Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas aro List slovenskih delavcev v cylmerikL Entered as Seoond-Class matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Conqbess of March 3, 1879. Stev, 28, NEW YORK, 3. februvarija, 1904, Leto XI, Boj z Indijanci. Colombljsko vojaštvo se jc moralo bojevati z domačini. Na obrežju San Bias. Colombijci na potu proti Panami. Panama 3. febr. Semkaj se poroča, da se je na Istmu vršil vroč boj med colombijskim vojaštvom m Ind-janci na obrežju San Bias in sicer na panamskem ozemlju. Natančnejih poročil pa ni mogoče dobiti. Ameriška topnačarka "Bancroft" bi morala odpljuti danes iz Colona v Boeas del Toro, toda to se ni zgodilo radi indijanskih bojev. Iz Chepho, Panama, poroča kapitan Torres, da namerava iti s svojimi četami do atlantskega obrežja. Mogoče je, da so njegove čete napadli Indijanci, misleč, da imajo opraviti z Colombijci. Newyorska kronika. Iz Avstrije. Nemščini počasi odklen-kuje. Romantika bankerota. Večkrat se je že pripetilo, da so bankerotne osobe navedle uprav ogromne svote svojega dolga in terjatev, toda bankerotni dijak medicinske fakultete, Bernard Woolf, 173, ' - zap. 115. ulica, je vse prekosil. Kje- po Tge]l avstrijskiIl posadkah S© govi dolgovi znašajo $21,465, docim . .. . . . . tvorita njegovo premoženje dve oble- morajo učiti častniki slovanske ki v vrednosti $15. Nejgov glavni jezike. — Banka za avstrijske častnike. Proti uvažanju mesa iz inozemstva. 0 ne La i m v Cienfnegos. Havana, Cuba, 2. febr. Poslanik Zjed. držav Squires je opozoril cu-bansko vlado na nemire v mestu Cien-fuegoa, kteri so se pričeli že 8. januarja pri registriranju volilcev. Dne 31. januarja so pa nemiri dosegli vrhunec, kajti izgredniki so ometali z blatom poslopje ameriškega konzulata. Konzul Baehr se je pri lokalnih oblastih pritožil in potem vso afero naznanil poslaništvu v Havani. Ameriški poslanik j*. zahteval od predsednika Palma kaznovanje izgrednikov, kar je tudi predsednik obljubil. Alcalde mesta Cienfuego* poroča vIb^i". da izgred ni bil nič druzega, nego prepir par pijancev. On tudi poroča, da ae pri izgredih ni streljalo in da vlada sedaj povsodi mir. Listi nacijonalne stranke zahtevajo, da se alcalde mesta Cienfuegos in governer pokrajine Santa Clara odstavi. Nemiri so se pričeli v kavarni 'Centrale' kjer je bilo par republikancev in njihovih prijateljev iz Colombije. Od tu so se izgredi razširili na ulice, kjer je prišle do streljanja. Tojačko gospodarstvo t Colo-radu. Victor, Colo., 3. febr. Štrajkarje, ktere so vojaki brez vsacih vzrokov od početka štrajka tukajšnjih rudarjev nadlegovali, so vložili proti državi tožbe na plačilo odškodnine v skupnem znesku nad $1,000,000. Toženi so: governer Peabody, kot vrhovni poveljnik državne milice ;bri-gadni general John Chase, bivši poveljnik milice - Creeple Creeku, pol kovnik I^uward Verdeckburg, sedanji poveljnik in majorja Thomas H McClelland in Mayer. Samo proti go-vernerju Peabodyju je vloženih odškodninskih tožb za $400,000. Dan obravnave bode sodišče odločilo danes. Kazenske tožbe so vložili delavci proti generalnemu pobočniku Sherman M. Bellu, generalu Chase in drugim miliškim častnikom. Zamorci ostarljajo Texas. New Orleans, Lt»., 2. febr. Včeraj je ostavilo k*cih 500 ztui orcev Bastrop county, Texas, in so se ^potili v Arkansas iskati delo na tamoš-nje bombaževe nasade. Vseh prebivalcev šteje imenovani county le 1000. Ker primanjkuje sedaj v Texasu delavcev, bodo zamorce zapodili nazaj. Skabje zaprti t tovarni. Trenton, N. Y., 2. febr. Tovarnarji gumija so v minolej noči dovedli na skrivaj več skabov, ktere so potem za orli. Dokler ne bode štrajk končan, morajo skabje spati v tovarni, kjer bodo dobivali tudi jed. Zmaga Amalgamated Copper Co. Butte, Mont., 2. febr. Državno nadsodišče razsodilo je v zadevi Amalgamated Copper Co. proti Augustu Heinzeju v prid imenovane družbe. Sodnik Clancy je, kakor znano, dne 21. okt. 1903 razsodil proti družbi, na kar je slednja morala z delom prenehati, tako, da j« bilo na tisoče delavcev bres dela. njima ni znan. Tudi odlikovanje. r Trinsedemdesetletni John I. Jones ima čast, da je najstarejši tat v mestu. Z sodišči je imel že neštevilno-krat opraviti. Na svoje stare dni se bavi le z "špecijaliteto", da krade po prodajalnicah. Radi tega so ga včeraj obsodili v jednoletno ječo. Ko so mu prečitali obsodbo, je dejal: "Jaz menim, da ste me obsodili v dosmrtno ječo, kajti toliko ča^a ne bo-dem več živel." Smilijo se jej poulični delavci. Neka dama je včeraj priposlala komisarju Woodburryju par sto dobro pletenih volnenih rokovic z prošnjo, naj jih razdeli med kidalce snega, kateri se jej zelo smilijo. Pledene roko-vice so zelo po ceni in ako dobi komisar še potrebne delavce, bode kma-lo zginol sneg iz naših ulic. V "I c e b o x". Neki lopov se je včeraj malo pošalil z mesarjem Ernestom Blume, 1033, 2. Ave., kterega je jednostavno zaprl v njegovo lastno 'icebox' in potem mirno izpraznil blagajno, v kterej je bilo k sreči le $10.50. Kasneje so zaprli 22-letnega George Richardsa kot storilca. Blume je mladeniča vljudnno pozdravil. Lopov je zahteval najboljši Porterhouse Steak. Radi tega je odšel mesar v ledeniško omaro, toda kakor hitro ej bil notri, je mladenič zapri vrata, ktera je previdno zaprl. Na to je mirno vzel denar, si prižgal mesarjevo smodko in odšel. Ubogi mesar bi v svojej ledenici kmalo zmrznil, ako bi ne plesal in se tako končno ogrel. Končno ga je vendar neka od-jemalka rešila. Potem je Blume hitro vso stvar javil policiji in se okrepčal s par čašami znane "Wilsonove Vodke'. upnik ej gospodična Ray Schonova iz Baltimore, ktera je uložila proti njemu tožbo na plačilo dolžne jej svote v zneski $20,000. Dijak pa ni le pum-pal pri zaljubljenej Rav, temveč tudi pri raznih možkih in se hoče sedaj potom konkurza rešiti vseh upnikov. Tudi bratje Duss, 21 East Broad- Dunaj, 3. febr. Končno zamoremo way so zelo pobožni ljudje in radi poročati, da je nemški jezik v avstrij tega — bankerotni. Njihovo premo- ' skej vojski posvečen propadu. Po ženje obstoji Še iz par svetih pisem vseh avstrijskih posadkah, ktere so in molitvenikov, dočim njim dolg niti itak slovanske, vstanovilo je vojno ministerstvo šole za častnike. Take zavode so otvorili pred vsem v Lvovu, Krakovu, Trnovu in Jaroslavu. kjer se morajo častniki učiti poljski jezik. I Tozadevno povelje izdalo je vojno mi-j nisterstvo sredi januarija, radi česar i je med avstrijskimi "Nemci", kakor j smo že poročali, zavladalo skrajno ogorčenje. Cesar Fran Josip je sicer na tozadevno interpelacijo odgovoril, da s tem ne škoduje vlada nemščini, toda pravica se mora tudi gojiti. Do-tično rezervativno povelje določa: "Pri četah, kterih možtvo je izključno nemški, morajo znati častniki še kak drugi avstrijskih jezikov. Korna po-veljništva morajo določiti jezike, ktere se morajo častniki učiti." V zgoraj imenovanih posadkah, se morajo častniki učiti poljski jezik, na češkem češki, itd. Budimpešta, 3. feLr. General, knez Wrede je vstanovil posebno banko, ktere glavni delničar je cesar Fran Josip. Banka bode posojevala častnikom denar, kterega morajo tekom desetih, oziroma dvajsetih let let, vrniti. Na ta način upajo častnike obvaroval pred dolgovi. Dunaj, 3. febr. Poljedelski minister dr. K. Giovanelli, izdal je naredbo, ktera prepoveduje uvoz mesa iz Argentine. Danes