RA3LAGANE t DOPOLDANE OČITNE SLU3GBE B(DDGJE, ala kžrujanskž nauka od s. mane in pridag^ ka jih je imel ANTONI PdKdn, kaplan psr s. Jakobe ve .Lub.fan?, ve lete 1882 - Po negov* smarta na svatlabo dal tJo^e^ &urcjer , duhovne h ve .Lub.lanske dahovujengrp. MAUWHU Va natis teh bukav so milostiva Kne3 Gospod Gospod ANTONI ALOJ3I, ■Lublauska njkof, dovolila 12 . prošenja i83j. «^Vw V/ Vž af?ui£am. Natisnil Joseef Blagnik, 185- Ima na prodaj Leopold Krfimsar, bukvovca. Bodi ob nedd.lah in napovedanih prannskeh spodobno Vf Bog» ^bran p?r sveti mam. Druga cerkvena 3,apovad. rt' V a 40‘H$ It £ i l/f ate, pre.lube kristjane! bukve, ve ktereh vam je dopoldan a očitna služba B®xja ra^lo- xena. Berite jih, in veijkrat jih preberite, de hote vedele ob nedelah in 3apovedaneh pra^ns- keh dopoldano očitno sluxbo B®xjo po vo.le katolenke rjerkve, svmje duhovne matere, prav opravlate, ter po tem takem dopoldaue i{as teh Gospodovih dni ve B®xjo ijast in ve sv®je po¬ svečene obračate. Ke dopoldane oijitne sluacbe B®xji gre pa daritev svete man;e in beseda B ® x j a ve pridigah. Kar daritev svete mane 3adene, je gr®- 3no d®bro in ne potrebno vedete, ne le kaj de mannek pred altarjem dela in mole, ampak tude, kaj de rjeremonije in opravke pomenejo, ke se per daritve svete mane gode, in ktere skrivnoste de molitve ve sebe imajo, ke se per svete mane opravdajo: ker le po tem, qe to ve xivo spočnamo, bomo ve stane spodobno in ve Boge 3brane per svete mane bite; ijeremo- nije in molitve svete mane nas bodo se take- me mislerne, ace.lamž in obtjuldeji napolno- IV ♦ vale, kakornmeh nam je pgr svete maire treba. Me borno v? xivo spo3nal? svete r?qi, kg se per svete maire gode, (in to spo3nale bodo te bu¬ kve pomagale;) bo serije ve nas vprirjo Je3usa, v g podobe kruha in vina med sveto mairo na altarji vpriijnega, in vprirjo negoveh svetsh an¬ gelov, od ktereh je obdan in moden, gorelo in od vese.la jokalo, in 3» aliarja nam bodo tekle tiste milostg in dobrote, kg nam j ih je Je3us Kristus na krixe 3adobil, in jih pgr svete mane deli verngkam, kterg so spodobno in vg Boge 3brans pgr nej. Alg kako mg^lo je serije taijega kristjana pgr svet? maicž, kterg malo vč, kaj de se pgr svet? marce godi! Kako lahko se mn vg vse dru¬ ge posvetne retji 3amislg ravno takrat, ko ima Je3usa Kristusa vg podobe kruha in vina na al¬ tarji vpritjnega! Kako gerdo se tak kristjan vg Ijerkve vede ravno tiste ijas, ko angele Je3usa na altarji vg globoke ponixnoste molgjo! In sg sv®jim nespodobnem vedenem ve ijerkve se mn ravno takrat, ko se Jejus Kristus na altarji ve natie posvetjene in 3velirjane po marrnekoveh rokah nebeškemu Orjetu daruje, we le verje pogubo na glavo nakopava. Tako se vede ne¬ veden kristjan per svete mam*, mčmo ktere ne¬ marno nerj svetejiga na 3emlg. Pa kako se rje bo.le veste, ko ne spo3na nene svetoste ? Lahko tedej spo jnamo , de je treba dmbro vedete, kaj se pgr svete mame godi, de jo bo¬ mo mmgle spodobno vg Bog? 3brang slirrate. Torej pa tude kaloletrka rjerkev, ®na 33 3ve- Jitjane svojih otrok tolekan skerbna mate, du- v liovmm pastirjem ^npcmchije ob nedelah in •>apov(idan:-h prajmkrh vermkam kako ijere- monijo ah kako molihv svete mame razložit?, de bodo ve skrivnostih svete mame daibro pod¬ učene. (Trienmks 3b©r seja 22. p. 8.) Kg dopoldang sluscbs Broaeji gre tuds B©- xja beseda va’ pridggah, ktera nam je kg gveliijauu ravno tako potrebna, kakor daritev svete mane. Po besedah s. Toma Kempijana nam je v? tem xivlen 8 dveh revji nar bol po¬ treba, jedi namrm in pa luijg. Bre3 teh dveh rgiji ne moremo prav seivete, B©xja beseda, k« se nam ve pridggah 03nanuje, je naresm du¬ mam luij, de jim kaxe pravg pot ve nebesa, de ga ne 3grgm8mo; in sveto reao.ie telo, kg ga med daritvgjo svete mame alg tude 3unej sve¬ te mame prejemamo, je tiste nebemks kruh, kg redi name dume vs veijno mivleue, de na tem robastem potg ne opemamo in ne obupamo. Torej je pa tudg katolgmka qerkgv o3nanovane B©xje besede 38 opravlanem daritve svete ma¬ me od 3ai|etka tako na tanko sklepala, de n« bilo rplo nobene mame bre3 o3nanovana B©- mje besede. C^nanovane B©xje besede se je vg pgrvg poglavitna del svete mame mtelo, in me 3de se ob nedelah in 3apovedangh pra3ngkgh med daritvgjo svete mame, ktero so kristjan? dolseni slimatg, B©xja beseda 03nanuje , de b? jo vernekg 3vgsto poslumalg, ker katolgmka rjer- lxjo besedo vg nemar spuuja in 3ane- W- In tako vam je, mroji pre.lubg! dopoldana oijitna sluxba B®xja ra3loxena. OJe enkrat vam tgdej reijem: Berite te bukve, kedar utegnete, 3lastg pa ob nede.lah in 3apovedaneh pra3nekeh, in veijkrat jih preberite, ker je gotovo, de več¬ krat ko tjlmvek kake nauke pi;emislg, globoke- je mu vg serrje sexejo. In svete Duh vas ragsve- tkij med branem , de bole nauke prav umelg , vas podpiraj se sv®jo vsggamogoijno gnado, de jih bote tudg m®glg spolnovate, in po tem ta¬ kem Je3usa Kristusa vg podobe kruha in vina in x’ nim tudg sami sebe tukej na 3em.Ig ne¬ beškemu 0(jelu dopad.livo darovatg, in Je3U- sove nauke 3vesto poslušate in spolnovate, do¬ kler ne pridete ve srečno vfhjnost, kjer bote Je3usa se svetnike in angele ve hvalen in ijesten dar nebeškemu Oijetu darovale vekoma. A. P. Od aplm&mh, dt arov. ar spl»h se imenuje vse, kar kola kdt dmbrega želi ale stori 13 tega komrja, de h Boga (jesti!, in se 3 e Bogam sklenil. Splu>e* dar je tedej dvojin: not ran als duhoven, ii pa 311 nan als viden. Notran als duhoven dar imenujemo; vsako pobožno misel, bogahojeijo ace.lo, svet olujiit-lej, resnivjno vo.Io Boga vedno derasate se, in torej vse storite, kar Bog 3apoveduje, vse pa opustite, kar prepoveduje. Notran dar je po tem takem Boga ve duhe in resnirje mo¬ lite, ve Boga verovale, upate, nega ije3 vse, svmjiga bliaenega pa ko sebe -lubite. Torej pra¬ ve Jc-pis Kristus, de Boga Jabils ig vsega ser¬ ija , 0 $ vse pameie, ig vse dame in ig vse moiji, svmjiga b lir ne ga pa kakor samega sebe , je bode, kakor vse segdvne in klavne darove. (Mark. 12, 33 .) Notran dar je svmje grehe $3 )ube3ng do ra3xa.lenega Boga ve serije obža¬ lovale, in se 3avo.lo neh globoiko poniževale; spokorno in ponižano serije je resničen in po besedah kra.la Davida Bogu dopadliv dar, ke prave: Bogu dopaddiv dar je duh poln xalo- 2 st*, polsHtga in paniranega serija, o Bog! ne bon> ganegevdl. (ps. 5 o, 19.) 3 una u alg vi dan sp]®ir?n dar pa obstoji ve 3unamh d®brah delah, kg jih kdo 13 trga k®nqa stori, de ba x' nima Boga poijestil. in se 3E Bogam sklenil. Vsako dobro delo, prava s. Avguirtin, ge ga ig tega konga storemo, de be se ge Bogam ve sveto drurbo sklenile, je resnigen dar. Po tam ta kg m je ^unaiia moli- tsv in povE3dvigovane rok med molitvajo aee dar, qe kdo 3ato mol«, in svmje roke prot« Bogu pov83dviguje, de b? Boga poijeslil. In s. pismo tako molitev tuda res dar imenuje, 3akaj kradeva prerok David v? 140. psalme ta¬ kole ke Bogu govori: Vsgdvign ? se moja mo¬ litev ko kadilo pred tvoje obligje, povegdvigo- vdne mojih rok le. bode vegerne dar. (ps. 140, 2.) 3 unan dar se tudg imenuje 3atajevane in po¬ korjene svrojiga trupla, kakor s. Avguirtin pri- ijuje, rekoij: l le se tregnostjo svoje truplo krotsmb, de be Bogu dopadle, je to xe dar. Po besedah s. pisma je tuda smert dar, lji ! smo Bogu dol x ni, nolraue al« duhovne, in ^unnne al« vidne. Dolžni smo mu duhovne darove; ^a- lsdn?ga in pottrlrga ser¬ ija. — Pa ne le nolraue , ampak tud« 3unane darove smo Bogu dolxni : 3akaj ker nesni o le i3 dutre, ampak smo tud« I3 telesa, ne 3adst« Boga le od 3nolrej, V« s«rrj« »pestite, molit« in hvalit«, dolžni smo Boga tud« od 3Unej, s« Ic- lesAm tjeslit«, in sv®jo not ra ji o pobožnost 3« 3unan«m« d®br«m« del« ohranovat« invckitat«; in ker smo Vs« sveta Bmžja družina, je tud« treba, de edm drit3«ga 3« 3 Unan«m lep«m dja- nem k« pobožnost« vnemamo, v« pobožnost« ohranujemo in ul?rdujemo, m ker se po invir- n«m greh« naire meso 3op«r duha v^plvigu je. je prav, de ga 3? 3unan«m« bogabojeipm« del« ponižujemo, in tako duhu k« Bogu nakviirko 1 . * 4 pomagamo, Al? pomislit* je treba, de so ;ju- naii? darova samo takrat Bogu vu.eij, kadar so 3? notranam? skleuen?. Kdor, postavam, Boga 38 jejikam »jesti, mora tuda va sarr|a do Boga poln rjasti bit?. 3 unan? darova brej no trači ah so klas brej jama, luujina bre3 jedra, so le hinavujana in gnusmba pred Bogam. Kdor b? prod Bogam poklekoval, in se na parsa tarkal, v?, sanja pa ja Boga ne maral , se svojih gre¬ hov ne kasa 1; ba ne bilo negovo poklekovane in na parsa tarkane Bogu dopad.Iivo, ampak'30- parno. Notrana darova so pa Bogu vselej v»re»j, rje tuda neso ja junanama sklenena. Kdor va sanja svoje grebe obxaluje, je negova xalost Bogii dopad.liva, »je se mu tuda solje po liijah ne udirajo. Pa pravo Boacje ijeujene in ras- nnjna dubejan do Boga se ne daste lahko v* sanje jaklepat?, ampak plamenu enake par vsah krajeh ij sanja migale, ako ste va nem; to¬ rej so nolrane darova veije del ja junanam? sklenena. Kadar pa Bogu notrane ala junane splm- »rne darove oprav.lamo, smo mi sami vse, kar je k* daritv* potre bnaga: mi sami smo tempa.I, v a kteram se daruje; mi smo altar, na kteram se Bogu daruje; mi smo mannak?, k ter? Bogu dar oprav.lajo ; mi smo dar, ktere se Bogu par- nese; mi smo kadilo, ktero se nakviuko prot? Bogu vali. To rasniijo nam pove svet? Avgu- irtin, ko prav?: Mi vs? smo temp ?!, us ktersm Bog prebiva; nawe serije je altar, na hitrem dar ponižnost?. 3?. m g nem .lubegn? gazigamo, in B 9:1/0 milost po uegovem edinem Sin?, svat- 5 jim vehkam mamnaka omejujemo. Pa tud? s. pismo nam to r?snii]o spriijuje; 3akaj s. apo- st?.d Joan prav« v? skrivnsm razodene , de nas je J ("jas Kristus mamnske svmjiga neheivkaga Oijela storil. (Skriv. ra^od. i, 6.) In s. apostol Pet?r imenuje kristjane kra.levo duhovstvo. (I. Pet. 2, g.) in vs?m vern?m kristjanom bre3 nvjloijka piire: Vi sle sveto duhovstvo , de o- prav.tale Kogu, duhovne darove , klers so mu prijetna po J ("jasa Kristusa. (I. Pet. 2, 5 .) — Kri¬ stjana ! al? ste s« nee kterskrat to veselo r?snirjo prav k? s?rrpi v^cl«? Als ste xe kterskrat prav v? *ivo premislila, de ste. tud? vi p?r svetem k?rst? vs nekakonne mairnske posveten?, de b? v? tempsln? svoijiga telesa na altarji svmjiga ser¬ ifa Bogu darove ponižnost«, sramox.Iivost?, tre- 3nosta , pobrpesc.livosts in dru^eh k?ru(ansk?h ijednost 3axigai? 38 (rignem goreije .lulu^n? do Boga? 0 imenitnost pravirjneh kristjanov ! Kra¬ .levo duhovstvo so praviijn? kristjan«, sveto duhovstvo so vsž praviijn? hre3 ra3lor[ka stanu in spada, de b? Bogu spiromne darove kgriijansksh ijednost in dmbrsh del na altarji svorjiga s?rjqa opravials, k ter? so mu pri¬ jetna po Je3usg Krist us g. Pa kak o n; n? morajo bit?, nair?. splaruns darov?,, de bodo nebetrk?mu Oijetu po Jegus? Kristus? prijetn?? Morajo bit? 1. popoln? in 2. nepreneh.li v?. 1. Nau'?, darov? morajo bit? p?rv?ij po¬ poln?, de bodo po JC311SS Kristus? neben k?- mu Oijetu prijetn?. So pa popoln?, rje Bogu vse v? dar damo, kar kol? imamo in smo, ije mu darujemo svinje telo, svinjo dnu o, svinje pre¬ močene in vse svinje delaj iu vse to smo mu tud«; dolxui darovale, Dobrni smo Bogu darovat* svoje telo, kakor je svete nposU .1 Pavl Ritn.lanam napove¬ dal, ker jim je pisal; Prosom vas, bral/e! por usmi.leuo Bxje 30po¬ vedz spolnujemo. (Sir. 35 , 2.) Bog 3avarxe darove, ktera so omade.xana. Naj nespokorna greirnaka svoje sa pregrehama ogiiuuene tele¬ sa Bogu va dar ponujajo, kakor hoijejo: jih Bog le vandar ne v^ame va dar. Vi , nespo¬ korna greirnaka! darujete svoje ogmuiene telG- sa satanu, ker so gnusoba Bogu vame oiji, 13 kterah plamen neijistosta irviga; vau e roke, ka jih po ptujim blaga iztegujete ; vair je3ik, ka laxe, oprav.la, 3draxbe dela, kvanta, pre- klina; v a ir e noge, ka vas na pregreti; n e kraje, va zapeJive druujane nosajo. Van? darovg so ms gniisniba, je rekel Bog Judam, ne morem jih tsrpele; 3 a kaj vame roke so polne ksrvi. (Jez. 1, i 3 -i 5 .) Varajte tadej, moji pre.lubs! svojih par svetam karsta va tempa.l Boocji po- svetjenah teles vsarjaga greha, in oblaijate jih 38 lepo obleko pohlevnosla, vjistosla, zmerno¬ st* in dru3ah karufanskah ijednost, de bodo :civ, svet in Bogu dopadJiv dar po Jezusa Kri¬ stusa. l Ie hote svoje telesa va rjasta in sveto- sta ohranovala; bo Bogu dopadJivo povaotlvi- govane vairah bogabojeijah rok, mu bo pri¬ jetno poklekovai.ie vairah kolen, mu bo vireij molitav, ka jo bote sa svojim poboxnam je¬ zikam poiri.lala do sedexa Boxje milosta. Sreijan, 8 presreijsn vsak kristjan, k ter« ga telo je 3? le¬ pem? jjednostms 03ahrano! — Pa ne le telo, ampak tud?, svojo duuo smo določni Bogii v? xiv, svet in prijeten dar dat?. Svojo duuo pa Bogii v? xiv in prijet?n dar damo, ako svje d 11 w n e moiji le v? spol- novaue vo.le Boxje obraijamo: ako s? per3a- devamo s? svojim urnam in svojo pametjo boi in boi spo3nat? Boxjo vsegamogoijuost, ne- skonijno modrost, nei3merno svetost, neijreije- no dobroliivost, neskončno milost in vse druge Boxje lastnost?, in pa svojo nevednost, slepo- to, t?moto, spaijenost, slabost, reviijp.no in ne- 3moxnost h? vs?mu dobrpmu in nagnene k? vsemu hudemu, in se 3avoio tega 3mirej glo- bokeje ponižujemo; ako rad? vse> od Boga r*3- odete r?sniqe terdno verejemo, ije jim tud? s? svojo plitvo pametjo do konrja ne pridemo; ako rad? svete in koristne rsiji premiu.lujemo. Svojo d mr o Bogu v? živ dar dajemo, ako vse svoje oce.le in nagnei.ia po Boxjih 3apov?d*h obravnavamo; ako s? svojo prosto voio Boga rje3 vse iubemo, le po koristnph reijeh hrepe- n?mo, in svoje vo.le v? Boxje ra3xa.lej.1e ne obraijamo; ako se le nad poutenem?, Bogu pri¬ jetnem? reijmi ra3veseIujemo, hudobne sovra- x?mo, storjene grehe v? sprrj? obxalujemo. — Tako t?dej darujmo svojo duuo Bogii, de mu um in pamet in voio in vse svoje xe.le in nagnena podv?rxemo. To je Bogii dopadiiv dar. Pode ijlovp.k mora p?r tej daritv? veliko terpete: premagovat? mu je treba svoje hudo poxeleuc, k? ga le v? pregretim; r?iji vleije; 9 gatirat? mora svojo lastno iubo jsn , k? hoije le po svoji glav? iri term* delat*. Ti pa, gre¬ li; n ?k , greonsija! daruj Bogu svojo duno, de mu skesano, ponižano in Spreoberneno serije v? dar psrneseu;, ktero ne koperni veq po pre- greipneh slasteh, ampak po bogabojcijeh deleh, in tvoj dar bo Bogu vucij: gakaj žalost? polu* duh je Bogu dopadliv dar, pot?rt?ga in poni¬ žanega in spreobernenega serija Bog ne 3ans- ijuje; 3averxe pa serije, i3 kterega se dim prev3etnoste als smrad nečistost?, nevoujlivo- ste, sovrau tva ale kake druge pregrehe kadi. Bogu moramo tude vse svoje premočene darovat?. Bogu svoje premoxene darujemo, ije nau svojiga serrja ne nave3ujemo, vseh svojih misel van ne vtikamo, ampak ga po vol? Božji vlivamo, in torej v? take reiji obraijamo, 3a ktere nam ga je Bog 3rotjil. Bog pa hoije, de 3roijeno premočene ve svoje rjasne potrebe obračajmo , ktereh potreb pa nam ne sme na- ua poxelivost odka30vat?, ampak svete evange- li napovedovat?; 3akaj po nauk? svetega evan- gelja bomo kmal? 3adost? imele, po nauk? svo¬ je poxelivost? pa nekole. Bog pa tud? hoije, de 3? obilnostjo svojiga premoxena revexem pomagajmo. Ne pohabile dobrot.liva bite, in ubogem podelovdt* , prav? svet? apost?! Pavl; 3 akcij se takem* darmi se JBogu perkupsmo. (Hebr. i 5 , 16.) Kedar tedej ubogem podelamo, Bogu od svojiga premoxena dar jiernesema : revex je , tako rekoij, altar, na kterega se dar poloxi, in i‘3 kterega Je3us Kristus dar ^ame; 3akaj kar kol? kteremu svojih bratov storemo, 10 Je^ns ravno tako oberne, kakor de be bilo ne- mu storjeno. Ve duhe pokore pode.lena milo- ujena ale almoxna je bogospraven dar, se kte- rgrn ijhavek sv®je grehe ^brisuje, in se 3g Bo- gain sprav.la. Tako je tedej rjasno premočene obračate : obraijate vg sv ar’ a im Boga i/eslila, in se 3» Bogam v». sveto draxbo sklenila. Kolekan pri- jelneh darov tedej lahko vsak dan Bogu opra- veino, ako bre^ smertnega greha acivemo, in dolxnoste svmjiga stanu 13 Iube3ne do Boga na tanko spolnujemo! 2. Name darove morajo pa fuds drugeij nepreneh.livg bite, de bodo nebemkemu 0- ijctu viueij. Per svetem kerste smo bili perveij Bogii darovane, in vse name xiv.Iei.ie mora bite vedna daritev, ktera se bo me le se smertjo komjnla. Bogu smo tedej dolxni darovale sv®- 11 je otročje, mlademnke, m muke in stare leta, darovat* vse svmje aciv-lene od svetega kersla do grfflba. — Al* pa smo vsa svmje preteklo Dciv.lene Bogu darovala ? Ale. nismo nekole ire te svwje daritve prelergale ? Vse svmje preteklo xivlei.ie smo Bogu darovala, ako smo dosehmal svinjo kerstno nedolžnost ohranil?; svmjo daritev smo pa pretrgale, ako smo ve kak smerten greh 3abredlg, 3«kaj daritev se 3* vsakem smerl- nmi greham preterga. Kaj pa ire le, i| e smo vi ip, del svrnjiga xiv.lei.ia ne Bogii, ampak sa¬ tanu, posvetnemu greirnemu veseli) , svmjimu hudobnemu naguenu darovale? O, ije je temu tako, nesimo bera bera ra3xalen?mu neberrke- mu Oifetu dar skesanega, ponižanega, spreo- bernenega serrja ; ta dar ire od nas vratne, in pred tem nobenega drugega ne! Sreijen pa, ){C3 vse sreijen, kdor ve svinji veste bere, de je le Bogii vse svmje xiv.lei.ie daroval! Penila bo ura, de se bo samega sebe na alkarji smer- tne poste.le Bogu ve. dopadJiv klaven dar dal, ker ga bo od Boga poslana sluxabnerja, sme rt, umorila, in ve srerjno veijnost preselila. 3 dii tedej vemo, kaj de so notrane, kaj pa 3 u n a 1.1'e splmume darove, ke smo jili Bogu dolxni. Paij vesele, moramo hite, ije pomisle- mo , de jih lahko vsak dan Bogu oprav.iaino, ker smo bili mi vse bre^ nvjloijka ve. neka- koirnem pomene Bmxji maumeke posvevjene, de he Bogu duhovne darove oprav.lale, ke. so mu prijetne po Je3use Kristuse. 3 axigajmo ledej vsak dan Bogii na oltarji svrnjiga bogaboječega serija dar molitve, dar hvale Bmxje, dar kesa 12 nad greh«, da-T svelah mis«l in bogabojeijsh xc.l, dar k«rujnnsksh ljcdnost in drobrah del! Pros«m vas, bratje! p«r milost« B®xji, dajte svoje telesa v« xiv, svet in Bogu dopad.liv dar, de bo vau.a sluxba Bogu prijetna. Darujte mu tud« sv®jo duuo , de bo vaira sluxba v« duh«; 3akaj duh je Bog, in kter« ga hoijejo molit«, ga morajo v« duh« in r«snirj« molit«. Darujte sami sebe Bogu, in darujte se mu tako, de se svetu in vs«m negov«m slspotijam in pre¬ greham odpoveste, kakor ste se xe p«r svet«m k«rst« odpovedal«, de svojimu hud«mu nague- nu odm«rjete, in le samo Bogu in 3a Boga xiv«te ; o, potlej hote'vi sami r«sniij«n in Bo¬ gu dopad.liv dar! Boga posveijen ijlmvsk , pra¬ va svet« Avguutin, kobkor svaki odmgrje , in le ga Boga osivi, je prav dar. Od daritve otarze^a zavita alz testamenta. «rva ejloveka sta v« stan« nedolžnost« Bogu splffiiune darove oprav.lala; sama sebe sta Bogu v«, svet« in neomadexan dar dajala, in mu vse svffije dela darovala, de sta Boga apeslila in hvalila, od kter«ga sta prejela xiv.leue, ne¬ dolžnost in velike milost«. Hvala, k« sta jo Bogii v« miskh, xe.lah in 3« besedam« dajala, dela, k« sta jih Bogu v« rjast oprav.lala, so 15 bile Bogu 3gI prijetna darov«. In ko bs ne bili natra psrv« stare « grenil«, b« ne bilo n«q dru- qgga, ko sam«ga sebe, svojo dutro in svoje te¬ lo in svoje dela treba Bogu darovat«. Vsa penila b« bila temp«! Boaeji; in Bog b« imel povsod ^veste služabn«ke, kter« b« ga v« duh« in r«sniq* molil«, in se mu sami v« prijet«n dar dajal«. Tode po storjenam greh« narcsh p«rveli s ta me v se je vse spreob«rnilo. Igvirn« al« poerban« greh je v«s ijloveirk« rod ognu- sil j ijbiiv«k ne imel po ^vimami greh« q«lo n«q nad seboj Bogu prijetnega, in torej ne mog«! sam«ga sebe Bogu v« prijeten dar da- t«, ker se mu ne smv«k v« stan« nedolžnost« do Boga, temmj nas ravno tako vrežejo, in torej smo tud« po izvirnem greh« dolžni Boga 3« darov« ijestit«, hvalit« in prosit« ; greh ne teh dolžnost odv3el, al« tud« le 3mamual ne, temuq roe le pomnožil jih je, ker je tud« potrebo novsga daru vpe.lal, nam- req taq«ga daru, kter« b« rotrafsngo 3« i3vir- n«m greham 3asluženo 3brisal. Pa ker je bilo vse ijlovetrtvo 3« J3virn«m greham tako ogi.m- ireno, de ne mwglo dopolnit« dolžnost, k« jih je Bmžja praviqa od nega tirjala; b« bilo mo¬ glo preijej 3at«rto, pokomjano, in vekoma 33- v«r:i:eno bit«. Tode Bog se je, nam pove sve¬ to pispio, ijloveukega rodu usmilil, in je sce nairem p«rv«m staruem nov, ijist in svet dar ob.lubil, de b« se s« tem daram vsak qlv«k 14 očistil, in ga namesl? sebe, in te’ nim luči? sarmga sebe Bogu daroval. Ta od Boga nam ob.lub.len? dar je J03US Kristus, Sin Bmxji. na lirix8 umorjen, .A ega , k» ne pognal greha, piu e sveta apostg.l Pavl , je Bog gavo.to nas v? s pravdno storil , de b- bili mi nem opravi¬ li en» pred Bogam. (II. Kor. 5 , 21.) De bs pa ijlmvglc ne bil n?kol? po3abil, de je tudg po greh« ravno tako , kakor poprej v? stan?, nedolžnost?, dolžen Boga ijesti te , ga Iivalit? 38 prejete dobrote, ga nov?h prosit?, j n varil tega ir e ^avo.lo storjenega greha ra-prn- .len? pravir)? Bi»xji Radostite; de bs pa v?nd?r ne obupal, ker je Boga 3? greham ra-pnlil , tsmuij de bg vedno pomnil nov? , ijist? in sve- t? dar, k? mu ga je Bog ob.lubil, in de b? van svinje 3aupane slavgl : 3ato je Bog xe pre- ijej od 3aqetka ludem uka3al, de naj mu v?r- h? spl®«;»?h darov tre posebne darove oprav- Jajo. In odssbmal neso .ludje Bogii le sphri- irn?Ii darov oprav.lalg, kter? obstoje v? bogabo- jeijsh mislsb , xe.lah , del?h. ampak daroval? so mu tudg živino, žito. sadje, moko, kruh, vino, o.le, kadilo itd. Ti darov? so bili pre- Jjej po storjenem greh? pgr Judeh v? navad?. de so x’ nim? Boga ljeslil?, ga potrebnsli do¬ brot prosil?, in 3a prejete hvalil?. Tako sta rre Adamova sinova, Kajn in Abs.!, vsak od svinj ih p?rdelkov Bogu dar psrnesla , altar na- pravgla, in na nem p?rnesen? dar Bogii v? ijast in hvalo 3axgala. Kajn, h? je bil kmet, je Bogu v?, dar 3axgal nelsobko ncita; Akg.l pa, k? je bil ovijar, je p?rv?ga mlad ii ja svinje ip : - 15 de 3»lnqe postave, in vg spomin, de je Bogu posveten , ga vss hvalexen 38, o.lem oblije. ■— Ko je pa Bog dva tavssnt let po stvarjena sveta l3raelqam na Sinajske gmrs, po Moj3ese 3apovede dal, jim je sam od- ka3al darove, kg naj mu jih darujejo, in 33- povedal vse opravke in qeremoneje, se ktereme mu morajo darove opravJate. I^rael^s so pa Bogu kmals. xivino darovale, ke, so jo nemu ve qast klale in xgale, in to so bili ksrvavs darove, ker je psr teh daritvah kri tekla; kmale so mu pa darovale lepo moko, kruh, vino, o.le itd., in to so bili nekervave da¬ rove, ker se per taijeh daritvah ne kri pre¬ livala. Preden vam pa, Juhe mmji! kej veq od daritve povem, ke so jo ^raelrp. Bogu oprav- Jale, vam moram nekoleko ve. misel v3ete od snidne,qe in pa od Jer^alemskega tem p si¬ na, na ktereh dveh krajeh so Izraeli:)« Bogu darovale. l(i S ni d n erj a je bila brshko pisan irrotor 13 l,xjo opravlale; in ker neso tre imele stano¬ vitnega prebivakuja, ampak so prote ob.lub.le- m deoccle ude, je bila snidn?qa tako na pravič¬ na , de so jo lahko ragderle, seboj V3GI8, in kje drugej spet postavile. Ve gnamne, de je Bog ve snidneije prirej09, se je naduo tiste oblak spustil, ktere je kjraelijain 13 Egiptov¬ skega pot ve puujavo kagal. In dokler je ta oblak snidneqo obdajal, so mogle Ijraekje na meste ostale; kedar se ja pa 3nad snidneije vej- dvignil, so mogle da Je j ite. Ve tej snidneije so Ijraehje o kol e tavxent let sluacbo B®xjo oprav- lale, dokler n <5 kral Salomon ve Jerugaleme Bogu lempelna sezidal. Ko je bil kral Salomon ve Jerujaleme Bo¬ gu tempe! segidal, so mogle Igraelije ve nem Bogu darove opravlale, ker se je ve nem skri- 1.1 a 3aveje branila. Jeru3alcmske tempe! je bil po podobe snidneije sejidan, samo de je bilo na nem vse veqe in lepire. Bil je 60 komol- ijov dolg, 20 ii;ir®k in 5 o vistok, in ve dva dela rajdelen. Sp redne del tempelna je bil 20 koiuolijov dolg, in p r e s v e ti ui e imenovan. 2 18 V* presvetiujs\je bila skrina 3ave3e, in le en¬ krat v? let? je smel samo vel?k? duliov?n van. Presvetiuje je bilo 3« dvojim? dumi?, 13 o.lko- v?ga l?sa 3ap?rto, in pred durms je viselo pre- grinalo od v?rha do tal. — Takraj pregrii.iala se je 33 »pl druga dd 1 tempa.lna, kleramu se je svetinje reklo. Svetiuje je bilo 4o komoinov dolgo. V« svetiuj? je stal bi 13 pregrinala 3 1 at altar, de se je na nem Bogu kadilo 3axigalo, in deset 3lat?h svetjnskov s? svetil? je bilo , pet na lev?,, pet na desn? stran? oltarja, de se je hitra Bu>xja ra3Sv?tlovala. Pa tud? vsa druga posoda in vse kadilnsije so bile ij samoijistsga 3lala. Belo x?bJ? so bili 3Iati. Tla so bile 3? 3latam vloxene , in vrata 3? 3latam previeijene. Prerjej pred tempe.lnam so bili trije velik? dv*rs. P?rv? dvmr, v? kter?ga se je 33 tem- p?.tna p?ralo, je bil duhovsk? dvmr imeno¬ van, ker so navadno le duhovn? in levitje van smel?, de so v? nem acivino klal?, jo Bogu daroval?, in na brmnastem altarji, k? ie stal v? sred? dvmra, Bogu v? dar 3axigal?. V?, tem dvor? je tud? rjela truma pevi^ov Davidove psalme psr sluxb? Bmxji prepevalo. Bil je 3? mostovx? in poslopji obdan. — Drug? dvmr, 3? omrexjem od p?rv?ga lotjen , je bil n e ve¬ tje, in je tud? mostovxe in poslopja imel, po ktersh so duhovn? in levitje prebival?, k?dar so v? Jeru3alem? sluxbo Bmxjo oprav.lal? 5 po mktereh so pa tud? temps.lnovo posodo lirani- 1 ?. Drug? dvmr je bil Izraelov dvmr imeno¬ van, ker so se van o pra3n?k?h, in tud? vsak dan ob »jas? daritve in sluxbe B®xje, ktero so 19 duhovna va svetinja ah pa v« parvam dvora oprav- Jala, Igraelrja 1«? molitva shajala. V g tem dvo¬ ra je bila rjerkvena skrinarja ala darivnarja, va ktero so se Boxji darova va denarjih metala. — 3 a tem dvmrarn je bil tretji dvor, imenovan dvor narodov, ker so van narod je ig vse gern.le smela, in kamor so tud« narodje hodila, k ter« so pravaga Boga spoznala , ije tuda neso judovske vere nase vgel«. Po tem dvora je bilo tuda dfflsta mostovxev, po kterah se je uijilo ala sodilo. In glejte, vse to, tempa! in ti trije velika dvora, se sploh tempa.l imenuje. Kadar s. evan- geli prava, de je Jegus va tempa.lna stal, hodil ala uipl; se mora mislita, de je va drugam ala tretjim dvora stal , hodil ala rnjil. Jeruzalem¬ ska tempa! je bil tadej zidovje, de nakola ta- rjaga. Nakola. ne ne bilo drajuaga tempa.lna na gem.la od Saloinonovaga. Pa so ga tuda sedam let stavila. 3de pa premislamo, kako so Igraelr]« od gagetka va snidnaij«, pozneje pa va Jerugalem- skam tempa.lna Bogu darovala. — Lev jev rod je bil od Boga va oprav.larie sluxbe Bocje od¬ ločen. Nar imenitna«)« med duhovna je bil ve- laka, duh o van, ktera je bil posveijen , 3 « oiem pomagi.len, in se je sa prelepo obleko od drugah loijil. Velaka duhovan je imel veij drugah duhovnov in levitov pod svojo ob¬ lastjo, de so mu pomagala slusbo Boi: j o oprav- !ata. Judovska duhovna so Bogu va snidnarja alg tempa.lna vsak dan gjutrej in gvevjer daro¬ ve oprav.lala, in sarjer ig tega uveteraga km n rja: 2 * 20 i. Do so ge darmi Roga rrcstile, negovo oblast do vsi-h stvari na gnane dajale , in mu sv®j® ponixnost in pokorup.no skagoval«. Kdor je h®tel Boga 3« daram porjeslite, je mogel gdravo šival odbrala, ktera je bila breg vse graje, alg voda, alg ovijo alg goloba, jo je pred snidn?r)o, jrogneje pa pred Jerugalenrske tem- pg.l, psrgnal alg pernesel, in ve gnamne, de da sivino nameste sebe Bogu v« dar, ji je ro¬ ke na glavo polosil, in na to jo duhovnu dal, de jo je Bogu daroval. Re je pa duhoven gase h®tel Bogu vg rjast dar opravite, je pergnal sam šival pred snidnerjo alg tempe!, ji je na glavo roke jrolosil, ter jo Bogu daroval. Redar je pa vse iudstvo hmtlo Bogu vg rjast dar opra¬ vite, se je sivina pred snidnerjo pergnala, in starannng .ludslva so ji ve imen? vsega .ludstva roke na glavo polosile, in jo p®llej duhovnam dale , de so jo Bogu v? rjast darovale. — Da¬ rovale so jo pa tako: Med molitvame so sivi¬ no gaklale, in neno kri ve posodo prestregle, ter jo glile okole altarja , ktcre je pred snidne- rjo ale tempe.lnam pod g®lem nebam ga sgav- ne darove perprav.len stal. Po tem so sivino ig kose djale, (koso so duhovne gase obderse- vale,) ji noge odsekale, in oserijje ig ne po¬ brale, in jo pwtlej na drobne kosrje ragsekale. Ragsekane kosrje so Bogu darovale tako, de so jih pred seboj nakviirko povegdvignile, kar se daritev imenuje, in portlej so jih polosile na altar, ke je bil ga sgavne darove perjrrav.len, in do rjistega sesgale; in dim se je prot? nebu valil Bogti ve prijetno dirravo. Vse je moglo 21 3goret», kar se je Bogu v a ijast darovalo; no¬ ben rjlmvak, ne duhovna , ne druge l^raelrja , neso smele naej od darovane ocivine pokusita, kadar so 38 daritvajo Boga molila in ijestila. Ker so sivino Bogu klala, se imenujejo ti da¬ rova klavna darova; in ko so jo Bogu va ijast tuda segala, jih tuda aegavne darove imenujejo. Ker so pa Judje 3ato seivino klala, in do ijistaga aascigala, de ha sa tema klavnaina in segavnama darova Boga ijestila, so se ti da¬ rova tuda bogoijestna darova imenovala. 2. So tuda Begii darove parnesla 13 lega kemija, de so se’ nima ra3.xa.len0 p ra vi rjo Umrejo tolaseila, in Boga odpuujena grehov prosila. Ka¬ dar so so namraij ktera kjraelija pregreuula, so se mogla pred Bogam ponixevata, in mu daro¬ ve parnesta , vsak po svinji m premoseena in po velikosta svmjih grehov, ala tele, ala (ovna, ala ovrjo ala kej moke Te seivala so duhovna pred snidnaijo ala tempa.lnam 3aklala, 3?, iiah karvjo altar pokropila, nekej mesa na altarji Bogii va dar 3axgala, in nekej 3unej stana va wga 1.1 var- gla, tretji dc^l so pa sami gavsila. Be so pa duhovna 3« sv®jo grehe Bogii darovala, ala ije sc je darovalo 3« grehe vsaga Judstva, kra.la ala vekrjaga duhovna, se je moglo vse meso, kar se ga ne na altarji Bogu va dar 3axgalo, gunej stana ala 3unej mesta va ©gan vreija; nah- ije ga ne smel okusita: 3akaj ijist je mogal hi¬ ta, kdor je hmtal od darovanaga mesa jesta; kdor je pa dar 38 grehe parnesal, so ga 3a neijislaga imela, in to je spriijcvalo, kakor jii- >i e sveta Pavl va lista do Ilehrejev, de darova 22 staraga 3avet.11 neso va seba imel? motji grehov •^brisalp , in vasti oijistits, in h er so sp takama darova Boga odpuiijena grehov prosila, in se 32 ra3xa.lenam Bogam sprav.lala, so bili ti da¬ rova bo gos pravna imenovana. 3 . So Pjraelija tuda 3ato Bogu darovala, de so Boga hvalila 33 d«>bro Ičtano, 38 dob.lene vojske ala 33 druge prejete dobrote. Kadar kola so ^raelrja kako posebno dobroto od Boga do¬ segla , so prerjej po tavacant in tavocant volov 3aklala, jih ra3mesarila, in nekej mesa so na altarji Bogu va, dar 3axgala, druga del mesa so duhovna 3avacila, tretji del so ga pa h^raelrja do¬ bila , ktera so darove parnesla, in uah sorodo- vina in prijalla, ka so bili ka daritva povab.lena; vsak je smel od darovanaga mesa jesta, kadar so 38 daritvajo Boga hvalila. In to vxivane da¬ rovanaga mesa je bilo obhajilo va staram 3a- veta, po kteram so se ^raelija daritve vdalexe- vala ; kadar pa neso smela jesta, so se va duha 38 daram sklenila, od kteraga jim ne bilo par- puujeno jesta, in so va sarrja xelela, kar so 3« daram na 3»ane dajala, in tako so duhovno obhajilo prejela. Darova, sa kterama so hp^a- elqa Boga 3a prejete dobrote hvalila, so se bo- g o h v a 1 n a darova i m en o vala. 4 * So pa tuda takrat ^raelrja Bogu daro¬ ve oprav.lala, kadar so Boga potrebnah dobrot prosila, postavam, dmbre letane, odvarueua ka¬ ke nadloge; in to so bili bogoprsna darova, ker so x’ nima Boga potrebnah dobrot prosila. Kadar je kdo bogoprensan dar parnesal, se je en del Bogu va ijast saxgal, en del so duhovna do- 25 bil«, en del pa list«, ke je dar pernesel, in ne¬ go va rodovina. lUe veliko drugeh darov so mogle Igrači rje po Bmxjim pove.le oprav.late; pa kdo ije vse ve misel vgete? Le nar imenitneroega daru, ke so ga Igraelrje vsako leto enkrat oprav.lale , naj ne spomnmi. Ta dar je bil bogospravne dar ga vse Ig ra e lsko .Tud st v o skupej, ke so ga 10. dan kogoperska oprav.lale. Ta dan so se mogle vse Igraelrje pokorite, in svinje gre¬ be obxalovate, vse — veleke duhoven, druge du¬ hovne, Igraelrje viscnrjega in nigkega stanu — vse so mogle pokoro delate. Veleke duhoven je mogel gase in ga svmjo hitro junija Bogu ve spravne dar dale, na to pa tude perprav.len bi¬ te ga Ig ra el rje bogospravne dar opravite. Po duhovsko obleijen je mogel pred snidneijo, po¬ gorje pred tempe.lnam stale, in perpe.lale so mu ve 'imena vseh 12 rodov dva k mg la in ene¬ ga a>vna , ktere je pred Gospoda jiostavil , in mu jih ve dar namenil. (Dven se je ve bo- goijeslne dar gaklal, in en krogel je bil tude ve bogospravne dar gaklan. Veleke duhoven je na to vgel kri gaklanega krogla in mvna, je vgel ge altarja xivega og.la ve kadilnerjo, ter je uel se kervjd in rognern gad ga pregrinalo ve pre- svetiuje, kjer je Bog prebival, se je uslopil pred scdex Broxji, je djal nar drajuega kadila na ©gen, in je x’ nim B®xji sedex pokadil, po tem je pert ve kri spravnega daru pomonfil, in sedemkrat prote solmjnemu veghodu pokropil, in sedemkrat se to kervjo prote Bmxjimu sede¬ žu pokropil; in vse to je storil ve gnarnue, de se vsa greli* otjiujujejo. Samo ta dan — en¬ krat va leta — je smel relaka duhoran ra pre* svetinje stopita. Ko je velaka duhoven 13 snidna- rje ala tempa.lna partral, je unamu tre xivamu ktnglu roke na glavo po!oxil, vse hudobije Igra- elskaga .ludstva na gnane dal, in jih, tako re¬ ko^, k®glu na glavo sklical, in sa tema pre¬ grehama Ioraelskaga ludstra obloxen?ga kmgla je va to parpravien tjlrovak va puujavo odpe¬ la!, ala ga pa ga kake viipare va bregan pahnil, de jih je, tako rekcij, od Igraelrjov va puujavo odnesal, ala va brega« saboj pogregnil. To so bili imenitnatra darova staraga garo- ta. Ig darov staraga gaveta bomo gde prav lah¬ ko umele, kaj de se prav dar imenuje. Prav ga prav se dar imenuje tista gunana, vidna retj, klera se po sluxahnaka, nalauj va to postavle- nam., Bogu tako daruje, de se darovana retj .'