovor na prispevek mag. Goloba skupaj z razlago pomena ekonomske trajnosti predstavil na svoji spletni strani : http://www.uo.i-Ji .si/-bfsinko/index.html. Mag. Milan Šinko 161