je dospelo na Dunaj 40 vagonov argentinskega mesa, kterega morajo uvozniki nazaj poslati. Ljudstvo mora naravno stradati, toda na to se "šjor" Giovanelli ne ozira. Minister navaja vzrokom te odredbe "zdravstvene razloge." V resnici so pa izposlovali prepoved ogrski trgovci s živino in kmetijske družbe. Prepoved je le začasna, dokler vlada konzularno ne preišče argentinskega mesa. Washingtonske novosti. Zvezine finance. Washington, 2. febr. Javni dolg znašal je z dnem 31. jan. 1904, odštev-ši gotovino, ktera se hrani v državnej blagajni in ktera znaša $915,062,343 $911,663 več, nego prejšnji mesec. Obrestonosni dolgovi znašajo $900,-470,950, drugi dolgovi $392,140,147. Zlata imajo v gotovini v zalogi za $150.000,000; bondi znašajo $141,580,-537; v nacijonalnih bankah je naloženih $106,595,774; v blagajni Filipinov je $577,747, skupaj ima torej vlada rezervnega denarja $1,413,110,668. Skupni dohodki vlade so znašali v januarju $41,588,370, izdatki pa $48,-372,553, kar pomenja $6,784,185 deficita. Carinarski dohodki v minolem mesecu so znašali $21,190,240 ali $3,-000,000 manj, kakor leto popreje; domači davki so znašali $16,46S,336 ali $1,050,000 manj, nego v istem mesecu minolega leta. Izdatki za vojni oddelek so v minolem letu narasli za $2,-000,000. Novi vojni tajnik. Washington, 2. febr. William H. Taft, dosedanji filipinski governer, položil je včeraj uradno prisego kot novi vojni tajnik. Prisega se je vršila v velikej "feprejemnej dvorani poslopja vojnega oddelka in sicer mnogo bol jsijajno, nego je bil dosedaj običaj ob takih prilikah. Taft je dospel v dvorano, stoprav pred polu-dnevom, kjer ga je sprejel dosedanji vojni tajnik Root. Na to mu je izročil urad in potem je Taft položil pred generalnim štabom uradno prisego. Letno poročilo filipinske komisije. Šti rje konji utonili. Pri razvažanju snega, so včeraj v reki arlem vtonili štirje konji, kteri so z vozovi vred padli v vodo. Kočjaž se je rešil s tem, da sta ga dva delavca zgrabila v ternotku, ko je padel voz v vodo. Pevsko drnitvo "Slavec". Naslovno slovensko pevsko društvo v New Yorku priredi v soboto dne 8. t. m. zvečer v češkej 'Sokolovni' svojo četrto letno Vodnikovo veselico, na kar opozarjamo vse tukaj in v okolici metropole živeče rojake, da se vde-leže veselice polnoštevilno Pet otrok zgorelo. Council Bluffs, la., 3. febr. Tukaj je zgorela mala hiša v kterej je stanoval Peter Christiansen z svojo ženo in svojimi otroci. Otroci so zgoreli, mati je zadobila smrtne rane, ko je skušala svoje otroke rešiti. V časti požara ni bilo Christian-sena doma. Goreti je pričelo po noči. Prva se je radi dima prebudila mati. Svoje pet mesecev staro dete je pustila na postelji in skušala ostale štiri otroke rešiti. Otroci so spali v stran-skej sobi, ko je odprla vrata, je prišlo iz sobe toliko dima in plamena, da se ejtudi njena obleka vnela. Na to je nesrečna mati pohitela na ulico in klicala na pomoč. Sosedje so sicer takoj prišli na lice mesta, toda hiša je z otroci vred zgorela. Mati je zadobila na obraru in truplu nevarne rane. Kako je nastal požar, mi masa«. Banka bankerot. Washington. 3. febr. Vsled odredbe zvezinega currency comptrclerja, so včeraj zaprli Traders nacijonalno banko v Clarksburgu, W. Va.» Clarksburg, W. Ya., 3. febr. Tukajšnjo Traders' nacijonalno banko so včeraj zaprli. Dolgovi znašajo $1,250-000. Splošno se trdi, da bode banka v kratkem zopet pričela poslovati. Mraz na zapadn. St. Paul, Minn., 2. febr. Včeraj postalo je tukaj zopet izredno mrzlo in toplomer kaže 17 stopinj pod ničlo. V daljnem severozapadu pa postaja topljeje in v Miles City, Mont., kaže toolomer 42 stopinj nad ničlo. Bloomington, 111., 3. febr. V osrednjih pokrajinah države Illinois je padla temperatura za 30 stopinj. Farmer Hines je na ootu zmrznil. Washingtonske novosti. Nova zamorska država. Washington, D. C., 2. febr. Sedaj se zopet agitira za spiejetje teritorijev New Mexico, Arizona, Oklahoma in Indian Territory v zvezo držav in sicer tako, da bi postala Oklahoma in Indian Territory jednar ter New Mexico in Arizona drga država. V zadnjem kongresu je bil senator Guay, kteri je stavil tozadevni predlog, prisiljen v boju prenehati. Sedaj je pa z agitacijo zopet pričel in v predlogu določil, da se v novih državah ne smejo kratiti pravice državljanom radi njihove poltne barve ali pomanjkanja olike. Ta predlog pa čez vse ugaja zamorcem in razni senatorji dobivajo neprestano prošnje, naj spremene imenovane teritorije v državi Oklahoma in Montezuma (Arizona in New Mexico), kajti zamorci so uverjeni. da bode tamkaj za nje pravi raj. To pa belim prebivalcem teritorijev ne ugaja, in oni se proti-vijo naseljevanju zamorcev. Zlasti v Arizoni in New Mexici ne-eejo o p odri a vlj en j u ničesar vedeti. Washington, 2. febr. Predsednik je priposlal včeraj senatu letno poročilo filipinske komisije in poročilo civilnega governerja Filipinov. V porodu se nahajajo tudi natančni podatki o uporabi za Filipine dovoljenih $3,000,000. V minolem letu so bili za filipinsko ljudstvo slabi časi in sicer radi pomanjkanja živil. Vendar je pa pričakovati izboljšanje, ako se carina zmanjša in prr inačijo plovitbeni za-kokoni za otočje. Lakota na Filipinih je nastala radi slabe letine, radi česar je morala vlada nakupiti za $2,-000,000 riža, kterega je potem razdelila med domačine. Riž je morala kupiti v Siamu in Calcutti, kjer so jej trgovci prodali slab rudeč riž. Vstaško gibanje še nikoVi ni tako pojemalo, kakor v minolem letu. Vendar pa priporoča governer, da se pri zatiranju nemirov rabi domače možtvo, ne pa vojaštvo, ktero je radi pijanosti demoralizirano. Mnogo ameriških vojakov se poroči z domačinkami, ktere jih morajo potem preživljati. Governer omenja tudi izgnanje verskih redov; število redovnikov se je znižalo od 1013 na 246, toda tudi slednji bodo kmalo odpotovali, na kar bode amerikanizacija tamošnje katoliške cerkve hitro napredovala. Governer je tudi mnenja, da se bo trgovina z notranjimi pokrajinami zelo razvila v kar je treba graditi več železnic. Za kolero je obolelo v minolem letu nad 150,000 osob, od kterib jih je pomrlo 100,000. V Manili kolera sedaj pojema. Obiskovanje šole sedaj povsodi napreduje. vendar pa še kacih 150,000 otrok ne vživa javne vzgoje. Pomno-žitev. učiteljev na Filipinih je nujno potrebno in vlada mora za šolstvo žrtvovati par milijonov dolarjev. Število učiteljev je treba povečati tako, da jih bode sedemkrat vet}, nego sedaj. Dohodki so se povečali, toda tudi izdatki so izredno veliki, tako. da bo deficit velik. Za svetovno razstavo. Čakajo jOYBlja. Rusko brodovje v Vladivostok« je pripravljeno na pot proti Japoncem. Nestrpnost na Japonskem. 