.terc in pokontja ala vsaj spremeni. Ka vsakemu daru je tedej teh irtireh retji treba : 1. Se mora darovala kaka gunana, vidna retj, postavam, sivina, ala sadje, ala kruh, ala vino, ala kadilo itd. 2. Ta vidna in gunana retj se mora Bogu va dar data, ker se ga daritvajo nar vetja tjast komu skaxe; nar vetja in vsa tjast gre pa sa- mamn Bogti. Torej prava sveta Avguu-tin: 1 W- kedar ne we nshqe komu drugemu daroval, kakor tistemu , od k ter ega /e vedel ah mislil, de je Bog , in kterega je Justel ga Boga, imele. 3 . Kar je v?, dar parprav.leno, mora va to p o s v e tj e n a s 1 u x a b n a k Bogu darovata, ker je daritev posebno in otjiino delo vere. ka ga torej le ve lo odio^cn* in posveten« sluočaLnaks uni¬ jo oprariats. Preden so Igraelqe od Boga po Mojzesa spisane gapovede prejela, so Bogu da¬ rove opravi ale poglavarji vetjsh druxin, ale druga moxje, ke jih je bil Bog posebno ve to postavil, kakorirne so bili oijake Noe, Abra¬ ham, ^ak, Jakob, als kakor se bere od Mel- ki3edeka , ktere je ve svetem pisme duhoven Narviirega imenovan. Ko so biii pa Igraeli]? od Boga spisane gapovede prejele, je bil ve, duhovstvo Levjev rod odloijen. Aron je bil per- ve veleke duhoven, in druge, 13 negovega rodii so bili duhovne; vsem drugem pa je bilo ostro prepovedano duhovne opravila op ra v Ja te , als Bogii darove gaocigate. Kore, Datan in Abiron so se bili predelnih duhovne opravila oprav- iate, deseravno neso bili ve to posvečene, in u’iba Boxja jih je koj gadela: gemia se je pod ni me odperla, in jih je xive poxerla; kar je bilo pa u;e drugsh neh predergnoste d?lexneh, so biii 3« ognem spod neba konijane. In glej¬ te, ravno tako so tuds ve novem gavete du¬ hovne gmed Judi odbrane, de ve imen?, vseh kristjanov sluxbo B©xjo opravJajo. 4 . Kar se Bogii v? dar pernese, se mora komjate ale pa vsaj spremenite. Tako je bila ve starem gavete, postavem, xivina klana, in meso ale vsaj neke j mesa je bilo sexganega; tiste kmgel, na kterega je veleke duhoven roke poloxil ve gnamne, de so nan prenesene vse pregrehe Judstva, je bil po tem ve pmijavo ga- gnan, tako Judom odtegnen , in tako rekog, pokomjan. To komjane Bogii darovano r?ij: 26 pa pomen?,, de je Bog gospodar vs?h reiji, in torej naroeh daril ne potrebuje. Be se .ludem al? k ralu kaka reij daruje, se ne konica, ker ludem in tud? kra.lu dwbro 3ale.se; Bog pa nobensh reipi ne potrebuje. In ker so darov?, k? jih ijlmvsk Bogii oprav.! a, le 3unane 3 nam n a, s? kter?m? se samega sebe Bogii darovat? xeli, kakor govori svet« Avguirlin rekoij: Dar ,' D. se vid?. , /e sveto 3namue dara , h? se ne vid e ; ker tsdej 3unan? dar pomene, de ijlmvek same¬ ga sebe sceli darovat?, torej daje konijane Bo¬ gu darovane reiji tud? to na 3nane, de smo 38- volo greha smerte vredne, k? jo pa dar, posla- v?m, 3aklana xivina al? s?xgano xito, namest? nas preterpi. I3 daritve starega 3aveta se pa tud? uipmo, de so darov? ijveter?, ker se 13 ijveterega l«nn- ija Bogu oprav.lajo: al? so 1. bogoij estri? darov?, s? ktersme se B®xja mogočnost mole, in Bwxja oblast do vseh stvari poviuuje; al? 2. bogospravn? darove, s? ktersme se Bog odpuujena grehov pross ; al? 3 . bo go h val ne darove, s? ktersme se Bog 33 dods.lene dobrote hvale; al? 4- bogopruisn? darov?, s? ktersm? se Bog prose potrebneh dobrot. Al? so pa imel? darov? starega 3«veta moi[ v? seb? vse tiste opraviijite in posvetit?, kter? so jih Bogu oprav.lale? — Darov? starega 3a- veta neso imel? nobene rnoiji v? seb? darovav- i]ov opravi rji t? , t?mui£ so opravičene le pome¬ nil«. Nemogoije /e, pirre svet? aposts.l Pavl, de b? ses? kervjo junrjov in hmglov greh e odvgels. (Mebr. 10, 40 « Darovs starega 3aveta, govori 27 svet* Avguutin, neso grehov ohrisovdle , ampak so Judi le grehov prepričevale. Ves korist da¬ rov starega ^avtia je te de j ta, de so ^raelrp rr’ uime oijitno kabale, kakoirne misle, xele in obijutleje de imajo ve serrje do Boga, ker je dar, ke se vide, sveto gnamne daru, ke se ne vide, de so tedej ne’ u i m e Boga oijitno ijes tila in molile; in pa de so ve podobah ka3.de tisto imenitno daritev, ke jo je JG3US Kristus na kri- xe opravil, in jo ire 3de ve nebeseh in na 3em.le ponav.la. Bila je ve starem 3 a ve te Bogu xivina klana in darovana ve spomin, de bo oblublene dar Bo>xji, JC3US Kristus, 3avo.lo pregreh ijlo- veirkega rodu umorjen. Kervave darove tedej , ke so bili Judam 3apovedane, so bili le jnamna, le podobe presvete Jezusove kervave daritve na krixe. Kristus JC3US je bil torej tude xe ve sta¬ rem 3avete ve podobah Bogu darovan; in glejte, ravno 3avo.lo tega ga svete aposte.l Joan imenuje Jagi.ie, ktero je sc e od 3aijelka sveta 3akla.n0. (Skriv. ra3od. i 3 , 8.). Nekervave darove starega 3avela pa in med vseme sosebno dar kruha in vina, ke ga je Melk^edek , duhoven Narvhre- ga, daroval, so pomenile nekervavo daritev no¬ vega 3aveta, ke jo Je3us Kristus per svete mam po vsem katolerokem svete opravJa. Darove sta¬ rega 3aveta so svinjo vrednost per Boge le ve Kristuse, le i} negove daritve dobivale, ke so jo o3nanovale; torej so bogaboječe Judje sta¬ rega 3aveta se svrojime darmi. le toleko Bogu dopadle, kolekor so se svrojime 3unaneme darove tude svmje xeJe Bogu dopaste sklepale, in 3e vero ve oblubJcne ipsle dar — ve obJubJenega 28 Mesija—• se Jcgusove daritve na krioc« see ga naprej vd«lexeval«. V«« bogaboječe Judje, kter« . so bili po besedah svetega Avguudina 3 a na- j prej kristjan s, so v« svojih daroveh vi d gl g in ijestil« obiubJen« B©xji klavna dar, Jegusa Kri¬ stusa, k ter g je h® tal v« odpuujene nair«h gre¬ hov umorjen bite. I3 Jegusove na kriac« pre¬ lite k«ryi so tedej darova star?,ga gaveta nekako inoij dobival« gr^nmeke g?. Bogam spravit«, ako so greroneke s« tem« darmi tud« svojo notrane duhovne darove sklepal«, in torej tud« v« s«rrp obijutil«, kar so g« gunansm« darmi na gnane dajal«. Pa ti darov« v«nd«r neso greu?n«kov prej g« Bogam popolnama spravil«, kakor de se je Jegus Kristus na kriae« daroval; torej so mogl« bogaboječe Judje starega gaveta pred p«klam odrsrrena ijakat«. Ako pa neso Judje s« svojim« gunanem* darov« tud« svojih duhovnsh sklepal«, in vere v« oblubJenega Odrešenika imel«; ne¬ so neh darov« Bogu dopadl«. Kajn in Ab«J sta Bogu vsak od svojih p« rdel ko v dar pernesla: Abslnov dar je Bogu dopad?l , ker je tud« v« s«rq« hvaleacen bil, kar je g« daram na gnane dajal; Kajnov dar pa ne Bogii dopad«l, ker ne imel hvalexn«ga serija do Boga. Ko so se bili sijasama Judje tako spridil«, de je v« n«h vera v« obJubJen« dar Boacji — vera v« oblubJene- ga Mesijah—ugasnila, de so menil«, Bog gle¬ da na n«h gunane darove, kri gaklaneh aeival mu dopade; je Bog Judam dostekrat oijital, de se mu gnus« nad n«h darov«, ker gunan« da¬ rov« neso sami na seb« Bogu viteip 29 III. Od ffsMMOve daritve na Irnez. Darov« star?gft ^avetA neso imele moiji ve se¬ be Boga, nega Gospoda nebes in penile, vre¬ dno poijeslil«, ga ^a tol«kau prejcteh dobrot vredno gahvalit«, ga tolekan potrebneh re»ji do- pad.livo prosil«, in od nega odpuujena grehov 3adobit«. Nemogoije je, de b« kri junrjov in km^lov grehe 3brisala. Pa tud« duhovne stare¬ ga 3aveta, kter« so darove opravlal«, neso mn>- gls sami i3 sebe Boga vredno poijestit«, 38 pre¬ jete dobrote mu dolxne hvale dat«, ga potreb- n«h reiji dopadJivo prosit«, in greu?n«h Judi 3« ra3:seaJen«m Bogam spravit«. Duhovne, ktere so Bogii daroval«, desaravno so bili od Boga v« to sluacbo odloijen«, so bili le vender Judje, in torej podv«r;cene greham, 3avo.lo kter«h ne¬ so m®gl« Boga vredno ijeslite, prav hvalit«, dopadJivo prosit«, in v« sredo med ra3xaJen«- ga Boga in gretunsga tjloveka stopit«, de b« bili Boga s« \jlovekam spravil«, in med Bogam in vjlovekam novo prija3nost naredil«. De b«. dari- t?v moij ve seb« imela Boga vredno vjestit«, 33 prejete dobrote spodobno hvalit«, nov«h dopadli- vo prosit«, grercneka 3« l^saJenem Bogam spra¬ vit«, je treba 1. tarjega dani, de je Bogu po- polnama prijeten, in Boga vreden; in 2. je tre¬ ba, de ta Bogu popolnama dopadlivs dar oprav« tak duhoven, ktere je, kakor piue svet« aposteJ 30 Pav], svet , nedolaean, neomade/rnn, odloijen od greim-kov, liter min ne treba ga svinje grehe daru pmncste, preden ga grehe .ludstva daruje, je treba vel?rj?ga mairnska, liter e /e viws ho nebesa, ipgar oblast je t?dej do vs«h stvari vb nebeseh in na gem.le. (Hebr. 7, 26.). Treba je po tem takem samega Boga ve dar in samega Boga v? ma un?ka, de Bogu ta dar oprave. To dvoje je tedej potrebno, de b? imel Bo¬ gu opravlen dar rnoij v?, sel)?, Boga popolnama poijestit? , 3a dode.lene dobrote ga spodobno 3a- h val it?, potrebnsh ga dopad.livo prosit?, in od- puujene grehov od nega doscij?— rjloveka 3? rajseadensm Bogam spravit?. In glejte, — o nerjreijena Bwxja dube3?n, o neizmerna Bmsja milost do greunsga tjloveka, o ne3apopad.liva Bmooja modrost! — JC311S Kristus, prav? siv? Bog, Oijetu v? vs?m enak, je h®t?l bit? dar in darovav?rj 33 nas. V^el je ijloveroko natoro nase, bil je ijlrovek, 3unej greha nam v? vssm enak, de je mmg?l s v m j e telo nebcuksmu Oije¬ tu v? spravn? dar 38 naire grehe darovat?. To¬ re/ je rekel svrojimu nebeiik?mu Oijetu, ho je na svet psrmsl: Darov in daril nese hotel , telo pa se mene par pravil; scgav?i s in klavne darove te neso dopadle , jih n is? hmt?l. T>- dej sem rekel: Pridem, de storim, o Bogi tvojo vo.lo. (Ilebr. 10, 5-7.). Vse Je3usovo xiv.lene, od negov?ga r®jstva do negove sm?rt?, se sme spl®ir?n dar 3a nas imenovat?. J13us Kristus je bil vss svet, v?s v? vo.lo svinjiga nebenk?ga Oijc- ta vdan ; vss ijas svmjiga xiv.lena na 30111.1? sc 51 je tako Bogu daroval, kakor be se mu bili mi mogli? darovat«!: Je^us Kristus je nameste nas sv«>jiga neb g uk? ga Oijeta na ^em.l? ijeslil in po¬ veličeval, ga je nameste nas 38 vse .ludem do- de.lene dobrote hvalil, ga je nameste nas do¬ brot pro>sil, k? jih potrebujemo. JG3US Kristus je tedej nameste nas Bogu ijestne, hvalne in prasne dar o pravdal. Vel ek o in pravo daritev pa, ktera vse splmune darove negovega xiv.lena ve sebe gapopade, s? k ter o je rjloveukg rod 3? ra3« aca.lenem Bogam spet spravil, to veleko daritev je JR3US Kristus na gmre Kalvarii opravil, ko se je na kri se svrojimu nebeukemu Oijetu ve odreuene vsega rjloveutva daroval. In vedno pomnete, Jube kristjane! kaj de se prave : Jc- 311S Kristus se je na krixs neb3d pregrehe vs puujavo odnesel; pa jih vender ne ve resnii)? odnesel, ampak je le po¬ menil Jagne Boxje, Jezusa Kristusa, ktere je vse pregrehe vsega sveta nase V3el, ter jih se svojo smertjo na kriaee pokončal. Torej govo¬ ri svete Peter, de je Je3us Kristus naue grehe nosil m svojim leles?, na les? (I. Pet. 2 , 2 40 / in svete aposte.l Pavl, de je 3brisal, kar je bilo 3op?r nas, rokopis postave , k? je bit nam na¬ sproten, in ga je vjel 13 srede, perbivu? ga na krix. (Kolo®. 2, 140 Veleke duhoven je res ve starem ^avete veleke dan pokore 36 ovno¬ vo kervjo irel ve presvetiu/e, in je dc’ no sedem¬ krat prote solni[nemu vs3hodu pokropil, in se k©3lovo sedemkrat prote Bmxjimu scdeneu pokro¬ pil, ve 3namne, de se vse grehov oijiu|ujejo; tode se to kervjo se vender neso grehov oifistil«, ampak so le na 3na1.ee dajale, de bo ves sv^t se kervjo B«>xjiga Jagneta, Jc3usa Kristusa, od grehov oijiujen in opran. Je3us Kristus se je tedej na krixe nebeirkemu Oijctu ve dar dal, de je ra3xa.lene B®xji pravice 3ad®stil, Judi od pekla reuil, ker je ®n mtrafengo preterpel, ke be jo bili mi mogle ve pekle vekoma terpe- te, de je Judi spet 38 Bogam spravil , in jim veijno xivJene 3adobil. Klmvek se je bil po storjenem grehe 3oper svojiga Boga spuntal, 3«ijelo se je sovrautvo med ijlovekam in Bo¬ gam. Je3us Kristus je stopil med Boga in ijlo- veka, in je oba spet sprija3nil se svojo smertjo na krixe. Torej piire svete aposteJ Pavl: Je3us je umiril s? svojo kervjo na krit?, kar je na 3em.le, in kar je v? nebesih. (Kolom. 1, 20.) 3 i Ker se je pa Jegus s* sv©jo smsrtjo meti rag- xa.Ien?ga Boga in med ijloveka ragxalmka usta¬ vil, de je mir in prijagnost med nima storil, je postal sred n s k; gakaj srednek se imenuje, kdor sovraxne spet sprav?, in med nim? prijag- nost stori. En srednek je med Bogam in Jad¬ rni, /yl®vgk Kristus Jegus, prav? svet? Pavl v? list? do Timoteja. (2, 3 .) In torej se smemo le po nem k? Bogu obsrnit«, in le po nem Boga potrebneh reiji prosit?, in le po nem ga- moremo k? Bogu prit?. Ker je Jegus Kristus s? sv©jo smerljo nos 3? Bogam spravil, je ©n spravne dar ga n a ir e in vssh dudi grehe. I11 s. aposts.l Joan tud? pitie: Jegus Kristus je spravena ga name grehe, pa ne le ga name, am¬ pak tndp. ga grehe vsega sveta. (I. Joan. 2, 2.) Jegusova daritev na krix? je t?dej bogosprav- na daritev. Jegus Kristus je sv©jimu nebenkemu Orje- tu s? tem nor vetje ijast skagal , de se je tako globmko ponixal, de je hmtel ig pokorujene do Oijeta ga nas na krix? umret?. Poniral je sam sebe, prav? svet? aposteJ Pavl, ko je bil pokoren do smeri ?., smeri? pa na krive. (Fi¬ lipi. 2, 8.J Al? je patj kter? klavne in xgavn? dar starega gaveta enak Jegusov? daritve na krix?; ko so se v? starem gavet? le neumne xival? Bogu v? tjast klale in končevale, tukej na Kalvarii se pa sam Bog komja, sam Bog na krix? v? klavn? dar umerje, de sv©jimu Oqe- tu tjast skaxe ? Ko b? se bile v? starem gavet? tud? vse xival? Bogu v? rjast poklale in s?xga- le; b? se vender ne bila Bogu spodobna rjast 55 skakala. Je^us Kristus pa se svojo smertjo na krixe Bogu tolekoirno ijast skaxe, kolekorirna mu gre; 38 Je3Usovo smertjo dobi tedej Bog we le 3asluxeno ijast. Jc3Usova daritev na kri- xe je bogoijestna daritev. Jegus Kristus se je svojimu nebeirkemu 0 - ijetu na krixe daroval, de nam je ke veqnemu 3veliijanu potrebne gnade 3asluxil in 3adobil. 3 Ge ve svojim xivJ.ei.ie na 3em.le je 3a nas svojiga Oijeta prosil, de be nas posvetil. Posvete jih, .hibe 0qel ve svojini imens, je molil 38 svoje uijenrje in vse ^vodene, posvete jih. Ne pro¬ seni le 30. svet, ampak 3a te, ktere se me dal, in 3ar.ie, ktere bodo vs me verovale, de jihva- r?j hudega. (Joan. 17, 9. 20. i 5 .) Tako je Je- 3us molil, ko je uel prote OJske Gore, na kle¬ le se je negovo terp.lene 3aqelo; in ko je Je- 3US xe na krixe visel, in se svojimu Oijetu 3a nas daroval, mu je ;ja nas molitve in pr murne 3> mmjngm vpitjem insolgarnp oprav.lal. (Hebr. 5 , 7.) In lude 3de n;e dobivamo, kar prosemo, le ve irnene in po proonie Je3US0ve, kakor nam sam pove rekdij: Kar kole bole Oqeta prosi/g vp mojim imens, vam bo dal. (Joan. 16, 23 .) Je3usova daritev na krixe je tedej tude bogo- p rosna daritev. Kaj paij smemo vse od Boga perijakovate, ako per svojih proumah Jc3usa Kristusa ve bogoprosne dar darujemo! S. aposteJ Pavl piire: Bog tud? svojimu laslnpmu Sinu ne pgrganesd, ampak ga je 3a nas vse dal; kako b» nam tude .%•’ uirn vred vsega ne dal? (RimJ. 8, 32 .) 3 * 5 G Je3us Kristus se je na krixe tude 3ato sv®- jimu nebeškemu Oijetu daroval, de se mu je se sv<»jo smertjo 3a vse 3ahvalil, kar kole je ludem dobrega storil, in bo Judom ire ve pri- hodne storil. Jo3usova daritev na krixe je po tem taksni tude bogohvalna daritev. Kristja¬ na! ako hoijete Boga 3a prejete dobrote vred¬ no 3ahvalitg, darujte mu Je3usa Kristusa ve hvalne dar. Je3us Kristus na krixe umorjen je tedej lista edine dar, ktere Bogu popolnama dopade; Je3usova daritev na krixe vse ve sebe 3apopade, kar kole smo Bogu dolxni, kar kole so darove starega 3aveta pomenile in napovedovale. Ve starem 3avete so Bogu opravJale kmale bogo- ijestne, kmale bogospravne, kmale bogohvalne, kmale bogoprosne darove, in po mnogoterem namene so bili tude mnogotere darove; vse te ra3ne darove pa ve sebe 3apopade J^usova kervava daritev na lxji, in mu je torej pod- varxeno vsah devet varst angelov: Podv>rxena so mu angela, oblasta in moqi. (I. Pet. 5 , 22.) 38 Jt'3us Kristus je bil usmiJen mannsk, ker ne dru^aga iskal, kakor Judem pomagata, jih xe na tem svet« nekolako osrečit«, in veijno 3ve- liijata ; torej je povsod, kamor je psnržl, dobro¬ te dalil, .Tudi k? poboxnost« opomina], in se nad t?rdovratnostjo grennakov ^jokoval. Je oho¬ le hodil , dobrote dele in o^drav.laje vse od Im- diqa nadhgovane. (Djan. ap. 10, 38 .) Je^us Kristus je bil ve vs«m sv®jirnu nebenk?mu Oije- lu 3vest; vedno je B®xje pravilje tardil, se 33 Bu>xjo ijast potegoval, in vo)o B®xjo spolnoval. Torej je rckal k®nai} svoijiga ijasnaga xiviena par potok« Bedron« sv®jimu nebcukamu Chjetu: Jivg sem te poveliijal na ^em.h ,* dokomjal sem opravilo , ktero s« m« opravit« dal. (Joan. 17, 40 ltol«kou«n ra3loq«k je t«dej med duhovn« starega 3 are ta in med vcl«k«m duhovnam no- v«ga 3aveta, Je3usam Kristusam! Duhovne sta- r«ga 3aveta so bili umarJiv«, s« slabostma ob¬ dan« .ludje; vel«k« duhovan nov?ga 3avela, Jg- 3US Kristus, je sarjer ijlmvak, pa tud« veijna, neumar.liv« Bog, v« kteram ne bilo ne senqe kar|«ga greha. Duhovn« staraga 3aveta so mogla nar prej 3a svmje grehe dar opravit«, de so se oijiujevala, p®tlej ne le 38 grehe .ludstva; Je- 3US11 Kristusu pa ne bilo treba 38 sv®je grehe daru opravlata , ker je bil 3g®l svetost, ®n je le 3a grehe svata daroval. Duhovn« staraga 38- veta so le 38 Judovsko Judstvo darove opravJa- 1«; Je3us Kristus je samaga sebe na krix« 3a vse narode svata daroval. Duhovn« staraga 38- veta so duhovstvo erbal«, i3 Levjevaga rodu 39 so bili duhovn«; Je3us Kristus pa je bil na rav¬ nost od Boga Oijela rpo.len. Je^us Kristus na krixe umorjen je po tem takem tiste edine dar, ktere je Bogu popolna- nia prijeten, in tiste edine veleke maunek, kte- re je Boga popolnama vreden; torej je imela negova na krixe opravJena daritev moij ve se¬ be Boga popolnama podesti te, 3a dodeJene do¬ brote spodobno 3ahvalite, in potrebneh ga do- pad.livo prosite, posebno pa odpuu[ei.ie grehov 3adobite, in .ludi 38 ra3xaJenern Bogam spra¬ vile. Se to daritvejo na krixe je JC3US Kristus .ludi od ^virnega gro’ha omislil, 38 vse neh gre¬ he Bmxji p ra vi rje, ^adtnstil, in .ludi vredne sto¬ ril , de se x’ ni m Bogu darujejo, ke se doseh- mal 3avo.lo grehov neso smele darovat*. Se to svmjo daritvejo na krixe je Jc'3us vse darove starega 3aveta overgel, ker neso bili sami Bo¬ gu dopad.live, ampak so le Je3USOvo daritev na krixe napovedovale, in .ludi nauo perprav- •lale, 3de pa ne bilo neij veij treba Je3usove daritve na krixe napovedovate, in Judi nauo perpravJate, ko je bila xe opravJena. Ko je Je3us Kristus na krixe umiral , se je pregrina- lo ve Jeru3alemskem tempelne od verlia do tal pretergalo , ve 3nami.ie, de 3de vse darove, ke so bili Judam 3apovedane, in so se ve tempe.l- ne opravJale, nehajo. In Judje, ktere so bili Je- 3usovo vero nase V3ele, neso res odsehmal neij veij Judovskeh darov opravJale, in ravno tako jih tude mi 3de ne oprav.lamo. Ktere Judje so bi¬ li pa lerdovratne ostale, in neso hoslle Jezusove vere nase V3ete; so tude tre posehmal darove 40 starega garata oprav.laU hmll«, pa tud« oni jih nčso mrogl« dolgo oprav.lat«. 3akaj Bog je bil 3 «povGdal, de se darov« nskol« n«kjer drugej ne smejo oprav.lat«, kakor p«r skrin« gavegc, k« je bila v« snidn«q«, in pogneje v« Jeruga- lemsksm lemp?.ln«; Jerugalemsk« temp«! je bil pa 4« let po Jegusov« sm«rt« s« skrii.io gavege vred od Rim.ianov tako ragdjan, de ne kamsn na kamn« ostal, in gde so mogl« tud« tsrdo- vratn« Judje nehat« Bogu darove opravJat«. Tako, Juha kristjan«! nas je Jegus Kristus ss sv®jo daritv«jo na krix« odreoil ig hudhjeve oblast«, odkupil od p«kla, ne g« glatam al« sre- bram, ampak s« svrojo lastno kervjo; nam je gadobil vse potrebne duirne in telesne dobrote, namest« nas Boga ga vse dod?.lene dobrote ga- hvalil, in vso mogoijo rjast skagal, ktero smo mu bili mi dolxni skagat*. Pa glejte, ravno ko se Jegus Kristus na altarji svet«ga krixa da¬ ruje ga narode vssga sv«ta, daruje tud« ga Ju¬ de, k« so ga po rokah nevernskov na krix p«r- bil«: ravno takrat ga nekej Judov ganfiguje in gasramuje; na krix se mu paijsjo, in umirajo¬ čemu v« lirje smejajo; le malo malo jih je okol« krixa, kter« Jegusa milsjejo. O, de b« paij mi bo.l spognal« dobroto, neskrom^no dobroto Jegusove sm«rt« ga nas! Kristjan«! odkuplen« ste ig hudičeve oblast«, v« ktero vas je bil ig- virn« greh prodal; odkupJens ste ig ne, pa ne 3 « glatam al« srebram, ampak s« predrago k«rvjo Jegusovo. Torej neste svinji gde, am¬ pak negov« ste, kter« vas je odkupil; Jegusov« ste, kter« vas je g« drago ijeno svatje k«rvi pla- 41 ijal: torej ste dolccni vse storite, kar vam Je- 311S Kristus se svinjini?, nauke 3apoveduje, in se / vsega 3d?rxat?, kar vam Je3us prepoveduje, tje se ranemu mesu tre tolekan perl^uje. Nesle vetj svoji, pitie s. aposte.l Pavl Korimjanam, nesle veij svoji, 3akaj kuplem ste 3S veliko rjeno. (L Korint}. 6 , 20.) Jegusove hlapi}? smo t?dej, in do!xni nega, svmjiga Gospoda, vselej in 3?. veselem siuirats. Je^as Kristus , prave s. aposte.l Pavl, je dal sam sebe 30 nas, de bs nas rinil od vse krivirje, in sebe oqislil prijetno Judslvo, vnelo 3a dobre dela. (Tit. 2, 14.) Teh besed s. apostelna Pavla nekar nekole ne po3abimo. SV. Gd mi 60 v e daritve vz nedednii. •Je3us Kristus je edine dar na krioce opravil, kjer je Bogu svinje telo in svinjo kri ve odre¬ jene in 3veliijane vsega sveta ve klavne dar dal. Ta Je3usova na krirce enkrat opravlena daritev pa ne nehala; ampak Je3us jo tre 3mi- rej ve nebcseh po nekervavo ponav.Ia, in jo bo ponavlal vekoma, kakor nam pove svete aposte.l Joan ve skrivnem l^odene, ke piae : Drug angelje paru d, ter je stal pred oltar jem, m je imel jlalo kadilneijo. . . In je vjel an- gel kadi Im 1 jo, in jo je napolnil 3? ognem al- 42 tarja. (Skriv. ra3od. 8, 3 . 5 .) Ker je pa allar vg nebesih, je tadej tudg daritev. Tud« so mu- ijenijg alg marternekg pod tem altarjem, ko so bili ^aklang 3a Jaguetam, ktero je bilo neh 3gled in i3vir neh moiji, kakor piae svete Joan : Videl sem pod altarjem dame pomorje¬ nih javo.lo besede Božje in javo.lo spriijevd- na, ktero so daj ah. . . In sem videl, in glej , ve srede sedeža in igvelereh žival in ve srede staraminov je stalo Jague kakor jablano. (Skriv. ra3od. 6 , 8. 5 , 6.) To Jagne je Je3us Kristus sam, kterg se daruje na tem altarji, k« je obo¬ je skupej, xiv in 3aklan; neumeriiv, in ven- der nosa ve svrojib ranah resniuno podobo sv«>- jiga krixa; in kg je naip velgkg marrnek, kte¬ rg nas je Bogam spravil, in khivne dar, kterg nam vedno daje sad sprave, kg nam jo je 3asluxil. Jcgus sedi 3de na desniije svmjiga Oijeta, in mu ko velgkg man/nek sv©je na krixg umorjeno telo in prelito kri nepreneha- ma 3a nas daruje, tar ga vedno 3a nas pros?. Kakor je trsi vg starem gavetg velgkg duhovgn vsako leto enkrat vg presvetiiije sg kervjo 3a- klangga k®3la, in je sedemkrat prote B®xjimu sedexu pokropil vg ^namne , de se grehov topili ujejo j ravno tako je n;gl Je3us vg nebesa, vg to presvetiige, ne 38 xivmsko, ampak 3» lastno ksrvjo , ktero neprenehama 3a nas svm- jirnu nebeuikgmu Oijctu daruje. Torej piae s. apostg.l Pavl: Jejus ne wel ve presvetiuje je rokame storjeno , ktero je podoba pravega pre- sveliuja, ampak ve same nebesa , de se jde oblili ju Bozjimu ja nas kaze (Hebr. g, 24.), 45 ker vedno xivi , de 3ct nas prosi. (Hebr. 7, 2.5.) In V3 liste clo Ilim.lanov govori: Jegus Kristus je umiri, je iuds od smsrts vstal , je na desnijjg Bxji, de se B h rok ne bom n?q ver/ jemal; gakaj od soln- ijnega veghoda do gahoda bo med narode veli¬ ko moje ime, povsod se bo daroval r/ist dar mo¬ jima imena; ker mn je ime bo veliko med naro¬ de , tako govori Gospod vmjskneJi tram. (Malah. 1, 10-11.) To obdubo B®xjo je Je^us Kristus per 33d 1:18 večerji dopolnil, ker je spomin sv®- je kervave daritve, kg jo bo jutre na krixe opravil, ve podobah kruha in vina postavil, in 3apovedal, de se negova na krixe opravde- na daritsv na 3emde v« podobe kruha in vina ponav.laj do k®nqa sveta. In to daritgv, ve ktere se Je3USova na krixe oprav.lena daritev va podobe kruha in vina ponavda, imenujemo daritev s. mane. Premislemo torej , kako je JG311S Kristus daritev svete mane postavil. Peruda je .J^usova ura i3 sveta ite ke ne¬ beškemu Oijetu. Pa preden se loije od sv®jih apostednov, ke jih je vselej lubil, jih roe pri- ja3no in Jube jnivo pogosti, in 3adnekrat x’ 1.1 i m e na 3em.le veuerja ; j utre obsorej bo ne- govo truplo xe ve grobe lexalo. Velikonroijno jagne so jedle, in spomin odrešena ^raelskega naroda 13 Egiptovske suxnoste. in nčkedane perijetek starega 3aveta obhajale. Je3us Kristus se ravno 3de še ke veijemu odrešenu naprav- .la, odrešene vsega ijloveškega rodii od greha in veijne smerte pojde 3de 3de opravit, in no¬ vo 3ave30, 3ave30 dube3ne in miru, se ravna postavit med Bogam in ijloveškem rodam. Ka¬ kor je pa nekedej Moj3es po B®xji vo.le letno gostovino postavil ve spomin , de je bil Ppael- 47 sk? narod 13 Egipta reiren; hotje tud? JG3US i3 Očetove vo.le v? spomin i;lovewk?ga odreje¬ na gostilo naredit?. Ko odveijcrjajo, je we ne¬ ke; kruha na 003? in neke; vina v? kelhs. In 3de — o pomnete vedno to skrivnost Je3USOve ne^reijene Jube3n? do nas! — 3de 3ai;ne Je- 3»s Kristus daritev svete mane postav.Iat?. Je V3el kruh v? svoje svete in ijestite roke, je oi[i obernil prot? nebu k? svojimi! Oijetu, in ga 3ahvalil, posveti kruh , ga ra3lom?, in poda svojim apost?.lnam , rekov;: Fgemite in jejte; ker to je moje telo, ks bo ga vas v?, sm-rl da¬ no. To delajte V 3 moj spomin. Po tem \ r 3a- me Je3us kelsh 3? vinam v? svoje svete in vr¬ stile roke, spet 3ahval? svojiga nebeukega Oije- ta, posveti keleh, t?r ga poda aposte.lnam, re- koij: Fgemite in pile ig nega vsg; ker to je mmja kri, kri nov?ga gaveta, ktera bo ga vas in ga i.i?h veliko prelita v? odpuupeue gre¬ hov. To delajte, kohkorkrat pijete, v? moj spomin. (Mat. 2 6, 21. Luk. 22, 19.) Aposte.ln? so V3el? ra3lomJeno podobo kruha i3 Je3Uso- vsh rok v? svoje roke, ter so jedi?; so V3GK tud? keleh, s? ga okrog podajo, ter pijejo i3 nega. Kar so pa aposte.Ine jedle, ne bi! vei; kruh, ampak je bilo Je3usovo ren/ne Telo; kar so pile, ne bilo vet; vino, ampak je bila Je3Usova reirna Kri: 3akaj Je3us Kristus je s? svojim? vsegamo- goijnem? besedam?, ke jih je izrekel nad kru- ham in vinam, velek vjudex storil; kruh je spre- obernil ve ravno tisto svoje telo, k? je bilo drug? dan na krixe 3a nas umorjeno Bogu ve 48 reirne dar, in vino je spremenil vg ravno tisto svojo kri, kg jo je drugg dan 30 nas Bogu v* reirne dar prelil. Le same podobg kruha in vina ste ostale nespremenene; le barva, slaj, duh kruha in vina je ue ostal. Tako je Jt^us Kristus po nekervavo in skrivnostno svoje telo in svojo kri vg podobe kruha in vina ve smeri dal, ale Bogu Oijetu daroval, in apostednam dal 3avxite; tako je Je3us postavil nekervavo daritev novega 3aveta, ke jo imenujemo sveto mamo, ktero so nekervave darove starega 3avela pomenile, in te daritve jo tude svoje aposte.lne vdeleaeil, ker jim je od ne gavacita dal: vse je storil per tej per!oxnoste , kar so duhovne sta¬ rega 3aveta per svojih daritvah delale, in torej resnično nekervavo daritev opravil. 3 ato pra¬ ve svete rokof in muijenerj Irenej: Ko je Odm¬ rl enih govoril: To je moje telo; to je mo¬ ja kri; nas je ui/il daritve nov?ga o avdia, ktrsra se 3 d d po vsem sv d Le oprav.la po tiste xv e ge , ke so jo aposte.lne oapuslile. In svete papeoc Klemen, ktere je bil uijenerj in pomaga- veq aposte.lnov, govori: Namdsle kervave da¬ ritve je Kristus postavil nekervavo in skriv¬ nostno, ki er a se g a vodo Gospodove smeri? ve podobah kruha in vina oprav.la. Tako je Je- 311S Kristus postavil daritev svete maire, de ne negova na krixe opravdena daritev ostala hre3 verne sluxbe, bre3 delexnoste, in tedej breg pravega spriijevana, de nam je 3adobila spra¬ vo 3« Bogam in vei£no 3velii£ane. JC3US Kristus je tedej perve na 3em.Ie ma¬ lt e val; 3akaj maire vat e se prave kruh in 49 vino spreobernite ve JG3USOVO sivo telo, ktcro je bilo ga nas na krisse umorjeno, in ve JC3U- sovo sivo kri, ktera je bila 3a nas Bogu ve reuji.18 dar prelita; Je3iisovo seivo telo in nego- vo sivo kri ve podobe kruha in vina nebcicke- mu Oijetu darovate, in od .Rusovega ve po¬ dobe kruha Bogu darovanega telesa in Je3Uso- ve v s podobe vina darovane kervi vsivate. Ke se le te tri reiji 3gode, je see Sveta mana; Vse druge opravila in molitve psr svete maire se smejo po potrebe spremenite, okrajšate ale po¬ da Imate. Te tri reiji pa, bre3 ktereh ne svete mame, je Je3us po 3adne veljerji dopolnil, in torej daritev svete mame postavil. Per tej prilgks je bil Je3us veleke mamnek po rede Mel- ki3edekovgm; Melki^edek je daroval kruh in vino, Je3us Kristus pa je daroval sv®je reicne telo in sv® j o rerono kri ve podobe kruha in vi¬ na. Torej govori svete Kiprijan: Kdo je bol mamnek Boga, Narvimega kakor nam Gospod Jegas Kristus, klen je Bogu Oqetu dar per- nessl, in ser/er ravno Usluga, klerega je Mel- kioedek opravil, namreq kruh in vino , to je, svoje telo in svojo kri? 3 akaj pa je JeguS Kristus daritev sve¬ te mame ve podobah kruha in vina postavil? — Postavil je daritev svete mane ve podobah kruha in vina sosebno nam ve Oijitno 3na- mne, de je 3akrament svetega remnega tele¬ sa prave sives nameh dum; 3akaj ker je kruh in vino navadne scives nameh trupel, otjitno ka¬ sete podobe kruha in vina, lo nem se ponav.lamo vs B®xjo podo¬ bo. In kakor je telesu bre3 kruha xivdt? ne- mogoije; ravno tako tud? duira odraujenega ijlo- veka ne more bre3 svetega rdunega telesa sve¬ ta in 3veliijana bi te. Kakomsn kruh je J pon s Kristus pur 3adm večerji vs svinje telo spreohnrnil? —• Pu eni- 1 j m kruh: 3akaj po spriijevan? svetega Mateja, Marka in Luka je Je3us kruh vs roke prijel, ga posvetil in raglmmil, ter aposle.lnam dal re- koip: To je moje telo ; in le puenhjn? kruh je bilo vs navad? splmh kruh imenovat?. De je Je3us pireniijn? kruh v? svmje telo spreob?rnil, se tud? 53 starega 3aveta sklene, ker so mogl? darivn? kruh?, liter? so ta presvet? gakra- ment pomenil?, po Ba>xjim pove.t? ig nar lepo? pireniijne moke bit?. — Ta pueniijr? kruh , k? ga je Je3us p?r 3odn? veijerji v? svoje telo spre- obernil, je bil pa tud? op resen, ale bre3 kva¬ su narejen in speijen. 3 akaj J03US Kristus je postavil daritev svete mane o velikonmijnsm pra- 3n?k?, ko so bili xe velikononjno jagne doje- dle; Judje so pa o velikonoijnem pra3n?ks sko- 3? i)el? teden le opresn? kruh jedi?, v? spomin svinje rsuitve 13 Egiptovske suxnost?. Takrat namr?ij, ko so bili Jgraelrj? i3 Egipta po Moj- 51 ges?. Spehana, so mogla opresne kruhe saboj va puujavo v;peta, ker neso utegnila tolako v? Egip¬ ta popakata, de ba se bilo testo skvasilo; in ker so po tem vsako leto spomin tega odhoda ip Egipta o velika nouja obhajala, so mogla tuda vsako leto ijela velikonroijna tedan ob opresnam kruha aciveta, skvatrenaga ala oso.lenaga kruha, in tre rplo kvasu neso smela sko^a ta tedan par hitra imela. Torej so velikonanjna pra^nak ime¬ novala tuda pragnak opresnakov ala opre- snah kruhov. Po Moj3esa je namratj Bog ^raelrjam popov vdal: Scclem dni opresne kruh jejie; perm dan naj se nekar kvas ve vaueh hiivah ne gnajde. Kdor kole bo jedel od per- vega dne do sedmega od kvasnega kruha, ne¬ go o« duma bode od Igraela potreb./ena. (II. IVI o j 3. 12, i 5 .) In rp tega sklene katolauka r]er- kev, de je tuda Jepus par pa d na večerji pa opresnam kruham daritav svete maire postavil, ker po Mojpesova postava ase vclaka rjetartak pvetjer par nobena hitra neso smela drugatjna- ga kakor opresan kruh imeta. Kakomno vino je Jegus Kristus ve s v m j o remno kri spremenil? — Sveto pismo nam te¬ ga ne povti; pa sveta utjenika, ktera so 38 apo- stalna ala kmala po apostalnah asi vela, nam po- vado, de vino pa vodo namen a n o, ker je bila par Judah navada med vino vode devata. Sveta Biprijan, de vam svetaga Justina mutpn- svetaga Ireneja, svetaga Avgutrtina, sveta¬ ga Ambropja pamoltjim, ktera vsa to tardajo, sveta Bi pri ja n govori: Ve darovane kelha se moramo derxate tistega, kar nam je Gospod 52 groi/il; n?\[ ne delajmo , -kakor kar je on psr- ve storil: kchh , ks se ve negov spomin daru¬ je, se js vinam gmeman daruj . Jegus nas je s? svojim ggledam podiujil , de se kelih 3» vi¬ nam in vodo 3menaj. Tako govori svete Ki- prijan, ktere je ve lete 258 * umeri; torej so perveh dve sto let po Je3use me verovale, de nas je Je^us se Sv®jim 3gledam uijll ke daritve vino in Vode ve keleh vlivate. ž. Daritev svete mame apostelnam in neh na- stopnekam 3roi[ena. Per Je3usove daritve na krime ne bilo no¬ benega ra3un devirje Marije, ktere be bil imel kriuc 38 altar, na kterem se Jagne bre3 made¬ ža daruje ve odreirene vsega sveta; me le 3a- neijevale in preklinevale so ta krioc. Nehtje ne 3ava;il od te daritve, deseravno je bilo to prav potrebno, ker je bila to bogoSpravna da¬ ritev , ktera je gremneke resnitjno 3e Bogam spravila, in ker se ijlovek daritve le po 3avmit- ji daru vdeleme, Torej je Je3us Kristus, kte* rega modrost, mogočnost in .lube3en so neskon- ijne, per 3adne veijerji daritev svete mauie po¬ stavil , in sv®jim aposte.lnam svroje telo in svo¬ jo kri ve podobe kruha in vina dal 3avmite, de jih je sv®je daritve na krime vdeleacil. Pa tude nam se je treba vdelescite te daritve; torej je Je3US Kristus hotel, de be se daritev svete mame, ke jo je ©n per 3adne večerji perv* 55 opravil, vedno oprav.Iala do komi}« sveta, je tadej par tadna večerji aposta.lne va' m a m neke posvetil, in jim ukazal to presveto daritev o- pravlata, kakor jo je ®n opravil. Rekel jim je: To delajte v?, moj spomin. Kakor de ba jim bil rekel; „Oblast vam dam, tre 3apo- vem vam ravno to sveto opravilo oprav-lala, ke sam ga jat 3de opravil. Torej tuda vi kruh in vino jcmlite, tar oboje ve m®jim imena po¬ svetujte ; nad oboje itrekujte besede, k« sam jih jat nad kruh in vino ^rekal, in se’ nima kruh in vino v s sv®je pravo telo in va sv®jo pravo kri spremenil, in te va mrojim imena itrekovane besede bodo va vauah ustah ravno to moij imele, ka so jo imele va m®jih. Kruh in vino ae’ nima va m®je telo in va m®jo kri spreobračajte, Bogu darujte; in po tem vxivajte m®je telo in m®jo kri, in tuda dru¬ gam vocivata dajajte, in vse to delajte moj spomin.“ Pa 38 besedama; „7 o delajte na moj spo- min“, je Je3us sv®jim aposta.lnam tuda oblast dal druge va maumake posveijevata, de vedno oprav.lajo daritev svete mau/e , dokler ne pride komjat svata o svmjim drugam prihoda. Torej je kalolauka rjerkav va Trienukam čbora 3» rasniqo vere spo3nala, de je Je3us par 3adna veijerji sa tema besedama: „To delajte va moj spomin“ sv®je aposta.lne va m a urnah e posvetil, in tuda nah nastopnakam gapovpdal daritev svete maire oprav.lata. Sveta Trienuka tbror prava : Naw Bog in Gospod Jepus Kristus je par pa¬ dita večerji, tisto noq, ko /e bil pdan , svatje 54 telo in svojo ki'i Bogu Oijelti m podobi kruha in vina daroval, in ga vg teh vidngh gnarnr.iph r.igm, kiere je taijas marrngke novega gaveta postavil, dal gavxits, in tud*, nsh nastopngkam, maivmkam, ukagal to daritev oprav.latg re¬ ko tj : „ To delajte vg moj spomin.“ (Tri e n. ^bdir sej. 20. p. x.) Torej pa tud?, svet* 'liprijan govori: Ker je pa Jegus Kristus, nam Gospod in Bog, sam velike rnaivnpk Oijelov, in se je sam Oijeln psrvs vs dar dal, in to v». uegov spomin delal* ukagal; torej je tiste rnatingk prav namestnik Jegusa Kristusa, klen, kar je Kristus storil, posnema, in nsniqno in po¬ polno daritev o pr avla vg rjerkv* Bogu Oijela, qe gaqne tako darovatg., kakor je Kristusa samega vidil darovalg. Tako je t?dej Je^us Kristus 3? besedam?: ,,To delajte v « moj spo- min“ sv®jo rjerk?v postavil na novo duhovstvo, k ter o ne bo n?kol? prenehalo in nskols pre¬ klicano , kakor je bilo Aronovo. 3de pa v? svoj duuin« prid nekolsko pre¬ glejmo Je3usove besede: ,, To delajte ve moj spo- min.“ — De bomo moq teh Je3usov?,h besed vsaj nekolsko obijulil«, jih moramo v? prilsk? premislit«. Mishmo s« oqeta, kter« ima sinu, k« ga psrssnjno .lub?. Ta negov preJuh« sin pa 3abrede v« hudobijo, ktera je smsrt« vredna. Gnan je rcis pred sodnika prelubs sin; sodnik ga po 3asluxei.i« v« sm?rt obsod?, in n?q ga ne more od smsrt? otet«, hudobija mora s? si¬ novo smsrtjo udralana bit?. Oqcta bo.l boli ta s®dba, k? se je iztekla nad negovsm sinam, ka¬ kor de h? mu udo 3a negovo lastno csiv-lene. Kad 55 be mn umeri, de be le n egov pr e.lu be sin ne per acivlene ostal. Gre ke sodniku, in prose in gdihuje, de be bilo nemu perpuufeno namesle ' sirni v« smeri ite , in ragnca.lene praviije ^ado- stite. Negova mila pr man a je usliuana, dano mu je ^a sina umrete. (Ihje se sreijnega udeje, de ^amore 3» laslno smertjo od smerte reirite svmjiga sina. Pa preden se loije od svmjiga si¬ mi, preden ga gapusti, in 3an ve smert gre, Vjame slovo od nega, ter mu reue: ,,Sin! po- mne me, dokler bom xivel!‘‘ Res, malo besed ; pa vender be sinu s? rij e presunile, kakor de be mu linje rekel: ,,Glej, moj sin, moj pre.lu- be sin, glej, JA3 grem 3de 3ate v g smert! Vi¬ deu;, totsko stori maja oijetova .lubi^gn do te¬ be! Pa 38 vse to, kar bom 3ate storil, od te¬ be neij dru38ga noqem , kakor de me pomne , dokler xiviip.“ Kristjana! kaj pravde, kako be bilo sinu per teh oijetoveh besedah par sanja ? Alg be ne stgrmel nad oijetovo .lub^nejo do nega? Alg bg se mu ne tajalo serije od hvale¬ žnost? do tako usmilenega oijeta ? Sin hg od strahu pred Smertjo kopernel, in mije ha mu rekel: „Neij ne mara j, moj sin! ja3 grem 3a- te vg smert.“ O, kdo more popisale obijut.le- je, kterg hg sinovo serije sprehajale per teh o- ijeloveh besedah! — Kaj pa hg moglo ne le kerupansko serije per teli besedah obijutile, ije videmo ve podobe tega usmi-lenega oipia Je3u- sa Kristusa, ktere gre ve smert, pa ne 33 svm¬ jiga pre.lubega sina, ampak 33 svmjiga hudo¬ bnega blaprja, 3» svmjiga sovraxneka, do be le nego v sovrasnek, negov liuddbng hlapel] ue 56 per xivlen» ostal! In ko je ace, tako rekoif, na pote prote moriuju, 3de 3adne veijer pred svojim terp.lenem, ko je &e sv®je terpdene in svojo grenko smert pred oijmi imel, je ve očitno 3namne in ve 3astavo svoje neskomjne .lube- 3ne 3akrarnent presvetega renmega telesa po¬ stavil, in ve slovo svojim aposte.lnam rekel: Tiuk vi to Mlaj le vs moj spomin. Kohhorhrat bole to delah , delajte vs moj spomin. In se teme besedama je aposte.lnam in nam vsem ho¬ tel reije; „Glejte, tako deleij me je .Iube3en do vas pergnala! 3 de grem 3a vas ve smert, de be vi ve veijno smert ne perirle. Pa 3a vse to neij drt^sga od vas noijem, kakor to, de spomnete se me, kolekorkrat se bote 3nanle per daritve, ktero vam 3apuslim. To delajte V 3 moj spomin, Spomnete se moje dube3ne, ke jo imam do vas, in glejte, de me to dubc- 3eri tude 38 Iube3nejo povraijujete, in me 3ve- sti ostanete.' 4 Kdo 3med nas, lube moji! be ne bil Jc3usu se soh^neme oijmi ob.lubil .lubite ga, in dijbite do 3adn?ga 3dihJeja, ko be bili mi okrog nega 38 aposte.lne sedele, kedar je tako milo slovo od neb jemal? .Lubimo ga to¬ rej , in dubimo ga tje3 vse. Kako be mogle Je3usove smerte po3abite, po ktere nam je to- | lekomna sreija douda? Kako be mogle Je3usu Jube3en odreip, ke nas je tolekan -lubil, de je 3a nas umeri? Vender be pa ne bilo eo dovo.l le takrat ve Je3usa mislite, kedar smo per da¬ ritve svete mame, ale kedar ke svetemu obhaji¬ lu perstopemo, ale de be nama .lubt^en do Je- 3usa le ve nerodovitneh sveteh obijutlejili ob^ 57 stala; ampak roe kej veij je treba, kakor nam pove svete aposle.l Pavl, ker prave: Kolekor- krat bole jedle kruh, in keleh pik, bole smert Gospodovo ojnanovdle, dokler ne pride. (I. Kor. n, 24-26.) Kaj pa se prave Gospodovo smert ojnanovale? Se ne prave le per marce ale 311 n e j maire Jezusovo smert premirclevate ; ampak se prave Jezusovega duha imete, grehu odmrete, grercno poxe!ei:ie krotite, po d®breh deleh in kerujanskeh ijednosteh se per^adevate, in spl®h tako xivete, de ne bomo mi, ampak de bo Kri¬ stus ve nas xivel, de se bo torej Jezusovo ociv.le- lie nad name ka3alo , de se bodo i;3 narcega dja- na Jezusove ijednoste, ponixnost, ifistost, zmer¬ nost, poterpeac.livost itd. svetile, de se bo vsak, ke vide narce xiv.lene, spomnil Jezusovega xivle- na. Videte, to se prave Gospodovo smert ozna- novate. In ke temu se zavescemo, kedar kole sveto mauio sliitemo, me bo.l pa, kedar ke svetemu obhajilu perstopemo. Vedno tedej pomnemo be¬ sede svetega aposte.lna Pavla: Kohkorkrat bole jedle kruh, in keleh pile, bole smeri Gospodovo ojnanovale, dokler ne pride ; in ne pozabimo, kaj de se prave Gospodovo smert ojnanovale. Daritev svete mame perveh 3 oo let po Kristuse opravdana. 1 . Od apostelnov. . Iz djana aposte.lskega in listov s. aposte.lna Pavla nekoleko zvemo, kje, kedaj in k a ko de so aposte.lne daritev svete maue oprav.lale. 58 Kje so jo tedej opravJale? — Kotlar so hudle aposteJne se kristjane oijitno in ve dru- Ufene molite, so se, kar jih je ve Jeru^aleme bilo, ve Jeruzalemskem tempe.lne ke molitve shajale, in ve kakem posebnem kraji tempe.lna molile ; noben Jiid in noben ajd se ne smel ke nem perdruocite. Vse, ke so jih vidile molite, so se ijudile nad neh poboino molitvejo, in jih spoštovale. Kedar so pa hmlle daritev svete ma¬ še op ra v Ja te, in Jezusovo rtipue telo preje¬ male; so se sešle ve hišo karjega kristja¬ na, in ve nej so daritev svete maše opravile. 3 e enem duham so se ve tempe.lne shajal e, govori svete Luka, in po hiwah kruh lomih. (Dj. ap. 2, 46.) Besede kri. h lomih, neij dru- Z«ga ne pomenete ve apostelskem djane, kakor Jezusovo rešne telo in negovo rešno kri ve podobe kruha in vina nebeškemu Oijetu daro¬ vale, in od te daritve tude va.ivate, in torej delate ve Jezusov spomin, kar je mn per zadne večerji storil; in to presveto delo se zato ime¬ nuje kriih lomih, ker je Jezus Kristus per z a * due veijerji, ko je nekervavo daritev novega za¬ veta opravJal, kruh razlmmil, in ve nega po¬ dobe apostelnam svmje telo dal zavocite. De sve¬ te Luka 3e besedame : „po hiivah so kriih lomih u daritev svete maše mene, nam kaxejo negove besede, ke jih ve ravno tiste postave apostelske- ga djana govori rekoij : So bili pa stanovitne ve nauke aposh.lnov, in 3druxene ve lom.leue kruha in ve molitvah. (Dj. ap. 2, 42.) — Ke so pa aposteJne na pote bili, so hodile ve sho¬ dnice mrnlit in pridegovat, ve klere so se Judje 59 ob sebotah k* sluxb?. Bxji shajale , kakor se mi ob nede.lah ve rjcrkve k? sluxbe Bmxji 3M- ramo. Kedar so pa h®tle mairevate, so hodil«, ker ne u/e ijerkev bilo, v« hiire kristjanov, de so ve 1.1 e h daritev svete mane oprav.lale; torej so nektere kristjane sosebno 3alo hvalene, ko so ve svmjih hiicah rade pustile daritev svete mame opravlate. Aposte.lne so tedej ve tempe.l- ne in po shodnirjah vpriijo Judov in ajdov mo¬ lile; ale daritve svete mane neso vpriijo Judov in ajdov oprav.lale, ampak le ve druufene pra- voverneh kristjanov, kterem so tude smele date od te presvete daritve vaeivate. Kedaj, ob k t ere h dneh so apostelne da¬ ritev svete mane opravJale? —• I3 aposte.Iskega djana se kaaee, de so se aposte.lne po prejetem svetem Duhe 3« Jeri^alemskeme kristjane vsak dan ve h in; o kristjanov shajale, daritev sveto mane oprav.lale, in sveto obhajilo prejemale, ker svete Luka govori, de so vsak dan po hi- troh kruh lomile. Tud e so se vsalc dan v» temppJns 3». enem duham shajale , in po hiwah kruh lomile , in jed ^avseivah 3». veselem in nedolžnem serijam. (Dj. ap. 2, 46.) — Pa ne le ve Jeru3aleme, ampak tude. po dru3eh kra- jeh so bl«30 aposte.lne 3?, verneke vsak dan da¬ ritev svete mame oprav.lale, lje so le perloacnost imele. Besede s. Andreja, ke jih je ve Patrah pred nevernem Egejem, poglavarjem mesta, go¬ voril, nam to na 3nane dajejo. Ko ta neverne poglavar mesta svetega Andreja sile, de naj bo- govain daruje, mu svete Andrej odgovori: Jaj darujem vsak dan vsegamogoijnemu Bogu, to- 60 de ne vamh kotlov, ampak neomadescano jag- T.ie na oltarji, ktero rjelo in xivo ostane, tuds ho so vernike negovo meso in kri xe vaših. Vsak dan so tedej aposte.lne daritev svete mane oprav¬ lale, qe je le perloxnost nanesla, in vsak dan so perve verneke, glastekar jih je ve Jeru^aleme Lilo, ke svetemu obhajilu perstopile: 3akaj kte- re so hili .Rusovo vero sprejele, so veije del vse od prave in resnične lube3ne do Boga in blixnega tolekan gorele, de so bili tude vredne vsak dan ke angelske m^e perstopite; po spri- ijevane svetega Luka namreij so bili stanovitne ve nauke aposte.lnov, ve molitvah in dr^eh bo- gabojeijeh deleh. Sveto mano sliirate in ke sve¬ temu obhajilu perstopite, je bilo na tanko skle- neno. To je pa gotovo, de so kristjane ob ijase aposte.lnov ob nedelah in pra3nekeh, kar so jih xe imele, ke svete mane hodile, kar nam aposte.lsko djane (20, 6-11.) na 3nane da. Kedaj, ob ktere ure so aposte.lne dari¬ tev svete mane opravlale?—Ve sluxboBoxjo ne- so ravno nobene gotove ure aposte.lne odlomile, temuij kakor je perlosenost in potreba nanesla, so pa daritev svete mane opravlale. S. apostel Pavl je bil po svojih apostelskeh hojah ve Troad perael. Ve nedelo, perpoveduje aposte.lsko dja¬ ne, so se vse Troanke kristjan« ve neqega krist¬ jana veliko obedneqo seirle, ke so jo bili se perxganeme lampame ra3svetlile, in so bili per- pravlene sveto obhajilo prejete. S. apostel Pavl jim 3aijne pridegovate, in ker je druge dan ite mislil, se je per pridege tako vnel, de je do polnoči pridegoval. In po polnauje je ne le ma- 61 nieval, sveto obhajilo 3avxil, in ga tudg vpri- tjnem kristjanam dal 3avxitg. (Dj. ap, 20, 6-11.) Jc3us Kristus je daritev svete maite 3Vetjcr po 3adng večerji opravil; torej so apostg.ing, berač ko ne, od 3aijetka po tem Je3usovgm 3gledg tudg 3veijer po večerji ijase daritgv svete ma¬ ne opravJalg, in verneke obhajal?, kterg so sveto xivels, in torej 3a sveto obhajilo vedno psr- pravlens bili. In ker je Je3us Kristus s? svm- jimg apostg.ing vetjerjal, preden jim je dal sv®- je telo in svmjo kri vg podobe kruha in vina 3avocit?; so tudg nar psrvg kristjane ob nede- lah in pra3nsl6 od preganavrjov podertc. Se podiranem kerujan- skeh ijerkev se je p rega na n e vcije del garjena- lo, in kristjana so mogla spel ig mest pobeg¬ nita,. in se potikata po skrivneh samoitneh kra- jeh, po ktcreh so spet daritev svete marce oprav- •lale. Kar jih je bilo pa od nevernekov vjeteh, — in kolekokrat so jih neverne preganavije rav¬ no per svete marce gajele, neh rckofe in ma- rcneke per altarjih 3« meije pomorile, ale pa ggrahile, in pred ajdovske sodnike gnale, nui- ijile , in napol ocive po jeijah pometale, de be se bili od velirjega terp.lena oee vse oslab.lene Je3Usove vere odpovedale ! — kar jih je bilo vjeteh, in po jeijah pornetaneh, so daritev sve¬ te marce tude po jeijah opravJale, ije so med seboj kterega marcneka imele. Ako pa vjete kri¬ stjane neso imele nobenega marcneka med seboj, so jim dmstekrat druge kristjane, ktere neso bili rce rngodete in vjete, svroje marcneke ve jeije porci.lale, de so jim marcevale, in varhe pred jeijame so marcneke tude ve jeije spuujale , do¬ kler jih neso spognale in gvedele, po kaj de ho- dejo. Ale ije neso kristjane marcnekov ve jeije po¬ rcijah , de he neh vjetem hratam in sestram ve Kristuse marcevale, in jih obhajale: so per dari¬ tve svete marce gane molile, ker so se med daritve- jo imena tisteh kristjanov brale, ktere so gavo.lo Jegusove vere po jeijah gdihovale; in de bese tude vjete kristjane daritve svete marce vdeleacih, so jim po svete marce po diakoneh Jegusovo rercne telo ve jeije porcijah, ije so le m®gh ve jeije pri te. De so kristjane se sviojime duhovneme pa¬ stirji po taijeh krajeh daritev svete marce oprav- G7 lals, dokler so bili preganana, nam povado sveta okofje in druga duhovna , ktera so takrat sivela in maoevala. S. okof Dionizi Aleksan¬ drijska, ktera je va tretjim veka po Jezusovem rojstva seivel, parpovaduje, kod se je ob nego- vah ijasah daritav svete mame oprav.lala, ker pin;e: Ve nas tud s povsod xe preganejo in pode; le vender prajmke posvetujemo , in o- ijitno sluxbo Bwxjo oprav.lamo. Vsak kraj , niva , puufdva , ijeln , hlev , j e tj a , vsak kraj nam je ijerkev , de ve nej slaxbo Bmxjo opra¬ vimo. In s. Viprijan, ktera je bil tuda va tretjim veka okof, tako govori od taijasne slu- scbe B®xje kristjanov: Vsak dan darujemo , ob ijase preganana in ob ijase miru, in se to daritvijo perprav.lamo vernike, de se Bogu po UrpJene ve klavna dar dajejo. Kristjana so imela ob ijasa preganana altar- je prav revne, kmala lesene, kmala kamnene. Lesene so imela, de so jih loxej saboj prena¬ šala; kamnene pa, de jih preganavija neso ta¬ ko lahko vgcla. Ob tjasa sile jim je bilo sko- rej vsako mesto, kamor so parola, altar, revna mi^a, ala kamen, ala tuda grmb, va ktcrem je kak muijenarj pokopan bil; ala qe so bili xe va jeijah, ste bile qasa dlani karpga diakona altar. Diakon je namraij svroje roke eno ka druga djal , in na negovah dlaneh je maonak maševal. Parvah 3oo let, ko je preganane kri¬ stjanov po sveta hrumelo, neso imela spisanah maunah molitav ala maumah bukav, de neso nevernam p rega nav rja m va roke parole , in od "»h saxgane bile, ampak raaitne molitve in 68 ceremonije so bilo goreija poboxnosta maitm- ljiga du¬ hovnega poglavarja, trkofa ala dru38ga ma- irnaka , poloxila. Ti darova so bili kruh in vino 3« vodo nekolako nameirano. Vernaka so namraij vedela, de so dolxni data, ijesar je tre¬ ba ka sluxba Bmxji, 3lasta pa kruh in vino, ka se va daritve svete mame va Je3usovo rerouc telo in reto 1.1 o kri spreobarne, nebeirkamu Oije- tu daruje, in vernakam va duhovno jed dali. Mislila so , de se ne spodoba sa plenarna ro¬ kama ka sveta mana prita, in ka svetemu ob¬ hajilu parstopita. Te darove je irkof va roke V3el, jih pred seboj nakviirko pova3dvignil> in med hvalnama molitvama daroval Oijetu, Sinu in svetemu Duhu. Na to je kriih in vi¬ no va Je3usovo reirnc telo in renno kri spre- 69 menil, in neben,k?mu Oijclu daroval, in pri- ipjoip. kristjan« so odgovoril« Amen, v« [pia¬ nine, de tsrdno ver«jejo, de je v« podob« kru¬ ha in vina Je^us Kristus vpriipn 3« duu/o in s« telesam, ksrvjo in mešam, po Bu>xji in, vjlo- veu>k« nator«. 3 de so se jel« kristjan« kuireva- t«, v« 3namne, de nemajo nobengga sovrairtva med s«boj , ampak pravo k«rujansko .lube3?n ed«n do dru3?ga. Na to so oijenaiu molil«, in se s« to molitrsjo k« svet«mu obhajilu p«rprav- •lal«; in irkof je 3avxil .Rusovo rtrone telo, in prei|cj so diakon« p?rud« , t«r vs«m kri- stjanam , kar jih je bilo p«r svet« mair«, Je- 311SOVO reirne telo po 3 bii'al»ii£8 delil«, in kar jih je boln«h doma lexalo, jim Jegusovo telo na dom nesi«. Kristjan« so sveto rtirne telo v« roke prejemal«, in ig svinjih rok 33- vxil«, kakor apostg.ln« p«r 3adn« veijerji; so sve¬ to rt-im e telo tud« s«boj domu v« ijedn« nit«- I]« jemal«, in ga, kedar so jih sovraxn«k« 38- jel«, 3avxil« , in se s« to B8 hodile ? Kako ha vam vsndgr moggl dopovedal®, se kbl®kowno pobo¬ žnostjo de so se pgr sveta maroe 3naa/lg , i|e so jo tudg po pod3em?.lsk8h berlogžh, po puu[a- vah, po jeijah- S 8 svrnjim® duhovnsma pastirji o- pravlalg? Mishin, de vam to nar loxej dopo¬ vem s® tole psrgodbo. 3 ® veij drngsmg kristja¬ ne je bil 3avolo Je3Usove vere tud® svet® ma- irnsk Luijijan vg jeijo pahnen. S. Lurjijana so bili xe prej neusmi.leno 3muqilg, in po seivotg ra3t8rgal8, vse negove ude so mu bili na te- 3avnfci]8 pretegnilg, in 3 de gdihuje na rokah in nogah vklenen med drugem® kristjane vg je- ij 8 , 3 Ge veij dni mu neso r)®lo n®if dal® jeste, in komej se je xe m®g?l gibate. Od telesnsh boleijin in lakote je bil xe tako oslab-lcn, de je kpmej govoril, komej see s®pgl, P®rblixe* 75 val se je pnvjnak Jegusovaga ragglaiuena, in 3jiga naroijja, m®jiga ranenaga na- roijja glej, ono naj ta bo va oltar!“ Y3el je nato kruh in vino va svoje roke , ka so se mu xe od slabosta tresle, in ga darxi na svojim okarvavJe- nam naroqji; kristjana so okrog nega. Lurjijan 3 aqne molitve svete mane, in kristjana x’ nim nrolajo, in S0I3G se jim od veliijaga duumaga vese.la in Jube3na d*o Jezusa udirajo po bledah liijah, Lurjijan, va xele'3je vklenen, posveti kruh in vino, in ga spremeni va Jezusovo xi- vo telo in va negovo xivo kri, ga daruje ne- berekamu Orjetu va spriijevane, de je Bog vsah rsqi Gospod, in de ima vso oblast do vsah stva- t'i ve 3ahvalo 3a vse od Boga prejete dobro- 74 te, va odpuu|ene grehov, in izprosite od Bo¬ ga pomoif stanovitnosta va J^usova vera, in raji umreta, kakor od Jegusove vere le kolaig kej odstopila. Na to je Luijijan sam 3avxil Je- 3usovo sveto rerone telo in kri, in je tuda vpriijnam kristjanam dal 3avxita. Sa to ne- heroko jadjo so bili vsa poveselena, 3« duhovno moijjo navdana, in so se parprav.lene vjutila 3» Je3usovo vero umreta. O predraga sad daritve svete mame! Vidate, tolakorone xe.le so imela nekadana kristjana do svete mame; tolakorono povese.lene, tolakorono sarijnost in moijnodu- ronost so iej ne dobivala! Daritav svete mame je kristjane sko3a 5 oo let sa tolakorono moijnodu- ronostjo napolnovala, de so rola 38 vese.lem in ko leva sarijni od nltarja pred ajdovske sodni¬ ke, va jeijo, va muke, va smart. In 13 e so jih ajdovska sodnika vpraroala, 3akaj de so bili 30- par prepovad ajdovskah rjesarjev par sveta ma- roa, so jim na ravnost odgovorila: „ 3 ato smo bili, ko smo kristjan ?, in ne smemo brej Bxjo odvihano, in le po darovana do svetega obhajila do tal spuujeno bilo, de vernaka neso vidila mauna- ka, ktera je unkraj omrišxja in 3agrinala na altarji svete raiji oprav.lal. Pr®stor pred alta¬ rjem 3notrej omrexja in 3agrinala se je ime¬ noval svetiuje, in je bil kristjanam tako svet, de so le maronaka in rjerkvena sluacabnaka smela na to mesto prita, druga nahije ne, roe kra.la in rjesarji ne, kakor samo takrat, kadar so da¬ rove parnesla, ala krone prejemala al? parsegala. Torej prava s. Gregori Niijan : Ta svet?, altar, pred /;ten-m stojimo, je s>ijer jmed dragah kam¬ nov , in sam na sebe podoben kamnam, s? k ta¬ rama se naue hiue gidajo; tode ko je v? slaxbo />mjjo odloijen in posveten, je svata nuja , J /isl altar , kiaraga se ne sme vsak dotaknite, 80 ampak kteremu se le manneke smejo se sveto h r 3 ° psrblixats. Al tar se pa prav 3,1 prav samo tista kam- nena tabla imenuje, ve ktero so nektera ostan¬ ka trupal svetah mmjenrjov vloonena, ktera je od irkofa sa sveto kr^mo vma3i.lena, se krixem 3a3namnana, in va to posvečena, de se na nej presveta daritev novaga gaveta opravla. Ta kamnena tabla je va sreda naieah altarjev, in le (ima 3asluaea prav 38 prav altar imenovana bita. Altar mora ace od nega dni sa trema parta pre- garnen bita, va spomin tisteh partov , va kterah je bilo J^usovo telo pokopano. Tuda je pa- pex Honori III. 3apovedal, de naj bo na alta- rji med dvema sveijnakama britka martra, de ima marcnak vedno Je3usa pred oijmi , ktera je 3a Jude in ajde tarpel. — Nega dni je bil pa le po en altar va ijerkvah, in va tolakorona ija- sta so ga imela, de so sveto reume telo 33 bolnike kje drugej, va xagrada, ne va altarji hranila; altar je mogal vas pra3an stata, ker se na nem sam Je3us Kristus par sveta marca da¬ ruje. In glejte, od tod pride, de se tre 3de po nekterah vcijah ijerkvah sveto reume telo ne va velakam, ampak va kakem stranskam altarji shranuje. Ker se je jia stjasama kristjanov mla- ijnost in 3anikarnost va sluxba Bje poduijeiie in bolii a- ne tuda ue sadai.ie hekolako premislanld; Prerjej par ijerkverlah vratah je kropi vrla k 3«, blagoslovleno ala aeegnanO Vodo , de se verna- ka va ljerkav stopivifca 38 blagoslov.ienO vodo pokrope, in sa sVetarrt krixem 3a3iiartmajo. Bla- goslov.lena vroda, sa ktero še pokropamb, naš opomna, de smemo le sa ijislarh in nedolxnam ala pa vsaj špokOrnam sarrjam va Bmoejo hiuO prita; de smo dolxnt va 1.1 e j tako 3« 3bi ; ariam duham in tako i 3 sarrjA molita , de smo Vsa va Boga in va nebesa 3amaknena , in de po3aba- mo vas svet in vse, kar je na svista. Torej je pa treba, ko se 3« blagoslOv.lerio Vodo pokro¬ pamb , Boga sa ponixnam in potartam sarrjam prosita, de ba nam par tem krop.lena naire male grehe odpustil, in nas oijistil , nas 3ala- 3ovai.ia hudaga duha obvaroval, in nam dal prav pobodcno molita. Ker pa Boga le po ne- skronijnam 3asluxeua Je3usoVe smarta na krioca te pomoija pi-osita, in 3avo.lo tega 3asluxci.ia tu- 6 82 de upat« smerno, de jo bomo dosegle; se po krop.lena 3?. blagoslov.leno vodo v?, ta spomin tude prekrixamo. In ije se prav 13 serrja in poboxno vg duhg vere in acalosts 38 blagoslov- leno vodo pokropgmo , in se kribeem gagnamna- mo; tudg to pomoij od Boga dosexemo. Ke vg rjerkev stopivrog svwje oiji na levo stran rjerkve obgrnemo, 3agledamo kmalg od rjerkveneh vrat kerstne kamen, ktere nas opo- mng, de smo bili 3avo.lo igvirnega greha otro¬ be jcge B®xje, otrmrjg hudičeve, pa per svetem kerste prerojen?, vg B®xje otr®ke, in obleijene 38 belem oblaijilam nedolxnoste, ktero nam je man nek rekel neomadexano pred sodne simi Kri¬ stusov perneste; kters nas domisle, de smo per svetem kerste vpriijo angelov B®xjih ob.lubile, in sv®jo ob.Iubo se persego poterdile, de bomo Je3us0ve nauke vselej na tanko in 38 veselem dopolnovale ig lubegne do Boga. Kristjan , kristjana! ale roe nosgro belo oblaijilo nedol- xnoste, ve ktero te je tukej marfnek per sve¬ tem keršte oblekel? Alg gvgsto dopolnujero sv®- jo kerstno ob.Iubo? Tako nas vpraira natiha- ma ksrstng kamen , ksdar kolg ga ugledamo. —• ^e smo pa ss storjensms smgrtngmg grehe be¬ lo oblaijilo nedolxnoste gapravile; oh, smo se spet hudiiju prodale, sami smo se prostovo.lno 3apisale ve bukve voljnega pogub.lena, od kte- rega nas je Jegus se svwjo britko smertjo od- retril! Vg bukve pogub.lena sgm se tgdej sg štor- jengm greham 30pisal! Ta misel bg nas vg ob¬ upane spravila, ko bs se ne m®gle veij {3 teh bukev gbrisatg, odpuujcna grehov gadobit?, in 85 Boxje pi'ija3nosts spet dosege. Pa ve l^erkve gagledamo tude spovedniije, te sodne stole Boxje miloste, ktere nam greirnekam 30 milem glasam pravejo: ,,Nikar ne obupajte, greune- ke! me je us mi.le ne par Boga ga vas, me ga- morejo vame imena 13 bukev pogub.lena gbrisa- ne bi te. Ako svoje grebe poniseno spognate, se jih 13 .lubegne do svojiga ra3xa.lenega Oijeta nebemkega kesate, jih opustste, in ste perprav- lene jih spokorite, po svoji moije nad seboj otrafovate: nekar ne obupajte, me se vam ga- more pomagate; pridete sem, in povejte Boxji- mu namestneku, kako ste se ve bukve pogub- lena 3apisale, ra3odenite mu ijisto in na tanko svoje grehe; on ima od Boga oblast vame ime¬ na, ije to storete, ig bukev pogub.lena 3brisate, m jih ve bukve siv.lena prepisat?; pa hitro obudile vreden sad pokore , ker sekira je xe naslav.lena. (Loka 3 , 8.) Se toleko tolažbo te- dej spovedniije žalostnega in spokornega gre- 'uneka navdajajo! Be da.lej po qerkve pogledamo, in svoje °'p nekoleko vime pov?3dvignemo, ugledamo 1 e- ° ale p rixneqo, 13 ktere se nam vsako nede- io in vsak gapovedan pra3nek po nameh potre¬ bah kruh vejjnega mivlena lome, to je, Boxja beseda ognanuje, ktera nam ne neij men ke Vf i'jn?mu 3veliijanu potrebna, kakor vsakdane bi'hh ke ljasnemu xiv.lei.iu ; 3akaj kakor kruh Hanc telo per 3dravji in mojje ohranuje, ravno babo Boxja beseda namem dumam pomaga, ker P 1- aviqne ve pravilnost? uterduje, gremneke na P°t pokore nape.luje, žalostne tolaxe, in vsem 84 potrebno pornoij dodaluje. B®xja beseda nam kaxe prava pot prota nama domaijii, prota ne- besam ka namamu lubamu Oijetu, in nas tud? pargana po tem pota hodita , desaravno je tar- nev, robast* ker se le po nem pride va veijno vesele, va sveta raj, va kteram se bodo par sv®jim Orjeta od Vsaga tarp.lena oddihnila, in s? potokam tolakomnaga vesela napajala, de tol?- komnaga ne me nobeno rjlovemko sarrje obiju- tilo. Prixnaqa nam prava: Bod?ie delavp? be¬ sede, in ne samo poslamavije , ss i[em»r be sa¬ mi sebe 3apelevale , (Jak. 1, 22.) Va sprednam kmnrja ijerkve ^agledamo al¬ ta r, ktera nas opomina, de smo gremnaka, in potrabujemo srednaka med Bogam in saboj. Ta opomin nas napolnuj 38 lube3najo in hvaIexno- sljo do Je3usa Kristusa, namaga srednaka par nebernkam Orjeta, ker je tolakan 33 nas storil) de ba nas veijno 3veli- jimu nebemkamu Oijetu daruje, tar nam vse dodaluje, ijesar potrabujemo 38 dumo in telo. 3 a parve kristjane je bila nei^reijeno velika dobro- ; ta altar le vidita, in od altarja lorjenam bita se jim je nar huji mtrafanga 3dela. Torej de neso altarja vidila, so mogla spokornaka, k ter? so bili me le na parva stmpna oifitne pokore, med sluxbo B®xjo 3unej rjcrkve pod lopo štabi l 1 in 3avolo te mtrafange so mile so^e toijila. P* 1 f se jim ne Judita, de so se pred rjerkvajo nii' ^ lo jokala, ker jim ne bilo dano va rjcrkav pred 1 altar prita; 3akaj altar je va novam 3aveta tisi? I kamen, na kteram Bog 38 ludmi par sveta m a* 1 85 irg svojo ^ave30 vsak dan ponavla; altar je se- dex miloste Boxje, 13 kterega Bog .ludem vse potrebne dobrote dodgluje; altar je perbexalg- uje vssh skesaneh in pokore xelneh greirnekov, na ktersm jih hoqe Je3us sosebno usliipate. — Per farngh qerkvah najdemo pa ve velekem altarji ne posebno shrambeqo, vg kterg se sveto retpne telo noij in dan shranuje, in kg jo tabgrna- kel imenujemo. Tabsrnaks .1 je tsdej sedex, na ktergm sg je Je3us Kristus igvmlil na 3em.lg med .ludmi do konqa sveta prebivate in krale- vatg vg podobg kruha 33 duipo in telesam , sg kervjo in mešam, po Boxji in ijloveirkg natorg, in dudi ušli(pevate, kedar kol? ga bodo prav pro¬ sile. O »jesti t.livg tabernakelj ti presveta prebivav- neqa Je3usova na 3em.le! vg tebe Je3usa angelg molgjo , pred teboj Je3usa verngke vg glob®kg ponixnoste »jeste. -— Pred tistem altarjem, nad ktergm se vg tabernakelng sveto reipue telo hra¬ ne, no»j in dan lampa gori Je3usu Kristusu vg 'jast, ke vg tabgrnakg.lng od angelov molen pre¬ biva, In ker ta luq pred svetem reipnem tele¬ sam vedno gori, se veqna luq imenuje. Kaj nam tgdej veijna luq pred altarjem o3nanuje? De vg tabernakglne vg podobe kruha Je3»is pre¬ tiva, ravno tiste Je3us, kg je bil od deviqe Ma¬ fije rojen, in 3a nas krixan, in 380 sedi vg ne- keseh na desniqe Boxji, ter nas bo po smgrte sodil. Torej se vselej pred tistem altarjem, vg ktergm Je3us Kristus prebiva, 3g desnem kolo¬ nam pgrklonimo, kedar vg qcrkev pridemo, P*'eden na svojim kraji re qerkvg obstojimo, in preden se svojiga kraja ij qerkve gremo j 3(j 3akaj ve v* Je3usovam imena se mora vsako ko¬ leno parpognita. In predan 13 ijerkve stopamo, se spet prav pobovno 3« blagoslov.leno vodo kropimo in prekrivajmo. Ke se me da.l po rjerkva 0311*0010, 3agIcdamo tuda samtartje svete podobe, klere nam kaocejo in na misal nosajo ala Je3usa Kristusa, ala davirjo Marijo ala karjaga dru3aga svetnika, nas nah xi- v.lena opominajo, ter spodbadajo po nah lepah 3gledah oeiveta. Svetnik, kteraga podobo ugleda¬ mo, nam prava: Bratje! posnemajte mene, in glejte ne, Mera poboseno scive. (Filip. 3 , 17.) Vse, kar kola po rjerkvah vidamo, je rjestit- .livo, in nas navdaja sa sveto gr*3o; vse nam na umeša mapta: Takej je Ba>xja hivia ! In ve- ijna Imj pred altarjem nam govori: „Glej, kri¬ stjan ! tukej va tabarnaka.lna je Jc3us Kristus n podoba kruha vpriijan 38 dumo in telesam, s» karvjo in mešam, po B®xji in rjlovemka na- tora; prida, pardruva se angelam, in ve mb druujana m®la svmjiga Odramenika.“ Po vsa pra- virja tadej sveta Kr^ostom rjerkav imenuje pre- bivcivn-rjo angelov in nebemka d var. Va bob¬ ka rjasta moramo torej rjerkve imela! — V« nah se Bog ijesti in mola, in po farnah ijer- kvah tuda JG3US Kristus va podoba kruha noij in dan prebiva; va nah se ludje posve¬ tujejo po vrednam prejemana s veta h 3akramen- } tov, po poslumana B®xje besede, po daritvs svete mame; va nah se kristjana ko enaga oije- ! ta otr®qa 3druxajo, in va karujanska Jube3n« edan do dru3aga utardujejo, edan 38 drugam molajo, edan dri^aga ka dobremu vnemajo sa 87 sv®jo poboxnostjo. Torej prava svete Kr^ostom, de je Bo p ja Iiiwa perve sludenep vse srene. Nakar se tadej ne ljudi m o, de prava s. Nil: Nm{ drugaqe ve parim: ne h m de , kakor de be ve nebesa vel , in neq Ve ne j ne govore in ne store , kar po gem.le dimi. Tempe.l je po tem takem, kakor s. Bernard govori, slrauen in vse qasti vreden kraj , ki er ega verne ke obi¬ skujejo , angele napolnnjejo , in Gospod Bog se svojo sveto vpriqnosljo poveliquje. Kdor se tadej qerkve ogiba, ne vreden imena kristjan. Kdor ve qerkav hoda, pa ne pride ij qerkve boduia, Bogu bo.l pokoren, va sreija bo.l hva- lexan, va nesreua bo.l va Boga 3aupJ.1v, do Ju¬ di bo.l .lubegniv in bo.l miran ; tak je 3astoi.i bil va qerkva, in sa je sam kriv, de mu ne qerkav studenaij vse sreije. Kdor se pa me va rjerkva pregremno obnama, in torej i3 ne 38 veij greha obloxen pride, kakor je vano ual, sa naprava i3 qerkve, studenqa vse srejje, stude- naq vcijne pogube. Pa, Juba m®ji! kakomne misla in kako- nina obijut.leji nas prehajajo, kadar stopamo va ijerkav, ta strauna in vse rjasti vredna kraj, va to prebivavnaqo angelov, va ta nebemka dv®r? Ala nas nikadar ne sprem.lajo posvetne nrislg va qerkav, ijasne skarbi pred altar, pre¬ gretima obijut.leji pred tabarnaka.1, va kteram Je3us Kristus va podoba kruha prebiva? Ala nakola navj va qerkav ne govoramo, in ne sto¬ kamo, kar ha po 3emJa dimalo? Odgovorite! — Vsa moluate; torej vas me da.lej vpramam: Ala ne pride marsaktera kristjan i.n marsaktera kri- 88 stjana v* r]erk«v pred xlv?ga Jegusa Kristusa, ne ravno Jegusa, nega poniopp«ga, molit, am¬ pak se ire le skagovat, in svmje ragugdane oiji g?, radovidn?m? pogleda nasitovat? Tako de b« mog«l u ; e 380 marsikoga gg besedam« svetsga Krigostoma prijet«: fiaj delan/, ijlwv»k! /ujem scenskega oblili)a ? slh se ne bojim Um.Tjiga tempe.lna oskrunit» ? Al« ne d®st* tako spride- n«h kristjanov, de aelabijdrajo in se smejejo po ijerkvah , po kter«h angel« g« vso ponixnostjo in 3« vso ijastjo Jegusa mol«jo v« podob« kru¬ ha vpriignfga ? Mojges se je mog«} igut«, ko se je p«rblixeval tist?mu gorcipmu g?rmu na gor« Horeb«, ig kter«ga je Bog v« plamen« k« nemu govoril; gakaj rek«l mu je Bog; Ne ho¬ de blig semkej, ignj tjevJe se svojih nog; ga- kaj ta kraj , na klersm stojim, je sveta ge- m.la. (II, Mojg, 3 , 5 .) Vi pa, napuhneni]« in nesramnem?! pridete vs« nanopirjen« in ragug- dan« v« xjerk«v, leta ne veliko sveteji kraj, t«r sv®je nesramne pigi pasete, in svmje meseno poxelene g« gledanem nasitujete, in to pred xiy«m Boga m Jegusarn Kristusam! Oh, kam smo v?nd?r p«rul«! Kje je ne kej Vere J kje kej strabu Bo^jiga! Pred svet«m« altarji, pred kter?m« angel« trepečejo, na kter«h se podel¬ amo Jagne B®xje ga nas daruje, ktersm se manpsk« je s« sveto grmgo smejo p?rblixat«, pred tem? svet«m« altarji se dan danann« ne- kter? kristjan« tako g«rdo vedejo, de b« se u ! P pred posv«tn?m kradem bal« tako g?rdo se ve¬ st«! Al« se ne bojite, ve g?rde nesnage! de b« ge tla pod yam« ne ud«rle, in vas aiv«h ne 89 poxarle, ka se tako gardo vedete pred kradem vseh kradev, pred Gospodam vseh gospodov?