500,000 ruskih vojakov v Aziji. Tokio 2. febr. Ruski odgovor še vedno ni prišel semkaj in niti vlada niti ljudstvo še ne vesta kedaj pride odgovor in kaka bode njegova vsebina. Ruska počasnost in poročila o nadaljnem pomnoževanju ruskih čet na iztoku so vzrok, da je ljudstvo na Japonskem še bolj vznemirjeno,, dočim niti malo ne upa na ohranitev miru. Vlada namerava poslati še je-dno noto v Petrograd, s ktero bode pretila Rusiji s takojšnjo napovedjo vojske, ako Rusija nemudoma ne ugodi japonskim željam. Kakor hitro pride semkaj ruski odgovor, se bode položaj hitro spremenil. Ako bode odgovor v resnici nepo-voljen, poslala bode Japonska Rusiji ultimatum. Na Japonskem ni nikjer opažati tacih prizorov, kakoršne je bilo videti v Ameriki pred špansko-ameriško vojsko. Tu pa tam se pripeti kaka demonstracija radi nezadovoljstva ljudstva, inače je pa v velicih mestih opažati vsakdanje življenje. Paris, 3. febr. Semkaj se brzojav-lja iz Petrograda, da je Rusija obvestila evropske države o vsebini odgovora, kterega bode poslala Japonske j. Odgovor je baje tak, da bode Japonska z njim zadovoljna. Ako pa pride do vojske, bode Japonska moralično isolirana in odgovorna za vse posledice vojske. Odgovor odpošlje Rusija Japonskej dne 6. februarja. Singapore, 3. febr. Japonska kri-žarka "Njazin" je dospela včeraj semkaj iz Colombo, Ceylon. Tukaj bodo križarko preskrbeli s potrebnim premogom, na kar zopet odpljuje dalje proti Japonskej. "Kasaga" pride danes semkaj. Petrograd, 3. febr. Iz Vladivostoka se brzojavlja, da je tamkaj zbrano rusko vojno brodovje pripravljeno za takojšnjo pot na vojsko. Danes so na vseh ladijah odstranili vse lesovie. V Vladivostoku so križarke "Gromoboj" (12,336 ton), "Rosija" (12,130 ton), "Bogatir" (6750 ton), in "Rurik" (10,923 ton) in več prevoznih parni-kov. Port Arthur. 3. febr. Ravnokar je dospelo povelje za mobilizacijo ruskega vojnega brodovja v Port Arthuru in Vladivostoku. Brodovje pričakuje povelja za pot proti Japoncem. Petrograd, 3. febr. Car je sprejel v avdijenco vojnega ministra Kuro-patkina in generala Saharova. šefa generalnega štaba. Vojni minister poroča, da je sedaj na iztoku 390,000 ruskih vojakov. Njihovo število se pomnoži tekom jednega tedna za daljnih 110,000, tako, da jih bode tamkaj pol milijona. Takoi v pričetku vojske zasede rusko vojaštvo vso Korejo Ako bi Anglija pomagala Japoncem, pošlje Rusija svojo vojsko iz visoke planote Pamirske v arednjej Aziji, v angleško Indijo. Veliki knez Aleksij vročil je caru odgovor za Japonsko. Odgovor bodo poslali v Tokio v par dnevih. Potujočim rojakom. Na razna vprašanja glede voznih cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna s železnico .od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakega zadržka. PARNIKI, kteri v kratkem odpljuje j o v HAVRE, so sledeči; Brziparnik LA LORRAINE, z 23 tisoč konj. sil., odpljuje dne 11. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni. Poštni pamik LA BRF.TAGNE odpljuje 18. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vrxle samo 3 dni. Brziparnik LA TOURAINE, z 20 tisoč konj. sil., odpljuje dne 25. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi prrko vode samo 6 do 7 dni. Opozarjamo toraj vse one SLOVENCE in HRVATE v mestu Cleve-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1T78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O., in one iz druzih krujev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete našim vslužbencem na postaj', pokličite na3 po telefonu: 3795 C o r t-1 a n d t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš službenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč. toda p-p^ozno! FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York, N. Y. Washington, 2. febr. Predsednik štlouiške svetovne razstave David R. Francis zahteva od vlade za svetovno razstavo nadaljnih $4,500,000. Predsednik Francis je dokazal, da je prvotno dovoljena svota v znesku $15*,-000,000 mnogo premajhna. V Chiea-gu so za razstavo izdali $22,000,000 predno so razstavo odprli in St. Louis potrebuje tudi toliko. Predsednik Francis je uverjen, da bode razstavo obiskalo kakih 30,000,000 ljudi, kjeri bodo plačali po 50 centov vstopnine. zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. New York. Težko Hnbbard še živi. Chicago, 111., 2. febr. Kakor zatrjuje februarska izdaja mesečnika Outing", potnik Leonidas Hubbard kteri je odšel na potovanje po Labradorju, še živi in sicer pri nekem rodu Nascaupee Indijancev, kteri so sedaj na lovu na vole caribu. Nedavno je časopisje zatrjevalo, da je Hubbard lakote umrl v labrador skih pustinjah in da bodo njegovo truplo dovedli v Montreal Od spo mladi nadalje o njem ni bilo ničesar več čuti in prva poročila o njem pred poletjem sploh ne bode mogoče dobiti ker tam ni potov niti brzojavov. Drzni roparji. Philadelphia, Pa., 2. febr. Včeraj proti večeru prišli so v zlatarsko pro-dajalnico tvrdke Annie Hassler, 3416 Market St., štirje možki, kteri so 71 letnej lastnici zamašili usta in odnesli za $500 zlatnine. Premeteni lopovi so izvršili rop tako tiho, da o tem ni nihče vedel. Gospo so kasneje našli nezavestno v prodajalni, kajti ona je nevarno ranjena. ___ DoTolj oženjen. Chicago, HI., 3 febr. William L. Russell, predsednik National Consolidated Oil Co. of Lima, O., ima mnogo opraviti s svojimi soprogami. Njegova žena št. 2 dobila je sedaj dovoljenje za ločitev zakona. Za njeno nadaljno življenje je Russell oskrbel vse, tako, da jej ne bode treba stradati. Sedaj ločena soproga spoznala je bogatega predsednika pred par leti Bloomingtonu, 111. Takrat jej je bilo ime še May Oia Hood. Russell jej je takoj ponudil sebe v zakon in par tednov na to sta se poročila in potovala v Caracas, Venezuela. Potem sta živela več let v južnej Ameriki. Toda necega dne je njegova soproga zvedela, da ima Russell v La Salle, 111., — še jedno ženo in dvoje otrok. Ogoljufana soproga se je potem vrnila v Zjed. države. Russell jo je spremljal do države Illinois in je potem potoval v Alasko, na kar se je njegova soproga št. 1 od njega ločila. Končno se je Russell vrnil, da bi z soprogo št. 2 vžival zakonsko srečo. Pred 6 meseci oj je pa ostavil in se oženil z bogato vdovo Beatrice King-ovo. Na to ga je tožila soproga št. 2 na ločitev. Obe ločitvi sta Russella veljali mnogo denarja. Potrebne ostroge. Tudi najboljšega konja je treba včasih nekoliko zbosti z ostrogardi, kar mu dokaže, da je pod nadzorstvom in da mora vršiti svojo dol-žnos.t V nasprotnem slučaju pa postane tudi najboljši konj len. Toda ali ne velja to tudi za nas? Tudi mi potrebujemo bodritelja, kteri nas opozarja na naše dolžnosti proti nam samim in proti našej družbi. Mi imamo dolžnosti z ozirom na dobrodelnost, potem javne in družbinske dolžnosti. Vse to pa zahteva od nas boljše moei v duševnem in telesnem oziru, radi česar čestokrat naši živci nečejo vršiti svojih dolžnosti. Radi tega je potrebna pomoč. Trinerjev American Elixir grenkega vina. To zdiavilo nam je dala narava sama. To je čisto vino iz grozdja in želišč. Vino je po-spesevatelj narave in zelišča so zdravila. Pri želodčnih boleznih, v slučaju slabe krvi itd., je to najboljše zdravilo. To bode podelilo truplu zopet naravno razpoloženje. Dobiti je v vseh lekarnah in izdelovalcu Jos. Tri-ner, 799 Bosih Ashland, Ave, Chi-cairo, JJL -- .......—- K Glas Naroda". Lkt ilownlrih cklmvcev w Ameriki Uradnik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEO. Laatnik: Publisher: FRANK SAKSEB, 10» Greenwich St.. New York City. Na leto velja list za Ameriko ..$3—, „ pel leta............1*0. Za Evropo ca vse leto . . . $4.50 " pol leta ... 2.60 " četrt leta . . 1.75 F Erropo pošiljamo list skupno dve številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ix-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NAHODA" (..Voice of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za 0*1 ase de 10 vrstic se plača •0 eofttov. Dopisi brez podpisa in oeobnesti m ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosim«, da se natn tudi prejšnje bi Izdajalci ljudskih pravic. Še nikdar se ni v naši državi nobena politična stranka tako prostitu-irala, kakor minoli teden takoimeno-vana nemška ljudska stranka. Stranka, ki je svoj čas liodila v Friedrichs-ruhe demonstrirat in jc v parlamentu naskakovala člane cesarskerodovine, je zda" oblekla lakaj^ko uniformo; tista stranka, ki je časih s tako emfazo govorila o ljudskih pravicah, se zdaj še v svojem servilizmu ne sramuje, pri belem dnevu iavno in očitno izdati najvažnej še ljudske pravice. Ljudske pravice so še dandanes v tej zaostali Avstriji tako majhne; niti od daleč se Avstrija v tem oziru ne more primerjati z drugimi monar-hičnimi državami. V Italiji, na Angleškem. na Nemškem, itd. je en del suverenitete res prišel v roke naroda in f?a ta izvršuje potom parlamenta. V Avstriji delajo oblastniki kar hočejo; kar ne gre s parlamentom, gre s § 14; parlament je prava senca tega, kar bi moral biti; njegov vpliv je minimalen — zdaj pa so se našli ljudje, ki mu hočejo v eni najvažnejših zadev vzeti vsako trohico veljave. Ta zaničljiva družba, ki je poskusila ta zločin, je nemška ljudska stranka. Ta stranka je po svojem načelniku dr. pl. Derschatti v proračunskem odseku avstrijske delegacije predlagala, naj se izreče, da spada vse, kar se tiče pri Čehih, Poljakih, Rumunih, djarih pa ne. Ta reservatni ukaz vojnega ministra je velezanimiva ilustracija za Derschattov predlog in eklatanten dokaz, da je ta predlog posledica bor-niranosti in ostudnega lakajst^a, iz kterega pa more nastati le drug — Kraljevi gradeč. Ce hoče imeti vojna uprava armado, ki bo ravnovredna z armadami drugih velesil, mora hoditi po poti, ki jo je nastopilo omenjenim reservatnim ukazom — če hoče ali če noče, kajti naravnega razvoja razmer v državi ne bo preprečila. "SI. N." mmm^mmmm*- Evropejske in drage vesti. Kranjsko slovensko katoliško vališče narnsTii, da hitreje najdemo j notranje uredbe armade, izključno aatiovnika Dopisom in poSiljatvam naredite asslov: "GLAS NARODA", IOC Greenwich St., New York. GUy. — Telefon 87M Cortlandt. — Vojaštvo v iztočnej Aziji. Včerajšnja petrogradska poročila so zopet zelo bojevita. Isajbrže po-vdarja Rusija, da je na vse eventuel-nosti pripravljena radi tega, da prisili Japonsko zadovoljiti se z ruskim odgovorom. To je Rusija že enkrat storila, ko je ruski podkralj Aleksijev Japonskej odkrito naznanil, kako daleč so vspele ruske vojne priprave.Da se obe državi pripravljati z vso mogočo hitrostjo na vojsko, je gotovo Tako se poroča, da zamore Japonska poslati v vojsko par stotisoč vojakov, dočim je Rusija samo v Mandžuriji zbrala šest vojaških korov. Po verodostojnih virih imajo Japonci na razpolago le 182,000 mož ktera vojska je razdeljena v 13 divi zij. K tem moramo prišteti dve samostojni brigadi konjištva in par topničarskih brigad, sanitetne in vozniške vojake itd., kteri pa v vojski ne pridejo v poštev. V rezervi imajo Japonci 52 bataljonov pešcev, 17 eska-dronov konjiče, 19 baterij in 13 sotnij pijonirjev, skupaj 40,000 vojakov Domobranci ne smejo Japonske osta-viti. Razun tega vojaštva ima Japonska še nekoliko milice na malih otokih in nekoliko čet na otoku Formozi kterih pa radi tamošnjih nemirov ne more rabiti. Japonska vojska je dobro oborožena; konjiča jeza nič,kajti Japonec ni jezdec in japonski konji so prav slabi. Rusija pa ima v Sibiru 205,000mož stalne vojske in sicer: 1. in 2. sibirski kor z 108,000 možmi, 1. sibirska brigada pešcev, 20,000 mož, skupaj 128,-000 mož. Posadke v Port Arthuru, Vladivostoku, Xikolajevsku, v zalivu Posjet itd. 50,000 mož, Mandžurske regularne čete štejejo 20,000 mož. Potem šest bataljonov železničarskih vojakov in posamezne brzojavne sotnije z raznimi drugimi četami, skupaj 200,000 mož. Iz zapadnepa Sibira zamore dobiti Rusija 30,000 mož, dočim mora turkestansko vojaštvo ostati ob tibetanske j meji, da prepodi Angleže. Vsega sibirskega vojaštva ima toraj Rusija na razpolago okrog 250,000. Razun tega pa prihaja, kakor se je včeraj poročalo iz Petrograda, vsaki dan po sedem vlakov vojaštva na iztok. Vsaki vlak vozi po 1500 vojakov, toraj na dan 10,500 vojakov. Dovoz evropskega vojaštva traja že par tednov. tako smelo lahko trdimo, da ima Rusija na iztoku sedaj približno 400,-000 vojakov. Takej sili se pa Japonska ne bode dolgo upirala in posledice njenega poraza bodo uprav grozne. V par dnevih bodemo zvedeli, je li Rusija že pripravljena na napad in petem se lahko pripravimo na vesti o ruskej zmagi. — Češke šole na Dunaju. Državno sodišče bode v prihodnjem četrtletju sodilo o češki zahtevi, da se deset sol ustanovi na Dunaju. Pri-tožnica, ktero so Cehi odposlali na državno sodišče, tehta 20 kg. V njej se dokazuje, da je češki jezik že 30 let zelo razširjen po Dunaju in Nižje Avstrijskem. Pri zadnjem ljudskem tetju je priznalo 93.481 osob češčino za svoj občevalni jezik. Tudi je na Nižje Avstrijskem več občin, v kterih so Cehi v večini. Tudi se dokazuje, da je število Čehov v resnici petkrat toliko, kakor kaže zadnje ljudsko štetje. Itarven tega je odposlal poslanec dr. Herold pritožbo na upravni sodni med vladarske pravice krone, da za te odredbe nima vlada nikake odgovornosti in da nima parlament v teh zadevah prav ničesar govoriti. Narodi smejo pač plačevati ogromne milijone za armado, govoriti naj bi pa ničesar ne imeli— če bi šlo po volji nemške ljudske stranke. Ali si je mogoče misliti grjega izdajstva ljudskih pravic? Namesto da bi ta ljudska stranka delala na razširjenje in povečanje ljudskih pravic, pa se peha za utesnitev teh pravic in njeno bedasto glasilo to še z vnemo zagovarja. Sploh pa je jako značilno, da more in sme kaka ljudska stranka nastopiti s takim predlogom, ne da bi med volilci nastal vihar. Derschattov predlog je v tem oziru klasičen dokaz za politično inferijornost avstrijskega nemštva. Pomisliti je pri tem, da niti krona sama ne stoji več na takem stališču To se je pokazalo pred nekaj tedni, ko je ministerski predsednic Tisza v ogrskem parlamentu s privoljenjem in dogovorno s krono izjavil, da je ministerstvo za vse odredbe krone v polnem obsegu odgovorno in da pri-stoja parlamentu zakoniti vpliv na vse javne zadeve in torej tudi na vsa vprašanja o notranji organizaciji armade. Vsak človek bi iz tega sklepal, da morajo ljudski zastopniki delati na to, da obvelja tudi v Avstriji vse, kar v tem oziru velja na Ogrskem. A zgodilo se je ravno nasprotno. V tistem trenotku, ko so se na Ogrskem pomnožile pravice narodnih pooblaščencev, jih hoče nemška ljudska stranka v Cislitvaniji utesniti. In s čim upravičuje DerschpUa to svojo izdajalstvo ljudskih pravic, ta svoj nizkotni poskus, oropati narode f !n vsakega vpljiva na armado, za ktero morajo žrtvovati strašen krvni in denarni davek. Derschatta pravi, da se le na ta način da zagotoviti nemški službeni in poveljni jezik v armadi, zakaj če bi imel parlament v tem oziru kaj govoriti, bi prišlo lahko jezikovno vprašanje tudi v armado. Torej najgrji nacijonalni egoizem ie povod Derschattovemu predlogu? Samo zato, da bi armada bila sredstvo za ponemčevanje in preskrbova lišče za tiste sinove nemškega kultur-volka, ki se ne znajo učiti nobenega drugega jezika, zato hoče Derschatta pripraviti davkoplačevalce ob. ves vpliv. Sicer pa je dr. Stransky dr. Derschatta prav dobro opozoril, da bi prav vsled tega njegovega