— Pa Je^us, preduba Jegus! ti se 3de usmiden, par3ana.1pd.iv iq potarpexdiv. Ti vi dati’ 33 alta- rja n*h gardo vedene, pa mohjiro; vidaro, pa tarpitp; vidatp, pa pei^anatrair. Tode vedete, hudobna kristjan®! vedete, malopridne kristja¬ ne! ka se po ljerkvah posmehujete, pomenkva- te, poxe.livno 03! ra te, -— in ti, poterpexdiva Jt'3us! vetp , kaj ue pmjenajo , _— vedete, de Je3us ne bo 3mirej molijal , 3mirej pa^ana- nal, 3 mi rej 3® vama polarp.lene imel; vedete , de bo ijas panrel, ka bole seqer pregledala, pa bo roende xe prep®3no, ker se ne bo dalo veij popravita, kar se je hudega storilo. 3 a- vo.lo sv®jih grehov 3asluxete, de ba vas i3 qer- kve saganala, ako se va ijerkav partepete, ala vam pa ire qerkvene vrata 3apirala, in va qer- kav branila, kakor so nekadej branila ne man¬ iram grennakam, kakor je marsakdo 3med vas. Ker vam pa dan danairna katolairka qerkav to- lakouno usmi.lene ska3uje, de vas va B®xje hitre spuuja, ka vas xeli sa tem ka spreobarne- nu, ka pokora parkliljata; ala hmjete morebita to veliko usmidene sv®je dube matere va B®xje ra3xalene in va sv®je pogub-lene obraijate? Ala se natj veq ne spomnate, kako je JC3US nekadej Va Jeru3alemskam tcmpedna poka3al, de vso ne¬ spodobnost po tempadnah sovraxa in ijerte ? I3 tempadna je kupqe in prodajavqe in xivino sagnal, rek d 3 : Ne delajte szmiuja 13 hitre mm- jtga Otjela Te je pa Je3us 13 Jer^alemska- ga tempadna sagnal kupi]e in prodajavije, kte- 90 r« so le take acival« prodajala in kupoval«, k« jih je mogel vsak I^raelerj v« tempg.ln« daro¬ vat«, in mu je torej prav perulo, de jih je lahko koj a>nd« kupil; ije je segnal kuprje in prodajavrje, kter« so bili z a plaijilo p«rv« dvo>r Jeruzalemskega tempeJna od judovskeh duhov¬ nov v« s«miuje dobil«; ije je kuprje in proda- javrje sggnal iz Jeruzalemskega tempeJna, kter« je bil komej senrja prot« nanem ijerkvam: (z a ' kaj v« Jeruzalemskem tempeln« so le neumno acivino in z em -le pgrdelke Bogii daroval«, v« naroeh rjerkvah pa se daruje po mau;n«kov«h ro¬ kah sam Jezus Kristus v« podob« kruha in vi¬ na; v« Jeruzalemskem tempeJn« je bila le skri- na z aVG 3 e > vž n e j dve katnnene tabl«, na ktcre je bil Bog s« sv©jim perstam zapoved« Zapisal, v« naroeh farneh 1} cerkva h prebiva pa — ti, veijna linj! nam to sprisjujeii! — pre¬ biva noij in dan v« tabernakelneh Jezus Kristus Z« dutto in telesam, s« kervjo in mešam, po B®xji in ijloveiik« na tor«, ravno list« Jezus, k« vid« vse vane nerodnost«, k« pozna vane misl«, in pregleduje vaue xeJe, in ve, kaj vas v« ijerkev vleije, kter« vas bo sodil:) ije je tedej i"z Jeruzalemskega tempeJna kuprje in pro¬ dajavrje i jgnal, al« mar misleie, de ga vane nespodobnost« po rjerkvah ne acalejo ? al« mi- sl«te, de vam bo tud« j)«r s«db« vane neugod¬ nost« spregledoval, in oc’ nim« pot«rpJene imel, kakor ga zde ima? O malovredne kristjan«! po kaj hod«te v« rjerkav, k« noijele taq«h mi¬ sel, xeJ in obijutJejev imet«, in se tako vest«, kakijf se v« Bu>xji vex« spodob«? Al« hod«te 91 N morebita Jezusa nalauj draxit, kters vas me per gdravji pulija, in vam veliko doibrega stori, de- seravno 3«n ne marate? Boga na ravno tistem kraji xalite, na kterem nam toleko d©brega da, in toleko dobrot skaguje, je pai| hudujeva hu¬ dobija. Pa vi ne pomislete , kje de ste, kedar ste ve rjerkve; ale pomislile bote, kedar se vam bodo odperle duhovne oiji, ke jih gde pred resnirjo 3apirate. Ko je stare oijak Jakob na pote ve Haran pod godem nebam spal, je ve sa- nah ijudno perka3en imel. Vidil je ve sanah lojtro State na 3 e m.le, in 3e verham segate do neba. B®xji angele bodejo po ne j g©re in d®le. Verhe loj tre je bil Bog, ktere je Jakoba nago¬ voril, in mu povedal, de ga bo povsod varoval. Jakob plane ves plamen i3 spana, in rege: Go¬ tovo, Bog- je tukej pri(jej 6 q; pa tega nesem vedel! Oh, kolekoruna gro^a je take/! Ba>xja hiua je lete, in vrata nebeiuke! Glejte, osle- p.lene in poxivii:iene kristjane! ke ga qelo no¬ beno opominevane, ga nobeno pr®reno, ga no¬ beno svarjene neij ne marate, ke vam ne no¬ ben kraj presvet, tude vi bote enkrat vse pla- mni , vse prestramene ig sv®jiga dumnega spana nakvimko planile, ko vam bo smert na vrata varnega pregreronega trupla polerkala, in rekla: „Dovo.l je varnega scivJena na gemle; vstanite, pojdete ve veijnost prejemal in vxivat, kar ste gasluxile 1 “ Takrat poreijete tude vi sami per sebe: „Gotovo, Bog je ve tabernakelneh ve po¬ dobe kruha vprnjen, pa tega nesrno nikedar pomislile! Oh, kolekomna gr®ga be bila nas mogla bite po qerkvah, ko be bili d®bro, Bi»- 92 sejo vprhjnost pomislila!“ Dajte se tadej, de vas ta nesreča ne ^adene, dajte se podučita, kaj je treba v a rjerkva delata, kako se vesta, de ne bote sa svuijim napaijnam vedenem Jezusa Ka¬ lila, in ga silila u/ibo va roko jemata, ka vas je va cerkva blagoslovita parpravden. Ke pa veste, kako se je treba po rjerkvah vesta, in kaj de¬ lata, pa se noijete in tuda va prihodi.ie ne mi- slate lapo in prav obnarcata, ampak le i3 pre- greumaga kmnrja va rjerkav hodita: oh, ostanite va prihodne ig rjerkve, ne hodite u>e bli3 rjer- kve, prossrn vas va imena vairah angelov var- hov; ne hodite va ijerkav, ne bli3 rjerkve, 3a- rotim vas par ocivam Boga in Je3usa Kristusa, ktera ho mene in vas sodil! Bode bo 38 vas rjerkve nikadar we od deleij ne vidita, kakor sa 3« nespodobnam vedenem po B<»xjih vexah ue huji pogubo na glavo nakopavata. Vehk rag- loq»k je , prava Origen, grsmits vs rjerkve , in greuiite gunej rjerkve- Pridejo morebils gr, majhnemg grehe v? ijerkev, prava sveta Ambro- 31’, pa gredo gg veliijgmg ig rjerkve. Pa, duha JC3US, 3a nas krixana Je3us! varaj nas te ne- sretje , de ba bode 3a nas bilo i3 rjerkve osta¬ jata, kakor pa va ijerkav hodita, de ba 38 ve- ijania greha obloxena 13 ijerkve kakor va ijcr- kav hodila; te nesreče varaj nas, o Je3us! pro samo te, varaj nas! 2. Popisovane nekadane sluske l)oxje. Ko je preganane kristjanov va 4. veka ala stoletji po Kristusa nehalo, so bile od 3aip;tka 95 ijerkve le po mestih sagidane, in skorcj par vsa¬ ka vclaka ijerkva je bila tuda mkofija; in samo tukof je va taka rjerkva mameval, druga duhovuja- na mu je pa par daritva svete mame stregla. Po navada je mkof le ob nedelah mameval, in vsa vcrnaka ig ijelaga mesta, in tuda kar jih je bilo po kmetah, so ka sveta mama parhitela. Ko se je pa sijasama mtavil o vernakov narastlo, in je bilo torej tuda oce po kmetah vei{ rjerkav sagi- danah, so tuda po kmetah fare naredila, in faj- momtram nckolako vernakov va skarb groijils , in odslej neso le mkof j e po mestah, ampak tu¬ da fajmomtra so po kmetah va svojili farnah qer- kvah ob nede.lah mamevala, in va nah skarb grotjena vernaka so ka nah mamam parhitela. De ba pa vernaka ne mislila, de je daritev svete mane, ka so jo fajmomtra oprav.lala, druga od daritve, ka so jo oprav.lala mkofje, tamuvf de ba bili prepričana, de je le ena sama daritev svete mame, ker je le en sam Kristus, ktera se daruje, ktera se po tavneent in tavaeantkrat po¬ novi: torej so mkofje mamnakam svoje okoli je, ka so bile pa, se ve de, veliko manira od sa- danah, vselej od svoje mame vsakemu en kosijak svete hostje po diakonah *) poslala , kteraga so potlej maunaka prihodno nede.lo par sveta ma¬ ma med sveto remno kri va kelah spustila, re- *) Kruhek, ka je sa s. in a o o spetjeii, in namenen va Je3usovo telo spreobarnen bita, se ho s tj a imenuje. l|e je xe va Jeausovo telo spreobernen, se mu tuda sveta hostja prava. 94 k o tj : Mir Gospodov hod? vedno 3? vam? ! in ko so hostjo, ka so jo bili sami va Jegusovo re- irne telo spreobarnila, raglomila, so tuda te ho- stje kosijak med sveto reumo kri va kelab spu¬ stila, rekoij: To 3memazie in posverjeue telesa in kervi Gospoda narvega Jegusa Kristusa nam bodg, k? ga prejmemo , ve veiprto xiv.fene, Amen. Kmala so pa jela mane vata ne le ob ne- de.lah, ampak tuda ob sredah in petkah', potlej tuda, Tje je pragnak kaijaga muijenija ala p®stan dan nastopil. Navadno je bila le ena mauia na dan , Tje sta pa dva ala Tje je ire veij pra- gnakov na en dan parudo, je bilo pa tuda po vetj maro, vandar jih je le en sam maronak, ipkof ala pa kak drug duhovan, maireval. Pa- pex Leon III. tega imena, ktera je va leta 816. umeri, je, parpovadujejo, Tjaša po sedam ala pa n;e rplo po devet man; en dan opravil. Od te navade se tre gde ta ostanek ohranuje, de mairnaka n e dan danatrna sveta dan po tri ma¬ ne opravJajo. Ob nede.lah in pragnakah je bi¬ lo nega dni duhovno opravilo ob deveteh do¬ poldne; o prostnah dneh pa ob treh ala pa n;e le ob tnestah popoldne, kakor so imela nava¬ do ala prej ala pogneje se odtaujata. Dokler so bile le po mestah ijerkve, ktere so vetja del svmjšga tpkofa imele, so se kristja¬ na i;3 vsaga mesta, in kar jih je bilo po lime¬ tah , ob napovedana ura va ukofijska rjerkva ka sluxba 13 xjo oprav.lal; druga duhovujana pa, posta¬ vam, maunaka, diakona in subdiakona in druga 95 levit je *) so ukofu per sluscbs B®xji pomagala in strdgls. Kadar je pa bilo xe vetj ijerkav, de ukof ne imel le tiste veleke rjerkve, par ktera je prebival, ampak va svutji ukofii ne veij dru^žh; se daritav svete maue ne le va ve- lska ukofijsk?, ampak se je tuda va dru^ah ijerkvah okrog škofijske oprav.lala. Ob odlo¬ čena ura so se kristjana va velaka x]erkva 3ora- la , in so pcntlaj sa irkofam in drugo duhovup- no po dva in dva va varsta udava tisto rjerkav, va ktera jim je bila sluseba B»xja napovedana. In po tem takam je ukof 38 duhovujano in sa kristjana vse svatje qerkve po varsta obiskal, kar jih je bilo okrog ukofijske **). In od te navade skupej va varsta va rjerkav hodita so se prorjesje 3aijele, k a jih dan d a na« n a imamo; postavam, tre 3de hodamo va dan svetaga Mar¬ ka in krixev tedan sa svatjo duhovujano {3 svat¬ je farne rjcrkve gvarstama va drugo rjerkav ka sluxba B®xji. Ko so vernaka va rjerkav uda , je nekej diakonov par vratah stalo, in po rjerkva hodilo, in so dudem prostore in mesta po rjer- kva odka^ovala, de so se vsa Ispo brej lmma sauda. llJkof je ual na svoj sedeso sedet, ktera je bil jad 30 altarjem vismko postav.len , de je lahko vse dudstvo po rjerkve ukofa vidilo. *) Diakona so duhovna sa mestema blagoslova a la xe- gns, snbdiakona sb petcing , in levitje sa tntirsma tnalama blagoslova. **) Te 3biralau[a ka slusba Bosji po ijcrkvah so se sta- jalBiga tstationesj imenovalo. Torej tolakokrat va. maomah bukvah: „Stajalan[e va qerkva s. Klemena, ala s. Lavrentjja 3unej mesta Cextra muros)“. 96 Drug« duhovna so se 3rav«n rokofa na obd stra¬ ni usedi« , diakon* in subdiakon* so pa stal*. BI13 altarja šobili otrmrj«, in diakon* so skerbe- 1*, de so se otrmrj« l*po vedi«; manir* otrmke so pa matere mogle v* n aro ij ji imet«, Na mm irk« stran« so bili spredej tisi« puujavnsk«, kte- r* neso po svmjih puujavah al« klorotrsh nobe¬ ne rjerkverje imel«, in so mogl« torej 3« dru- gsm« kristjan« v« rjerksv hodit«, in 3a nim« so bili drug« moxak«. (Putijavrtžk« al« m«nih« psr- v«h ijasov neso bili maronskž, drnst« jih je bi¬ lo, k« ire brat« neso 3nal«.) Spredej na xensk* stran« so bile poboxne d«vir]e, k« so bile Bogu vedno d«viirtvo oblubile; in 3a nim« je bilo drugo scenstvo. Nad ženskam* so te d«virje rju- le, de so se l*po v« rjerkv« d«rxale. Moxak« so bili v« rjerkv« od xenstva loijen«; bili so na desn«, xcnske pa na lev« stran*. Bog ne daj, de b« bila takrat ktera xenska na mmako stran med moxake rola! To b« bilo gnamne nar ve- tj« nesramnost«, in to vem, de b« jo bili dia¬ kon« prerjej ij rjerkve s«gnal«. Vse je moglo v« rjerkv« na svmjitn kraji mirno in tiho bit«. Vs« so bili pžrprav.len* k« sluxb« Bmxji. Vsa rjerksv je bila s« svetil« in s« sveijam« ra3sv«t- lena. Na svsijavo , na rjerkvene posode in na maitne oblaijila so neksdej kristjan* veliko de¬ narjev obernil«; I«po osnaxene rjerkve so bile n*h nar lepir« bogastvo in nar sladkejn:« vesele. De hote nekohk 3apopad«k od nčkedane sv«- ijave imel«, vam moram v* mis*l rijete Rim- sk«ga papexa Hadrijana I., kter« je bil dal v* rjerkev s. aposte.lna Petra tak lust«r naredite, 97 de je bilo na nem 1370 sveq natakneneh; i 5 o jih je vedno notj in dan gorelo, 280 pa takrat, kedar se je ve ijerkve sluneba Batscja oprav.lala. Dokler se je .ludstvo ve rjerkev shajalo; in se po ijerkve na odkagovane mesta usedalo, so pevije (bili so ijerkvene sluocabneke) ve kore Davidove psalme prepevale, in po tem ta¬ kem Judi, koj ko so ve ljerkev stopile , 30 bo- gabojetjeme misleme napolnovale, ter jim 33 be- sedame svetega pisma na 3nane dajale, de mo¬ rajo ve ijerkve svatje serrja ke Bogu pove3dvig- nene imete, in 38 veselem serijam Boga ijesti- te in poveliijevate. Ko so bili oce vse kristjane ve ijerkve, vsak na svmjim meste; so pevije u- tihnile , in rokof je se svatjiga visatljega scdenca vse kristjane po rjerkve pojdravil, in ke mo¬ litve opomnil, rekotj : „Moh'mo“ (oremus). Na to so 3arjele vse natihama molite. Ke3 ne- kej tjasa se je irkof ve3dvignil, tiho 3dihovane *) Prepevala so psalme 3» nsh predpevka ata antifo- nama povsetama med vsako varstiijo psalma. 3de ne¬ marno od tega petja nsij drimaga, kakor pred peva k in pervo varstiipo psalmovo, ktere besede matrnak bere, kadar parvat} ke matrnem bukvam pride, in se prekrisa. In va 3 . veka je ljerkev tre besede: „tJastbode O ne¬ to, Sinu ild.“ pardjala. Predpevak, parvo varstiijo ka- tjgga psalma in besede: ,,IJast bode Otjetu, Sinu itd. “ imenujemo 3a eno besedo parstop ala introit. Pgrstop nam pred oqi postavla silne Sele praviijnsb starega 3aveta po prihoda oblublenaga Mesija. — Velgko in binkatrtno saboto je mama bre3 parstopa, ker je bi¬ lo ta dva dni ludstvo xe dolgo tpisa pred mamo va tierkva par karujeviina karstaselnakov. 98 kristjanov Ijim ragxalnikam spravite se, preden Bogu kak dar pernesemo,. Rekel je namruf Jegus Kristus: ifg- dar svoj dar p< mesen; ki alt ar ja, in se tam spo¬ mnim , de ima tvoj brat kej 3 opgr te; pusti ipndg svoj dar, pred alt ar jem , in pojdi prej spravit se ss svojim bratam , in tsdej pridg , in daruj svoj dar. (Mat. 5, 23- 240 Diakone in subdiakone so allar in ne eno migo graven al- tarja ge belem pertam pregernile, in perpravi- le svete posode, kakpr Y®like kelhe ip velike sklede, (na neh mesto so dan dananne B®xje sklede q e ale patene pernle,) ter jih ge belo ruto |)pkrile , de se neso nasmetile. 3de se je nkof 103 5s svrojlga *edexa vagdvignil, in |e nal ga dru¬ gima maunaka ka allarju darove sprejemat. Di¬ akona so se nekolako od oltarja ustopila. Ver¬ naka so po rjerkva sa svrojih mest vstala, in rila gredama in po varsta do svetinja, kjer so jih oče diakona rjakala; vsa vernaka, velaka in ma¬ la, imenitnaga in nigkaga stanu, so nesla va ro¬ kah pred parsma vsak svoj dar, ena kruh, ena vi¬ no, ena kej drugaga. Parva so uda moacaka, ga nima pa xenske. 3a vso rjastjo so vsak svoj dar diakonom podala, ktera so kruh na parpravle- no migo skladala, vino pa, de je bilo bol vji- slo, skoga tanak bel part va veliko posodo vli¬ vala ; in po tem so se kristjana spet na sva>je mesta varnila. Duhovna so tuda darove parne- sla, pa le kruhke, ktera so bili ga vso skarbjd narejena in speijena; torej so jih nar raji pred vsama drugama va daritav svete mane jemala. Spokornaka rjetarte stmpne so bili sarjer ga ver¬ naka par sveta mana, pa neso smela nobenaga dani parnesta; nar huji udrafanga se jim je to gdtdo. Tako so kristjana kruh in vino darovala, ka ga je bilo va daritav svete mane in ga nah obhajilo treba. Darovala so pa tuda druge ra- iji, postavam o.le, sadje, jagneta, xito, danar- je itd. de so sa tema darmi svajim duhovnam pastirjem, pa rcvexem in bolnikam, xivex pre- skarbela, in vse napravila, ijesar so ijerkve po¬ trebovale. Pogneje pa, ko se je bilo ntavilo vernakov narastlo, in glasta po nekterah kra- jeh, neso vernaka darov ka allarju nosila, de se neso po rjerkva rila, ampak na sv®jih niestah so ostajala, in diakona so tula po rjerkva, po marnska in po xcnska strana, tar so od vernakov darove pobirala, in na altar nesla. Pobirala so kruh in vino, ka. ga je bilo ka daritva svete ma¬ me treba, in use druge ratji, ka so jih kristja¬ na parnesla, de ba nah duhovna pastirji, reve- xa in bolnika xivex imela; 3akaj va tistah ija- sah neso duhovna naaj odlotjenaga va svoj seiveoe in nobenah posebnah parhodkov imela, ampak so se xivila 53 tistaga, kar so jim vernaka rado- volno dajala, in so u;e 3a revexe in bolnike skarbela. Ko so pa sijasama duhovna posebne parhodke dobivata 3aijenala od rjesarjev ala dru- 3ah dobrotnakov , je nehala navada darove no¬ sita, de ba se 13 nah duhovna pastirji xivila, ampak kristjana so dubovnam raji kej va dena¬ rjih dala, de so jim xiv,lene polajicale, in du¬ hovna so jim obdubila va 3ahvalo 33 prejeto do- I broto se par sveta matija 3aue sosebno spomni¬ ta, ter Boga 3a nah rjasno in vetjno sretjo pro¬ sila. In glejte, takole je va navado partrlo, de kris jana svete maire dajejo. Diakona so tuda od vernakov po rjerkva pobirala darove, de so x’ nima vse preskarbe- la, i{esar so rjerkve potraboveile. Ta navada kruh in vino darovala je tolako ijasa tarpela, dokler so kristjana vsako nedelo in vsak 3opovcdan pra- | 3nak ka svetemu obhajilu hodila. Ko je pa stja- sama poboxnost vernakov opett ala, in so jela po¬ gostno obhajilo opuujala, je tuda darovane kru¬ ha in vina nehalo; va 10. veka po Kristusa ne¬ so xe naij veij kruha in vina va dar nosila, am¬ pak darovala so 3atjela sveije in danarje. Ala 105 ne to gavjetek dananmeh daril ale tako ime- novanah ofrov, k« jih po veij qerkvah imajo? — Ker so se kedej verneke pred darovanem svrojih daril kuroevale, ve 3 namne, de neso ve nobenem sovraudve med seboj, se ve ta spomin tude ne gde kristjanam , denarje ale sveije da¬ rujočem, 13o>xja skledeiga ale pa kak krix se svetiname kunevate daje, in se vsakemu reije: Mir iebs (p ah s libi). Med tem, ko so verneke darove ke altarju nosile, ale jih diakone po ijerkve pobirale, kar je dolgo terpelo , se je kak psalm pel, *) de se neso serifa kristjanov gavo.lo pobirana darov od Blil, ift ga po tdm, ko je bil scg vg daritev svete maa/e in 33 obhajilo vernekov odlotjene kruh in odločeno vino spreobernil n Jegusovo reume telo in negovo reuno kri, pred otjenautam blagoslovil, in torej Boga prje telo in vg svaijo kri spreobernil. *) 3 de ko je na oltarji vg podoba kruha in vina acive Kristus bil 38 dumo in telesam, ss kav- vjo in mešam, po B®xji in ijloveirka nato- ra, je trkof na glas (Dlje nam mmlil, in x’ nim sebe in druge vernake ka svetamu obhaji¬ lu perprav.lal. 3 agrinaIo se je 3de vg3dvigni- lo. Vernskg so spet pred altar vidila. In 3d^ se je parblixal 3a vernake tolgkan vesela in 3a- xelene ijas, de bodo sveto obhajilo prejela. Sveto obhajilo pa ne le 3astava Je3usove ne- ska)mjne,lube3na do nas, ampak je tuda ^namne, de so med saboj 3druxena 38 ve3jo vere in .lu- bc3ng, ktera ga prejmejo. Torej je bila nega dni navada, de so se vernskg par sveta mau« *) Ko so angelsko petje: „Svet, svet, svet“ konča¬ la, je 3aijel mkof molitve svete daritve, ktere so bile le podalu/ane predglasja. Te molitve so bile veliko datum, kakor jih 3de va marnnah bukvah imamo, ker so se Bogu 3a tolakan skasanah dobrot hvalila. ltim- ska ljerkav je le potrebnima amed teh molitev ohra¬ nila, in jih va red. ala pravilo spravila, po kte- ram se morajo par vsa h mamah molita , in jih torej po latinsko kanon in po svojim je3ik« pravilo imenujemo. 109 v* 3nomne edinost? in k?rnjanske .lube^n? pred svetem obhajilam obje]? in huremile. Diakon je spred altarja ^avpil: Objemite in kiimnste se! In na le diakonove besede so se vernaka po rjerkv? objemal? in kutreval?, moxake moxake, oeenske pa xenstvo. Nei^reijeno l?po je bilo kri¬ stjane vidita, ko so drug? drugaga 13 svete pri- jagnost? objemal? in kuu/evala. Pred allarjem so se objemal? ijesti t.liva maunake, diakon? in sub- diakon?, kteram se je svetost xe i3 obli tj j a sve¬ tila. Nekolako od altarja 3unej svetinja so se objemal? nedolaen? otrmrje in bogaboječa pu- njavnaka, in po i]erkv? pameln? mlademj? in postavna moxje. In ravno tako so se kutrevale na scenska stran? bli3 altarja Bogu posvečene nedolxne davirje, bogaboječe xene, poboxne matere, Tjiste sramox.Iive dakleta. To kuroeva- ne se je lahko prav spodobno godilo, ko je bil mroirk? spod od scenskega v? rjerkv? popol¬ noma odloejen. Vese.la sladke so^e so mu mo¬ gle v? oiji parigrata, kdor je kristjane slimal, kako so med objemanem s? so^nam? oijmi dru¬ ga dru3?ga ne3amere prosil?, drug? drugamu sveto prija3nost in karujansko .lube3?n obetal?, se druga drugamu v? molitsv parporoijala. O presreijna ijass, o presveta prija3nost! Bas? so bili, sosebno od ^aijetka, par daritv? svete ma¬ lce med vernaka tud? tak? kristjane, kter? so bili 3avo.lo vere xe od hud®bn?h ajdov prego¬ na n? in ranens; nekteramu je bilo oko vlak¬ neno, nekteramu xe roka odsekana, nekter? so ne rane na svojim xivdt? nosila. Take pri- ijevavije Je3Usove vere pa neso le objemala, 110 ampak so jim tuds ijestite rane, ks so jih bili 3»- vo.lo Je3usove vere prejela, kutuevals, in 3« mi¬ lem? solarne molile. Ta navada, de so se kristjan? pred sve¬ tem obhajilam objemal? in kuroevale, je dolgo ijasa terpela. Ko so pa verneke 3mirej slabji perhajals, in se je 3aijel mtoirke spml 3? scen¬ skem po rjerkve mercate, je katoleirka ijerkev okolg i 3 . veka objemane in kutrevane odslavi- a, de neso hud©bnexe perloxnoste vg hudobne Imislg in pregretune xeJe dobivale; Dan dana- rone je tedej to objemane samo pgr maine 33 levite med matmekam in levite we ve navade. Ke pa ravno ne 3de vetj ve navade, de be se « verneke pred svetem obhajilam objemale in kutrevale; le vender tce 3de katoleirka rjerkev ho- ije, de ra3xalnikam i3 serija ra3xa.lene odpu¬ stimo, in se svojim blixnem ve svete prija3no- ste xivimo, ako horjemo daritve svete mane | delexng bite, in 3laste pa ije hoijemo ke svete¬ mu obhajilu perstopite ktcro sveto prijajnost med verneke je nekedane objemane in kuroeva- iie pred svetem obhajilam na 3nane dajalo. Ko so se bili po rjerkve vse objele in kuu ni- le, se je obhajilo 3aijelo; Ko je bil utkof s. obhajilo 3avxil * je diakon verneke ke obhajilu povabil, reko tj: Svete rsyi so ja svete du¬ di. In vse vcrnekg so ve en glas polne seive vere, globoke jjonixnosle in svete rjasti do Je- 3usa Kristusa rekle: Le ecl-n je svet, le eden je, Gospod Kristus Jejus! Se teme besedam? so vse na 3nane dajale, de je le Sin Boxji nedolxen in popolnama svet, oni pa so greumeke, ke se smejo 111 Je s? straham k? svetemu obhajilu perbliseat?. Vsz so se 3«1xji! Patj jih je bilo lapo vidita! 3 de pa kolako ne¬ spodobnost par sluxba B®xji, ko so tuda gre- mnaka ka ne spunjana ! 3 avoJo velir|aga mtavila hud®bnah kristjanov je mogla katolamka rjer- kav va Bo>xji slustba veliko prenaredita; tode nakar ne mislamo, de dan danamna B»xjim ra- ![(im naq vetj ne gre tolakomna rjast, kolakor- mna nekadej, ampak bodamo prepričana, de ravno tolakomna, rje so ravno tuda gremnak* ka sveta mama spuujana. Pa kolaka gra^a ba mogla gremnaka obleteta, kadar kola va rjerkav stopa, rje pomisla, de je ®n va mtavila tistah, ka jih je nekadej katolamka rjerkav pred mamo ij rjerkve saganala, ala jim pa me rjalp va qer- Uav ne pustila. Res, gretrnak, gremnaija! ka se po mlaka veliq?h grehov va.lain, vem, dan danamna so ta vrata va rjerkav odparte 13 veliqaga usmidena katolamke rjerkve do tebe; tode veda in pomisla, in sa ka sarqu V3ema, de so ta japarte vrata va nebesa. Misla sa to¬ rej , kadar va qerkav grem: „Berkvene vrata so ma res odparte, ala oh, preoh , japarte so ma vrata va nebesa ! Smem 38 bogabojerpma va qerkav hodila; tode va nebesa ma ne bo dano 3 8 bogabojerjama ita, ako gnusobe svojih gre¬ hov ne spojnam, jih ij dubejna do ra3xade- naga Boga ne obxalujem, jim popolnama in 3a vselej slovesa ne dam, jih ponixno in od- 118 kritoserijno spovedniku ne ra3odenem, in nad seboj s? pokoril?, ne mtrafujem do sm?rt?.“ VI. dPtazlagane dvste mame, kalor >se dan 9 clcmamm Sere. 3 de 3aqnemo premimlevat? sveto mamo, ka¬ kor se dan danaum? bere. Vse, kar kol? se p?r svet? mam? stori in ggodi, vse kej pome¬ na; noben tud? nar manir? opravsk p?r svet? maro? ne bre3 duhovnega svetega pomena. To¬ rej vam menam, prelube mmji! k? poboamosl? veliko perpommip?, ije vam daritev svete mame nekoleko ra3lomim. De bote molitve in jjere- monije svete maire loseej umeval?, in v? spo¬ mine ohranoval?, ra3d?lim sveto mamo v? mest delov, ktereh vsak kej posebnega v? sebe 3a- popade. *) Perve del svete mame nam bo perprav- dane k? svet? mam?, to je, molitve od gaijet- ka svete mame do perstopa. Drug? del nam bodo molitve in berila od perstopa do darovana. *) Sveta mama ima le mtire poglavitne dele, ka¬ kor bo po3neje reijeno. Ja3 jo le 3ato va mest delov ra3daltm, de bomo Io*ej nene molitve in ceremonije premimlevala, ra3umevala , in va spomina obdsrxevala. 119 Tretji del nam bo darovane, to je, mo¬ litve od darovana do predglasja. > Ketgrtg del nam bo tiha mavca, to je, od predglasja do ovjenaua. Pete del nam bo obhajilo, ttv je, od oijenaiua do obhajilne molitve. UJestg del nam bo 38 h vala, to je, od obhajilne molitve do kmnija svete maire. 3 de pa 3avjnimo v^ imeng J^usa Kristusa, kterg nam je 3apovedal daritev svete mavae v,g negov spomin oprav.lals, 1 * Od ^aqetka do perstopa. Ve spomin, de je Je3us Kristus prava luvj, l(g je sg svffijim svetem evangeljem ljelg svet ra3svetlil, se vsaj dve voujeng svevjg na altarji pgracgele, na ktergm mislg maunsk 38 vcrngkg vred darilgv svete mavce oprav.latg. Ko ste tg- dej vsaj dve voujeng svcvjs na altarji pgrxgane, gre mavrngk vg mavčnem oblavjilg in sg kelham vs rokah 13 neagrada; sluacabnek gre pred nim, l se jih je va staram 3aveta opravlalo. Na obeh stra¬ neh kriva se nesete dve gornja svetja, ktere pomenate, de je Kristus linj svata,, de je sa svojima Bovjima na¬ uka tamo nevednost® pregnal, kakor je ve prerok Je3n- ija od nega prerokoval, rekoij: Vs tana, Jeru 3alem ! in boda ra3svatlen; ker parmla je tvoja linj, iu veličastvo Gospodovo senadtaboj va3ha- ja. Narodje bodo va tvoji lutja hodila, in kra- ,la va s v a 11 o b a tvojiga va3hoda! (Je3. 60, 1 - 3.) Kadilo pomena prijetna duh, kteraga je Je3us Kristus sa svojima nauka in sa svojo gnado med ipoveuTka rod parnesal. Duhovna 38 malama blagoslova in Ievitje, kte- ra pred niamnakam gredo, pomenajo preroke , ktere je Bog pred Kristusam na svet pourilal, de so ga o3nano- vals, in ludi na negov prihod parpravlala. Matrnak, kte- ra 3a nima gre, in britko martro va rokah nese, je podo¬ ba Je3usa Kristusa, ktera je od svojiga rojstva do svoje smarta kriv pred oijmi imel, in ga va svojim sarjeja no¬ sil, in tuda, kakor I3ak va staram 3aveta, sa krivem ob- loxen na goro Kalvarijo tnal, de so ga na nem umorila. 122 jeh odloijen od skrine savc^e, per ktere se je Bog mrnlil. Se tem psalmam se je David sv®je xalostno serije tolaxil in ra3veseloval, ker se je upane delal, de ga bo Bog od sovraxnekov, od nesvetega naroda reiril, in mu milost dodelil, de se bo spet smel na3aj ve Jeru3alem vernite, na sveto goro ke skrine 3ave3e ite, ke B®xjirnu altarju perstopite, in na nem Bogu darovate.— Ta psalm se 3a kristjane prav spodobe, ker so tukej na 3 em.leveptuji dexele, ve doline S0I3, pre- ganane in skuirane od hudobnega duha, od svw- jiga nepokornega mesa in od 3ape.livega sveta, de se x’ nim tolaxejo, in se sladko upane de¬ lajo, de bodo ob svrojim ijase smele ite ve svmjo domaijijo, ve B®xje prebivaleuje, ve lepe nebe¬ sa, in stopite ke B®xjimu altarju, ktere je v« nebeseh, kakor ga je s. aposte .1 Joan ve skriv¬ nem ra3odene vidil, ktere altar je sam Jegus Kristus, ke ga rjerkvene altar le pomene. To¬ rej je katoleirka ijerkev xe ve 4 . veke ve 3aijetek s. maiue ta Davidov psalm ijvolila, de be se nim maronek in verneke bogaboječe xele do Bffl- xjiga altarja obudile, in sv®je 3avo.lo grehov xalostno serije potolaxile, in se po tem takem ke daritve s. maire perpravile. 3 aijne pa ma- irnek se sluxabnekam per spodne stopnirje ta psalm molite, de se mairnek in verne kristjane eden dru3ega opominajo in perpravlajo 3e ve¬ selem in 3aupanem stopite ke B®xjimu altarju, na kterem bodo skujiej po maumekoveh rokah nedolxno Jagne B®xje, Je 3 usa Kristusa, nebe¬ škemu Oijetu darovale. 125 Mairnek tedej in sluvabnek se prekrivata, rekog: Ve imene Oqeta in Sina in svetega Du¬ ha, Amen, ve gnamne, de je maumek 3» ver- neme kristjane presvete Trojige ve gast perirel spomin Je3usovega terpdena obhajat, in daritev s. maroe opravdat. Ko se je mairnek prekrival, rege: Stopil bom k? Bmx/imn allarju. Sluvabnek mu odgovori: Pred Boga, kg ragveseluje mm j o mladost. Pred Boga boir sto¬ pil, ktere moje nedolvno serge 3e duhovnem veselem napolnuje. M. Sode me , in ragsode matfo rei{ nad ne- svetgni narodam ; reipg me od krivičnega in Sape.livgga ijloveka. Ker te bom, o Bog! tako svet dar daroval; sode in posvete me, potegne se 3a mojo reg, in prevene od mene nesvete misle in vede, ter 3aduice ve mene hudo nagne- ne, ke se 3oper duha ve3dviguje kakor hudo¬ ben narod, in me ve greh napeduje kakor kri- vigen in 3apediv glovek. Sl. Kerti, o Bogi sg mm ja moi /; gakaj se me odverggl, in gakaj moram žalosten ho¬ dite, gatert od sovrarrneka? Nate, usmidene ©ge! se 3anesem, ti se moje upane, ti se moj pomognik; 3akaj me ne pomagam, 3akaj mo¬ ram valosten hodite, gatiran od sovravneka, svojiga hudega povelena, ke me 3apeduje? M. PmiD.lg svmjo luq in resniijo, de me pe.lete in perpelete na tvmjo sveto goro in ve tvmje prebivdhu£e. Ra3svetle me se svojo ne¬ beško lugjo, posvete me se svojo besedo, de te bom na tvoji svete gore, ve tvojim prebi- 124 valsujs, par al tar ji vs duha in rasnima dopadli- vo mrolil. Sl. Stopil bom ke Boxjimu altarju; pred Boga, ke raoveseliije mojo mladost. M. Hvalil te bom se pit rame , Bog, moj Bogi l hmii se žalostna, moja dima ! in p e mu me moteni? 3 a veselem te bom, o Bog! hvalo pre¬ peval, ker upam, de me ne botr gavergel; hva¬ lil te bom, de sg od vekoma Bog bil, in s? 3de tude nan/ Bog. Nakar tadej ne scaluj, m®ja duma! ^avolo svojih slabost, in nakar me ne mota. Sl. 3 aupaj ve Boga; ne ga bom hvalil, on je moja p orno p in moj Bog. 3 aupaj v a Boga, ka te tvmje slabosta strateg j o, nemu se 3r®Tja; 3akaj ta daritev bo Bogu vg tjast, vg 3atrene greha, in tebe vg posveijene. Boga bom hvalil, ®n je mmja pomot] in moj Bog. *) M. Mast bode Oi/eia in Sinu in svetemu Duhu, in se sveta Trojirjg vg ijast nekolgko 3« glavo pgrklong. Sl. Kakor je bila ve o a petke, gde in vselej, ve veke vekov, Amen. Maronak 3g veselem pov3ame besede, kg jih je koj od 3atjetka i3govoril, in prava: Stopil bom ke Borjimu altarju. Sluaeabnek retje: Pred Boga , ke ra^vese- luje mojo mladost. *) Ker je psalm: „ S' o d s ni e t! 3ato med m a® n e molitve vaet, de ba *’ nim va svojih sarmah vesele obudila, se torej par tjernah mamah in pa od tihe nedele do ve- lEke sabote ne mola, ker katolamka ijerkav pBr teh mairah saluje. 125 M* Pomot) nama je vs imena Gospodo¬ vem. Res, gren; 8 n ijl©vek sem ; pa Gospod me gamore posvetite, in vrednega storite, de ke negovemu altarju slopem. Tako prave* in se pokriaca, ker nam je Kristus na kriaee B©x- jo prija3nost in milost spet 3adobil. Sl. To je mogoče Gospodu, ktera je sto¬ ril nebo in gemlo. Tako mole maumek, tako mole sluatabnek ve imene vseh vpritjneh kristjanov; eden dru¬ gega tolaxeta, eden drugega opominata stopite 3e gaupanem ke B©xjimu altarju: kar se ma- irnek na enkrat se sv®jim xiva>tam glob®ko per- klone, ve tla gleda, se na perse terka, in se perklonenem acivatam mole. Pa gakaj se je ta¬ ko globfflko perklronil ? Temu ve tla gleda? 3 a- kaj se na perse terka? Kaj gde mole? — Ma- umek se gde mjitno greirneka obtoxuje pred Bo- gam , devirjo Marijo , angele in svetnike j in pred vpriijneme kristjane, ter prose angele in svetnike in vpritjne verneke, de naj gan gre¬ lnega ijloveka molejo, in Boga prosejo. Mole namreij konfileor ale očitno spoved, rekotj: Se izpovem Bogii vsagamogoi/namu, sveta Ma¬ rii vselej davit )?, svetemu Mihaelu velakamu an¬ gelu , svetemu Joanu ksrstniku , svetsma apo- s binarna Petru in Pavla, vsem svetnikam in vam , bratje / de sam gr mil veliko ga mislajo , besedo in djanem. Kriv sam, kriv sam , silo Sem kriv. (1'ar besedah kriv se trikrat na perse tarna.) Torej prosam sveto Marijo vselej d?vit)o , sve¬ tega Mihaela vebrjega angela , svetega Joana bar s traka, sveta apos talna Petra in Pavla , 120 vse svetnike in vas , kralje! molila parite par Gospoda nairam Boga. Med to molitvijo je maumek 38 ocivotam globoko perklonen, ker se 3avoJo svojih slabost pred neskončno svetem Bogam ponižuje; ima ve tla oberuene oiji, ker s s jih ne 3upa 3avo.lo svojih slabost prote ne- besam pove3dvignite; se na perse terka, de svo¬ je slaboste in noalost nad mme na 3nane da, kakor je ijolnar ve tempelne storil, ktcrg se od velike sramote, de je tolekokrat Boga ra%- Dealil, ne podstopil svojih oiji prote nebu po- vg3dvfgnit8, ampak se je na perse terkal, ve 3namne svojiga kesa nad grehe, t8r jedjal: „Go- spod, bode me milostiv ubogemu gretrneku! 44 in je tude odpuujene grehov dosegel. UJe je mannek perklonen, ire ima ve tla obernene oiji, kar 3avjne sluocabnek vg imene vsega .ludstva po rjerkve Boga prosite, de naj se man/neka usmile, naj mu grehe odpusti, in ga po smerte perpe.le ve veijno vesele; in ve imeng vseh vpriijneh kristjanov prosg Boga, de naj se matrneka usmile, in naj mu grehe od¬ pusti , ker je maronek ve oijitne spovede vse vpriijne verneke prosil molite 3811 per Boge. 3 aijne tedej sluocabnek ve imcne vseh vpriijneh vernekov 3a maroneka Boga prosite, rekoij: „£/- smila naj se le vsagamogoijna Bog , in ta odpusta tvmje grehe , tar te parpe.la va vet/no aeivJene. Maumek na to molitev odgovori: slman, Bog naj te usliire; 44 in se spet sklone. Pa tude vpriijne kristjane so greumeke, tu¬ de nem vest marsekako slabost Oljita ; torej se tude kristjane oijitno pred Bogam, pred devirjo 127 Marijo, pred angela in svetnika in pred ma- rcnakam greumake obtosajo, in prosajo vselej da- virjo Marijo, angele in svetnike in pa mauna- ka, de naj gane Boga prosajo. Va imena ver- nakov mola tadej slusabnak glob®ko parklonen oifitno spovad, rekoi{: Se izpovem Bogu vse- gamogoipnemu , svete Marii vselej devitjs, sve¬ temu Mihaelu vehkemu angelu, svetemu Joanu kerstniku, svetemu aposie.lnama Petru in Pav¬ lu , vsem svelnikam in tebe, (l)ije! de sem gre¬ nil veliko 5? mislejo , besedo in djanem. Kriv sem, kriv sem, silo sem kriv. Torej proseni sveto Marijo vselej devipo, svetega Mihaela velerjega angela, svetega Joana kerslnika, sve¬ ta aposie.lna Petra in Pavla, vse svetnike in tebe, Wi[e! molile ■game per Gospode nameni Boge. Maronak gaijne gde ga kristjane, kakor je proiren, molita, rekoij: Usmile naj se vas vss- gamogoqne Bog, in vam odpuste vame grehe, ter vas perpe.le ve vei/no eciv.lene. Sluaeabnak odgovori: „Amen ; Bog naj ušli u; a tvojo pr (dum o, duhovna ®ije! u Tako ragodevajo maumak in kristjana, de so grairila, ne le predBogam, ampak tuda pred angela in svetnika, ker se ga greham ne ragoea- le Bog, ampak tuda angela in svetnika, in sodna dan ne bo le Jegus Kristus sodil, ampak * nim tuda svetnika in angela. Maumak se kri- stjanam, kristjana pa maumaku greumake obto¬ žujejo, de se edan prota drugemu ponižujejo, ,n spolnujejo pove.le s. aposta.lna Jakoba, ktera pvava: Povejte se med seboj svoje grehe, in mo- 128 lile drugs ga drugega , de bole obranem; ve¬ liko namreij premore stanovitna molitev pra¬ vilnega. (Jak. 5, 1 6.) Torej pa tude maunek in kristjane upajo, de bodo gavo.lo te očitne spovede, ke jo i3 dna sv®jiga serija molejo, odpuujene maleh grehov gadobile, in se po tem takem 3e vetjem veselem in 3aupanem ke Ba>- xjimu altarju , ve presvetiuje, perblixale. In de be loxej od Boga milost in odpuujene svrojih maleh grehov sprosile, se mau/nek in vcrneke tude ve prouno angelov in svetnikov perporo- ije, de be 3a ne Boga prosile, in 3med ange¬ lov in svetnikov 3laste tiste imenujejo, ktere nam per Boge se svffijime pr®u;name sosebno pomagajo. Ko so se man/nek in verneke eden drugemu greumeke obtoxile, se pred Bogam, angele in svetnike ponižale, in se eden drugemu ve pr®- irno perporoijile; maumek svojo molitev ke Bo¬ gu oberne, in ga prose odpuujena svmjih in grehov vernekov, rekoij: Milost, odvego in od¬ piljene narreh grehov nam daj vsegamogoijm in iismilene Bog! in se se svetem kriocem 'ja- 3namna ve spomin, de nam je Je3us Kristus se šv®jo smertjo na krixe odpuujene grehov 3adobil. Sluxabnek mu odgovori: „Amen, Bog naj usliue tv®jo pr®u.'Lio“. Deseravno vest mau/neku in krisljanam per- poveduje, de neso vredne ke B®xjimu altarju stopite, jih vender ta misel tolaxe, de imajo ve nebeseh velerjega mairneka Jc3usa, ktere per O- ijete 3ane prose; torej eden drugemu serije de- 129 lajo, in se perpravJajo v? presvetiuje, ke Bo>- xjimu altarju stopila. UJe enkrat tedej maumek Boga odpUujena grehov in ijistoste sanja prosa; torej nekoleko perkloiien ve jnamne svoje po- nixnoste reije: ,,Bog! ti se bom obernil ve naš, in nas ovivil; le 32 milostivem oijesam nas po¬ glej, in bomo vnovžij spet osivele ke bogabo¬ ječemu xivienu. £< SIuxabnek odgovori: „In veselilo se bo tvo¬ je .hidslvo ve tebe; bo nad lvišjima gapovedmž vesele imelo <£ . M. Gospod! skaxe tiani svojo milost. Sl. In dodela nam svoje gveliqane: M. Gospod! us Um e mojo molitev; usliue svojiga Sinu, ve ijegar irhene ja'j pred te pridbni; in te proseni. Sl. In naj pride ke tebe maje vpitje i M. Gospod ge vame! Sl. In se tvojim duham. 3e 3adneme besedame: ,,Gospod ge vame! 11 in „jg tvojim duhani“ se voujejo maumek iii kristjane eden drugemu, de be bili 38 Je3usani Kristusam svojim Gospodam skleiierie, de be sam Je3us Kristus med sveto mamb 13 maumš- ka in kristjanov modih Man;nek in kristjane se tedej xele 3«. Je^usam Kristusam sklenite, de be mogle daritev svete mau;e vredno oprav- •late, ker nam je, ije hoijemo Bogu dopadlivo in prav molite, vselej Kristusovega duha treba; 3alresveliiqa: po Kristuse Gospode nameni. Am>n. Kadar do altarja pride, roke sldenene na oltar naslona, in prosa Boga, de naj mu vse grehe odpusti po 3asluxen8 tistah svetnikov, kterah kotijirje so va altarji, in po pranima in gasluaeena vsah dru3ah svetnikov va nebesah; torej nekolako parklonen va 3namne svmje po- nixnosta mola, rekoij: Prossmo le, Gospod! po j zasluzene tvojih svetnikov, k ter eh svetine so lukej , (3de aitar kuirne,) in po zasluzene vseh svetnikov, de odpuste miloslivo vse moje grehe. Amen. Med to molitvajo aitar kun,ne, de b? se sklenil 38 Je3usarn Krištusam, kteraga aitar pomena, in 38 muijenrja, kterah svetine so va I altarji vloxene in spravJene. Kakor je bila namrai| od 3aijetka ksrujanstva navada, de je bil aitar, ije je bilo le mogoije, na grfflb kagega mutjenija postav.len; tako je xe od ne¬ ga dni navada, de se va altarji svetine mutjen- 130V ala, ostanke nph trupel hranejo, ker ka- toleuka rptrkav xeli, de ba se verneke po prai- mie teh svetnikov in muijenijov per svete m»- 151 ira vdalcxeval8 karvave Jegusove daritve na kri- x2, ktera se p sr sveta maire po nekarvavo po- nav.la, kakor so se muijenrja sa prelivanem svttje karvi 3a Je3usovo vero Je3Usove daritve na ltrixa vdalexila. Tako, vidate, se mairnak in verna kristja¬ na ka daritva svete mame parprav.lajo. Ala ba se paij mrogla daritav svete maice lepire 3aije- ta, kakor se 3aijne ? Ker je daritav s. maire spomin in ponavlane Je3Usove karvave daritve na krixa, jo matrnak sa s. krixem 3aijne. Jn kako lepo po tem mairnak in sluxabnak druga drudaga tolaxata, druga drujega ra3veselujeta, druga dru38ga parprav.lata ka 15 a>xjimu altarju! Pa ker spo3nata, de sta greirna ijloveka; se druga drugamu greirnaka obtoxala, se druga drugamu va prmirno par Boga parporoijata, in tuda svetnike kliijeta na pomoij, de ba 3a ni prosila, ker upata po tem takam odpunjene svrojih malah grehov par Boga doseija. Pa vi vsa, .tuba mmji! ba mogla ra3loxene molitve par spodna stopnica altarja 38 mairnakam mo¬ lita, sa x’ nim vred vesele delata, ker vam je perpuujeno pred Broxji altar prita, in po ma- unakovah rokah nar sveteji daritav oprav.lata; in ker vam vaira vest marsaktero slabost oijita, ba mogla tuda vi 38 mairnakam vred svaije gre¬ be oijitno obxalovata, in mairnakam in svetni- kam se parporotjevata, de ba 3a vas Boga pro¬ sila. Vse to ba mogla 38 mairnakam delata in molita, in mairnaku odgovarjate, ko ba latin¬ sko 3nala; ker pa latinsko ne 3nale, namesta vas in ve vaitem imena sluxabnek 38 mairnakam 132 mola, iri nm odgovarja. Imejte 3a svtojo nAi’ veijs sreijo, de smete ka, s. mana prita, par ktera se angela ^najdejo, in Jezusa Kristusa va podoba kruha in viria vpriijnaga molajo. UJe bol se veselite, kakor se je David va ptujih krajeh deleij od skrine ^ave^e veselil, ker se je to!axil sa tem sladkam upanem, de bo spet na^aj va Jeruzalem mal, in na sveta g®ra, \i B®xjim prtebivalaup, par skriua gavege Bogu daroval. 2 * Od psrsiopa do darovana. Predan 33 ij nemo sveto mamo da.lej premi- m.levata, je treba me pomislita, 3akaj de se ne- kej na leva, nekej pa ha desna strana allarja i3 mamnah bukav mola. To se godi 3avo.lo ne- kadanah ijasov karujanstva. Nega dni stfe bile va ijerkva vetja del po dv (5 prixna,qa, ena na leva, ena na desna strana; na leva slrarta je subdiakon berilo, na desna pa diakon sveta evan- geli bral , in 3avo.lo tega tue 3de berilo in evangeli na straneh beremo. Nega dni ne ma- trnak do darovana rjalo naij pred altar parmalj ampak vse je na svajim sedema stran altarja oprav.lal, kakor se ice 3de godi, kadar mkofje velako mamo imajo. 3 avo.lo tega tadej maunak ir e 3de do darovana le na straneh altarja i3 mamnah bukav mola. Po voeivana gre matPnak tilda na stran altarja i3 mamnah bukav m®lit, kar se tuda 3avo.lo nekedane sluxbe B®xje go- 133 di. Po obhajila je real nekadej ukof na stran niffllit, de se je subdiakonu umaknil, ktera je na sreda oltarja k el a h in druge ljerkvene po¬ sode sprav.lal, kakor se tuda 3de par maica 30 levita godi. Desno in pa levo stran altarja nam 3a3namna britka martra sa svmjima rokama, ktera je va sreda altarja po ijerkva obaruena; od desne roke britke martre je desna, in od leve roke leva stran altarja. Torej je leva stran tista, na ktera 3aijne mairnak 13 maronah bu- kav molita; desna pa, na ktera sveta evangeli bere. Nekadej je mairnak prota altarju obar- nen sa svmjima rokama desno in pa levo stran altarja 3a3namnal; na uegova desna roka je bi¬ la tadej desna, na uegova l^va roka piv leva stran altarja. Ule le va letž i 485 . se. je desna in leva stran altarja 3aqela imenovata od desne in leve roke britke martre, va sreda altarja po- stav.lene, in po rjerkva gledajoče. 3 de, ko to vemo, sveto m a ir; o da.lej premiirlujmo, Parstop. Ho je maronak ka altarju partral, in ga kuumil, gre na negovo levo stran ka maunam bukvam. *) Kakor hitro ka maunam *) Par mama 3a levita marnnak pred parstopam na ©gen kadila dene, in ga blagoslovi, ker 38. roko nad niin kri* stori, in prava: ©n naj te blagoslovi, va ijagar ijast se bom sasgalo. Na to v3ame mamnak kadilnaqo, tar pokadi britko niartro va sreda altarja in altar od vsak strani. Na 3adne je tnda mamnak od diakona pokajen. Kajene pomena 11 a m o molitev in na¬ me neiijime B©xje. Kadar tadej Bogu kadiio 3axigamo, dajemo na suane svoje notrane šele, de ba se nama inolitav , kakor sarcganv kadilo, pred Jlosje obli i| j e po- 154 bukvam stopg, se 3akrixa vs ^namne, de se S8 krixangm Jegusam sklene, * *) bere i3 ma- ivmh bukev nektere besede 13 svetega pisma, ktere vetje del pokažejo, kakotren spomin de katoletuka rjerkgv tiste dan obhaja, in pa eno Verstiijo 3med Davidoveh psalmov, vg ktergh od Boga ra3svgt.leng kral David B®xje lastno¬ st? v« seivo popisuje, B®xjo vsggamogdtjnost, dobrdt.livost, modrost, previdnost, vsegavpri- unost povegdviguje in poveličuje. In po leni takem maungk se Krigtusam sklerien Boga 0 - va3(IvLg[iiIa. Kadilo nam prav polčase, kakomna bodi nama molitav. Kadilo se le po tem nakviirko vaadvi- guje, kadar ga aatjne ©gan tajata; in ravno tako se mlsla In šele naroaga sanja le takrat ka Bogu pova3- dvignejo, kadar ©gan B©xje lubesua name sarqa ogreje jn vname Kar se kadila nakviirko va3dvigne, je lep duh; ravno take naj bodo nauie šarita, de se bo is n a h le lep duh bogabojeijah sel va3dvlgovaI. — Britka rnartra se pokadi J©3usu Kristusu va ijast, ka ga britka rnartra pomena. Al tar se pokadi va 3namne, de se na nem bogohvalna dar opravla po Kristusa , po leteram se na ure molitve ko 3axgano kadilo ka Bog« pova3dvigujejo, in od Boga v? prijeten dar sprejemajo. Maipnak je pokajen va spomin, de je ©11 od verna- kov i3vo.len gane prosita , in va nah imena Boga ble¬ stita ; torej ga xele ka prava pobosnosta obudita , de ba se negova molitav ko kadilo k«* Bogu povsgdvigovala. 3ato je pokajen, predan 3aijne Bgga molita in ijestita. *) P 81 ' nernah inaurah ne 3akrixa sebe, ampak qe3 ma- rone bukve 3a roko kri* stopi, va suanine, de ne bo tolakan sa se, ampak veliko bol 3 » verne dume va vi- qah darilav svete mame opravla!, in jim torej preqej od 3aijetka po neskonijuain 3aslu*ena Je3Usove sflisrta na k ni a v tipu s mir in pokoj voupa. ijeta mola in ijesti, in to svmjo molitav, to sva)je ijeiijcne sklene 3» besedama: Mast bo¬ či a Oi[xjiga usmi- lena in odpuujena grehov vredna! Ta molitev ba paij mogla greumake ka pokora ometfita, ko La h®tla prav premislita, kolakan ijerkav 301:10 Boga prosa, de ba se jih gavolo Jegusovaga tar- p.lena usmilil, in jim dodelil milost rasniijna- ga spreobarnena in prave pokore. Gl or j a. Ko se je maronak ga besedama: Gospod, nsmik se! itd. pred Bogam ponixal, in ga sarijno pr*sil, de ba se nas in name sla- bosta usmilil; ga vesele presune, povagdvigne se, tako rekorj, va nebesa, in se angelam par- druxa, de ba va nah dnuijana in po nah ggle- da Boga mrolil, hvalil, ijestil, in mu ga bese¬ dama na gnane dal svete obigutleje, kterah je poln. Kakor so tadej nad Betlehemskam hle- vam, va kteram je neberoko dete Jegusijak va jaslaigah povito leacalo, angela prepevala: Slava po vin;avah Bogu, in na gemls mir Jude':m , klrre so prave vole! ravno tako se gde ma- irnak veselu prepusti, in glorjo , to angelsko pešam, gaproje, ala pa molita gaijne, *) rekoij: Slava po vite avali Bogu, Cglorja in eksqelgisDeo> in na gemle mir Jud e m , ktere so prave vole. Hvalsmo le, ijeslemo le, mobmo le, povitvuje- mo te, hvalciJ.n? smo te gavolo tvoje velike tja- sti, Gospod Bog, kraj nebmk a, Bog vs»ga- rnogoijng (D tj e ! Gospod Jegus Kristus, edinoro- Ker je gl o rja vesela niolitav, se par ijenigh mamah in par mamah ob tistah dneh, ko katolamka ijerkav pokoro in xa!osfc 03nanuje, postavam ob nedelah va adventa in posta, gjorja ne mola. 158 jene Sin , Gospod Bog, Jaghe Borje, Sin 0 - pelov, klere odjem.'en grehe sveta , nsmile se nas ; klere odjem.leiu grehe sveta, sprejme na- iro prmip/.io ; klere. sedim na desniije O p e love, usmile se nasl Ker ti sam se svet, ti sam Go¬ spod, ti sam nar vime, Jegus Kristusi se sve¬ tem Duham vred, ve slave Boga Opeta. Amen. — Do sedeoca, na kterem Jegus Kristus 3« Bo- gam Oijetam in svetgm Duham ve enak* ljasU ssdi, se povg3dvignemo, ksdar glorjo mohmo. Tam gmrg upamo po smgrts 38 Je3usam Kri- stusam veijno ocivetg in kra.leva.tg, kakor je Je- 3US sam prosil Oijcta, reko'>j: (Dpe! klere se me dal, hopem, de naj bodo tade oni, kjer sem jap, de vide.jo moje velajastvo, ki er o se me dal. Glorja je bogotjestna in bogohvalna angelska molitev, ve kterg vssm trem B<:>xjim osebam ipst in hvalo dajemo: Bogii Oijelu 3A- vo.lo negovgga veličastva, ker je mn vsggamo- goijng Gospod, kra.l nebes in 3emle; Je3usu Kristusu, ker je »n edinorojen« Sin Boga Olje- ta, Bog in ql®vsk skupej, naip Odrgtrenik, Ja- gne B»xje, k8 odjem.le grehe svg.ta; svetemu Duhu, ker je mn tretja Broxja oseba, 38 Otje- tam in Sinam enak Bog, in x’ nima v« enaksm nebeškem velitjastvg. Glorja je tudg bogosprav- na in bogoprrosna molitev, vg k ter e Boga od- punjena grehov in potrebneh dobrot prossmo. Torej se pgr besedah: molemo te, hvaležne smo te, klere odjem.leiv grehe sveta, sprejme na- u o promuo, 3?, glavo perklonemo, ker x’ ni¬ ma Boga ijestemb, hvalamo, ke nemu 3a od- puu[ene grehov 3dihujemo, in ga potrebnsh 159 dobrot prosamo. Par besedah : „vs slava Boga Oigita, Aimn i( se man/nak prekrixa, ker se je JG311S le po smarts na krixa na^aj varnil va slavo in rjast Boga Oijeta, ktero je xe prej od vekoma vxival. Gospod 38 vam?, Kadar mairnak glorjo odmola, kutine altar, ktera po nauk? s. oija- kov pomen? Je3usa Kristusa, vg spomin , de nam je JG3US Kristus mir in spravo 3? Bogam gadobil, in de nam je torej treba 38 Jcgusam po lube3ng in hvalesenosta sklene nam bit?, in pa v g 3namne , de se xcli sa Kristusam skleni¬ ta, in ga ve svuijim imeng in vg imena vse ka- tolanke rjerkve gahvalitg 38 vse milost?, ktore nam od Boga po nem igvirajo. Kuirevane je namraij gnamne sprave, edinostg, lubegna in hvalexnosta. — Na to se prota ludem obarne, tar jih po3dravg, rekou: Gospod %e vama! (Do- minus vobiskum!) * **) ) in sluoqabnak mu na- mesla vernaltav odgovori: In se tvojim, duham. **) Obarne se mau/nak prota verngkam, de jih, tako rekoij, 13 ra3tresena in ra3mi11.le1.1a bu¬ di , de jih opomna ne va druge raiji mislita, *) Ulico fj e ne po3dravlajo po glorji ob veijah pra3nakah 3unej’qasa pokore In posta od 10 . veka 38 besedama : Gospod 3a vama! ampak 33 besedama: Mir vam bodal ker je Kristus po svojim od Stuarta vstajena vselej sg teina besedama svoje uij®nqe po3draylal. Dru¬ ge kratg ravno tako po3drav.lajo, ko druga maumaka. **) Besede: „G o s p o d 3 a v a m aso v3ete 13 svetaga pisma, glej Rutarie bukve 11 , l ±.; in besede: „fn sa tvojim duham 11 se bero vg lista do Galaijanov va 6. postava. 140 ampak svroje misla in xe.le par Boga imeta; vouja jim na to Kristusovaga duha, de ha x’ nim sklenena molila, ker le po tem smejo u- pata, de bodo uslišana. Pa ravno tako tuda vernaka mau/naku po sluxabnaka voujajo, de ba tuda x’ nim Gospod bil, tuda nega ra3- svatloval, negovo sarqe 38 B®xjo .lube3najo na- polnoval, de ba daritav svete mane po vredno opravJal. Kai|ah osamkrat sa mairnak in ver¬ naka edan drugemu par sveta matra vonjajo, de ba bili sa Kristusam sklenena. Poglejte, kako lepo je to , de edan d ritega ka poboxnosta opo- minamo, edan drugemu B®xjiga duha vouja- mo, bre3 kteraga vsa naroa molitev naij ne ve¬ da! Paij lepo po3dravilo je to, kadar se ma- umak prota vam obarne, in prava: Gospod 3? vam? ! Kadar reije ,,Gospod,^ roke ra3prostre, kakor de ba vam Gospoda ponujal; in roke spet sklene reko3 ,,3? vame, u da vam tako svmje se¬ de pokaxe, de ba Gospod 33 vama sklenen bil. Tako je tuda angel Gabriel nekadej devhjo Ma¬ rijo po3dravil, ko ji je Q3nanil, de bo orna mata Sinu B®xjiga; rekel ji je, ko je bil ka ne stopil: l leiqena s?, Marija! milosts s? polna , Gospod je s? teboj. Take po3dravila in voujila so tuda apostadna kristjanam porcidala, kadar so jim kak list pisala. Par kmnrja skorej vsakega Pavlovega lista se bere: Gospod bode 38 vame• ,'A egov mir bode per vas. Milost Jerasa Kri¬ stusa bode 38 varnem duham. In tako so se nega dni tuda kristjana po3drav.lala, in sa edan drugemu Boga va serrje imela voujila. Va naiueh tjaseh so se te lepe navade pogubile; ve jjerkve 141 jih ssrjer ne imamo, pa kdo se kej 33 to 3016- n«? UJe vam morebitg na misel ne pride, za- kaj Se maii/hsk med sveto mano ke vam obra- ija, in kaj de takrat govori. Pa vsaj vg pri- hddlae vselej dftbro pomislete, kedar hote vidi- lgmaibngka, de se prote vam oberne, in reije: „■Gospod bode vam?!“ tar vas se leme besedama pozdrave; pa tude vi nega natihama pozdravg- te, rekoij: „In s? tvojim claham b od? Gospod.“ 3 birna. Po tem gre mairnek na levo stran allarja k?. mairnem bukvam, sebe in vpriijne verrteke ke molitve opomina, rekoij: ,,Molimo \ (oremus!)“ in med to besedo se 38 oijmi ke ta- bernakelnU alg britkg martre oberiie, ker sam se¬ be in vpriijne verngke kg molitvg budi, in se torej h’ Kristusu obgrne* Svoje rokte razprostre j povggdvigne nekolgko, in spet sklene, vg zna- ffine, de 38 rokams * tako rekoij, mislg, acele in pronme vpriijneh VSrnekov pobira, ter jih seli vse skupej ob ensm Bogu poslale; po i&tti 3aijne 3?, razprostertema in nekolgko povezdvig- ncnema rokama eno alg pa veij molitev molite* ktere neso vsak dan ene, ampak So skorej vsak dan druge, kakor prazngk nanese; torej ije sb na dan spomin veij svetnikov obhaja, se tudg veij molitev mole. Te molitve so seijer kratke, pa veijg del vse vg sebe zapopadejo, kar kolg srno dolxnx Boga ve svoijih duirneh potrebah prosite. Tako, postavam, prose mate kalokirka ijerkev ob GoSpodoveh praznerjeh, de be nas Jezusova skrivnost, ke jo tukej na zemle ob¬ hajamo, ke Bogu povezdvignila, in Kristusove¬ ga 3asluxeua vdeleocila; ob godoveh svetnikov 142 prosa katolaicka rjerkav Boga , de ba nam po pranima in gasluasena toga svetnika, kteraga spo¬ min se obhaja, pomoij dodelil po negovali stopinah hodita, po negovali lepah 3gledah sve¬ to xivcita, in 30 nim va nebesa prita; par ljer- nsh mairah ala manah 30 martve prosa katola- irka ijerkav Boga, de ba po pranima, in 3asluxe- na vernakov na 3emda dunam va viqah milost ska3al, jim tarpdene polajnal in parkrajnal, tar jih po svojim obilnam usmi.lena va svoje nebe- nko stanovalauje sprejel. Va teh molitvah se ka- tolanka ijerkav sa sv®jima pncraama ka Bogu 0 - ljetu obraija, in ga prosa vse, ijesar potrabujemo 30 dumo in telo, in jih sklepa sa torna besedama: ,.Po Gospode naw?m Jerase Kristuse svojim Sine, Mere se teboj xivi in kradaje ve edin os le svetega Duha , Bog skope vse veke vekov , in se med teina besedama prota tabarnaka.lnu ala britka martra JG3USU va ijast 38 glavo parklona. Na te besede odgovori sluxabnak maumaku: ,,AmenP Katolairka rjerkav svoje p ranim e in molitve sploh le na Boga Oijeta obraija, ne kakor de ba Boga Sina in Boga svetega Duha ne prosila, hvalila in ijestila, ampak 3ato, ker sa Sina in svetaga Duha 38 Bogarn Oijetam sklenena misla. Ima navado Boga Oljeta po negovani Si¬ na Je3Usa Kristusa va svetam Duha ijestita, hva¬ lita in prosita, kakor nam svoje molitve skle- paje na 3ttane daje. Bcrkav prosa tadej Boga , Oijeta, de ba nam potrebne dobrote 3avo.lo Je3usovaga neskontjnaga gasluseena po svetam Duha dodaloval. Tako molita in Boga prosita nas naua sveta vera napeduje, ker nam kaxe 145 ve perve B(nxji oseba nau/ega lubega Oijeta, hte- re 33 nas vedno skerbi; ve druge nau;ega sred- neka in besedneka per Oifete, 3avo.lo ijegar 3a- sluxena vse od Boga Oijcta dobivamo; in ve tretji delivrja vseli milost in dobrot, kar kole jih potrebujemo. — Le malokedej sv®jo pro>- t! n o na Boga Sina oberne, Be jo pa nan ober- ne, sklene svinjo molitev 38 besedama: Kiers xiviw in kra.lujeiv 39 Bo gam. Oqetam vs edi- nosls svetega Daha , Bog sko^e vse veke vekov $ ale pa u/e kraji: Hlere xiviw in kralujeiu ve veke vekov. Le po Je3use Kristuse svinjini sred- neke per Oijote 3amoremo Boga dopad.livo pro¬ site, in usliirane bite. Tega se, .lube kristjane! vselej spomnete, kedar kole maroneka maune molitve sklepate sliaete 38 besedama: Po Go¬ spode natijgm Jeguse Kristuse itd. Sluncabnek odgovori na maumekovo molitev ve imene vseh vpriqneh vernekov: ,,Amsn“, ka¬ kor de be rekel: „Naj se 3godi, kar prosemo; Bog naj nas usliire.“ Te molitve so tedej mo¬ litve vseh kristjanov, in Bog jih tolekan prej usliine, kakor molitve vsar]?ga posebej, ker Je- 3us sam prave: Kjer sta dva, ate kjer so tri¬ je jhrang vs mojim im e n g , lam ssm jaj vs srocte med turne. (Mat. 18, 20.) In uijcne Ter- tulijan govori: Bela kalotenka rjerksv je, ta¬ ko rekoij ■, vojsksna truma , teter a Borje us nu¬ dene oblesce , in Bogu silo stori, in la sila je Bogu prijetna. 3akaj pa maunek te molitve 38 ra3petema in nekoleko pove3dvignenema rokama mole? Sa¬ lo ker je Je3us Kristus na krioce 38 ra3petema 144 rokama modli; ker svet? apostol Pavl gapove, de naj tnoseje med molitvejo povs^dvigujejo Hisle roke prote nebesam, (I. Tim. 2, 8 .) in ker so tilde perve kristjane po sprigevane u- ijenega Tertulijana navado imele ge ragpeteme rokame molite. Berilo. Po dokončane gbirne molitve* ve ktere je maronek misle, aee.le in prroirne vseh vernekov Bogu ob etiem poslal, bere maronek berilo, *) to je, bere nekoleko ig svetega pi¬ sma ale starega gaveta, postavem ig modrosfnsh bukev, ale ig ktereh Mojgesoveh, tude ig kte- rega preroka ; ale pa in to veije del ig svetega pisma novega gaveta, postavem ig listov s. apO- ste.lna Pavla ale drugeh aposte-lnov, ale ig apo- stelskega djana, tude ig skrivnega ragodena s. Joana, in ker je to berilo veije del ig listov sveteh aposte.lnov, se mu tude spl®h list prave. To berilo je skorej per vsake m a 11; e drugo. List se pa gato preijej po molitve bere, prave svet? irkof Anastagi, ker ve molitvah, ke so pred listam, Boga prosemo, de be nam dal svmjo sveto vodo spognate; vola B®xja je pa ve sve¬ tem pisme starega in novega gaveta ognanena, torej se tude te pisma berejo, de be jo ig neh Spognale. — Redar maifnek berilo ale list gbe- re, se nekoleko nagaj ogre, Ve gnamne, de ga je gbral, in sluseabriek rege: Hvala Boga . In se teme besedame nas katoleirka rjerkev pod- Par maiua 38 levita bere miironsli berilo natihama, subdiakon ga pa na leva strana par spodila stopniti? oltarja na glas poje, IM ui{i > kako hvalexng ba mogla Bogu bila, de nam je po prerokah in aposlainali svinjo svelo vo.lo razodel, in nate urn sa svmjima nauka raz¬ svetlil, de vemo, kaj je prav, kaj pa greli. Pa kako malo kristjanov je, de vado Bmacjo besedo prav rjenila! Po dokončanem berila se bero veija del nektere varslirje ij Davidovab psalmov, ala pa luda ijasa mikej besed 13 drugab bukev svetega pisma, in po teh besedah se dvakrat reije ale¬ luja; na to se u.e druga varstirja 13 svetega pisma bere, in tre enkrat aleluja reije. To so bili nega dni rjela psalma in druge svete pesma, ka so jih vernaka po zbranem lista ve rjerkva pre¬ pevala, in se sa tem svetam petjem ka poslutra- uu svetega evangelja in pridag parpravJala, ka¬ kor je ue zde po nekterah krajeh navada, de vernaka pred pridego kako pesem zapojo, in svin¬ je serija ka posluiranu Bmrcje besede vnemajo. Beseda aleluja je hebrejska beseda, in pomena lolako, kolakor: hvalile Gospoda ! in daje veliko vese.le na znane. *) Vendar pa beseda aleluja nekakouno posebno vese.le na gnane daje, kte- vo se z* drugo besedo ne da povedala, in za¬ lo je katolauka ijerkav lo hebrejsko besedo ohra- *) Kri- beseda aleluja vesele pomena, torej se, prava s. Avgumtin, va tjerkva ne sliura od 1. predpepelmijne tiedele do velike noiji, in tre le o velika n«j a, ko se vstajene natraga 3 veliqarja obhaja, se spet Sas litra. Par •lemah mamah se tuda ne sliroa, ker verno dume, ka se 3 on e mamuje, ne stoje tre pred sedesem Jagneta, de, ba mu veijno aleluja prepevale. 10 146 nila. Beseda aleluja prav 38 prav pomen* tisto vesele, k* ga igvolen? v? svetem raji ob- gul?jo. P?r vssm tem nas pa vendsr katol?u>ka i]crk?v opomina sce tukej na 30m.1?. aleluja pet«, de b? s? to besedo sv«>je duhovno vesele v?, Boga na gnane dajala. Tode qc hmjemo na gemi? ve resnirj? aleluja peta, morajo bi¬ ta nau/e serrja enake s?rrjam igvo.lensh, de ne bomo le 38 besedo aleluja pele, ampak tud? s? svmjim svel?m xi vdenem Boga hvalil?. Več¬ krat pmjemo aleluja, prave s. Avguu lin , to¬ rej eden drujjpga opominamo Boga ijeslile: to- de tako ravnajte, de vse , kar je gnolrej vas, Boga pove/a/aje , vam jegik , vam glas, vame Deiv.leue in vame dela; ■jahaj le po tem tatom bole vs r?sniqg aleluja prepdvah. Kdor t?dej hovje vredno aleluja pet?, mora sv®je s?rqe od vs?ga hudega odt?rgat?, in le ga Boga, 3 a Bmaejo qast, v? Broxji dubegn? goret?. Ker nas pa, dokler smo na gemd?, naire meso mot?, se ve, de na lem svet? le nepopolnama alelu¬ ja prepevamo5 le v? nebcs?h bomo aleluja po vredno prepeval?, ko bomo od hudsga poacelena popolnama reeren?, v? B®xjo qasl vs? gamaknen? , in s? potokam neben k?ga vese.la na¬ pajan?. O sreijn? stan nebeirke d?xele! o pre- sv?tl? dan vegnost?, k? ga nog ne omragi 1 ampak vegna r?snirja (Bog) vedno ragsv?tluje 1 gmirej vesel? dan, gmirej gotov in n?kol? ne spremsndiv! Bog h®t?l, de b? xe list? dan skffl- rej svoHil, in de h? vse to gasno minulo! Svet- nikam s?qer ace svet? 3? vegno svstlmbo; pf' ! potnekam na gem.l? pa le od d e leg, in kakor I 147 vs 3«rkak alg ropegle. Nebeujane vedo, kole* korono vese.le je pgr Bogg; Gvene otrmrje pa roe vg britkosteb in 3opgrnosteh na svet« gdihujejo. M o 1 i t g v pred s. e v a n gel j eni. Ko je maronek list 3brai, in ^molil besede svetega pisma in aleluja, kg 3a listam pridejo; sto¬ pa v g sredo altarja, in nekoleko perklonen mo¬ le. Med to marongkovo molitvejo prenese slu* seabnek marone bukve na desno stran altarja. Kakorono molitev pa maromek gde ve srede al¬ tarja perklonen mole? — Preden vam to mo¬ litev povem, vam moram roe tole ve misel V3e* te. Bfflacji prerok Jegaija je vidil ve duhe 3amak- nen Boga na visa>ksm in pov83dvignenem sede* se sedete. Nad B®xjim sedeseem so bili angele, ke se Serafe imenujejo. Vsaktere je imel po roest perutnirj; 38 dvema so se obra3e gakriva- k, 3« dvema noge 3agrinale, 38 dvema pa le* tale. Kliijale so eden prote drugemu: Svet, svet, svet Gospod, Bog vojsksmh trum ; polna je vsa 3emJa negoveslave! Prerok Je3aija to 3asliroavroe prave: Gorje me , de S?, m molqal, ker sem qhn- vek, ke ima omadesrane usta, in prebivam ve srede Midstva , ktero ima ognumene iislneije, in sem kraja vojskeneh trum vidil se sv m j ime oqmi! Kar je ke nemu pgrletel eden Serafov, vg kleujah je 38 altarja pgrnesel adv ogel, in se sc’ »im Jegaijevgh ustnerj dotakne, ter prave: Glej, se lem so tv (Dj e usta oqia/ene, tvoj greh le je qbrisan. (leg. 6, 1-7.) Pa 3akaj je prerok Je- 3®ija tako gdihoval, in 3akaj omadexane usta miel? 3 atd, prave s. Hieronim, ker ne kra.la ^J}ija , ko se je bil poln prev3naniijew mm je gapovsds, in maijo postavo v? usta jem.lem , ker ti sovrairsu/ mm j e svarjene, in -jame tujem mm j e besede ? A ko s? tatu v idil, \ ss a?’ nim potegnil; in ss se premen/lnskam p?r- drinil. Jaj pa se bom nad tsboj maujeval. C p s. 4 q, 16-18. 21.) Ta maonekova molitev pa tud? vas, moji pre.lub?! uiji, de morate bukve svetega pisma 3® velikem spon tovaned 149 ve roke jemat?, in preti branem svetega evan- gelja ale kaiph tiru ph svcteh bukev vselej Bo¬ ga prosite ra3sv8t.let.1a mna in ijistoste seri]a, de h? 13 svetih bukev ^vcliijavne besede ve. Brnaijim strahg sprejele, jih ve svinjini serr)e ohranovale, in po Broncji miloste stoteren sad obrodile 3a dolgo veijnost. Evangcli. Po dokonijane molitve ve sre¬ de altarja gre mairnek na desno stran i3 ma tuneh bukev svete evangcli brat. Beseda evan geli pomene veselo oznanilo, in popisuje Je- 3usovo rmjstvo, adv.lene, nauke, ijudexe , ter- pleue , smert in vstajene, in je torej res vese¬ lo o3nanilo ; ker o3nanuje po tern takem od- puujene grehov in veijno 3veliijane vsem , kte- re ve Je3usa Kristusa, Sinu Bxjiga, verejejo , in po negoveh naukeh xive. Svete evangcli so pa trlirje svete moxje popisale, namfeij s. Ma¬ tej, s. Marka, s. Luka' in s. Joan , in se trt- rej svete evangeliste imenujejo. Svete Duh je vaiclil te svete moncc ve pisane svetega evangel ja, kakor vsa kaloleirka rjerkev vereje. ILtirje so svete evangeliste, vender je le en svet evan geli; in deseravno neso ti rrlirjc evangeliste ve enem kraji, ve enein ipise pisale, vender tujr vse enake resnirje, ker je bil Duh resni rje ve neh. In glejte, per Vsake svete marce se neko- leko verstirj 13 tega svetega evangel ja bere, ale kakor ga je s. Malej, ale s. Marka, ale s. Lu¬ ka, ale s. Joan spisal. Preden pa ^atjne ma¬ irnek svete evangcli brate, po3drave vpriijne kri¬ stjane 3e navadnem p03dravilam, rekoij ; Go spod 3» vame! in sluacabnek odgovori ve imene 150 vsah vpripnah : In se tvmjim duham. Na to po¬ ve maumak, ip kteraga evangelista de bo sveta evangeli bral, tar prava: Besede svetega evan¬ gelja po svetem Maleji , Mari«, Luks, alg Jo- ana, kakor pragnsk nanese. In par teli bese¬ dah 3akrixa matrne bukve s* pavpam, in tuch sebe sa svetam krivem na pela, ustali in parsah papnamna. Sluvabnak pa rei{e v a imena verna- kov: Slava tebe, Gospodi de Boga pahvalajo, de nam je sv®jo sveto vo.lo ne le po prerokah, ampak po svojim edinem Sina opnanil, vesele oblube storil. Par teh besedah se tuda sluvab- nek in v’ nim vred vsa verna!« po pcrkva na pela, ustah in parsah prekrivajo, tar vsa, ktcra so dosahmal klepala, ala po stoleh sadela, vsta¬ nejo, in med branem svetaga evangelja stoje. Pa 33kaj maunak sveta evangeli pakriva? 3 akaj maumak in vernaka pred branem svetaga evangelja sebe sa svetam krivem papnamnajo na pela, na ustah in na parsah? 