predloga cesar lahko enkrat vpeljal madjarski službeni in zapovedni jezik in Derschatta je jnioral na to molčati. Ta Derscwattov predlog je pa tudi v direktnem nasprotstvu z interesi države. Derschatta je hotel nekaj ohraniti, kar je vojno ministerstvo že samo vrglo med staro šaro. To priča rezervni ukaz vojnega ministerstva. Ta ukaz obsega pripoznanje. da v armadi ni izhajati samo z nemščino. Zato je vojno ministerstvo odredilo, da se morajo častniki res naučiti pol- Klevetniki Slovanstva. List "Die Zeit" je prinesel te dni članek iz peresa "starega pruskega Častnika" o Japoncih in Rusih. Clan-kar primerja sposobnosti Častnikov in vojakov jednega in druzega naroda. Ali, med tem, ko do skrajnosti povzdiguje vrline japonskega vojaka, nima za ruskega, ni za Ruse sploh, druzih izrazov, nego da so brutalni, leni v mišljenju, da se ruski vojaki zanašajo le na svojo brutalno moč. Rusi da sicer poznajo — pravi dalje — novodobno vojevanje, oni da si domišljajo celo, da je poznajo samo oni! Ali po mnenju Člankarja ni s tem poznavanjem se nič doseženega, ker Rusom primanjkuje znanja! Po njegovem prepričanju je ruski bataljon, razvit v vrste strelcev slabejši, nego pa japonski. V i-uski vojski da je le malo mislečih možganov. Ruska vojska da trpi na tem, da se zaupuje le učinku bajonetov in da se sploh ne zna vojevati, na čemer vsem da je kriv oficirski kor. ki da sestoji iz močnih, toda brutalnih osob z vojaškim razumom, ki ne preseza razuma najbolj zabitega navadnega podčastnika. Xa to pa nristavlja pisec vendar: "Gotovo, ruska vojna ima tudi jako inteligentnih glav, toda te so sejane tako redko, da so vse* nameščene v štabu." kovnega jezika — doslej so izhajali par psovkami— da se morajo tudi pri nemških polkih službujoči častniki naučiti kakega drugega jezika in da postane podčastnik lahko vsak, kdor je sposoben, tudi če ne zna nemški. Ali se dr. Derschatti kaj sanja, kak pomen ima ta ukaz? Nič večjega in nič manjšega pomena, kakor da se veljava nemškega jezika prav znatno utesni. In vojno ministerstvo gotovo ni odredilo iz kake posebne prijaznosti do Slovanov,, nego vsled spoznanja, da drugače ne more izhajati. Slovani se čedalje manj uče nemškega jezika, ker to znanje čedalje manj potrebujejo in vsled tega je bila vojna uprava v zadnjih letih prisiljena jemati najmanj sposobne elemeDte za podčastnike. O priliki manevrov smo čitali v italijanskih listih sodbo strokovnjakov, da med vsemi velesilami ima Avstrija najslabše podčastništvo. Vzrok temu je, da se pri izbiranju gleda pred vsem na znanje nemškega jezika. Pri nas Slovencih je že se šlo, Ni težko uganiti tega, kar je ta slavni pruski oficir nameraval s tem klevetanjem, ki je — mimogrede re čeno — v kričečem sporu z resnico in z neštevilnimi sijajnimi dokazi ruske vojske o svojih vrlinah. Toliko si vendar ni upal ta pruski oficir, da bipro-rokoval o definitivnem izidu eventu-elne vojske med Rusijo in Japonsko ker se menda vendar-le boji, da bi "ruski medved" utegnil požreti "japonsko opico" (tako ime so bili dali Japoncem nemški vojaki, kakor navaja pisec onega članka sam.) Taki-1, so ti "kulturtraegerji" na sproti Slovanom sploh! Rusi so jim brutalni ljudje brez možganov — Čehom bi trebalo razbijati trde glave po plemenitem nasvetu sedaj pokoj nega ilomsena — o Slovencih sodijo da so k večjemu dobri zakopanje krompirja in prevažanje gnoja — Čr nogorci so jim sami "hammeldieb? tatovi koštrunov — itd. itd. — No zgodovina podaje mnogo izgledov kako so padli najmogočneji narodi so se porušile najmogočneje dr zave. Tudi Rimljani so bili veliki slavni, močni, in so menili o sebi, da so poklicani vladarji sveta! In vendar so padli. Mlini božje pravice me ljejo sigurno in domeljejo prav go tovo prej ali slej. Slavni herrnvolk naj le gleda, da si ne nabere polagoma preveč takih "zaslug" nasproti Slovanom. Ker take-le nežnosti, kakor jih ta "herrnvolk" poklanja vsemu Slovanstvu, se rade — primerno poplačujejo v zgodovini človeštva! Tudi za mogočne in velike narode more po.tati nevarno, ako so preraz-sipni se zasramovanjem druzih. Taka narodna preobjestnost, taka megalomania, ker na eni strani ogorča one, ki so zasramovani, in jih z- elementarno silo zadržuje v skupen odpor; a na drugi strani kali preširnežem in objestnežem samim bistri vid, da se eenioj prav svojih moči in jih — precenjujejo! Da, pripoznano bodi:nemški narod se je povspel visoko in priboril si je sijajno pozicijo med narodi. Ali to ga ne opravičuje še, da se smatra vsemožnim in da meni, da mu je vse dovoljeno. Ne, ni mu dovoljeno — najmanje pa mu ni dovoljeno tisto večno zasramovanje drugih. — V vrtoglavih višinah, v kterih se čuti nemški narod, mu je narodna duša zašla v nekako patologično, v kterem ne umeva in da ne more uvaževati, da tudi drugi narod ima svojo — dušo, ki je občutljiva za žaljenja, ki se vspenja, če jo kdo zasramuje, in ki zna misliti na povračilo — zasramo-valcem. Nemci so se povspeli do višine, ki je že prav blizu kulminacije. Zato pa naj ne pozabijo, da jih pot od te točke utegne voditi — niz-dolu! Sofia. 3. febr. Vodje macedonske vstaje so izdali poziv za zopetni pri-četek vstaje. Petrograd. 3. febr. Iz Gomelja v Mohilevskej guberniji se poroča, da židovsko izseljevanje v Ameriko vedno bolj narašča. Včeraj je odpotovalo 300 rodbin. Carigrad. 3. febr. Evropsko vojno brodovje Zjed. držav, vstavilo je včeraj Bejrut in odpljulo v Zap. Indijo. Paris, 3. febr. Ministerski predsednik je pri današnjej seji minister-kega sveta naznanil, da namerava proti raznim prelatom energično nastopiti, ker so prelatje v odprtih pismih protestirali proti nadaljnei omejitvi verskih redov. Proti kardinalom se bode postopalo kazenskim potom. Paris, 3. febr. Tukajšnja policija brzojavila je newyorŠkej policiji naj išče na tjekaj prihajajočih parnikih žensko imenom Lazarus, prodajalko zlatnine. Lazarus je že več let kupče-vala s zlatnino v Parizu. Pred par dnevi pa je zginola in najbrže potovala v Zjed. države. V Parizu je osta-vila $40,000 dolga. Berolin, 3. febr. Položaj nemškega vojaštva in naselnikov v jugozapad-nej Afriki, je skrajno rešen. O gover-nerju Leutweinu, kteri se je napotil z 300 možmi proti jugu še vedno ni ničesar slišati. V kolikor je do sedaj znano, bilo je najmanj 100 naselnikov usmrtenih. Herreri so prenehali oble- [ gati naselbino Otjembingwe. London, 3. febr. Kralj Edward otvoril je včeraj angležki parlament.' {3 Radi slabega vremena je bila ni no- i " žica pred državnim zborom mnogo manjša, nego druga leta. V prestol-nem govoru je kralj omenil določitev meje med Canado in Alasko, potem prepir med Rusijo in Japonsko, o katerih se je izrazil, da je želeti mir. Tudi Amerike se je kralj spominjal. Launceston, Tsmania, 3. febr Sir Edward Nicholas Coventry Braddon, bivši ministerski predsednik v Tas-maniji, je umrl. Guyaquil, Ecuador, 3. febr. Iz Za-rume, kjer so bogati zlati rudniki, se poroča, da se je v nekem rudniku podrla 75 Čevljev dolga stena. Petnajst indijanskih rudarjev je bilo živih pokopanih in narovno takoj usmrtenih. sS svete Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v Pennsylvaatyl« ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zaxae, P. o. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa. I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. > Karol. Z al ar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Bok 6rp jrfji t S^ffii t At A SlBrl© 6 ** ft FRANK SAKSER, lastnik. ANTON BOBEK, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = « = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York ar ¥ If**?* tMsaisr Ifft^Tts? ffSrr I?**?* Š o 1 o so zaprli radi bolezni v nemških Porečah. Škoda, da to ni šlo prej, bi bil vsaj imel učitelj več časa za agitacijo. Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—1 najhitreje dnevih. m najceneje. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne lističe za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič nc velja, in je to velike vrednosti. V Soči vtonila. Peter Puja in deček Gerin sta vtonila v Soči pri GradiŠki. Hotela sta se prepeljati s čolnom čez vodo, a čoln se je prevrnit. Iz rodbine Gerin je to že tretji, ki je vtonil v Soči. Pred nekaj leti je vto-nil oče z 12letnim sinom, zdaj je utonil tretji sin. Peter Puja je zapustil vdovo v otročji postelji z dvojčki. | — Položaj v Srbiji. Iz Pe-terburga se poroča, da je car o novoletnem sprejemu dalje časa govoril s srbskim zastopnikom ter mu rekel, da _ .. . - . . postane v Srbiji zopet vse dobro. Ta -pj .?JLk z av ° V- v. m e *1 vest je napravila tu najugodnejši utis Parnik Hungaria , ki vozi iz Trsta ker je upanie, da nastopi vesela spre- Kotor, je hotel zavoziti v tržaško memba v vedenju Rusije pristanišče. Vsled megle je zavozil Srbiji, ob svetilniku tako, da je obtičal. Sele zjutraj ga je parnik "Andar" osvobo- " dil. napram VABILO dogodkov v Vidmu se nadaljuje. Nekaj Lahov so zopet zaprli. Preiskava zaradi veleizdajskih k blagoslovljenju društvenega oltarja sv. Ciriia in Metoda •dne 14. februarja 1904 v John sto wnu, Pa., v hrvatsko-slovenski cerkvi sv. Roka (Cambria City) — Položaj na Balkanu. V zarotniških krogih v Belemgradu se pripravljajo, da razvijejo na spomlad aktivno srbsko balkansko politiko. Vršijo se že tudi priprave, da nastopijo spomladi srbske čete v Stari Srbiji. V vilajetu Kosovem so postale razmere nenadoma zelo grozeče. Od dne 9. t. m. se neprestano pošilja vojaštvo od tukaj proti Kosovem. Vsta-šev štejejo tam do 4000, ki so prišli najbrže iz Bolgarije ter se skrivajo v težko pristopnih gozdih okoli Dova-nice, Plaškovice ni Maleša. mnogo Srbov je med vstaši. na vogalu 8. Ave. in Chestnut ulice. Vabijo se vsa tukajšnja slovenska in hrvatska družtva. Zbirališče: v dvorani pod cerkvijo ob i o. uri dopoludne. Vabijo se tudi vsi druž-tveniki sv. Cirila in Metoda, stanujoči izven Johnstowna, da se te slavnosti polnoštevilno udeleže. Tudi Vsak, koji bi se ne udeležil, plačati I mu bode, po^ družtvu določeno kaze«1- Odbor. JOHN KRAGKER Hrvatske mali novice.— Dr. Vinko Kriškovič, izredni profesor upravnega prava na zagrebškem vseučilišču je imenovan rednim profesorjem ravnotam. — Ban Pejačevič 1199 St. Clair St.. Cleveland, 0. se vrne z Riviere v Zagreb. — "Matice Hrvatske" knjige so izšle in se že razpošiljajo članom. Vseh je devet. —Pevsko društvo v Koprivnici "Po-dravac" proslavi letos 301etnico ustanovitve. — Novi list. "Viestnik ze-moljske središnje vjeresijske udruge za kraljevino Hrvatsku i Slavoniju", se ~ove list, ki je ravnokar izšel prvič in ki mu je naloga zastopati kreditne zadeve na Hrvatskem. — V Opatijo sta dospela veliki vojvoda Luksen-burški in soproga. — Dinamitno pa-trono je položil nekdo na okno hiše lekarnarja Lepotica v Oriovcu. Pa-trona se je razletela in raznesla okno. Poškodovana je lekarnarjeva žena. — Dr. Marovič, dalmatinski poslanec, vstopi v deželni odbor, kjer bode na-mestoval odstopivšega dr. Jos. Smod-laka. — Čitalnico so ustanovili svobodomiselni Hrvatje v Zagrebu. — Umrl je v Oseku SOletni Ivan Mihol-čanin, bivši krojaški mojster, vnet socialist, ki je prvi v Oseku pričel razširjati socijalizčm. — Ljudskega shoda v Vel. Grdjeveu se je udeležilo do 7900 ljudi. Razni govorniki so razmo-trivali znane hrvatske postulate. — VUda je v smislu § 32. tržaškega mestnega statuta razpustila tržaški občinski svet. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ktera v kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikans "a vina. Kudeče vino prodajam no 50C galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINO* EC 4K galone za $12, STAR IZBOREN DROŽMK galone za $13. BRIN JE VEC, za kterega sem importiral brinje iz Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino je najboljši vrste ker je pridelana kapljica v lastnik vinogradih. Isto tako je tudi žganje najboljše vrste, ker je na is'i način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča: JOHN KRACKER .1X99 St. Clair St., Cleveland, 0, Kretanje parni kov. V New York to dospeli: La Champagne, 2. febr. iz Havre z 375 pot. Doepeti butj«; Pallanza iz Hamburp-a. Palatia iz Genove. Germanic iz Liverpoola. Arabia iz Hamburga. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Bluecher iz Hamburga. Oceanic iz Liverpoola. Brandenburg iz Bremena. Hohenzclern iz Genove. Anchoria iz Glasgowa. La Lorraine iz Havre. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southaxnptona. Odpljuli bo: Majestic 3. febr. v Liverpool. Odpljuli kodo: La Champagne 4. febr. v Havre. Prinz Adalbert 4. febr. v Genovo. Numidia^ 4. febr. v Glasgow. Etruria, 6. febr. v Liverpool. St. Louis 6. febr. v Southampton. Finland 6. febr. v Anwerpen. Belgravia 6. febr. v Hamburg. Kaiser Wilhelm der Grosse 9. febr. v Bremen. Oceanic 10. febr. v LiverpooL La Lorrain 11. febr. v Havre. Bluecher 11. febr. v Hamburg. New York 13. febr. v Southampton. Vaderland 13. febr. v Antwerpen. Umbria 13. febr. v Liverpool. Hohenzollern 13. febr. v Genovo. Anchoria 13. febr. v Glasgow. ikvwiKmi Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem Dtvoril novo urejeni JOS, FDHRER in SINOVI, 3701 Butler St., Pittsburg, Pa. Prva-in največja zaloga importirsneca in domačega vina, raznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za Pennsylvaniju je naš glavni zastopnik F. M. S c h 1 a n-d e r, ter je pooblaščen za sprejemanje naročil in denarjev, ter ga Slo-venfiem in Hrvatom priporočamo za obila naročila. Naslov našega zastopnika je 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. Mr. F. M. Schlander je tudi od Glas Naroda" pooblaščen nabirati naročnike in naročnino. JOS. FUHRER & SONS, 3701 Buttler St« Pifctsbur*, p*. saloon pri „Triglava 517 So. Center Ave., blizu iq. alice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, siajbolja vina in dišeče cigare, Sw pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool tabic). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom ! Mohor Mladič. 617 So. Center At., blizo 1». uL, CHICAGO, ILLINOIS. Telephone« 173s Monraa. NAZNANILO. Slevensko podporno društvo «v. Alojzija it. 31. J. S. K. J. t Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v meseca, v dvorani A£r. Kečmajerja, Rankin; Pennsylvania. Za tekoče lete bili bo izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikii, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, L tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-dork, Pa.; Anton Sotler, Box 142, EL tai^ikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan 2gone, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran. Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo. da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok, ker inace jih mera društvo suspendirati. Di uilveuiki emitirajte ▼ prid droit?