3 akaj vernaka ka branu svetaga evangelja vstanejo, in stoje , do¬ kler se bere? Kaj pomena vse to? — Maunak pakriva evangelske bukve va pnamne, de so va nah besede krivanaga Je3usa, ktere od Jepu- sove smsrla na kriva mop dobivajo nas va do- bram ohranita, ala pa ka dobramu prenagnita. — Maunak in verna kristjana se pred svetam evangeljem pakriajajo na pela, sedeva sramo- \ v.livosta, va spripevane, de se ne sramujejo Je- pusovah naukov, tamup sa u;e le va past u ti’je¬ jo . de so jih sprejela; na ustah, 1*3 kterah be¬ sede pridejo, va gnamne, de so parpravlena na¬ uke krivanaga Jepusa tuda pred svetam pri pa- 151 U , in 3« besedo tardil«, lk biio treba; na p ar s« h, v« kterah je sarrje , v« Spomin, de Je- 3tisove nauke tud« v« svmjim s«rrjs tardno ve¬ rujejo, in xele, de b« bile besede svetega evan- gelja globoko v« n«h sarrja vlisnene. K«dar se 3aijne svet« evangeli bral«, Judje po rjerkv« vstanejo, in sloje med nega branem; pa 3akaj? V« 3namne, de hotjejo vse nauke svelaga evangelja 3v«sto poslurrat«, in pa de so parpravJen« naglo vse dopolnit«, kar kol« jim ko Jc3us Kristus v« svetsm evangelji gapove- dal. Kakor, postav«m , dob«r otr®k, ko ga ©rje pokličejo, b«rx vstane, in se pred orjeta usta¬ va, de vse n«h poveJa 3v«sto poslutra, in na- naglama spoln« ; ravno tako tud« mi pred bra¬ nem svetsga evangelja vstanemo, in sloje Je3u- sove poveJa poslutramo, v« 3namne, de jih xe- Isrnb b«rx beroč spolnit«. Ko matnnsk svet« evangeli 3bere, kurene evangelske bukve. Kuorne jih xe 13 ipisti in hvaležnost« in lube^n« do Jezusa Kristusa, kle- v«ga nauke je v« svetem evangelji bral. 3 akaj 'je imamo besede po3em«Jsk«h kralev v« rjast«, kako b« tre le v« rjast« ne imel« besed, k« jih je sam JG311S Kristus govoril ? Bukve svetega evangelja so bile p«r nek«dan«h kristjansh v« velik« velik« rjast«. Poklekoval« so pred nima, \ jih krt tre val«, in s« roke umival«, predan so jih v« roke v'3el«, in moxak« so jih bral« odkri¬ tij xcnske pa 3ag«rnene, ker j,e v« n«h B®xja beseda japisana. Pa tud« 3alt;,, jih krmne, ker nam Je3us v« u«h milost iij odpuujene grehov nb.lub«, in spravo 3« Boganr jagotov«, ako po 152 s vrl? m evangeljl xiv?mb; torej pomen? kutteva- ne evangelsk?h bub?v spravo in sklenitev 3? Do¬ gam; *) 3ato pa tud? man nek mod kuu evanem evangelskeh bukev prav? : 3? evangelskern? le- sedams naj bodo 3brisane nav e pregrehe ; in sluxabn?k mu odgovori: Hvala tebe , Kriste! S? tem? besedam? vern? kristjan? Kristusa 3»- bval?jo 3.1 preveliko dobroto, de nam je v? sve¬ tem evangelji pol v? nebesa poklal. **) *) J‘er qernah matrali se ne kinrnejo bukve, ker verne dume, 3a kr ere se soselnio daruje, neso ne popolne sprave in sklenitve 38 Bogam dosegle. **) Par mama 38 levila šepa evangeli tako bere: Matrnek bere sveta evangeli natihama, ker ga gre diakonu tia glas brata. Diakon tadej evangelske bukve na altar po¬ lovi, gre in poklekne na 3gorno stopniqo aitarja, lar mola: „Oqista ma saripe in usta, vsagamogoijns Bog! kfera sa usta preroka Je3aija oijisli 38 šivam oglam , tako ute oijista sa svojo nesasluseuo milostjo, de tvoj sveta evangeli vredno o3nanujem: po Kristusa Gospoda natram, Amau.“ Na to vstane, vsame masnie bukve i3 srede aitarja, kakor de-ba jih i3 Kristusovih rok v3Cl, poklekne *’ nima pred maumaka, in mu reqe: ,,Blago¬ slova me, Gospod1“ Maunak ga blagoslovi, ko sa sklenenaina rokama nad nim mola, rekoq: ,,Gospod ho¬ da va tvojim sanja in va tvojih ustali, de vredno in spodobno 03nanujero negov evangeli 44 , in kri* nad itim stori rekoij: ,,Va imena Oqeta in Sina in svetega Du¬ ha.-- Diakon kottne niautnaku roko 13 hvalesnosta , ala pa niamue bukve. Diakon gre sde sa svetam evangcl- jem pred spodno stopnico aitarja, in ga suhdiakonu va roke da. Na obe strani tnamnah bukav se luqa par- nesete, ker je je3iis Kristus sa svojima evangelskams nauka temino neVednosta pregnal, in ludem pot v ?. nebesa razsvetlil, Predan 3:ujne evangeli brata, po¬ zdrava vernake sa navadnem posdravihun, iu je tuda 155 Vera. Po gbrangm s vrb m evangrlji stopa man n>k v« sredo alkarja, svinje oip prob Bogu nalfviuko obsrne, roko ragprostre, nekobko pov? 3 dvigne, spet na psrsah sklene, tar jjatjrie vero, alg kakor pravgmo po latinsko, kredo molita, rekoij: Verejem ve enega samega Bo¬ ga, O (jela vs»gamog6qnega , stvarneka nebes in jem./e, vseh vidneli in nevidneh r?qi. In ve enega Gospoda Jegusa Kristusa, Sinu Bm- er.jiga edino roj ene ga, ktere je r rojen h Oijela od vekoma, ktere je Bog od Boga, linj od huje, prave Bog od pravega Boga, k ter e je nujen in ne storjen, ktere je ge O/jetam vred enega bitstva, od klerega je vse stvarjeno, ktere je ga v o. to nas dudi in gavo.Lo nam ga, gveliijana ge nebes pernel, (tukej se poklekne 38 desnam kolenam,) in je po svetem Duhe ig Marije deviije meso nase vgel, ter se vijlov&ijil. Je til¬ de krixan bil ja nas pod Ponrjjem Pdalam , ter pel, in bil ve gr rob poloxen. Tretji dan pa je vstal od meriveh po besedah pisem. Je wel ve nebesa. Sedi na desnirje Otjelove, in bo spet pernel se slavo sodil xive in merlve; in or! vernakov posdravlen. Vsa vernska in ljerkvgna slu- sabnaka p red altarjem se p rola neniu obarnejo, de Ijo— do sveta evangeli 3vasto posluurala. Ko je diakon ver*- liskam povedal , Is kteraga evangelista de lio sveta evangeli bral, pokadi maume bukve. To pomena, de je sveta evangeli Iapo ditret{3 duh limxje besede po vsam sveta rasnesal. In po sbrangm evaiigelji nese sub- diakon m turne bukve matr tisku kutmiit, in diakon po¬ kadi inaumeka i3 ijasti do nega, ks je Kristusov na¬ mestil a k. uegovega kraJestva ne ho kmriptj. Verejem ve svetega Daha , Gospoda in o:iivJavya , kten ij O ne la in Sina igliaja, klenega 3?. Oijelam in Sinam vred in enako mole mo in ijestemo; klere je ig prerokov govoril. Verejem eno , sveto, kalolmko in apostolsko rjerkev. Ve- rejeni en kerst ve, odpuujeue grehov. Verejem vslajene rnertveh in prihodne xiv.lene. Amen. Tako mole maumak vero par maipg, in sa to molitvsjo ®n in vernaka vse 3» g©lo rasnirjo priipajo, kar se je v g lista in evangelji bralo, in kar katolaiuka ijerkav 30 rasniqo Ojnanuje; 3akaj vera je kratak 3apopadak vsah rasni q, ka jih je kristjana verovala treba. O pgrvgh qaseh ksrujanstva neso p?r sve¬ ta marce nakolg vere molila, in tuda nobene dru¬ ge neso imelg, kakor apostolsko, ktere smo se xe v g pgrvg mlad®stg i3 glave nauijila. Ta ve¬ ra se apostolska imenuje, ker so jo aposta.l- ng 3loxila., predan so se po svete ra3rcla Je3uso- vah naukov 03nanovat, de bg kristjane vg kratka molitvg vse rasniqe imelg, kg jim jih je verova¬ le treba, in de be se po tej vere pravovernaka spognavala; torej so jo tudg 3namne ksrujan- stva imenovala. Te vere pa, ka jo apostolsko imenujemo, neso apostslna spisala, ampak so jo le 38 besedo uijila, in od n ah jo je rjerkav sj)rejela, in jo nam, kakor govori stara ime¬ nik Tertulijan, 3roijila. In qelah 5 oo let po Kristusa neso qerkveng poglavarji apostolske ve¬ re kristjanam spisane dala, ampak so jih vere le i3 glave uijilg, de ne spisana hudobnani aj- dam yg roke psrrcla, ktere ba se je bili nauijila, 155 in x’ mo kristjane golefala, de so tude oni krist¬ jane , ter se po tem takem se kristjane ve gbira- leufe ke sluxbe B®xji in roe ke svetemu obha¬ jilu vrinile. 3avo.lo tega tude neso kristjane med never- neke nekole vere na glas molile, in tude kersta- oce.lnekov neso pred. apostolske vere navadile, kakor ue le kake dva dni pred kerstam, in pred kerstam tiste vetjer so jo mogle kerslaxelneke i 3 glave molite. Po apostolske vere so se tedej pravoverne kristjane spognovale. Me so diakone, ke so bili per vrateh varhe postavlene, kaipga negnnnaga ijloveka ugledale, de se je med krist¬ jane ke sluxbe B®xji permeroate h®tel, so mu kar rekle: Daj ^namue! In ptujirj je mogel apostolsko vero molite, ve 3 namue, de je krist¬ jan; iqe je ne gnal, je skagal, de ne kristjan, in nagaj je bil pahnen. Perveh 3oo let ne bilo tedej druge vere, kakor apostolska. Ve pognejih ijaseb pa, ko so krivoverce eno ale drugo resnirjo n a h; e svete vere tajite ale paijite gatjele, so poglava¬ rji katoleroke rjerkve apostolske vere nektere be¬ sede perdjale, de so ta ale une ijlon apostolske vere bo.l na tanko ragloacile in določile. Tako, postavem, je xe ve 4* veke po Kristuse krivo¬ verne Ari jel krive nauke od Jegusa trosile, in katolemke uikofje so se ve lete 3ž5. ve mesta Nijgeji gbrale, (bilo jib je okole 5i8,) in so drugemu vjlenu apostolske vere, ke govori od Je¬ gusa in negove B®xjc nalore, nektere besede per- stavile, de so ga bol ragloxile in doloijile, in po lem takem Arijcve krive nauke gavergle. Druge ijlčn apostolske vere je: In v? Jezusa Kri¬ stusa, Sinu nega eclinvga, Gospoda narv?ga. tl.kolje so pa temu qlenu va rsiqejskam ^bora neke j besed pardjala, de so ga bol razjasnila; torej se par svet« mana ta ijlen tako mole: In v? en? ga Gospoda Jegusa Kristusa, Sinu Btn- xjiga edino roj en?ga, ktere je vrnjen j> Oijeta od vdkoma , k ter?, je Bog od Boga , linj ocl liuj?, prav a Bog od prav?ga Boga , liter? je rojen in ne storjen , ki er? je g? Oijetam vred en?ga bilstva, od kler?ga je vse stvarjeno. — Ker se je pa pogneje ire drug krivover?q Ma- qedoni vigdvignil, in je od svetega Duha kri¬ vo ui[il, so se bili spet irkofje ve leta 58 i. ve mesta Konu tantinopola ala Darjini Grada gbrala, de so tega krivoverqa gapelive nauke oijitno gavsrgle, in so torej osmemu ijlenu apostolske vere: „ Ker?jem v? svet?ga Daha 11, nektere bese¬ de parstavila; torej se gde s? tem parstavkain par svet« inairs tako molu Ker?jem v? svete¬ ga Duha, Gospoda in or.iv.lamja , liter ? i] Oijela in Sina ijhaja , k ter?ga g? Oijetam in Sinam vred in enako mohmo in ijest?mb , Me¬ re je ig prerokov govoril. — Vera tadej, ka se par svete nians mola , ne naq drugega, kakor podaltcana in bol doloijena apostolska vera, ktero je qerkav 3ato podale ala, de je krivo verqov 3.1 polive nauke oijitno ^avsrgla. Vera se pa ne mol? pur vsak« svete m a 11; s, ampak le ob nedelah in ^ap o v Manah prajna- kah, postavam, ob Gospodovih prajnakah, piirj- nakah daviqo Marije, ob godovah kaqaga an¬ gela, apostalna, ala qerkvenaga uijenika ala par- porotnika farne ijcrkve. Vera se ob veiph pra3n?.k«h in nedc.lah po svetem evangelji mo¬ le v« priijevai.ie, de ne verejemo samo tega, kar nas svete evangeli uiji, ampak vse, kar nam je Bog ra3odel , kar so a p os te.] ne ui^il«, in kar n'a m katoleiuka i)erk«v verovala veleva. — Predan gaipie rnan ; n«k vero molit«, se usto- p« v« sredo altarja pred britko martro, kakor de bg mog«l pred Je^usam odgovor od svcaje vere dat«, svmje 031 livalexno prot« Bogu na- kvituko ob«rne , roke prot« nebu pov^dvigne, tsr jih spet na p«rs«h sklene, kakor de b« bm- td Boga 33 vero, ta ne3asluxen« dar Bo>xji, 3ahvalit«, in mu pok»3at«, de je psrpravJen vero, to drago 3alogo, v« svmjiin s«rq« hra¬ nite. Kadar 331]ne rnaimsk v« ver« molit«: In. je po s vel? m Duhe. ij Marije devirje meso na¬ se vgel, br se vqloveyil; poklekne 38 desn«m kolenam, de Kristusu svmjo ponižno in nar ve- v[« qast pokaxe, kter« se je tol«kan ponižal, de je sedex svmjiga nebeirksga Chjeta 3apustil, podobo hlapijevo nase V3el, t«r 38 nas svmjo kri do 3adne kap.le prelil. Ka>n«rj vere, krdar prav«: In prihodne x iv.len e , Amen, se prekri¬ la, pa 3akaj.° I3 vetj vzrokov. Ko so p?rv« kristjan« vero molil«, so se prekrival« p?r be¬ sedah: verjem oslajene m?rtv?Ii; kakor de b« bili h mil« s« krioeem na 3nane dat« , de bo¬ do 3« ravno lem truplam od m«rtv«h vstal« , ktero 3de prekrixujejo. Maan«k se pa kmnerj vere 3akrixa v« spomin, de smo s« Kristusovo vero in nauk« tud« Kristusov krix nase V3el«, kr smo, 3last« mi kristjan«, dolxni vse krixe 158 in nadloge 38 vo.lo prenarrate. Torej govori s. 'Upri jan: Kristjanu sosebno so ke terpJeim na- minene, ker so vs to pokliijane. Sakrisea se pa tudg ve priijevane, de be nehije ne mogel nebemkega vese la dosege, ko be nam ga ne bil Jegus Kristus s« svrojo smertjo na krices gado- bil 5 le Jegusov krise nam da upane, de bomo vg nebesa penile, ako po Jegusoveh naukeh oci- vgmo. Tako, vidgte, lube kristjane! je pgr da¬ ritve svete mane molitev 38 branem svetega pi¬ sma gdruscena. Ko mannek molitve konga, ga- gne ue le list brate; po liste spet mole, in po tem bere svete evangeli. Ve molitve Boga pro- semo , de be nam sva>jo sveto vo.lo ragodel; in ve liste in svetem evangelji najdemo vo.lo Banjo ragodeto. Glejte, kako lepo tedej pride ga mo- litvejo brane lista in svetega evangelja! — Ka¬ kor pa ve qerkvg pred branem svetega pisma vselej molemo; ravno tako smo dolxni tude druge krate delate, pravejo svete qerkvene uge- nike. Vselej moramo, preden kej svetega be¬ remo, ale brata posluuamo, Boga prosite , de naj nam pamet ragsvetli, in serqa odpre , de be mmgle vse prav umete, kar Bmoejiga be¬ remo, ale svetega slinemo, in tude ve serije ohranite, in po teh sveteh naukeh oeivete. jNe- kole ne smemo samo ig tega prevgetnega kxje sa ijlovekam va nebe- ii'kani kra.lestva. 3 druxene ijloveka ja Bogam se xe na tem sveta 3aijne, in popolno je roe le va nebesah. Tukej se xe ijliovak ja Bogam sklene sa svetam xiv.lei.iem , bo.l na tanko va vredna prejema svetaga r e u; m s ga telesa : popol- nnma se bo pa ja Bogam 3druxil, kadar bo listo xiv.lei.ie, ka ga bomo va Bmxjim narovjji vxivala, vse to pregnalo, kar je umar.livaga; tamkej sc bomo tre le 38 Bogam popolnama 3 edinila , ko bomo 3arčs BoDxje natore dalexna. V^ema, sveta ®ije. Ko tadej mairnak ofertdri odmola, odgarne kclah, (in to sluxab- nak sa poxvenk.lauem vernakam na 3nane da.) ga na levo stran altarja nekolako od sebe po¬ stava, V3ame 3nad kelha B®xjo skledaijo, na ktera ja sveto mano parprav.lena hoslja lexi, 11 * 164 in skledeijo 3? hostjo na m k j 3?. obema roka¬ ma pred seboj nakvircko po^dvignc, in po- vegdvigneno pred seboj derrci, kakor de be stal pred Bo*jim sedercem, in be Bogu svoj dar pred oblhjje postav.lal, ter 3e oijmi prote ne¬ bu oberneneme kruh ale hostjo daruje, rekoij: Vgeme, svete (Dqe, vs?gamogoqng veqng Bog! ta preqistg dar, liter »ga jag , tvoj nevredm slaxahn»k , darujem tebe, svojima xivsmu in pravemu Bogu ga svatje bregmlevilne grehe, ga¬ ni ere in ganikgrnostg, in ga vse vpriijne, pa tude ga vse verne kristjane, xive in merim. Daj, de bo mene in nem ve gvetii/ane in ve- qno xivleue. Amen. Sveta mate katolercka i]er- kev daruje per svete marce neberckemu Oijetu, kakor se je tude Jegus Kristus na krixe same¬ mu Bogu daroval. Boga imenuje katolercka rp;r- kev ve tej molitve svetega O geta po 3 glede Jegusa Kristusa, ktere ga je tude ve svoji mo¬ litve per potoke Hedrone svetega Oqeta imeno¬ val, ko ga je 3a svoje aposte.lne prosil, de naj jih ve dobrem ohrane. Hostjo, ke jo marcnek na Boxji sklederp Bogu daruje, imenuje pre- ijiste dar, deseravno rce ne spreobernena ve Je- 3usovo rercne telo, ampak je rce ijist kruh, 3akaj spreobernene se rce le pred pove3dvigo- vauem 3godi; pa vender jo imenuje prei{ist ? dar, ker je ve to odločena, de se bo pred pove^dvigovanem ve Kristusovo telo spreobrr- nila. Verhe tega nam je pa tude treba pomi¬ slite , de katolercka ijerkev veij molitev, ke se pred pove3dvigovanem in per povegdvigovans molejo, tako obraua, kakor de be se ravno 165 takrat, l'D xj im , de svatje telesa dajte vs xiv, svet in Bogu dopad.liv dar , de bo vat/a slaxba po pamet a. (Rimi. 12, 1.) Paij lepa je molitav, med ktero marcnak hostjo nebeirkamu Oijetu daruje! Kako sveto ba mogla vandar xiveta, de ka bili vredna par sveta marca sklenila se va en dar 38 Jc3usam Ilristusam , in darovata se ne- berckamu Oijetu! Daruje jo Bogu va odpuuje- ue sv®jih grehov, daruje jo 38 vse kristjane, ka r se jih pžr sveta marca 3najde, daruje jo 3» vse vernake, xive in martve, tar Boga prosa, de ba bila ta hostja nemu in nam va 3veliija- ne in veijno xiv.lene; ala more kej leprcaga prosita? — Ko je maronak par darovana hostje to molitav 3m<»lil , stori 38 Bmxjo sklcdaijo in hostjo krix nad altarjem , ptallej spusti i3 skic- ltti dsrje hostjo na telesngk ah korporal, to je, na tisto belo rut?i]o, kg jo je na kelhg ssboj pgr- nesel, in na altar ra3ggrnil, de bo na nej Je- 3usovo reirne telo med sveto mano lexa!o. Bog! k ter« s«. 3 de gre mairnek na levo stran altarja, sluxabnek mu vs imeng verngkov vina in vode podti, kakor de bg ga bili vpri- ijng verngkg po neksdang niegg vg dar pgrnesk. Matrnsk vlije vina vg kehh, blagoslovi vodo vg kupg?}g pgrprav.Ieno, ker nad no 38 roko kril stori, *) tgr je nekej kap.lgij med vino vg ke¬ hh kane, in med tem tako moh: Bogi klen se ijloveka vp. blagem stane ijudno stvari!, in ga, ko je bil grenil, ne bo.l qudno prenovil ; daj nam po skrivnosti te vode in tega vina gdruzenem bite s s tistega Brnijo naioro, ke se je ponixal nawe ijlovenke deležen bite , Jegus Kristus, tvoj Sin, naw Gospod , klerp sp teboj živi in kra.luje ve. edinost p svetega Duha Bog skogp vse veke vekov, udmen. Vino pomena Kristusa, vroda pa nas. Kakor se tgdej vmda 3g vinom tako 3mtkia, de se ngij vcij ne more eno od drt^gga loijitg, in se oboje pred po- V83dvigovanem vg JC3US0V0 kri spreobsrne; rav¬ no tako na tanko se tudg mi aeehmo pgr sveta m a 11; g sg Kristusom sklenitg, in se se’ nim skle- nene nebeirk?mu Oijetu vg dar datg. Torej moh maitnek, kg vode med vino vliva, tgr Par Tjernsh mamah se voda ne blagoslovi', ker voda sive vcrnske pomena, pgr ijerneh mamah pa seli ma- mngk sbsebno dumam vg viqah pomagat«, in 3last« ne sadti te presvete daritve vd«lexit«. 1G7 prav«: Daj nam , o Bog! po skrivnosti te vode in tega vina gdraxensm bita gg Bmxjo jialoro Jegusa Kristusa , kg se je ponixal na- »e gloveuike delexen bile. Ker vino Kristusa, vmda pa nas pomen«; torej mora bit« vselej veij vina kakor vode v« kelhs. Maron«k ne sme tol«ko vode v« kcl«h vlit« , de b« se vino med vodo zgubilo , ampak vmda se mora med vino zgubit«; 3»kaj ne Kristus v« nas, ampak mi se moramo v« Kristusa spreob«rnit« , nego- ve misl« in xe.le posnemat«, se i.iegov«ga duha navzel«, de bomo 3ammgl« s« svet«m Pavlam revj« : Xivim , pa ne jag , ampak Kristus Ki¬ vi ve mene. (Gal. 2, 20,) Po tem , ko bomo llristusov«ga duha poln«, bomo u>e le neben;k»- mu Oijctu prijct«n dar. Ker vino Kristusa, vmda pa nas pomen«, mau;n«k le vodo blago¬ slovi, pred?.n je v« kebh med vino kane, vina pa ne: gakaj Je^us, ktcr«ga vino pomen«, ne potrsbuje blagoslov.Ien bit«, mn je sam vir in studensrj vs«ga blagoslova; verno ludstvo pa, b« ga vmda pomen«, potr«buje blagoslov.leno bit«, de se s« Kristusam sklene. Darujemo t«. K«dar je mau/nsk vino v« bebh vlil, in med vino nekobko vode kanil, gre spet 3« leve strani na sredo altarja, v^ame kcl«h 3?, vinam v« roke, ga nekobko pred s«- boj pov«3dvigne, in ga Bogu daruje s« tem« be¬ sedam« : Darujemo te, Gospod! kehh gvelnja- i->a , tgr prosemo tvmjo milost , de na) gre pred obli)je tv (njiga Bmxjiga ve/ii/aslva m prijeten dar ga gvelijane name in vsega sveta. Amen. ^® tej molitv« imenuje mairnak kebh, k« ga 163 va rokah darnei, kaleh 3veliijana , ne saijer 3**0, kakor de I>8 bilo vino v« kclha dcg zde v« Jezu¬ sovo remno kri spremeneno, ampak ker se qer- kav seč par darovana spomna tistgga ijudema, k? se bo nekolako pred pova3dvigovanem 3godil, ko bo namratj vino spremeneno va Jezusovo kri, po kterg smo odremena, in se zamoremo 3veliijatg. Ker je tadej vino, ka ga zde ma- umak Bogu daruje, nameneno va Jezusovo re¬ mno kri spreobarneno bita; ga ogg poprej imenu¬ je keleh 3veliqana , kakor ba se moglo me le takrat imenovata, ko bo sce spreobarneno. Va tej molitve prosa mamnak, de naj Bog kelah Zveliijana va prijeten dar vzame. Jezusova kri je gotovo Bogu vselej prijeten dar: tode ma¬ mnak prosa Boga, de naj mu bo vmetj tuda na¬ me darovane Jezusove karvi; de naj mu bo do- padJiva daritev, ve ktera tuda sami sebe Bogu darujemo, desaravno smo polna slabost, in to¬ rej lahko Bogu zoparna. Med darovanem kel- ha prosa matrnak Boga, de naj vzame naito dari¬ tev ve oveUijaue name in vsega sveta, ker je Jezus spravana 38 name grehe, pa ne le 3» name, ampak 3a grehe vsaga svata. Ko je ma- mnak Bogu vino oddaroval, stori sa kelham k rise nad altarjem, kakor ga je bil prej 38 hostjo storil , in kelah zakrije. Stori pa mamnak po da rovana 38 hostjo na skledaija in 38 vinam va kelha krix nad altarjem va ^namue, de je da- ritav svete mame ravno tista daritav, ktero je Je3Us Kristus na krixa opravil, va spomin, de smo le 38 Jezusovo daritvajo na krixa vredna Storjena darovala se Bogu par daritve svete mame- 169 Mare m k hostjo in keleh 38 vinam pred se- boj porggdrigne, in oboje povegdvigneno ,der- 3Ei, kedar daruje. To je bilo duhovnam stare¬ ga Ravela 3apovedano; mogle so darove nakvire- ko pred seboj povegdvigovate , jih Bogu, tako rekoij, poka3atž , in mu jih ve dar namenite. In 3avolo tega tude ve novem 3avete maronek kruh in vino povegdvigneno pred seboj deroči, ko daruje. Ve duhe poniacnoste. Ker marenek ve, kako svet in nedoločen de be mogelbite, kdor se podstope Bogu, neskffinijno svetemu in mo- godnemu, 33 vse ludstvo darovate; ker mu je pa tude 3nano, koleko slabost de ima nad se¬ boj , in kolekan nevreden de je gavolo svmjih slabost Bogu darovate: ga 3de xalost obide. Ke ponioenoste vgame sv® j e perbexaleuje, de be per Boge milost gadobil, ker ve, de po besedah ra^svetdenega Davida Bog potertega in ponixa- nega serrja ne 3averxe; ker ve, de Bog sam prave: „Na koga se hoijem ogret?, kakor na uboo^.ga, kterega ssrr/e je potsrto in poniža¬ no, in k ter g nanje besede ve strah? poshwa. u Perklone se tedej marenek, in roke na altar skle- nene naslone, ve 3namne, de ve J^usovo 3a- duxene 3aupa, ter perpoguen ve svmjim imene ve imene vseh vpriijneh vernekov mole : V? duh g ponižnost?, in ss polgrtem serijam stoji¬ mo pred teboj; v jem? naw dar, o Gospod! in godi naj se pred tvojim obhijjem dans tako nama darilgv, de Ig bo prijetna, Gospod Bog! Pride posveijevaveij. Ko se je marenek pred Bogam tako ponixal, se spet sklone, prote 170 nebu pogleda, in svatje roke razprostre in na- kviuko povezdvigne, kakor de bs vidil odpsrlc | nebesa in svetega Duha v« nsh, iz ktersga vsa svetost izvira, in ga pross, de naj pgrpravlen« dar posveti, in poln 3aupana roke spet sklene, ter mole: ..Prida , posvepevavaij , vsagamogoi/m veqm Bogi in posveta ta dar, pgrprav.lem tvmjimii svetama imenu. Se to molitvijo prosa man/nek svetega Duha, de naj ^lije svo j bla¬ goslov na naut dar, ks ga imamo na altarji, to je, de naj kruh in vino spreobsrne vs Kri¬ stusovo retine telo in retino kri, k?dar bo iz¬ rekel nad nima besede, se ktersme je Jezus 1 Kristus pttr zadns vetjerji krtih in vino spre- obsrnil. Prosa svetega Duha, de naj parprav.lc- m dar posveti, ker se je Bog Sin vs svetem Duha vt|lovetjil , je tarpel in umarl, in se rav¬ no te skrivnosta par s. mana ponavJajo. Pros? pa tuda svetaga Duha, de naj natie sarina in nagnena posveti, in vse va nas z g ®gnem svete .lubezna posege in pokontja, kar je tre va nas Bogu 3oparnaga , de naj nas otjiste od vsah rna- descev, in Bogu prijetne stori; 3akaj P Pr sveta rnatra se z* Jezusam sklenemo , kakor vatda 3* vinam, in oc’ nim sklenena Bogu sami sebe da¬ rujemo, torej nam je patj treba svetam bita? de ba bili Bogu prijeten dar. Med molilvajo stori mairnak z 8 roko krix nad kruham in vi¬ nam , nas opomnita, de le od krixa, to je, od Jezusovega neskotnijnaga zasluzena na kri®?, blagoslova pridejo, in svatjo motj zadobe. *) Po molitva : „Prid« poav eqevav e dene matrnalt par tjiatra as levita kadila na ogan, ter ga blagoslovi, re- Bom umil. Ko je mau/nah va srbela al- | tarja kruh in vino nebcirk?mu Oijetu odda- rovttl, gre na levo slran, in sa parve u;tira parste va vmda umije, k« mu je sluxabnak med ae vlije. Nega dni sa je matrnak par svete ma- knq: ,,Po promna svetaga Mihaela velaqaga angela, stojeqaga na desna strana altarja, in vsah svojih iavole- nah naj Gospod blagoslov/ to kadilo, in sprejme va prije- tsn dar. Po Kristusa Gospoda namam, Aman.“ Na to V3ame kadi!naqo is diakonovah rok, in pokadi kruh in vino, rekoq: „To kadilo, od tebe blagoslovleno, naj se vaadvigne ka teba , Gospod ! in naj stopa na nas tvoja milost. u Kadilo je podoba name molitve in namah sel se Bogu aa Jesusam vred darovala. In ker krtih in vino Je3usa Kristusa in x’ nim sklenene vernake po- menata, pokadi maronak oboje, nas opomnita, de naj se nama molitav in name sanje ka Bogu pova3dvigne, de bo negova milost na nas stopila, in nas Bogu va prijeten dar storila. Po tem pokadi tuda altar,ka pome¬ na Kristusa, va spomin, de je ©n studenaq te inilo- sta, ktere Boga prosamo, in mola: „Ya3dvigna se mo¬ ja molitav ko kadilo pred tvoje obIiqje, pova3dvigovane mojih rok ta boda veqerna dar. Postava , Gospod 1 stra- xo mojim ustam, in 3agrada dura mojih ustnaq. Ne parpusta, de ba se moje sarqe ka hudobnam raqem nagnilo, in pregrehe i3govarjalo. (ps. 140 , 2-40 I’uq lepa molitav! — Ko diakonu kadilnaqo na3aj daje, pro¬ sa Boga, de naj 33 ognem svoje lubesna vse va nas pokonqa, kar 3oparnaga najde; torej prava: Naj 3a- xge va nas Gospod ogan svoje 1 n bes n 8. Poka- de se mamnak in druga duhovna, ker so Bo.vji namest- naka, va spomin, de naj tako sive, de bodo reqa sme¬ la sa s. Pavlam: Kristusov dobra duh smo pred h o g aro. (II. Kor. 2 , l5o Med kajenem altarja se nam je spomnita, de po besedah s. Avgurctiua Bogit vaqast 3axigamo kadilo , qe so name sarqa vpriqo Boga od po- ko.vueosta in svete lubesna vnete. 172 irs dvakrat roke umival: pgrveq preijej , ko je od dudi pernesene darove sprejel, de se je ro¬ ke, kg S3 jih je bil lahko per sprejemane darov kolgkor toleko omaderal, od vseh maderev oiji- stil, preden je hostjo in druge pernesene daro¬ ve Bogu daroval; in drugeij po tem, ko je bil darove in altar pokadil, ker sg jih je tudg s« kadilnsijo vsaj nekolgko lahho umazal, lllkofje in vse, kterg rokofje kape nosejo, sg vg ta spo¬ min ire dan danaung par svetg mau« dvakrat roke umivajo; drugg maunekg sg pa samo en¬ krat psrste umijejo, in ssrjer 13 teh dveh v3ro- kov: i> de sg psrste, ko b? sg jih bili p?r darovane sg prejemanem kadilngqe in kelha kako ponujale, od vsgh maderev mjistgjo in umijejo, de sg vjistsms in neomadeseanerng ro¬ kama psr povggdvigovane in po pove^dvigovan? Je3usovo presveto telo prejemdejo, in se le u/tirs pgrste umijejo, ker le samo se udiram? psrsts sveto hostjo in kelgh prejemdejo; 2) de be to umivane perstov pgr svete man/g marong- ka vselej opomnilo, ss kolskouno skgrbjo se mora vseh tudg nar manrosh maderev oijistits, de bo daritev svete inaue vredno opravdal, ker na B®xjim altarji daruje Je3usa Kristusa. In to je poglavitne v3rok, de se maunsk psr svet? marog pgrste umiva; kakor je ace 3davnej pove¬ dal s. Biril, Jeru3alemskg ukof, kterg je vg let 8 368 . po Kristuse umeri. Rekel je sv®jim poslu- icavrjam vg kerujanskem nauke: „ Vidih, ste, de diakon per svetg rncarg mavmeku vode na ro¬ ke vlije, de sg jih umije. _< 4 lg mishle , de s? jih 3ato umiva, de be svinje truplo oijislil? Po 175 noben? tj en?,; ^akaj mi se xe doma, predan v? yerk?,v gremo, umijemo; umivane rok le na onaue daje, de moramo vs?h grehov ijisl? bit?. Tako umivane, ke le oijiiijevane ssng po¬ mene, najdemo ve svetem pisme. Jegus je per gad- m veijerji svcajim apostelnam noge umival, in ker se jih Peter i^ qasti do Jezusa ne da, mu Jegus reije: l Je te ne bom umil, ne bom imel dela 3? menoj. Peter mu odgovori: Gospodi i[e je pa taka, ne umij me samo nog, ampak tud? roke in glavo. Jegus mu rege: Kdor je umit, ne potrebuje, kakor de noge umije, am¬ pak je vss ijisl. (Joan. i 3 , 6 —io.) Kar tukej Jegus od umivana nog govori, to oberne ka- toleirka rjerkev na umivane rok. Ker je po Jegusoveh besedah ga umitega *e droste, de se le noge umije, in je ves ljist; misle tude ka- toleroka qerkev, de je 3a mairneka oce dtaste, de se perste umije, in je ves qist, ker ga ima *e ga umitega, to je, tarjega, de je breg smert- neh grehov, in torej drugega ne potrebuje, ka¬ kor de be bil oipujen tude od vsakdaneh pre- greipkov in slabost, ve ktere po besedah svete¬ ga pisma tud? praviqn?k sedemkrat, to je, ve¬ likokrat pade, od ktereh pa mora tolekan bol °t{ixi[eh bite, kolekor bol se perbliaeuje tiste qas, ko bo imel ve rokah ve podobe kruha in vina Jagne Broacje, ke ga bo neberokemu Oijetu da¬ roval ga gveligai.ie svroje in vsega sveta. Ma- >inek tedej mole nektere verstiqe ig 20. Davido¬ ma psalma, ve ktereh sklene svroje roke ve ne- dolxnoste umivate, per Broxjim altarji qist in fieomadexan stale, glas Broscje hvale poslutiale, 174 in Bn>xje rpidexe poveliijevata; v* kterah tard?, de .luba lepmto Bu>xje vexe, ker sam Bog v? n e j prebiva, in prosa Boga, de ba negove dune sa hudodelnaka in kriviqneka ne pogubil, tar mu obJuba , de bo vedno nedolxno xivel , sa po¬ močjo negove milosta na pravam pota prota nebesam ostal, in Boga va 3biralau[ah kristja¬ nov hvalil. Mola tako le: „Bom umil ve nedol¬ žnosti s v mi e roke, in obdajal tvoj allar, Gospod! de posluujam glas tvoje hvale, in o gnan ujem vse tvoje quda. O Gospod! JLubem lepoto ivo- je lune in prebivdleuge veličastva tvojiga. Ne po¬ gube moje dume se hudobnem?, o Bog' in ne umore me ge zeJ.ne.me ker vi, ke je krivi j a ve n eh rokah, in neh desnirja polna podkupigene . Jag pa hoijern ve svoji nedolžnost?, živele ; rime me, in usmile se me. Na pravem sloji moja noga; ve. gbirdlexqe.lt , Gospod! te bom hvalil. Mast bode Oqetu in Sinu in svetemu Duhu, kakor je bila ve gagetke, g de in vselej, ve veke vekov. Amen.“ *) Tako, glejte, katolaiuka rjerkav maunaka ge vsaina rjeremonijama in molitvama opomina, de naj vselej sa tjistama in svetama rokama da¬ ritev svete marce oprav.la. Kakor pa katolarcka ijerkav od maunaka hoi[e, de naj hoda ge vso mogoijo ijistostjo sarrja ka B*xjimu altarju; ravno tako hoije tuda od vas drugah kristjanov, de hodite ka daritve svete marce sa ijistam ser¬ ijam , kolakor je mogmje. Ceremonije in nio- *) Par qernah maurah se besede: „Tjast bo d a Oijetu ild.“ iapuste, kakor vb psrstopg. 175 lilve svete mane ravno tako vas, kakor mairna- ka, opominajo svetega xiv.lei.ia in ijistega serija. Kakor opomina mamneka umivaiie rok notrane ljistoste od vseh grehov; ravno tako vas tega opomina blagoslovlena vmda, s« ktero se ve ijerkev stopivne per kropivneke pokropete. Pa ije vas tre to dmste ne prepriija, de ste tude vi dolini se ijistem serijam ke svete mane ho¬ dite; pomislete, po koleko let je katolen ka ijcr- l ktero so 3de dml? spustite,, de verngkg neso mairnska vidi!« do obhajila , kakor je ue 3de p?r staroverrph ve navad«, de se maron?k po tej molitvg do obhajila 3apre. De so pa ludje vedete,, ktere molitve svete maire de *e maromk mote, se jim je 3« 3V(Dtn{kam na 3nane dajalo. In vi- d?te, od tod pride , de se u?e pde pgr svete mairg oevenkda; kar je tud« ijas? potrebno, ker se mana verp del tiho bere, in se marsskdo v?, tak?m kraji ijerkve 3najde, de ne vid« pred altar, na k ter?, m se daritev svete mane opravda. Odbirna. Ko se marcnsk spet kg altarju ob?rne, mote natihama eno ate pa rce verj mo¬ litev, kakor pra3nsk nanese, ktere pa neso vsak dan ene in ravno tiste. Ta molitžv se imenuj« odbirna ate, sekreta. Vg n e j man,'nek Boga pros?, de naj milostivo sprejme darit?v, k? mu jo mn 3? verngkg opravda, de naj nega in ver- n?ke posveti in vredne stori, de b? mu sami sebe dal? vg dopad.liv dar. To molitgv sklene 3« besedam?: Po Gospod g naw?m Jegtiss Kri¬ stus?, svmjim Sin?, bi er? s? Uboj ,%ivi in hra- Jaje v? edinost? svetega Duha Bog sho^e vse 179 veke vekov. In 3 a d n e besede na glas i^rene , de vernike opomne, de naj se x' nim ve na- tihama opravleno molitev sklenejo,, in mu A- mm odgovore; 3akaj vern»k» se, prave Teo- doret, mawn?kove molitve vd?lex?jo , a ko mu Amen odgovore. In sluacabnek tude res ma- uineku ve imene vernekov Amen na glas odgo¬ vori, in se to besedo na 3nai:ie da, de verneka vsega tega od Boga xele, kar je mairnek nati- liama priosil. Tako daruje maninek nebetrksmu Oijetu kruh in vino, ke ga bo 303 nekej pasa ve Je- gusovo rerone telo in rentno kri spremenil, in Boga xe 3de prose, de naj sena ta dar 3» dopa- denem 03re, in ga oberne ve negovo in ve 3' r e- litjane vseh vpritjmh in dri^eh vernekov, xi- vsh in mertveh. Mati; n ek tedej ne daruje le 3a druge, ampak tude sam 3« se , ker se tud* svinji ga lastnega pregre srena 3ave, in je torej prepričan, de ne more bite 3velitjan, ako se fcpisovgga nesktontjnega 3asluxena ne vdelesce. Le sam Je3us Kristus je to daritev na krixe opravil ne 33 se , ampak 3a druge , ker je le svet, de ne potrebuje 3a se darovat«. Torej pitie s. aposts.l Pavl v?, lista do Hebrejev: Vsak eehka maivnek, k» je gmed Judi igbran, je •ga Judi postav.len, de daruje, in oprav la daritve 3 a grehe, . . in torej mora kakor ga Judstvo, tako tude ga se darovate gavoJo grehov. (Hebr. 5 > 1 - 5 .) 12 * 180 4 * Od predglasja do oijen d ir a. Vg tem delg svete mane se gaijnejo vekke skrivnoste presvete daritve. Ker misle maomk po i^mo.leng odbirne velgko delo svete mane 3aqete, in kmale kruh in vino spreobernitg v? telo in kri Jezusovo; opomina kristjane, de naj svoje sgrrja kg Bogu povs3dvignejo, in se 32 nebeirkeme duhovg sklenejo, de bodo Boga po Je3usg Kristusg 3a vse prejete dobrote vredn«- «)g hvalilg in slavilg. To maunekovo opomine- vane, Boga 3a prejete dobrote hvalitg, se imenu¬ je predglasje, ktero je vvod vg molitev pra¬ vila, vg kterem se spreobgrnene 3godi. Predglasje. Ko je tedej matenek odbir- no sklenil, naslone svoje roke na altar, ker se¬ li po Je3usg Kristusg usliu/an bita, po3drave ver- neke, rekoij: Gospod 3? vams! pa se prots mm ne obgrne, ker se je xe pgr ngh 3a nekej 'ja¬ sa poslovil. Verneke mu po sluocabneke odgo¬ vore: In s g tvojim duham. Matrnek reije na to: Nakvmko sgrrja! (sur- sum k or da!) in pgr teh besedah svoje rok® nakvio/ko povg3dvigne, in ovji protg nebu ob«r- ne, kakor de be se hotel protg nebu povggdvi- gnitg, in opomina po tem takem kristjane, o® naj se se svojime misleme in xelame 3laste 3^' ke Bogu povg3dvignejo, ko se bodo kmale sve¬ te rerji godile. In kristjane po sluxabneke od¬ govore: „Imamo jih ks Bogu Cpove3dvignene)> 181 kg v* Boga miškino, smo dcg 38 svete r?iji p?r- prav.len?.“ Maam?k jih n/e opomina in prav?: Hva¬ limo Gospoda svojiga Boga, (graijias ag.i- mus Domino Deo n ostro,) in svroje roke sklene, t?r se 38 glavo psrklon?, kakor de b? bil sv?tlmbo B»xjiga veličastva ugledal, in bs se scelel pred ni m do tal ponixat?, Sluxabn?k od¬ govori : Spodobno in dolxnost je. 3 de mau/nsk poln hvalcxnost? in vese.la svro- jo glavo povsčdvigne, roke razpne, tsr čatjne molile slavno molitev, k« ji predglasje pra- v?mo, ktera pa ne 3mirej ena. Enajst jih je, deset 30 vetje godove, ena pa 3a vsak dan spinih, ksdar ne nobensga posebnega godli. V? pred- glasji hvale Boga 3a kako posebno dobroto, ktere nas god opomina, in prot?, kmnrju ga po- nixno pros?, de naj nam p?rpusti p?rdruxit? se 3velitjan?m duhovam, t?r ga ijestit? in hvalit? 3? angel? in vchijem? angel?, kter? neprene- hama in v? en glas prav?jo ; „Svct, svet, svet Gospod vssgamogoijn? Bog! Polne so nebesa in 3em.la tvmje slave. Hočana po viu/avah ! Bod? ijeujen, kter? pride v? imen? Gospodov?m! Ho¬ čana po viu/avah!'- Poslutrajte vsakdane predglasje, ktero se mo- k, ije ne noben?ga posebnsga godli. Ko je ma- an?k rck?l: Hvalimo Gospoda svmjiga Boga , in je od vern?kov odgovor dobil: Spodobilo in dolxnosl je; se s? slavno molilvsjo k? Bogu °b?rne, t?r 33300 v? imen? vern?kov: Bes je s podobno in dohcnost , prav in dmbro, de ta vse- 182 lej in povsod hvalo dajemo , s v el? Gospod , vse- gamog6qne (J)qe, vei/n? Bogi po Kristus? Go¬ spod? nameni : po klerern Iv m j e veličastvo hva¬ lijo angel?, ga mole j o gospostva, pred uim trepetajo oblaste , ga nebesa in nebemke moi[i ih ■»vditjan? Seraf?, g? odruxen?rn peljem po- vejdvigujejo. Daj tud?, hamem glasem 3dru- xil? se z’ uim?, te pr osamo, s? globoko poni¬ žnostjo reko tj 1 Sanktus. 3de 3a1.jrie sluxabnak aevenk.la- ta , raaumak pa s« sklenenžma rokama in par- p ogne n da.lej mola: Svet, svet, svet Gospod -vs?gamogoqne Bog! Polne so nebesa in genila tvoje slave i llogana po vimavah! cMamnsk se sklona in prekrisa, rekoqO Bod? Ijeujen, kterS pri¬ de vs imen? Gospodovem! H o jan a po vimavah! Tako slavi mairnak Boga va imena verna- kov. Ker smo Bogu po igvirnam greha 3opar- ha postala, in le pO Kristusova smarta spet Bffl- xjo prija3nost dosegla; ne more 3de natca hva¬ la in naiue rjeujene Bogu dopasta, ako ne dobi svatje vrednosta od Je3usa Kristusa, nau;e glave in narraga srednaka, ktera daje va narram ime¬ na Ba>xjimu velitjastvu spodobno rjast in hvalo. Hvala, prava sveta Toma urjenih, mora po ti¬ stem pote k? Boga ite , po kterem so ke nam dobrote od Boga perrcle. Ker so nam pa vse dimne in telesne dobrote le po Jezusa Kristusa dodalovane, torej se mora tuda nama hvala le po Je3usa Kristusa ka Bogu Oijetu poroi-lat«. 3 ato pa opomina mau;nak va predglasji, Boga hvalile po Kristuse Gospode namem. 185 Ker so tude nebetrke angel* udje Je^usove- ga duhovnega telesa, in imajo torej le po Jg- giis* Kristuse vso rjast, ke jo gde ve nebeseh vocivajo; se lahko mislemo, de gamorejo tude oni le po Jezusa Kristus« Boga vredno slavite in poveličevale. Nebetrkeh ^veliijaneh duhov je bregirtevilna truma, in se ve devet verst ale korov račdelujejo, in je versta od verste ime¬ nitneže, in vcqe qast vaeiva. Imena teh devet verst 3velhjaneh duhov so: angelu, velika an¬ geli, trone, gospostva, poglavarstva, oblast s, nebemke moi/i, kerubg in serafe. Vse ti nebe¬ ške duhove po Jezuse Kristuse Boga tjeste in sla¬ ve: gospostva, ktereh rnoq je veqe kakor dru- 3?h qveliqaneh duhov, B«xje veliqastvo molejo; oblaste, pred ktereme se hudiije tresejo, trepeta¬ jo pred B»xjim veliqastvam 13 ponikne qasti in goreqe lub^ne do Boga; in druge ^veliifane du¬ hove Boga 3« 3druxen«m glasam povelitjujejo. Se teme 3veliqaneme duhove se ve p r,« d - glas ji sklenemo, in po tem ve n e h druu[ene Boga ijeslemo, rekoq: Svet, svet, svet Gospod vsegamogoi/n? Bogi Polne so nebesa in gem.la Ivmje slave . Hogana po vimavahl Bode i/eu/en , klen pride ve imena Gospodovim. Hogana po viicavah l Svet se prave po latinsko sanklus, torej 3»qne maitnek po latinsko molite: Sanklus, sanktus , sanklus, kedar sluxabnek 3at[ne xven- k.late; in od latinske besede sanklus se imenu¬ je ta del svete mane sanktus. Katoleu;ka rjer- kev je besede: Svet, svet, svet Gospod vszga- Mogotpu Bog! Polne so nebesa in gemJa Ivu- m je slave! vgela 13 prerol 8.) Besede: Homana po viwavah! Hoda ijeujen , kterg pride vg ime¬ na Gospodovem! Homana po viwqvq.li! je pa vgela i3 evangelista Mateja, ktera parpovaduje, de so sg tema besedama Jegusa yg Jerugalem polna vesela spreni.lala, ko je van jegdil. (Mat. 21, g.) Katolaraka gerkav se 3ato gde tega petja nebeipksh duhov posluoeg, ker se bo ijer- jkev, v g ktere se nekgrvava daritev novgga gave- ta oprav.la, kmals kmala vg nebesa spremenila gavolo Jegusove vprignosta na allarji 38 dumo in telesam , sg karvjo in mešam , po Bwxji in gloveirka natora, vg podobe kruha in vina; torej xeli kalolaipka gerksv, de be bili ver n ek? 38 ravno tolekpamo lubegnsjp do Boga napol- neng, kakor so ti nebemke duhove, de bg m®gk tilde opi Boga na altarji vprignega gestjta in molite, kakor ga angela ve nebeseh nog in dan hvalajo in molgjo, ker ve, de jgvolena nar bol Boga geste in hvalajo , in de mu je »eh hvala nar bol prijetna. Maronak rege trikrat eno ga drugem svet, ker je Bog vg treh ose¬ bah alg psrironah svet. Samo enkrat gato ne pravamo svet po nauke s. Ambrogja, de kdo ne rnisla, de je le sarn Bog ©ge svet; dva k vat 3ato ne, de kdo ne mene, de le Bogu Ogetu in Bogu Sinu ta lastnost gre , ne pa tude Du¬ hu; in udirakrat se gato ne prave. svet t de hi 185 morebits kdo 13 tčga ne sklenil, do je morde kaka stvar v« nebcseh tako sveta, kakor Bog. Svet je torej ®qe, svet je Sin, svet je Duh Bxji stopale; se vam bo vame rna^lo s?rqe ogrelo, otajalo, in Bu>ijo hvalo razlilo, in peta bote 3aqela 38 angela, in 38 mamnakam molita: Svet, svet, svet je Gospod vsegamogoqm Bog! Polne so nebesa in geni. la Ivin je slave! Boga na po vi¬ šavah! Bod a 1 jetgen, ktere pride ve ime ne Go¬ spodovem ! Hogana po vin avali ! 188 Po molitva Šrot se tiha marca zaijne, in do otjenarca tarpi. Ta del svote man e se zato imenuje tiha marca , kor se molitve odslej do oijenarca le tiho molajo. Va tem dela svete marce spremani marcnak kruh in vino va Jezu¬ sovo rercne telo in rercno kri; pa predan to stori, po molitva Svet rce pet molitev zmola, ka jih bomo zde eno 33 drugo premircJevala. Ponixno te tadej. Kakor se je nekadej Mojzes od kjraelrjov loijil, in na Sinajsko go¬ ro va oblak stopil, tar 40 dni in 4 o noiji par Boga bil; ravno tako se 3de marcnak od Judi popolnama odloija, stopa pred sedex B®xji, se 38 Bogam va prijazen in tih pogovor spusti, in je va Boga in svete raiji vas zarnaknen, ker ho zde 3de Jezusa Kristusa na altar poklirjal, in zaijne tiho marco. Tiho marco pa sa tem 3aijne, de oiji in roke prota nebu povazdvigne va 3namue sv®jih goreijah xeJ , sa kterama Je- 3usa 38 nebes na altar parijakuje, de ba dan na altarji, kruh in vino, va svroje telo in va svmjo kri preobarnil, in nekarvavo daritev opra¬ vil ; po tem roke pred seboj sklene, in se 3? xivmtam parklona, va spoznane svinje nevredno- t sta pred B®xjim scdexem stata, sklenene roke na altar naslona, tar mola: Ponižno te tedej | prosimo, nezmerno usmi.lene (Dqe! po Jezuse 1 Kristuse tvojim Sine, Gospode name m , (3de na- I tenak altar kunme,} de sprejme in posvete (stori sa roko tri krive nad kruliam in vinom, rekotj O te f ponudbe, te t darila, te 'h prei/isle svete darove, klere te darujemo jlaste ja tvojo sveto rjerkev, de ji mir dam, jo varejem, jo pe edinosle okra- 189 nem, in vladam po vsem svete: pa tilde ga tvojima slaxabneka nanega papexa J. in na- urega mkofa J. in nav ega ijesarja J. in ga vse, ki ere se prave kalohnhe apostolske vere derxe. Ve tej molitve prose mannsk 3» vernsmg krist¬ jana vred neskonijno milostivega Oijeta nebenkg- ga, de naj te ponudbe, darila in svete darove, kg jih ima pred seboj na altarji, narnrsij kruh in vino, 38 dopadenem sprejme, in nam da o- bilno sadii i3 darovana teh darov vocivatg; to¬ rej naredi tri kri ase nad kruham in vina m , ker ne more drugaip kruh in vino Bogu do- padliva, nam pa koristna in 3aslux.liva daritev bita, kakor le po neskamijngm gasluseng Je3u- sove smsrlg na krixg. Prosa pa Boga Pijeta po Jeguse Kristuse negovgm Sina, ker imamo le po Je3us« Kristusa pgrstop do Boga; le rje 38 Je3usam sklenens Boga Oijeta prosgmo, smerno upata, de bo nau/a pranima uslinana ; torej tu- dg maitnžk 13 rjasti do Je3usa Kristusa altar kutine, ho je igrekel besede: ,.po Jeguse Kri¬ stuse Iv a)jim Sine, Gospode namem.“ Kruh iu vino imenuje mannsk xe 3de preijiste svete darove, ker sta namenena v?, Je3usovo telo in kri spremsnena bitg, in jih ace 38 naprej preijiste svete darove imenuje, kakor de be bilo oboje xe spreobgrrteno. — . 3 a koga pa daruje mannsk? To nam ravno vs tej molitvs pove, ker prave, de daruje 3last8 ga sveto katohmko rjerkev, de bg ji Bog mir dal, gakaj rje tudg ne gde verj tako preganana, kakor pgrvgh 3 oo lit po Kristusg, ima vendar ne 3mirej hude sovraoenske, kttra ji silo delajo, ale jo pa ue 190 qslo po nektersh krajeh sv?,bi preganajo; daru¬ je 3a sveto katoleirko qcrkev, de bs jo Bog varoval, ^last?, pred krivovGrqs, ktere r?sniqe Jezusove vere paijsjo, in terdovratno ^ameta- jo, in po tem taksni pravo Jegusovo vero ka- 30 in podkupujejo; daruje 33 katoleirko qer- k?v, de bs jo Bog v? edinost? ohranil, in to¬ rej vse ude katolsroke qerkve obd?rxal v? edi¬ nost? in pokorujen? do svrojih duhovnsh pogla¬ varjev, vse vernske ene fare v? pokorujsn? do duhovnsh pastirjev svatje fare, vse vern?ke ene irkofije 3? nsh duhovnem? pastirji v? edinost? in pokorujsn? do svoijiga irkofa, vse vernske rjelsga katolsirkega sveta 3? nsh duhovnem? pa¬ stirji in irkofs v? pokorujsn? in edinost? 3? Rimskem papeocem; daruje 3a katoleirko qer- le daro¬ ve ks svet« ntaic?- nosila, jo diakon po besedah: ,,Spomni se, Gospod! svojih služabnikov in slu- xabns 72 “, imena tistah, ka so kej posebnaga ijer- kva vbogajme dala, na glas imenoval, de so jih vsa po rjerkva slikala, Ker je pa srjasania marsakdo ravno 3/ivo.lo tega kak posekan dar ka sveta marca pžrnesal, de se je negovo ime bralo; je katolarrka ijerkav napovedala, de se ne sme nabije druga 38 besedo par sveta marca imenovats, kakor sam pape.x, rtkof irt pa i]e- sar, vsah dretah se mora matrrtak le natihania spomnita. In 3avo.lo te ijerkvene oajrovada nde matrnak obmolrji, irt jih le va mislah imenuje, 3a ktere misla daritev svete marce opravila. Ka¬ dar je te va spomin v^el, 3arjne molita tuda 30 vse vpriijne kristjane, ka ajj.nim molajo, Bogu darujejo daritav svete matce •ja se in ja svoje, de ba svrirje dume va .fegusova karva od vsah ma- deocev oprala, in od Vetjnaga pogub-lena redila; de ba bili poterjena va vera, upa n a in .lubenna, in va teh B©xjih ijednostah do kainrja ohra- i:iena, in po tem takam dosegli ovelti/aue in varnost svojih duiir ,• de ba sa to daritvajo Boga vredno ijestila irt hvalila, torej mu svatje xe.le poiri.lajo , ala mu svrojo dolxnost skanujejo. Ta¬ ko mola matrnak 30 vse kristjane, kar jih je par sveta marca. Pa nakar ne ponabite, de prava: Spomni se, Gospod! vseh vpritjnih , klerik vero pojnam , in pobožnost vidim ; torej so le lista daritve svete mane dalexna, ktera imajo xivo vero, in so par svCtž marca va Boga nbra- na in res poboxna, ktera neso le sa truplam, 195 ampak so tud? 30 mislem? in aee.la m?, s? ijistgm alg vsaj sk?san?m in pot?rt?m ssrrpam p?r sve¬ te mau/8. Kristjan?! p?r teh dveh molitvah, k? sto vam 3do ra3loxene, se 3? mairngkam sklepajte, in se’ nim vred Boga prosite, de b? te dari, k? so na altarji, 3? dopadenem sprejel in posve¬ til, in ob?rnil v? naro duten? in telesna prid. Darujte jih nar p?rVo 3a vso katolairko ijerkav, to je, 3a vse katolsa/ke kristjane, kar jih je po vs?m svet?, de h? jim Bog mir dal, jih va¬ roval , v? edinost? vere ohranoval , in po pra¬ vem pot? v? nebesa v©dih Darujte jih 30 vid¬ nega poglavarja katol?u;ke ijerkve, nairaga Plim¬ skega papexa; prosile Boga, de b? ga vs? ver^ n?k? spoirtoval? in v? ijast? imel?, ker je ©n Kristusov namestnak na 3emJ?, in ker se tista, k? se od nega loijs, in nega 3aniijuje, od katol?u;ke rjerkve lotj?, in katolsirko rjerk?v 30- nsijuje. Darujte in prosite 3? maanskam vred 3a sv©jiga rokofa; 3akaj rokofje so nair? velak? pastirji, Bog jih je postavil, de nad nairam? duipam? ijujejo , in bodo 3ane odgovor dajal? sodniku Je3usu, kter? je naire duire ne 3? min- hv?m srebram al? 3latam, ampak s? sv®jo lastno kžrvjo od pogub.lena odkupil. Pa darujte tud?. 3 a druge duhovne, 3last? 3a Sv©je duhovne pa¬ stirje, tar molite, de b? jih Bog s? sVmjo ne- h£wko lm|jo ra3sv?tloval, in s? sveto sarijnostjo navdajal, de b? vas m©gl? po pot? 3velxtjaua varno vodit?. Darujte tud? 3a rjesarja, ker je ®n nau/ p?rv? d?xelsk? oblastnik in varh na^ svete vere. 15 194 K«dar pa maroneka ugledate, de oiji in roke prot* Bogu povggdrigne, roke spet na psrs«h sklene, obmohji , in se s? p?rpogneno glavo v«, misl« ^amakne, de se spomnuje tistsb, 30 ktere je oblubil maroevat«, in dru3«h, 3a ktere je posebno dolxen darovat« ; spomnujte sc tud« vi takrat vssh tistsh , kter« so vam so- sebno p«r s«rrj«. Otrorj« ! spomnete se takrat svojih xiv«h starroev, bratov in sester, in pro¬ site Boga, de b« vam startne n;e dolgo ijasa ve vatu duirn« in telesne, prid jier 3dravji ohranil, jim dodeloval, ijesar potrebujejo ^a duu.o in telo, ter jih vodil po pot« vevjnega ociv.lena; prosite Boga, de b« vame brate in sestre gre¬ ha varoval, v« dobrem utgrdoval , in perpe.la! ve nebcmko vesele. Staraj! spomnete se svo¬ jih xiv«h otrok in vse svoje druxine, in pro¬ site Boga, de b« jih varoval ^apelivost, k« jih po svete ijakajo, in jih obranil v« nedolxnost« in svoji prijagnost« ; rje so se pa xe na stran gape.livega sveta obernil« , 3dihujte k«. Bogu, de b« jim dimne oi[i odpsrl, jih i’3 greha po¬ tegnil, in spet med svoje otroke vgel. Kristja¬ ne! spomnete se svojih xiv«h pi ijaJtlov, 3nan- Tjov, dohrptnekov in vseh tisteh, 38 ktere ste sosebno dolxni molit«. Po to’m tak?m , lub« moji! se bole 3« marrnekam sk 3 enil«, in x’ 1.1 im spomin 38 xive opravil«. Sklenen«. Ko je mainnek spomin 38 si¬ ve opravil, in 3ane odmolil; ^apusti v« duh« 3emlo, stop« v« nebesa, se p«rdrux« svetnikam, ls? se xe per Boge, vesele, ter jih prose, de h« tud« oni 3a nas Boga prosil«, in nam poma- gale od nega po Je3use Kristus« doseip vse po¬ trebne dobrote. 3 e neh pr®rono sklene tedej mairnek s v® j o in prroiuno vpriqnah kristjanov , de be loocej od Boga dosegle, kar prosejo; to¬ rej mole: Skleuen e (te darujemo ta hvalne dar) 3« vso družbo ijvoJensIi, in obhajajop e spo¬ min sosabno pestite vselej devir/e Marije, ma¬ tere nauiega Boga in Gospoda Jezusa Kristu¬ sa, pa tude tvojih svetsh aposls.lnov in mu- tjmijov, Petra in Pavla, Andreja, Jakoba , Joana, Toma, Jakoba, Filipa, Jerneja , Ma¬ teja, Simona in Tadeja, Lina, Klela, Kleme¬ na, Ksisla, Kornelja, Viprijana, Lavrenpja, Kr jo gona, Joana in Pavla, Kojma in Da¬ mijana, in vseh tvojih svetnikov; po ki ere h jas lažem in prmu/uah daj, de bomo ve pav itji trnje pomoije obvarovane p gr vseh repih. Po ravno tim Jezuse Kristuse Gospode na ir »m. Jmm. Vt tej molitve se svetnikam perporoije- mo, de h e tude oni qa nas prosile, ker s> sv®- Jinie prommame veliko 3amorejo per Boge. Pro¬ tina svetnikov, prave s. Kr^ostom, ima nei.pre- t[eno veliko mo p; iode le takrat, ko papeua- mo greh papuipals in pokoro delate. 3 e vsema svetnike ve nebeseh se sklenemo, in 3* vseme sldenene ke Bogu 3dihujemo; vender pa jih le nekej imenujemo, ker ha bilo preveq vse ime¬ novat«, in d®ste jih je, ke so nam to e ne^na- n? . Nar pervo imenujemo Marijo pretjisto da- v i , l°, ker smo od ne Kristusa, hlagoslov.lene Sa d nenega telesa, prejele 5 p®tlej imenujemo a posle.lne in nektere muqenrje, ke so preijej Vf 3aqetke keruianstva sv®jo kri 3a pravo vero 15 * 196 prelila; na to vse svetnike, in prosamo Boga, de naj nam u c xivam kristjanam po nah 3aslu- xena in pr®irnah dodaluje sv®jo pomoij in svoje varstvo, de ba tuda mi po smarta prita mo¬ gla va nebeirko kraieslvo, va nah presrečno druujano. Prosamo te tadej. Ko so se maumak in verneka sa svetnika va nebesah sklenila, in va nah pr®uno parporoijila; ^tegne mairnak svo¬ je roke, tar jih nad darjenam kruham in vi- nam darxi, in med tem takole mola: Prosi¬ mo ie i?.de/, o Bog 1 sprejm? potolažen ta dar, kterpga t? darujemo l vid ji hlapi]? in gg nanu vred vsa tvoja družina ; daj nam vp. tv m j im mir p preživel? svatje dni, rew? nas od vei/mga pogub.len a, in daj nam irtelgm bit a med tvmje igvo.lene. Po Kristus? Gospod? naw?m. Armn. Med to molitvejo darxi mairnak ^,v®je roke nad darjenam kruham in vinam. Ta ljeremonija se je {3 staraga 3aveta ohranila. Va staram 3»' veta je bilo 3apovedano, de je mogal, kdor je Bogu kak dar, 3lasta klavna dar, parnesal, sv®' je roke poloxita na glavo tista xivina, ktero je Bogii va dar namenil, predan jo je dal Bogu va dar 3aklata. Kaj pa je to pomenilo? Kdor je xivina roke na glavo pokladal, jo je Bogu va dar dal: je poka3al, de je 3avo.lo sv®jih grehov smart 3asluxil, in ha mogal 3de Bogu va dar 3aklan bita; pa sv®je grehe prenese na to xival, ktera roke na glavo poloxi va 3nain" ne, de sv®je grehe nano 3nese, in jo namesta sebe va klavna dar da. In po tem je bila *i- vina 3aklana, va 3namne, de sa je to smart 197 ijhovak s« sv®jima greh? 3asluxil, ktcro pa xi- vma namesta nega pretarpi. Kaj tadej pomen?, de man/nak svmje roke nad darjenam kruham in vinam darxi? To po¬ mena, de mamnak sv®je in vprnjnah vernakov grehe, tako rekoij, B®xjimu Jagnetu, ka od- jeniJe grehe svata, na glavo sklice in prenese, t«r prosa razvajenega Boga, rjagar ra ^sa.len« pravirja ne more noben ipl®vak sam ij sebe 3adostila, nobeden negove pravitjne je3e ulola- a:ita, de naj meso in kri viploveijenaga Bo¬ ga va spravne dar 3a negove in vernikov gre¬ he V3ame. Va molitve pa, ka jo man.nak mol?, dokler roke nad darjenam kruham in vinam darxi, Boga sosebno treh raiji prosa: O prosa boga, de naj nam da va mir« prexiveta svroje dni, ve mira namraij 38 Bogam, kteraga nam je 3adobil Je3us Kristus, kg nas je po sv®jim tarpJena in svroji britkg smarta x’ nim spravil, m ktergga vxivamo, dokler Šmartnega greha ne storamo; va mire saboj, kteraga tuda vxivamOj dokler smartnaga greha ne storamo, ker nas hu¬ da vest ne pika, in greuno sarije ne strama ; m pa V8 mire 3« blixnam, de ba med saboj va sveta prija3nost8 xivela; 2) prosa Boga va ime¬ na vernakov, de ba nas obvaroval veijnsga po- gub.lena, te nar veija nesreije, va ktero smo se bili 38 ^virnam greham 3akopala, {3 ktere n »s je pa Je3us Kristus sa sv®jo smartjo na kri- ^lekal; 3 ) prosa Boga, de ba nas v®dil po pota poboxnosta, in parpe.lal va nebcuko vese¬ le. — Vsaga tega tuda vi Boga prosite, kadar 198 vidste mairneha nad darjensm kruham in vi¬ nam roke dgrasat«. Daj, te p ros g m o. 3 d<£, .lubg kristjana! pride ne3apopad.livg vjudese B®xje vsggamo- goijnostg in nesk®nijne Jube^n? do nas na vgr- sto. P«rblixal se je qas, de bo maunsk kruh in vino vs Je^usov^o reirne telo in reirno kri spre¬ menil, kakor mu je od Jezusa 3apovedano. Do- sehmal je nebeirksmu Oijetu le kruh in vino daroval; pa vse to darovane bg ne bilo ne Bogu vipeij, ne nam koristno, ko bs se par sveta mane kruh in vino tude v« Jezusovo re- ipi.ie telo in v« negovo rerono kri ne spreobr¬ nila, in ravno 3de bota spreobgn.iena. Pa pre¬ den se matrngk podstopg po Kristusovem pove- .1?, kruh in vino spremenite; se obsrne k« ne- beirkgmu Oqetu, ter ga pross, de naj leto sveto moij da besedam , kg jih bo nad kruham in vinam ^govoril. Ss sklenengma rokama tgdej maronak mole: Daj, te prosimo, o Bog! de bo ta dar (Ode kruh in vino trikrat prekrivat Vas d po- sveqen , f sprejet, t polarjen, rasnupn in pri¬ jeten , de nam bo s premer.) en ode prekriva enkrat hostjo, in enkrat kelah) va f telo in f kri tvmjigO. prelubaga Sina, Gospoda n a naga Jezusa Kri¬ stusa. Pgr tej molitvg ne ne spreobgrne ma- wn?k kruha in vina, ampak we le Boga pro¬ sg, de bg se to spreobgrnene takrat 3godilo, ko bo Je3usove vsggamogbijne besede nad kru¬ ham in vinam i^rekgl, kakor je tuds Je3us Kri¬ stus pgr 3adug veijerji kruh in vino posvetil, to je , 38 mojitvgjo nad kruh in vino kar i]l<®* vsk B®xjo vspgamogoipiost poklirjal, de bg bi- 199 !o oboje ve negovo telo in va negovo lji- ga pre.lubega Sina‘ i , de se tem svmjo ijast in lube3sn na 3iiane da do Je3usa, ka ga bo 3de 3de po rokah nrosil. S p r e m a n e n e kruha in pova3dvigo- vane. Ve molitva, ka smo jo 3de premitrle- vala, je matrnak kar sluseabnak r]erkve kliqal va vsagamogotjnaga Boga, de ba kruh in vino spreobarnil ve Je3usovo retrne telo in ve nego- vo reirno kri. 3 de pa 3aijne ravnat« in delata kar slusabnak, Je3usov, ala svoj je3ik Je3usu posod«, de Je3us po negovam je3ika kruh in vino spremeni. Torej 3aqne 3de posnemat« de¬ la, k« jih je Je3us par 3adn« vetjcrji delal, in govorit« besede, s« kterama je Je3us par 3adna večerji kruh in vino v« svmje telo in svmjo kri spremenil. Ko tadej matrnak misla ponovita ve- lako skrivnost, ka jo je Je3us Kristus par 3adna večerji postavil; 3at{ne va misal jemat«, kaj je Je3us Kristus par tej prilaka storil. Klere je, 3 ai]ne matrnak molita, pred svatjim tgrp.lenem tiste dan vgel kruh ve svatje svete in tjeslisle roke, fmed tema besedama v3nme matrnak hostjo va svoje roke med parve trlira parste, ker so ti irtirje parsta od trkofa par in:i- ttnakovam posvečena sa sveto kri3ino poma3ana, in mola daJej:J 202 in vggdvignil oiji prois nebu kg tebe , svajimu VSggamogb l[Tle bili takrat na ne j, ko je Je3us Kristus na krixe umiral; ko bg bili pod JG3USOVO brilko martro stale, in negove noge 38 Marijo Mag¬ daleno objemale. Nekedej so kristjane od po- ve^dvigovana svete hoslje do pov-^dvigovana kelha, ale pa rce rjelo do oijenana na ob 1713 eh lexale. Je3usa je treba molile, in ga se per- pognenem xi vaitam in na altar povg3dvigi.ienem duham 3ahvalite, de nas je se svojo ksrvjo od grehov opral. Med povg3dvigovanem se ne prn- je, ampak sveta tihota verneke 38 grn^o in častjo do sveteh skrivnost napolnuje , kakor je bila tude na Kalvarii tri ure strairna tihota, ko je Jg3us na krixe nar huji boleijine terpel; med pove3dvigovanem mora vse ve Je3usa 3a- makneno bite. Po tem povede tedej. Po dokončanem povgčdvigovane 3aijne mannek spet delate in govorite ve imeng katolenike i]erkve , kar nen sluxabnek. Ker je JG3US Kristus po postav.lens daritve svete mau>e apostednam in po neb tude neh nastopngkam uka3al, de naj tude oni vs prihodne kruh in vino spreobračajo in daru¬ jejo , pa ve negov spomin , ko je rekel : Koh- korkrat bole to delale < slorile ve moj spomin', se matrnek 3de tega Ječusovega pove.la spomne, in čatjne, bgrx ko je keleb i j rok djal, in pred sveto reii no kervjo 3» desnem kolenam poklek- 207 nil, Jegusa Kristusa v? podoba bruha in vina vpriijnega nebeuksmu Oijetu darovat«, in torej 38 ragpetema rokama mole: Po tem povede ie- dej obhajamo, o Gospod! mi tvwji hlapi)? in tvoj sveta Jud, spomin presvetega ter p Jena, od smeri g vstajena in qestit?ga vnebohoda rav¬ no lega Kristusa, Sina tvmjiga, Gospoda no¬ vega, in darujemo ivmjimn preipudnemu ve¬ ličastvu od iv njih darov in daril rude roke sklene, iu nad sveto kostjo in svetam kelham tri krixe stori, ko prava :) la niste f dar, la svete f dar , ta brezmadežne f dar, (ude stori en krix nad sveto kostjo in enega nad svetam kelham, ko govori:) svete i" kruh vernega xivJeua in keleh f veijnega g ve¬ likana. Med to molitvijo stori tedej maunak nad sveto hostjo in svetem kelham pet krixev; tri nad hostjo in kelham obema kmalg, in nad vsaktersm posebej po engga. Sveta krixg pa, k? jih maronsk po spreobgrnene kruha in vina dela, vse kej drugega pomengjo, kakor pred spreobernenem. Pred spreobgrnenem pomengjo kriaeg nad hostjo in vinam le prmmno, de ha Bog na ta dar svoj blagoslov poslal; de b« bila po neska>nqngm gasluxeng Je3usove smsrtg na kriacg nama daritev Bogu dopad.liva, nam pa ga- s!ux.liva; de be bila po tem Jegusovgm gaslu- *eng kruh in vino vg Jegusovo rentne telo in negovo rete n o kri spreobgrnena, kedar bo ■kgusove besede nad kruh in vino iggovoril. Bo spreoberneng pa pomengjo krixg, de je na altarji ravno tisto Jegusovo telo , ke so ga bili Judje po rokah nevernekov na krite- pgrbile; 'avno tista kri, kg je ig Jegusoveh ran tekla. 108 Pred spreobernenem so tedej krixe le blagoslo¬ ve nad darovanem kruham in vinam; po spre- obernene pa neso neij veij blagoslove, ampak so 3namna, de je 3de ravno tisto Jg3usovo te¬ lo na altarji, ke je bilo na krixe umorjeno, in ravno tista Je3usova kri, ke je bila na krm 3a nas prelita, de je torej daritev svete mane le ponavlane tiste daritve, ke jo je JG3US Kri¬ stus na kriace opravil. Per pove3dvigovane to¬ rej matrnek krixe delaje verneke opomina, de se per svete mane ravno to godi, kar se je pred 1800 lete na go>re Kalvarii godilo. 3 ato, vide- te, mairnek do obhajila vselej krix stori, kedar kole Kristusovo rdrone telo ale negovo reuno kri imenuje. — Pred pove3dvigovanem smo le kruh in vino darovale; po pove3dvigovane pa daruje¬ mo pravega sivega Kristusa 3e duiuo in telesam, se kervjo in mešam, po B®xji in po ijloveroke na- tore, ve podobe kruha in vina, in ga darujemo sosebno ve spomin negovska terplena, negove- ga od smerte vstajena in vnebohoda, ker nas je sosebno se teme treme skrivnostma od po- gublena odredil, in nam veijno xivlene v» ne- beseh 3adobil. Ta dar tedej, ke ga 3de daru¬ jemo, se po vse pravirje imenuje 1 {iste dar, sveti dar , bre^rnadexne dar, ker je ve podobe kru¬ ha in vina prii|sjoij in skrit JG3US Kristus, ® n sama ijistost, svetost in Jagne Bmxje bre3 vse graje in vsega madexa; ta dar po vse pravil] 8 imenujemo sveti kruh veijnega xw.ler.ia , ker ta svete kruh redi naue duire ve vcijno xiv.le- ne, ako ga po vredno prejemamo; in ketih 209 veqn?ga gvelitjana, ker je r» kelhz prava Je* Rusova rerona kri, ktera nas je od grehov opra¬ la, in patre duroe tre 3de napaja ve veijno 3ve- liijane, ako po vredno ke angelska hoda- mo. In kako lapo se pove va 3gorna molitva, de Je3Usovaga reronega telesa in negove reume karvi ne daruje le. mairnak neberokamu Oijetu, ampak de ga po maronskovah rokah tuda vpripns vernaka darujejo, ker mairnak mola: Obhajamo spomin Jezusovega terp.leua mi tv zn ji hlapq>,, kar maronake pomena, in tvoj svete Jud, kar priijgjotje vernake pomena! Poglej na te dar L Ko je mairnak 38 3gorno molitvajo Je3usa Kristusa va podoba kru* Ba in vina neberokamu Oijetu oddaroval, prosg Boga 38 drugo molitvajo, de naj na narod dari¬ tev 38 dopadenem pogleda, in jo miloslivo sprejme, kakor je nekadej 38 dopadenem pogle* dal na Aba.lnovo, Abrahamovo in Melk^edeko- vo daritav, Predan vam pa to molitev povem, vam moram roe poprej nekolako od Aba.lnove, Abrahamove in Melk^edekove daritve spom* nita. Abal, veste, je bil nedolaean, n egov brat Kajn pa malopriden. Bog jima je par dela sre* K° dal. Va 3ahvalo 3a prejete dobrote sta oba Bogu dar 3aKgaIas Abal, ka je bil ovijar, per- vsga mladiija 3med sv®je ijede; Kajn, ka je Bil kmet, pa od svrojih polskah pardelkov. Na Abalnov dar se je Bog 38 dopadenem 038rl, ker je Bil Abal praviijen, in Bogu tuda vg sarqa hvale* K8 n5 na Kajnov dar pa, ker je bil Kajn malo* vredan, in ne imel hvaleronaga serija do Boga, pogledal. Ker je bil Abalnov dar Bogu dopad* 14 210 .liv, Kajnov pa ne; 3aijne Kajn 13 nevoujlivosk Abelna sovraacite in preganate, in me ubil ga je na 3adne. — 3 de pa nekej od Abrahamove da¬ ritve. Abraham je ve svoji staroste dobil sinu l3aka, kterega mu Bog enkrat po nanje 3apo- ve na goro Morjo pe.late, ter mu ga na nej ve segavne dar darovate. Ko se dan 3a3na, vstane Abraham, V3ame Igaka, ga pele na goro, na¬ prave altar, 3I03CJ nan d rev a, k?, jih je seboj pernesel, 3vexe Igaka, in ga na gremado dene na altar. Abraham prime 33 nox, in xe roko i3tegne 3aklat l3aka; kar angel Batoeji 38 nebes 3avpije: „Stoj, in ne store neij acalega mla- dentjku! 3 de vem, de se Boga bojim, ker nese svoji mu edinemu sinu 3avo.lo mene 3ane- s*l.“ Ta Abrahamova pokorujena je bila Bogu dopad.liva daritev, ker je bil Abraham Boaejimu pove.lu tude ve nar huji ret je pokoren. — 3 d® pa me od Melk^edekove daritve. Abraham je enkrat sovraacneke se svojime hlapije sretjno pre¬ magal. Ko se po konqanem in doblenem boji domu vraijuje, gre memo mesta, ke se mu je takrat Salem , po3neje pa Jeri^alem reklo. V® tem meste je tiste qas osivel ijestitliv moae, Mel- ki3edek po imene, ktere je bil kral Salemšks in duhoven Narvimega. Melki3edek pride i3 me¬ sta Abrahamu naprote, pernese kruha in vina, blagoslovi Abrahama, in po tem kruh in vino Bogu daruje, in ga med Abrahamove hlapije ra3deli. Ta Melk^edekova daritev je bila Bo¬ gu v m rij. Kakor se je pa Bog na Abe.lnovo, Abraha¬ movo in Melk^edekovo daritev 38 dopadeneni 211 oyrl, prosa 3d« maimsk 3* drugo molitvijo po pov^^dvigovai.i?,, de naj ravno tako tuda na na*o darilav sa potolaženem in milostivam ob¬ ličjem pogleda j ko mu darujemo Jegusa Kri¬ stusa va podobe kruha in vina, in otd nim tu- dg sami sebe. Mola tadej maumak 38 ra3peta- ma rokama: Poglej na te dan' se potolaže¬ nem in milostivem oblil/jeni, in sprejme jih, kakor ss bil sprejet dari svinji ga hlapj/a , pra- I m/nega Abe.lna , in daritev namega oi/aiia A- Irahama, in pa sveto daritev in brezmadežno posveqbo, ktero te je daril tvoj veleke duhoven Melkigedeh. Sa to molitve jo pa ne p rose ma- ®nak Boga, de ba nairah darov, k? jih imamo na altarji, namratj Jegusovaga retrnaga telesa in negove reiriie karvi, ne 3avargal, ampak mi- loslivo Sprejel ; 3akaj Je3us Kristus je nebcirka- diu Otjetu nesk®mjno dopadliv dar: temuij le prosa, de naj na natre darovane in na na- ®o poboxnost, sa ktero Bogu ta neskffintjno pri¬ jetna dar darujemo, 38 milostivam oipesam po¬ gleda; B oga le p ros?, de naj se na nas s? po- tolažengm obliipjem 03re, ko se 38 Je3usam Kristusam v? en dar sklenemo, in x’. nim tud? sami sebe nebetrkamu Oijetu darujemo, desa- navno smo polns slabost. Ko maumak pros?, de n °j Bog ta nair dar sprejme, kakor je sprejel Abs.lnov, Abrahamov in Melki^edekov dar, se la inolitav ne sme tako obarnita, kakor de ba kili darova Abg.lnov, Abrahamov in Melki;3ede- kov Bogu prijetnaua, kakor negov Sin jegus Kristus, kteraga mu na altarji v a podoba kru- l' a in vina darujemo: darova staraga 3avdta ne- 14 * 212 so Bill sami 13 sebe Bogu prijetna, sv®jo vred¬ nost pred Bogam so le 13 prihodne Kristusove daritve dobivala, ktero so pomenila in napove¬ dovala: ampak mairnak prosa Boga le milosta, de ba tuda mi telo in kri negovaga Sinu sa ta¬ ko nedolžnostjo, sa tolakoumo vero darovala, ss kolakorrono so pravilna mošeje starega 3aveta Aba.l, Abraham in Melki3edek svoje darove Bo¬ gu oprav.lala, in de ba torej na nas ravno ta¬ ko milostivo pogledal, kakor se je nane mi- lostivo o3arl. Melk^edekova daritav se sarjer imenuje sveta in bre3madexna daritav, desa- ravno je Melk^edek le kruh in vino Bogu da¬ roval ; pa se samo 3xji, nad kterem ima Bog vse do- padene, tjemti tedej Boga prosile, de naj be ta dar 30 dopadenem sprejel? 2) 3akaj se morajo ti darova na visoh altar pred Rmkje ve/iijastvo perneste, de jim bodo i3vir vseh duhovnah dobrot, kters te dari par svetem obhajila prejmejo? 3 ) Kako se morajo besede umeta, sa kte- rama mati/nek prosa, de b? bili li darov? vs ne¬ besa nesem, ka morajo vendar na natreh altar- jih ostata, de jih maicnak in vernaka prejmejo in 3avxijejo? 4 ) Kdo je ta angel, po kterega rokah b? Bog rekal te dari na negov visoke altar per- neste ? -* 5 ) Kaj je ta visoh?, altar Bmxji, na kte¬ rega be se ti darove pernesle ? Preden se da na teh pet vp ra ir a n odgovo¬ rite, je treba tre nekej pomislite. Ve starem 3avete so Bogu tude xivino darovale, ktero so 1 klale, na kosqe ragsekale, in nekej ra3sekaneh kosijov Bogu ve tjast 3aaqigale , de jih je »gen vse preminil, otjislil in poveličal, in de je bil klavne dar, ko se je negov dim prof? nebo- • sam valil, po dime, tako rekotj, ve nebesa ne¬ sen pred B©xji sedex, de ga je bil Bog, tako rekotj, pervg deležen, in je svoj blagoslov na vse tiste ra3HI, ktere so se tude tega segavnega daru vdeleacile,, in po tem takem 3e Bogam ve dr utrjen o stopile. — Kar je ta podoba pomeni¬ la, je Je3us Kristus vse do tanrjega spolnil- Dal se je na krive umorite Bogu ve klavne dar, in po svaijim od smeri?, vstajene je bil obdan 215 g? veliijastvam, ktero je scivgmu ©gnu enako v? nem vse pokomjalo, kar je Lilo um?r.liv?ga in pogem?.lsk?ga. In kakor se je nek?dej dim igavrnil darov prot?, nebesam valil , de je darove pred B®xji sedex nes?l; se je tud? Jg- gus Kristus p?r sv®jim vnebohod? pov?gdvignil do scdexa nebeud prid sprejel. 