«! ODBOR 4nrM. PAZI se, ako potuješ v staro domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele-fonirej t številko 3795 Co rti and t, pa se slovensko zmeniš ž njim. T.ri Listje je padalo in šumelo... (Gozdna idila.) Tožno jesensko nebo je ležalo z vso svoje težo nad naravo... Zapustil sem mestni šum in sem taval brez cilja po samotnih gozdnih potih. Tihotno je bilo vse naokoli, prav jesensko; le vetrc se je nagajivo igral z velim listjem po tleh in šumel v vrhovih in dihal umetno življenje v smrt... Motno je sijalo solnce skozi megle, ki so se vlačile nad naravo; izmučena je ležala ta, kakor da bi si zaželela angela smrti, da jo objame z ledenimi svojimi perotmi... Vse tožno, zapuščeno, ali vendar lepo! Vse ovenelo, vse zarjavelo, brez življenja; sredi pa strmi resna jelka v nebo, vsa v zelenju, kakor roža na grobeh — Ta smrtni mir so motili le enako umerjeni glasovi delavcev, ki so grabili listje, in kakor kita cvetja se je razlegal veseli vriše otročajev, ki so kostanj nabirali in znašali draSje na kup. Stopal sam po poti naprej; temnejši je prihajal grozd in glasovi so la-goma ugašali za mano. Z neusmiljeno svojo roko gem trgal mreže, ki so jih spredli in nastavili gozdni moj-str" na samotno pot; ž njimi pa so se stopili biseri, ki jih je noč nasula nanje___ Končno sem dospel na temno sa-močo in utrujenost se me je bila lotila. Počitka željan sem sedel na sivo preperelo klop, oprto na debelo bukev. Pogled mi je obvisel na njej, in prav globoko v srce se mi je zasmili la reva, ki so ji mlade roke, svetega ognja polne, tako kruto razrezale bledo obleko: ime poleg imena in pole*^ srca srce. . Žalostno su ječali vrhovi bukve v jesenskem vetru in šumeli prav kakor zvonovi svetega Krištofa— Kdor bi razumel to otožno šepetanje, slišal bi dolgo zgodovino sladkih mladostnih idil, ki so se vrstile v senci tegG drevesa in ki stoje zapisane na belem deblu; nekaterikrat se je glasilo zvone-nje teh vrhov k zadnji uri mlade ljubezni !___ Na j več i pomnik med vsemi sta si sredi debla postavila v znamenju srca Lojzika (sic!) in Ciril (sic!)l Be-ati illi, sem si mislil... In čudno hre-penennje me je naenkrat preobladalo, in rad bi bil vedel, če še cvete velika ljubezen med njima, velika — kakor srce na drevesu, če je še ni prerasla trava pozabi j en ja, če je ni zamorila jesenska slana. In sem se zatopil v misli... In zgodilo se je veliko čudo; naključje je hotelo, da je padla svetloba črez to sajiško podobo, ki sem se zanjo živo zanimal, in po slučaju sem postal pričujoč pri zadnjem aktu te gozdne idile. Ko sem tako razmišljal, so se oglasile tihe, lahke stopinje; in sem pogledal in uzrl mladega gospod-ekega dekleta, visoke in vitke rasti, rožnatega obraza v okvirju temnoru-javih las z dvema žarečima iskrama pod čelom. Počasi je stopala in se bližala moji klopi, ne da bi me bila opazila. Oprezno se je obračala na vse strani, kakor da bi koga pričakovala; naposled pa je obstala v goščavi.___ V istem trenotju se je od nasprotne strani prizibal počasnih korakov mož v mladih letih, simpatične zunanjosti, elegantno opravljen. Hladno je dal roko. "Bodi pozdravljena dragica moja! A že dolgo čakaš? Oprosti, nisem mogel prej priti! Po vedati ti imam nekaj težkega; žal, da sva se sešla tukaj, kjer se je najina ljubezen rodila, odkoder so nama potekale sladke ure v življenje... Prekrižati morava preteklost, kakor da bi je nikdi ne bilo, pozabiti, kar je bilo. Lojzika, tako mora biti! Mislil sem in upal, ali prišlo je drugače!" Lojziki se je izvil globok vzdnih; krog cvetočih usten pa ji je zaigral lehak nasmeh in nekaj neizkončno tožnega je ležalo v njem. V lice pa je pobledela -in telo se ji je treslo kakor trepetlika na vodi. "Ni lepo", je dejala končno, in grenko očitdnje je govorilo iz teh besed. 'Ni bilo lepo! Mar nisi vedel prej, kakšna da sem, in nisi poznal sebe? Igral si z meno grdo in tega ti ne odpustim nikili" I>ve solzi sta ji kanili po voščenem obrazu. "Upal sem, da si prej zagotovim kruh, in sem se prevaril. Predno bo-dem priplezal do nekove stalnosti, dotlej se ti bode.. "Usulo mladostno cvetje z obraza, kajne?" "Ne, ne, Lojzika, nisem mislil tako, tebi se bode dotlej ponudila marsikatera ugodna priložnost. Grdo bi ravnal, če bi ti zdaj obečal zlate gradove in ti s praznimi obljubami skalil prihodnost. In bolje je, da se ločiva." "Bolje je, da se ločiva", je govorila mirna na videz; v resnici pa se ji je od toge trgalo srce. — In močna sapa je zavila krog drevja, in zadnje listje je padalo po tleh in Šumelo. Lojziki pa je bilo neizrečno hudo pri rscu in cel studenec debelih solza se ji je vlU jz oči. — Ciril jo je pritisnil k sebi |n jo objel in poljubil___Tako sta Stala sekaj časa in molgal«. Potem pa je vzel slovo in odšel zibajočih korakov, ne da bi se več ozrl. Ostani srečna, ji je dejal. Ne govori tako brezpametno; rsečna, ko jo je pozabil. Žgoče peklo se ji je vselilo v dušo. Ostala je dolgo kakor okame-nela na mestu in ej gledala za njim, dokler se ni izgubila njegova podoba med debli. Vroči vzdihi so ji kipeli iz srca. On si bode vedel poiskati pot do ciljev. Ali ona? To čisto angelsko dušo je poparila slana. Zakopala je uničeno strto srce v gozdno rušo, posušila solze; a nesrečni spomini se niso dali izruvati. S skaljenim pogledom, z obupnim izrazom se je odpravila domu. Zdaj me je zapazila na klopi in zadrgetala po vsem životu. Potem pa je pospešila korake in odhitela. Meni pa se je odkrila gozdna ta idila. Vzel sem nožič v roke in sem zbrisal zadnja znamenja i£ idile na bukvi. Žolna se je oglašala na bukvi: v vrhu smreke pa je ropotala sraka in začudeno gledala to početje. Listje pa ej padalo in Šumelo___ Bazne male novice. — Duhovniki izključeni od volitev. V bavarski zbornici je predlagal grof Moy, naj se po novem volilnem zakonu v interesu verskega in političnega miru izključijo duhovniki vseh vero-izpovedanj od volitev. O predlogu se bo razpravljalo. — Grozno maščevanje. V graščinskem gozdu Paruba pri Aradu sta tatinska lovca brata Smolen ubila nadgozdarja Caibika in gozdarja Kucka, ju obesila za noge na drevo ter trupli razparala in iztrebila, kakor so to storili z divjačino. In to je tatinska lovca pozneje izdalo. — Nesreča v gorah. Nedavno sta odšla iz Ljubnega na Reichenstein pro fesor ondotne rudarske akademije dr. V. Nabl in dr. Lebzeltern iz Gradca. Ker se nista več vrnila, se splošno sodi, da ju je odnesel snežni plaz. Vse 1 ^sedanje iskanje je bilo brezvspeš — Lekarniški asistenti so imeli dne 17. jan. na Dunaju velik shod. Udeležila so se ga društva lekarnarjev sko-~aj iz vseh avstrijskih p krajin. Baz pravljalo se je o stpT ču napram no-ven- * lekarni51"\u. _ zakonu. — Samomor i Dunaju. Na Dunaju se je ustrelil dr. Pavel Winternitz, lastnik Dredilnice v Kraljevem dvoru na Češkem. Zapustil je 600,000 K dolgov. — Sleparije pri hranilnem društvu Pri hranilnem društvu "Zum guten Herzen" na Dunaju je vodstvo že let sleparilo. Sedaj se je razkrilo, da obstoji celo premoženje le na papirju, dočim ej blagajna prazna. — Hiša se je porušila v Wetzikonu v Švici ter oodsula tri žene, ki so jih izvlekli mr tve. — Anarhist. V Milanu je na ulici prebodel mizar Manfredi poročnika Silvellija. Morilec je pri tem kričal: "Živela anarhija! Smrt zajedalcem!" — Celo mesto poderejo Petrolejski industrijci v Bakuvu na meravajo celo mesto podreti ter ga prenesti drugam, da dobe svet za pridobivanje petroleja, katerega je mestni svet poln. Vsi hišni posestniki so navdušeni za načrt, ker jim bo hišni svet pri vrtanju na petrolej mnogo več nosil kakor pa sedanje hiše. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svbtg ttni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSi le k zoper REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. In razne renmatične neprilike. SAHO: 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah ali pri F. Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knj-ige: Fino vezane z imitacijo solno ve kosti, ali ▼ finem usnju z zlato obrezo." Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza. $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Xebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr„ 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct. Druffe knjiite: Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov, broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct. Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. Narodne pripovedke L in H. zvezek po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 «t. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Naš cesar Fran Josip L, 15 in 9« ot Princ Evgenij 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgode na Palavanu 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Mirko Poštenjakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ot. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 et. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkor, $6.50. Zemljevid celega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrij sk« zgodovine 25 ct Navodilo za s jisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Opomba: Ne naročajte v prejšnjih listih objavljene knjige, ker so pošle, ker z istimi začasno ne moremo po-streČi. BABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Saisebju. Pokliči Številko 3795 Cortland in govori slovensko. Ccmpagnie Generale Transatlaittiqw. Francoska parobrodna družba Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj mwQM® 109 Greenwich St., New York, v kterem toeim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smodke m imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč stanovanje in hrano proti nizki ceni. Za obilen poset se priporoča Frida von Kroge, 109 Greenwich Street, New York. (oU]M3lA DlpV <;pr $30 Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. g Columbia Records. Stroj govori razločno. Pišite^po brezplačne cenike 53, ▼ kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komsid; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $10 ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi proces. Mnogo bolj trpezei, nego vsak drug cilinder. COLUMBIA PHONOGRAFHIGO., Chambers Street, New York City. Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Radeče vino po 50 ct. &&L, belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom jo priložiti denar. Slovensko- Amerikanski ...K O I* 12 D A R... za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: T. Zobec, Box 65, Aldrid#e, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street, Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. KumD, 1001 Main Street, La Salle, 111. Fr. Keržišnik, Kock Springs, Wyo. Math. Grahek, 430 7th St., Can. met, Mich. Fr. Gabrenja. 519 Power St., Johnstown, Pa. John Govže. Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Rubby St., Pittsburg, Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenac, Kans. Mihael Klobučar. 115 7th St., Calumet, Mich. Stefan Kukar, 920 N. Chicagj St.. Joliet, HI. John Russ, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. L Sufltaršie, 1208 N. Center St.. Joliet, ILL SLOVENEC i zmožen podučevati petje, godbo _ j dramatiko ter voditi dramatične igre, priporoča se slovenskim in hrvatskim društvam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uredništvo "ulas Naroda" pod "Slovenec". Slovencem, Hrvatom in drugim naznanjam, da sem odprl svoj S ALOOIT, na 55 E. Main St., med Union in Erie postajo v Clevelandu O., poleg plinarne. Točim vedno svežo pivo, doma pridelano vino, whiskey in prodajam fine smodke. V obilen obisk se priporoča Mihael Pintar, Salooner. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO I ,L* Lorraine", na d»* vijak*.______________________12.000 ton, 25.000 konjiklL nraSi, y,La Savoie", „ „ „ ............................12.000 ,, 25.000 „ „ ,-fLa Touraine4', ,, „ ,, .......................IO.OOO ,, 12.000 ,, la T,L'Aquitaice", ,, ,, „ ................. 10.000 ,, 16.000 >1 11 La Bretagne",...........................................8.000 9.000 „ „ ,,La Champagne",......................................8.000 , 9.000 ,, „ La Gascogne", .............................................................8.000 „ 9.000 „ „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob IO. ari dopoiudne. Parniki odpljujejo li pri*taniiča *tv 42 North River, ob Morton Street: 10. marca 1904. 17. m8rca 1904. 24. marca 1904. 31, marca 1904. La Champagne *La Lorraine La Bretagne La Touraine La Champagne 4. feb. 1904. 11. feb. 1904 18. feb. 1004. 25. feb. 1904. 3. marca 1904. *La Lorraine La Bretagne *L? Spvoie La Champagne *La Touraine 7. apr. 1904. PRATIK0 ZA LETO 1904 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratikc, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p-atiko. "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. 0- NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: (31dc) Jobo pubefc "GLAS NARODA** prodaja po 1 eent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Derganc, 215 N. Con- KTess St., Kenosha,. Wis. John Sustaršič. 1208 N. Centre SU Joliet, HL Frank Gabrenja, 519 Power St.. Johnstown, Pa. Ak« želi kdo rojakov list prodajati, «aj m odaai vri ma^taa. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Slavit ageieiji: 32 BfiOADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAND-AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sar-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim ovuna« kom 12,500 ton. vijakom, 10,500 too. RYNDAM parnik z dvojnim vija- J ' ' kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring io.;INOMOST, 3 Rudolfstraaae. / TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona, Parniki o d p 1 j u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sred« — —ob 10. uri zjutraj. . ■ -a. 1_ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. RE© STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + * * ♦ * * * * * Philadelphia in AntwerpenonL Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB ............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra brana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in hajprijetneiših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorie. Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW TORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 tiri dopoiudne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street._Iz PHIL A- DELPHIJE vsako drugo bredo od pomola ob vznožju Washington St! Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov al je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine 8 ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAJN" PRANGISGO ali b» njene ttstepnike, 7