3 de ko to vemo, bomo ire le prav odgovorila na zgornah pet vprarran, 1 ) Kaj so tadej darov s, z a ktere mairnak sa toleko ponixnostjo Boga prosa, de naj ba jih rekel parnesta po rokah negovaga svetega angela na negov visoka altar, pred negovo Ba>xje veliija- stvo? — Ti darova pomenajo parvaij Jezusovo telo in kri, ktero oboje par sveta maira Bogu darujemo , ktera dar tuda sam Jezus Kristus va * nebesah in na 3 emla na nairam altarji ravno takrat ko mairnak Bogu oprav.Ia. — Druga '1 pomenajo ti darova nas same, ker par sveta matra tuda sami sebe z* Jezusam Kristusam ne- beirkamu Oijelu darujemo, tar ga prosamo, de Pfij daritav pas sapaah jnilestivp sprejme, ker se 217 darujemo sklenem 3? Je3us«m Kristusam, kte- ra je Bogu neskmmjno prijetan. Va tem pome¬ li«, luna maiji! se ne Judita, de mairnak se to- lekorono ponixnostjo Boga prosa , de naj reije parnesta te dari pred negovo Bffiacje veliijastvo, ker daritev nas samah sama na seba ne vredna od Boga sprejeta bite. 2) 3 akaj se morajo ti darove na visoka aliar Bx/e veliijastvo , parnesta, de jim bodo 13vir vseh duhovnah dobrot, ktera sveto obhajilo prejmejo? — Ke nam ti darova telo in kri Je3usovo pomenajo, mairnak to Bo¬ ga prosa, nas opomnita, de se je mogal Je3us Kristus res pred Boga postavita, in po veliijastva svdijiga vnebohoda 38 nebeirkam Oijetam skle¬ nita, de je milosta na nas rn^lil, ka nam jih je bil sa svmjirn tarpdenem 3aslua;il. Ke tadej darove va tem pomena vnamemo, mairnak to niolilav mola , de nam pred otji postava sad Jc- 3usovaga vnebohoda in Je3usove sklenitve 3» nebeirkam Oijetam. Ko nam pa ti darova pomenajo daritev, po ktera sami sebe Bogu da¬ rujemo, prosamo Boga, de ba bili mi po Je- 3usa Kristusa svinjini srednaka pred Boga po- stavlena, tar 38 Bogam sklenem , de ba bili po Je3usovah besedah vsa eno va Boga Oijeta in va Jo3usa Kristusa, kakor sta tuda Bog ®tje in Bog Sin obd eno. 3 ) Kako se morajo besede umeta, sa kte- rama mairnak Boga prosa, de ba bili ti daro~ Vs ve nebesa nesene , ka morajo vandar na al¬ karji ostata, de jih mairnak in vernaka 30- vacijejo? — Ke nam ti darova Jezusa Kristusa 213 pomenajo, se besede ne smejo ravno po ijer!« vgeta. Katol«tuka rjerkav dobro ve, de Je^us ' Kristus V8 nebcsah s«di na desnica svojiga 0 - ' rjeta, in nebes n«ip veij ne gapusti, in se torej ne more vnovaij v« nebesa p«rnest«. Se le po- slux« teh besed, nas opomnit« darov starega 3aveta, ktera so se Bogu 3axigal«, de se je n«h dim prot« nebesam valil, in je darove, tako rekmj, v« nebesa nes«l, in pa nam pred oiji postavit«, de je Je3us Kristus, kar je to pome¬ nilo, s« svojim vnebohodom vse to do tamp- ga spolnil, ker je klavn« dar svoje ijloveake nato- re pred Boxji sedex p«rnes«l. Al« pa se sme tu- d« reip«, de maonak s« tem« besedam« svinje goreqe xe.le na 3nane daje, de b« Je3us Kri¬ stus, naip vel«k« mauinak, ravno tisto daritev svojimu nebeu)k«mu Oijetu 3a nas v« nebesdi opravil , k« mu jo mi na 3em.l« oprav.lamo. 3 akaj kol«korkrat mau/nak Jezusovo telo na 3em.l« daruje, tolakokrat Je^us Kristus ravno tisto svoje telo v« nebessh daruje svojimu ne- beok«mu Oijetu v« posvečene vernakov. — l le pa to molitav na JC3US0V0 duhovno telo ob«>'- nemo, nam molitav pokaxe , kolakan katolairka i]erk«v xe!i, de b« bila daritav, po liter« samo sebe in svoje otroke daruje, sklene na 3?, Jan¬ šam Kristusom, Bogu neskončno dopad.livam daratn, in po tem dar« pred Boxje oblbjj e parnesena, in od Boga v« prijetan dar V3<'ta. 4) Kdo je ta angel, po k leraga rokah n8 l b« Bog rekal te dari na negov visok« altaf parnest«? — Ta angel je sam Je3us Kristus j nam edin« srednak, po kter«m imamo parstop 219 ( 8 do Boga. Kor se qerk?v nevredno spojna, de b* is to B®xjo hostjo sama pred Boga poloxila , in se I- J tud? boji, de b? ne bila daritsv, v? kter? Bo- j gu samo sebe in svmje otr®ke daruje, 3avo.lo nenah nepopolnost 3av?rxena; prosa Boga, de i naj V3ame to daritev iq rok Je3usa Kristusa, narosga vel?rj?ga manmska, ve kter? mn sam se¬ be in svmje ude, verne kristjane, neberokemu Oqetu daruje, de b? bili po tem takem tud? mi Bogu vueq dar, in po prejeme svetega ob¬ hajila d?lexn? milost, ktere izvirajo 13 le pre¬ svete daritve. 5 ) Kaj pa je tist? visoke allar Bn>xji, na ktersga naj b? se ti darov? pgrnesl? ? — De bomo to loxej umčls, pomislsmo, de so nebe¬ sa prav?, temp?! Bmxji, v? ktere je ir?l Je3us Kristus 4e dni po svrojim od sm?rt? vstajen?, in de je v? nebessh ta visok? altar Bmxji. Po n^lagan? svctgh qerkven?h očakov je sam Je- 3us Kristus tist? visok? altar Bmxji, na kter?ga naj reqe Bog te dari pgrnests, ktersga nam? vidn? altar ji po rjerkvoh le pomen?jo. Je3US Kristus sam je t?dej tist? 3?at? altar, k? ga je s. aposts.l Joan v? skrivmm ra3oden? ugle¬ dal , in pod nim dume svetnikov 3? Je3usam kakor ude 3? glavo sklenene vidil; Je3'as Kri¬ stus je tist? altar, kter? vse dari, k? se nan poloxe , posveti, in jim pravo ijeno pred Bo- gam d odeli; JR3US Kristus je torej tisi? altar, na kter?ga morajo kristjan? vse svmje molitve, svmje dobre dela, svmje opravila, svmje tsrp.le- ne in vse svmje djane in nehane poloxit?, ako šele , de b? jih Bog milostivo sprejel. Bog (Kije 220 ima vse svoje dopadene nad Jcgusam Kristu- sam, in Mor kolg hoije od Boga milostivo sprejet bit?,, se mora 3« Je3usam Kristusam \i en dar sklenit?. Pa n?kar se ne rjudimo, de je Jegus Kri¬ stus kmal? imenovan mawn.sk , kmal? dar, kma- ]?. altar, kmal? angel, kter? darove pred B®- xje obliijje nos?; 3«kaj vse to je Je3us Kristus. Je3us Kristus je mawmk po duh?, prav? s, Avguurtin, in klavn? dar po teles?. Je3us Kri- j stus je altar svoje daritre 3avo-lo svoje Bfflxje psru/one, kolgkor je qloveu;ka natora x’ nim 3druxena. In angel je, ker je nao vel?k? ma- | irnsk, in na tem altarji Bogu daritsv opravda. Mairnsk med tretjo molitvsjo po pov?3dvi- govan? p?r besedah : „Kar nas bo dslescnsh le¬ ga altarja,“ altar kuu;ne, de s? tem pokaxe, kako goreqe sseli po prejem? svetgga obhajila tega klavn?ga daru d?lexsn bit?, in na to stori dva kriaea, en?ga nad Boxjo hostjo in enega nad svet?m kelham, ko presveto telo in pre¬ sveto kri Je3usovo imenuje, ker po spreobr¬ nem psr vsak? besed?, k? telo al? kri Je3usovo pomen?, krix nad sveto hostjo al? svetem kel¬ ham stori, v? 3narane, de je daritsv svete ma¬ ne 3? Je3usovo daritvsjo na krix? ena in ravno tista daritsv. Na 3adne tud? samsga sebe pre¬ krila, ko prav?: ,,de bomo napolnem 3? vso nebemko dobroto in milostjo v? 3namne , de Boga teh milost le pross, in jih doseij? upa po neskomjnsm 3asluxem krixan?ga Je3usa, k? ga ima pred oijmi pritjgjougga, in po side- nilv? s? krixansm Je3usam p?r svetsm obhajn?- 221 Spomin 3a martve. Po tretji molitve, kž jo je po povagdvigovang odmmlil, dela matrnak spomin 33 martve. Pioke povagdvigne, in na. | parsah sklene, t«r prava na B®xjo hostjo gle- da j 6 tj: Spomm se tude, Gospod! svojih sluxab- mkov in sluxabnerj, ke so wh pred nam a 3? onamnem vere, in spe ve mir e. Po teh bese¬ dah obmoltji, in sb parkloneno glavo spomnu- je ga tiste martve, ga ktcre je sosebno dolxan molita. Kadar jih je v« mislah gimenoval, spet ra3pne roke, glavo vagdvigne, tar gatjne: Pro¬ simo te, Gospod! de te in vse, ktere ve Kri¬ stuse poijivajo, ddnew ve kraj hladu, huje in miril. Po ravno tem Kristuse Gospode na nem. Amen. I3 te molitve spognamo, de daritav sve¬ te mame po nauke katolaroke ijerkve ne poma¬ ga le anvam, ampak tuds martvam, kter« so saijer va milost« in prijagnosta B®xji umarla , pa so vandar majhne pregren/ke nad saboj na un» svet nesle, kterah se morajo vg virjah mjiujeva- te, alg pa se morajo va viijah pokorita, de po¬ koro dostoje, ke so jo xe na tem sveta ga veli¬ ke pa sge odpuujene grehe gatjela delata, p^ so se pred ig telesa lotjila, ko jo dodelala. Par sveta mama ga martve molita je xe od aposte.I- skah rjasov va navada. S. Biril, Jerugalemskg ™kof, prava : Prosemo 5« tiste, k ter e so se ve nawem obijestve ah gmajne na ime svet loijih, ker verejemo, de se neh dumam veliko poma¬ ga 3 e nam o molitvejo , kter o per svete in stra¬ šne daritve 3ane opravemo. Kakor je bila pa nega dni navada , de so se psr spomina ga asive imena tistah, ka so po- 222 soben dar 3a sveto maroo pernesle, na glas bra¬ le ; ravno tabo so bile tude imena merlveh, 3» ktere se je poseben spomin storil, na glas bra¬ ne. Dan dananme pa mairnek takrat, ko 3a mertve spomin dela, nekoleko umolkne, in na- tihama spomnuje 3a vse tiste, 33 ktere hoqe so- sebno molit?. Spomne se, Gospod! prava, srn¬ jih sluzabnekov in sluzabnetj , k? so u h pred name os onam/.iem vere, in spe ve mire. Slu- xabneke in sluxabnerje B©xje, 38 ktere mairml« Boga prose, so pa samo tista, ktere so umerk 38 3namnem vere. 3 e 3namnem vere tiste u- merje, ktere je per 3akramente svetega kersta Je3USOvo sveto vero sprejel, in po tej svete ve¬ re tude osivel, in B©xjo postavo i3 dube^ne do Boga dopolnoval. Le 38 take ijerkev mola, ker le takem molitev pomaga. Klavne darove , pra¬ ve s. papese Gregori, klavne darove, ke jih Kogu ga mertve darujemo , samo tistem poma¬ gajo , ktere so se svojim pobožnem xiv.lct.iern gasluzile, de se dobre dela, ke jih druge na tem svete oprav.lajo , nem perlaste. Od ta rje h Bffl- se j ih sluxabnekov in sluxabneq prave katolsirka qerkev, de 3de ve mire spe, ne kakor de be neb duire neq ne terpele, sej ravno 3ane mo¬ le, de be jih Bog reroil i3 kraja terpiena; am¬ pak 3ato, ker je navada reqe, de ve mire 38- spi, kdor ve B®xji prija3noste umerje. Smert praviijneli se imenuje ve svetem pisme spane, ker se bodo sodne dan 3budile, in vstale ve veijno srcqno aiv.lene. Ko jih je mairnek premislil, ga ktere je sklenil sosebno darovat?, 3aqne molile: Prose- 225 mo te, Gospod! de te in vse, ktera ve Kristusi poprajo, deneur v s kraj hlada, luip in miru. Po ravno tem Kristuse Gospode naviem. Amen. Deseravno tedej marcnek par svete marce le 3a nektere sosebno spomnuje; le vender tude 38 vse durce ve viijah sploh spomne, in je ne to¬ rej iplo nobene, ktera be bila po3abdena, ka¬ kor be utegnil kak nevedneae mislite. Prose pa inaronek 3a verne durce ve virjah, de be jih [ Bog i3 vil] rercil, in ve nebesa V3el, torej djal 1 ve kraj hladu, hup, in miru. Prose, de be jih Bog djal ve kraj hladil, ker ve, kolekan I de verne durce peije, de so ve virjah 3aderaee- vane, in jim ne rce dano gledate in vocivate Boga, po kterem veliko bo.l koperne, kakor o poldanske vroijine seejne ijlovek po mersle vo¬ de; ker ve, de se svojih maleh grehov oijiuju- jejo, ale pokoro, ke so jo bile xe na 3em.le 3»ijele 3a svoje velike dbg odpuujene grehe de¬ late, pa je neso pred smertjo dodelale, dode- larajo ve ogne, ktere je po besedah s. Avgurcti- na huji kakor vse bolečine, ke se dajo vidite, <{utite ale le 3mislite, ve ogne, prote kteremu je naro ©gen le senija po nauke sveteh orjakov. Prose, de be jih Bog djal ve kraj huje in miru, ker ve, de so ve veliko oealost vtop.lene m polne nepokoja. Deseravno verne durce ve virjah ve Boga 3aupajo ; deseravno so tako po- terpeoelive ve svojim terplene in ve vo.lo Boarjo v dane, de ne more noben, tude nar sveteji tjlo- v *k na tem svete tako poterpeac.liv in ve vo.lo Boaejo vdan bile : jih le vender 3e veliko oca- lostjo in velikem nepokojem to napolnuje, de 224 so n?e od BogA odloijene, in 33 nečapopadlmm tarplenem obložene. Torej prosa katolamka qer- kav po maninakah, de ba jim Bog sk®rej dal solnrje neberokaga vese.la 3asijata, in veqna mir in pffikoj voeivata. Tega pa Boga prosa po Je- 3US8 Kristusa Gospode nameni , ka se je dal v? na® rerona dar na krixa umorita, in je 3de na altarji priijajoij va podoba kruha in vina, de ba po negovani nesk®nqnam 3asluxena ver¬ ne du®e V3©te bile ig viq va nebesa, va ta kraj hladu, luija in miru. Kadar vidate, Juha kristjana! mattnaka spo¬ min 3a martve delata; tuda vi 3ane va svrnji molitva spomnujte, kar ste jih xe pred seboj v« dolgo veijnost poslala, člast^ 3a sv®je starroe, brate, sestre, prijatle, gnanrje, dobrolnake in ti¬ ste, kteram ste morebita va kak greh parpom®gk- Prosite Boga, de naj jih daritve svete mane vdeleosa, in jim 3avoio neskmmjnaga 3asluxen» Je3usa Kristusa tarpdene park ra j na in 3man- ®a. Prosamo te vsa, nesk®nqno usmi.lena Bog! 3a verne du®e va viqah, tvmje prijatlaqe : Daj jim veqna mir in p®koj, in včtjna luij naj jim sveta. Tuda nam gre:®nakam. Po dokonča¬ nem spomina 38 martve prosa matrnak tuda 3 a se in 33 vse vpriijne kristjane, de naj tuda nam Bog da po tem oeiv.lena prita va nebe®ko vese¬ le, va druaebo B®xjih svetnikov. Ker pa ve, de ®n in kristjana te milosta neso vredna, ka so grerenaka , tamuq de jo smejo le od B®xjig a usmi.lena upata, ako se spokore; torej se 3*3e mairnsk poln ponixnosta in kasaua nad sv®jim* 225 greha na parsa udara, hakor nekadej evahgelska ijolnar v?. Jeru3alemskarn tempadna, in 3atjne molita: Tudi nam greitnskam, (med tema beseda¬ ma se udar8,) svojim sluxabnikam, ki v?, tvoje veliko usmi.leue gaupamo, daj kejdela in druxbo se tvojims sveterm apostetm in miujenija gi Joanam , IUtefanam, Matijem , Barnabam, Ignaijjem, Aleksandram, Marrjelinam, Pe¬ tram, sg Felirjilo, Perpetvo , Agato, Lat ji jo , Nexo, Peijilijo, AnasiagijO in gi vssnn tvo¬ jimi svetniki, Vi k ter ih drnzbo, te prosimo, nas vgemi ne gavo.lo namiga gasluxeua, am¬ pak gavo.lo svoje pirganam.livosti. Po Kristu¬ si Gospodi nameni: po kterem vse te dobrote, Gospod! vselej stvarem, (3de stori tri krixe nad sveto hostjo in kelham, rekotj :) 'k posvetim , 1 ' 0X1- viw , f blagoslovim, in nam podelim . Na to odkrije kelah, poklekne 38 desnam kolenam i3 'jasli do Je3usa Kristusa va podoba krulia in rina vpriunagd, V3«me sveto hostjo va desni¬ co, in 38 laviijo prime 3a kelah, tar sa sveto kostjo tri krixe stori nad kelham, dva pa med kelham in saboj, in parpovaduje krioce delaje j de se Bogu Oijetu vsa ijast in slava godi po J e 3usa Kristusa, ker prava: Po nem, (po JC311- s * Kristusa,) x’ n im in ve nem je tebi, Bogu Oijetu vsigarnogorjnemu, Vi edinosti svetega Puha vsa rjast in slava skogs vse veke vekov. In sluacabnak odgovori: Amen. Med besedama: vvsa rjast in slava ;t matrnak kelah sa sveto kostjo riekolako pova3dvigne. Pred pova3dvigovanem se matrnak in krist- jana tuda sa svetnika Bu)xjima sklenejo, tode 13 15 226 cirugsga kronica, l3 poirtovana do Rimske ijerkve 3aqele tuda dru¬ ge ijerkve le tiste svetnike imenovata, ktera bili va Rimska ijerkva imenovana. Torej so p a 227 tuds va 3gorn« molitva sam <5 tista muqem]8 ime¬ novana, ktera so va Rimska rjerkva tarpela. Vsak kristjan tadej, naj bo stanu, kterfcga hoije, se je va stana 3velitjata; Bog je xe va vsah sfafto- vah gveste sluseabnake imel, ktera so sz pomo¬ čjo milosta B®xje poboano seivcla. Be so va kteram stana vetja nevarnosta, so pa tuda mi¬ losta obilnaira, ka jih kristjana tarjaga stanu od Boga dobivajo; sami od sebe, 13 sv®je lastne motji, tako nat| d®bi‘aga ne moremo storita. Torej pa tuda maiinak mola: Ka ktergh dražbo, le proszmo, nas togemg ne 5 atio.lo namgga ga ■ dazena , ampak gavo.Io s v m j e ptrganamJivoslg. Ko ba Bog le na natre 3asluxei:ie gledal, ko ba nas po svo)ji neskmnijna milosta ne sodil ; ba nakola noben ijlmvak par stodba ne obstal, ker ta bile tuda natre dobre dela pilile, ko ba vrednosla od B®xje milosta ne prejemale. To¬ rej je 3dihovaI S. Avguutin, rekotj: Gorje tit- takemu xw.let.ul , ke. ga Judje gglo h v alej d, l(o bg ga pa ti, o Bog , breg usmiJena sodil! 3 gorno molitav sklene maiinak 3« navad- n?ma besedama: Po Krištiifg G o.sp odg na.wsmi po ktergm vse le dobrote, Gospod! vselej siva- r 'tz, posvetim , o zri vi m , blagoslovim, in nam po- delim ; *) in med tema besedama stori nad sve- *) 8g tima besedama so nega dni kruli in Vino tjlttgoslavla- ls, ktersga so potlej konaii mame med tiste ra3daiila, ka neso ute smela ka svetemu obhajilu parstopita. Him- ska papes Evtihijan je va 3 - vika po Kristusa tuda 3a- Povedal, de naj se sadje, med, meso , 3Blauja iu druge take rsq> na altar polose, in od matrnaka nled sveto mamo pred oiienaipem blagoslove, od Boga milost sp rosite, 228 lo liosljo in kclham tri kri:»:e, kterž nas opo- minajo, do je ta daritev svete man e ena 38 daritvijo, ka jo je Jorpis Kristus na krixa opra¬ vil. 3 e 3gon.iemž besedam« man nek Boga hva¬ la, de je po Jezusa Kristusa te dari stvaril, stvaril kruh in vino, ka je 3 d e va telo in kri Je3usovo spreobrnjeno; de te dari posveti, de je ravno kruh in vino 3tned dnrph raiji ve daritav svete mane i3 v ® 1 i 1 ; de te dari oxivi, de kruh in vino, ka je oboje bre3 aav.lena, spremani va xivo telo in xivo kri J^usovo; de te dari blagoslovi, de je ta sveta 3akrament va teh podobah r^vir vsaga blagoslova in vs?h milost; de nam jih podili, nam pusti ta pre¬ sveta 30 k ra m en t par svetem obhajila 3«vxite, i» se po tem takam te nekarvave daritve, in Je- 3USov?ga 3aslmena ydalexite. 3 adne besede pete molitve po povs^dvigo- va 1.1 a so: Po nem , (Je3usa Kristusa,) x ’ uim in v* nem je tebe, Bogii Oqetii vs?gamog 6 qmmu, de ha vse te dari ve svoje sveliijnne 3avxila, in ga 311 tc dari 3ahvalita, ktera jih po JE3usa Kristusa stvar») in posveti, ker jih hudiijeva oblasta odtegne; j‘t> osivi, ker jim moq daje natne telesno aivlene otira- novata ; jih blagoslovi, ker jih va na m prid obral)'M nam jih podali, de jih vsivamo. Na te dari so bil® tadej obarnene besede: „ !> o k te ram vse te dobro¬ te, Gospod! vselej stvarem, posvetim, osi¬ vi m, blagoslovim, in nam podali m.“ To bla¬ goslovi ene je 3de med sveto mamo nehalo, in se na nektere qase preneslo , postavam na veliko noq; pa s e vEndar te besede ire 3de med sveto mamo motajo, l mu , vs edinost s svetega Duha vsa ijast in slava, ker se jirna je po Je3usova smarta na kri*« vsa ijast in slava 3godila. Ne stori ju pa nad kel¬ ham, ko te dve B®*je oseba imenuje, va 3nam- ne, de n« 5 stp te dve Bmxje oseba sa telesain in karvjo Je3usovo va eno oseho sklenene, ampak ji nad altarjem stori, ker se je Bogu Chjetu in svetamu Duhu na krixa 38 Jegusovo smartjo vsa ijast in slava 3godila, kteraga podoba je al- tar. Veliko krixev stori maipnak par sveta mama, pa vsa nas sploh te rasnirje opominajo, de je na- ire ijeiijene, nama hvala, molitav, name dela m nama sluxlia Bo>xja le po neskmnijnam gasluxe- na krixanaga Jegusa, sa kteram se sklepamo, Bogu dopadliva, Ko maipnak prava: „vsa qast in slava“, kelah s? sveto hostjo vred nekolako povagdvigne, *) va gnamne, de mislamo in xe- *) Mairnslc nekolako kelah sa sveto hostjo povaadvigne tuda va spomin nekadanaga povaadvigovana. TSega dni tieso preijej po spreobarnena svete hostje pova 3 dvigovala, de ba jo .ludstvo molilo, kakor dan dananma, ampak me le parbesedah: „vsa ijast in slava,“ par kterah ma¬ licat? 3de sveto hostjo sa kelham, le pekpleko ppvasdvk 231 l?mo ta tiar, 1<8 smo ga od Boga prejel?, spet Bogu, tako rekoij, nagaj dat?, in de hoijemo le po Jezusa Kristuse, x’ nini in ve nem Boga gne. Sadane pov83dvigovane precej po spreobarnena se je ure le va 12 . veka pargelo. In to je katolamka gerksv 3apovcdala 3itvolo krivah naukov diakona Beren- garja, ka jih je od presvetega remnaga. telesa in pre¬ svete reume karvi trosil. De ba katolamka gerksv svoje otroke pred takam 3apelivqaro obvarovala, in Judi vat prava vera, kar sveto retrite telo in presveto retino kri tiije, potardila; je pregej 3apovcdala, de naj se vselej par sveta mama pregej po spreobarnena sveto remne te¬ lo in sveta rerona kri litdem pokaate, de va seba sivo vero obude, de kruh, ka je bil doslej na altarji, ne veq kruh, ampak je telo Je3usovo , in vino ne veq vi¬ no, ampak je kri Je3usova, de so le we same 3nuane podobe poprejurnaga kruha in vina ostale. 3apovedaIa je tuda katolaurka gerkav, de, kakor vernaka vidajo ma- trnaka pred šivam Kristusam va podoba kruha in vina vpritjnam do tal ponisata se, in 3a desnam kolenam po- klekovata va 3namne, de Je3usa mota in po Bosje ge¬ sti , naj tuda kristjana po gerkva ua kolena popada¬ jo, in Je3iisa 38 globoko po n is nosijo molajo. Torej se par pov83dvlgovana svenkla, de ba vsa kristjana po vsah kotah gerkve Je3usa molila , ako ga ravno ne vidajo pova3dvigovata ; tuda se par nekterah mamah po3vana, de ba ludje tuda po domovah in nivah vedala, kadaj de je pov83dvigovane, de ba torej , kjer so, pokleknila, in Je3usa Kristusa va podoba kruha in vina vprignaga molila. Pregej od konga so le Bosjo liosljo pova3dvigovaIa , ne pa tuda kelha, 3ato ko so ludje par pova3dvigov:ina sve¬ tega retin g ga telesa vsa gisto na obra3e popadala, in sa neso upala dolgo qasa od svete groše svojih ogi pova3- dvignita; 3aston ba se bil tadej kelah pova3dvigovaI, hobedan ba ga ne bil vidil. Komej je 200 let, kar se je po vsah krajeh ta navada 3agela, de se tuda kelah Povasdviguje. * 232 vsegamogoijnega Oijeta po svoji dolscnosts ije- stit« in slavit«: ker spoznamo, de smo le po Jegnss Kristus« v« stan« Bogu vredno uast in slavo dajat« , 3ato ln narce darove in molitve pred Bwxji se- dex na visok« altar Boxji poklada, in Bogu prijetne stori, s« kterem bodemo tud« sklene- n«, de bomo Bogu vrceij; de smo v« stan« le v« Je3us« Kristus« Bogu vso rjast in slavo da¬ jat« , rje smo namr«ij v« negovg rjerkv«, in to¬ rej udje negovgga duhovnega telesa. 3de so tihe molitve, k« so se bile po sanktus garjele, konijane. O lub« m®ji kri¬ stjan«! nskar ne po3abite, de je po pov«3dvi- govan« notar do 3avscivana Je3us Kristus vg po¬ dob« kruha in vina 3« durco in telesam, s« k«rvjo in mešam , po B®xji in rjloverck« nator« med nam« priijejoij. Kako se moramo torej p«r tem del« svete marce obnarcat«, kako vest«? Kakor se svetnik« v« nebeseh obnarcajo do pra¬ vega aeivgga Boga, k« ga obliijje v« oblirjje gle¬ dajo; tak« bod«mo tud« mi na 3eml« do pre¬ svetega reci; n? ga telesa in presvete rerone kervn Vs« bodemo v« Je3usa 3amaknen«, vs« v« mo¬ litve, vs« v« vese. 1 « in hvale B®xji, vs« v« svet« .lube3n« do .ludl. Ves svet naj nas mine, ko imamo Je3usa Kristusa pred seboj na altarji; le rjast in slava B®xja nas navdajaj. S« hva- ]exnostjo in sa tardnam sklepam novo advlene po Boga 3aijeta premirolujmo, de imamo Je¬ zusa Kristusa svrojiga B30 ije3 sredo preloma, in polovico, ka jo dobi va de¬ sno roko, na skledarjo poload, tar škornju je med lom.leuem hostje poprejros.io molitev, rekoij: Po ravno tem Gospodi namm Jezuse Kristus a, Sim tvojim , klen si teboj xivi in kra.luje va edinosti svetega Duha Bog; in od une polo- virje roe kosijak odloma, polovirjo spet na skle- daijo poloaei, mala kosijak pa roe va desna roka med parvama parstama nad kelham darsei, in na glas da.lej mola, rekoij: „Skoje vse veke vekov.“ Sluaeabnak mu odgovori: Amen. Ma- irnak stori po tem sa kosijakam svete hostje tri lirike nad kelham, in resje kristjanam: Mir Gospodov bodi vedno ga vama. Sluocabnak mu va imena kristjanov odgovori: In se tvojim Du¬ ham. Maronak spusti 3de kosijak svete hostje va kelah, de se sa presveto reros.ro karvjo 3111«- roa, in mola med tem: Ta gmes in posveijba telesa in karvi Gospoda naivzga Jegusa Kri¬ stusa nam bode , k». jo prejmemo , ve veijno xiv.lei.re. Amen. In kelah spet 3akrije. Maronak tadej sveto hostjo pred obhajilom preloma, pa le podobo kruha preloma, ne pa •^usovaga telesa. Je3usovo telo je jro vstaje- «8 od smarta neumer.livo , ijestitlivo, naij veij 258 ne more tarpeta, se natj vetj ne da ragdalita, 3mirej ostane qelo, va kakortrnam je od smeri« vstal, va nebesa rosi, in sadi na desniqa, in v« vsah delah hostje je vas pritjajotj. Preloma pa matrnak pred obhajilam podobo kruha: 1) de Jezusa Kristusa posname, ktera je tuda par 3ad- na vetjerji kruh raglomil, predan je va negova podoba aposta.lnam sv®je telo dal 3avxita, re- kotj: Vnemite in jejte , to je nwje telo; 2) ker so nega dni vetj kruhov va obhajilo matrnska in vernskov spreobarnila, in jih pred obhaji¬ lam ra3lomila, de je vsak vernak kak kostjak prejel; 3 ) jo 3ato preloma, de nas bol va sli¬ vo , kakor dosahmal, opomna lotjena Je3usove duue od telesa ob negova smarta, ktere spo¬ min par sveta matra obhajamo. Par staroverrjah je navada , de sveto hostjo va trtira dele izda¬ le; parva kosaq je 3a matrnaka, druga 3a ob¬ hajilo kristjanov, tretji qa bolnike, in Tjetart? se spusti va kelah med sveto retrno kri. Va Rimska katolairka qerkva se pa vselej na tri de¬ le ra3dali, kterah mantraga va kelah med sveto retrno kri spusti, vetja dva pa sam 3avxije. Nega dni je matrnak tuda sveto hostjo, ktera je bila pa veliko vetja od sadanah, na tri kosqe ra3l(i)mil; en kosaq je med sveto retrno kri v* kelah spustil, enaga je sam 3avacil, tretjiga je pa tre ra3l®mil, in se’ nim vernake obhajal. 3 namne te navade se tre 3de ohranuje par ve* laka papeževa matra, ker papexa tretji kosaq svete hostje na dva kraja ra3dale, in x’ nim svinja levila, diakona in subdiakona, obhajajo. Dan danatrna 3avxije matrnak sam dva vetja 259 kosrjft svete hostje, ker imamo 3» druge krist jane in bolnike nalauf narejene manire hostje, ks se vedno vg rjerkvg brangjo vg posebng po¬ sode, kg se imenuje rjibdri alg hranivnsija. 3 g mamcem kosijgkam svete hostje stori niaunsk tri krixe nad kelham, ko pravg : Jl/ir Gospodov boda vedno ga vama. Mir, kg ga ma- ranek sg teme besedamg kristjanam voujg , ne tista mir, kg ga svet svrojim sluxabngkam daje, ampak je Gospodov mir, namrgij mir 38 Bo- gam, mir seboj, mir 38 blixnsm. Mir 3? Bo- gam ima ijloivek, kždar po negov* svetg vo.tg ravna, in po negoveh svetgh naukeh acivi; greh pa mir med Bogam in ijlovekam ra3dere. Mir sam sshoj ima ijluivsk, kedar je negova vest či¬ sta in torej mirna, ker mu nema neij hudega oijitatg. Mir 38 blixu?m ima i]ljo smsrtjo na kri¬ lce narre grehe 3brisal , in torej po besedah B»xjiga pisma naip dolxng list na 3namne sve¬ tega l- koj najde, in opravičenega tjloveka veij ne pi¬ ka , temuij ga 38 notransm veselem napolnuje, ,n sg potgrplenem ve krixeh navdaja , ker mu 240 kaxe unkraj grmba tolakorono veseie, lt* ga ue ne nobeno tjloveroko 6?rqe na tem svdt? okusi¬ lo. Mir 3? blixnam nam jo na krix? 3adobil, ker je med Jude in ajd?, k? so se med seboj sovraxiIe, podari tisto steno, ktera je nah sar- qa lomila, in je spreobarnene Jude in ajde 3druacil v? eno duhovno telo, in ker nam je ognanil vero, ktera 3last? karujansko bratovsko Iube3?n 3apov?duje, in mji molit?, tiste, ke nas preganajo, in nam je 3asluxil tud? milost in pomotj, s? ktero nam je mogoče blixnaga sveto .lubit?, qe nas tud? pregona. Ta Gospodov mir t?dej, m®ji preluba! vam mairnak vou{? 3? xiv?m Kristusam v? 10- k?, ker vam je ta mir tolakan potreben, 3la- st? ije mislate k? angelska 0038 parstopit?. Ta mir je drag? sad svete mane ; ta mir, ako ga imate in ohranete, vas bo gotovo parpelal v? kraj veijnsga miru, ve "kraj veijne Jubegn«, v? svet? raj. Ko je maronak s? kosijakam svete hostje v? rok? kristjanam Gospodov mir odvoujil, g a spusti med molitvajo v? sveto rerono kri, de se x’ no 3metra. Kaj pa pomen? 3meicane Je- 3usov?ga telesa 3? negovo presveto reuno kar- vjo? To 3mwaue nas opomn?, de so nega dm navado imel? kosijak svete hostje med tisto ne- spreobarneno vino devate, ktero so vernakam pite dajal?, dokler so jih ire v? obeh podobah obhajale. Ob vel?q?h pi^nekah namreij, ko so veija del vsa vernake k? svetemu obhajilu parstopil?, neso lahko tolako vina va kri Je3U- 3usovo spreobarnile, de b? bili x’ no vse ver- 241 n tke obhajal*. Te je tedej Jezusove karvi 30181.1- kalo, so nekolako nespreobsrnenaga vina va ke- leh vlila; in de ba bilo to vino vsaj posveče¬ no, ije ravno ne spreobarneno va Jezusovo kri, je maunak nekej kapa! Ječusove karvi va kelah kanil, ala pa nekolako svete hostje van spustil, de je po tem takam vino vsaj posve¬ til, ktera kosipk svete hostje je diakon po ob¬ hajila kristjanov gavacil,' ko je kelah ghrisoval. Ostanak te navade se vida Ue velaka petak, lga Jezu¬ sa Kristusa nam hode, ke jo prejmemo , ta veijno xiv.feue. Amen. Jagne Bmxje. Ko je matinak kostjak sve- fe hostje va kelah spustil, in kelah pokril; po¬ klekne 38 desnam kolenam, in sa tem Jezusu va tem presvetam zakramenta Bmscjo rjast skaxe, s P E t vstane, in parklonen prot« Je3usu reije: Jagne Bmxje , ke odjem.lete grehe sveta, OSmde se nas! (iti se na pgrsa udara.) Jagne Bje 3asluxene, ker ve, de je grete2n ijlrovek, ampak 3anana se le na acivo vero i]ele katoleirke X]erkve in na Je3usovo 3asluxene, in se negove svete vo.le in modre previdnoste popolnama vda. Ker imamo pa le takrat Gospodov mir ve rssnirje, tje smo 3* Eogam in l)lixi;iem ve svete prij«3noste ; je bila nega dni ve katoleirke rjer- kve lepa navada, de so se verneke ve 3namne bratovske Jube3ne, mirti in svete prija3noste pred svetem obhajilam kutrevale. Navado ku- trevate se ve ^namne svete piija3noste je ka- to le trka iperkev od Judov V3ela. Per Judeh je bila namretp navada v* p03drav.let.1e objemate in kutrevate se. Torej je rekel Jej us Simonu larrpeju, per kterem je obedoval, ko je bila ravno Magdalena, otpitna grčtrnerja , ve hitro psrtrla: Kuw.leja m e niše dal; la pa, kar je n? hiwo p krwla, m e nog ne j er.) a la kuivevate. {Luk. 7, 45 .) To navado so preipej perve krist¬ jane sprejele. Torej je pisal Teter vernekam: Pozdrav daj te se med seboj se svetem kuiveva - nem. (/. Pel. 5 , 14.) In so se tude per svete rnatre ve 3namnc bratovske .lubt^ne kutrevale. S. Avgutrtin je rekel: Kakor se iva>je ustne- t]c perblixajo ustnepam tvmjiga brata, tako se tude tvm/e šerpa ne odmikaj od negovega šer¬ pa. Ta navada je bila prav po duhe Jepuso- veh naukov, litere prave: „ l ie svoj dar p»rne- 248 sew pred aliar, in te tam spomnim, de ima tvoj bral hej jopar to;; pusta onds svoj dar pred allarjem, in poj da poprej spravil se s? srnjim braiam , in tadej prida , in daruj svoj dar. i~Mat. 5 , 2 5 . 2k .) Ker je pa stjasama to kutrevane ragugdanam sarrjam bita ^aijenalo parloacnost ka nespodobnostim, se je mogla ta lepa navada opustita; spreobarnila se je va ob- jemane, in je dan dananu.ia le we par velarjah inairah \r< levila med duhoviijano par altarji n navada. Maunak namratj kutine po molitvi •^a mir altar, de tako rekoij od Jezusa mir prejme, se obarne po tem prota diakonu, in ga nekoliko objame, rekoij; Mir sa labojl In diakon mu odgovori: In Ja tvojim duham . Diakon objame po tem subdiakona, rekoij: Mir sa tab oj! in dobi odgovor: In sa tvojim duham! In tako se ta Gospodov mir vsa d te hovujana okola altarja da. Me pa tuda ne dan danauna veij va navada, de ba se vernaka p?r sveta mauta jjred obhajilam kutrevala va 3nam- ne karujanske dube^na med saboj 5 je le vandal’ vsarjaga kristjana dolaenost ra^alnikam ra3aca- dene i^ sanja vsaj par sveta mana odpustita, in naj se nabije ne predirne ka svetamu obhaji¬ lu parstopita, ktera ima kako piko na blixnaga, ampak sprava naj se prej sa svrojim bliamam, in poitlej naj ne le parstopa ka angelska m^a. Druga moli ta v, 3 de se ue maunak po 3apovada ijerkve 38 drujama dvema molitvapia *) Par ifernah manah se va snainne velike salosta opunp ta olijernane, in tilde molitev 3 a mir. 'MO 3« sr ato obhajilo perprav.la , klcre ste tobkau popravne ve ijloveke misle in oeede obudite, kakorirneh je pred svetem obhajilam treba, de se tud? druge verneke ne morejo 38 lepue- im molitvame ke svetemu obhajilu perpravJale. Perva molitev, ke jo 3ai{ne mairnek 3de mo¬ lite, je tale: Gospod Jegizs liristus , Sin žive¬ ga Boga 1 ktere se po Oijetove v o. k se svetem Duham vred svet se svojo smertjo ve zivdeue obudil, rewe me se tem svat jim presvetem tele¬ som in svojo presveto kervjo od vseh mojih grehov in od vseh glegov ,* daj , de se vselej der- xim , tvojih gapoved , in ne dopuste , de he se hdej loLjil od tebe. Ktere ge ravno tem Bo¬ gatil O {jelam in svetem Duham živim in kra.lujerr Bog ve vehe vekov. D men. Ve tej molitve prose matrnek Jegusa, de naj ga se sviiijim presvetem telesam in se svrojo presveto kervjo od vseh negoveh grehov reme; 3akaj de- seravno nas je Je3us Kristus se svffljo smertjo na krixe od grehov in pogub.lena reudl, 3« Bogam spravil, in nam veijno aciv.lene 3adobil, se vender sosebno po vredne prejeme Je3usove- ga teles«! vdeleacejemo tega odreirena, tako de be odraujene ne bili deleaene 3asluxeua Je3uso- ve smerte, ko be ne hotle negovega telesa ve podobe kruha prejemate. Torej je Je3us re¬ kel, in nam ne 3de prave: Ako ne bole jedle mesa Sinil ijlovekovega, in pile negove kervi, Tte bole imele x iv de t i a ve sebe. (Joan. 6 , 540 Bolekan be mogel po tem takem slehern kri- fjjan skerbete, de be veijkrat ke svetemu obha- jllu po vredno perstopil! — In ker ve, de ijl- xje 3apov?da vselej rada in na tanko spolnuje- mo; torej ue Je3usa prosa, de naj mu da ve¬ dno po B®xjih 3apovadah xiveta, in jih nakola ne prelomita. In de ba to milost od Je3usa Kri¬ stusa bo.I gotovo dosegal: ga opomna, de je to vo.la nebeirkaga Oijeta, ktera nas je tolakan .lubil, de nam je nega va reirna dar na svet poslal; ga opomna, de je to vo.la svetaga Du¬ ha, ktera je negovo telo va davimkam telesa presjiste vselej davirje Marije stvaril, de nas je mogal sa svrojo smartjo na krixa od veijne smar- ta, od veijnaga pogub.lena odremita, in nam veijno xivlene, včipio 3veliijai.ie 3adobita. Paij lepa molitev! Tretja moli ta v. Mas, de bo mamnak Jo3usa Kristusa va roke prejel, in ga 3avxil, pred kteram se nar rjisleji duhova $3 ponixne Tjasti tresejo, la sveta in strauma ijas se je 3 de parblixal; pa mairnek spo3na in ljuta s v id j o nevrednost Je3usa Kristusa pod streho svtojiga xivmta sprejeta. Me je ravno samaga sebe pre¬ sodil, in vse kola svmjiga sarrja preiskal; se le vandar boji, de ba va negovani sarija me kej skritaga ne tikalo, kar Je3us Kristus sovraxa. Va velika stiska je 3de. Od ene strani mu na umeša grami Bmxje xugane tistam, ktera p° nevredno sveto obhajilo prejmejo; od druge strani pa slima, de nema xi v.lena va seba, kdor mesci Sinu ijlovekovpga ne je , in vegovc ksrvi ne pije. Kaj ije va tej stiska storila, kam se 251 ob?rnil?? Nh[ bo.ltr?ga ne ve storita, kakor de se, samega sebe presodiva?, vg narogje Jezuso¬ ve milost? gatege, ter Jegusa pros?, de naj ga nevr ednega obhajila obvargje, ker se je po svinji m©g? igpraiual, in daibro presodil , ter naj mu da po vredno h? angelske miz? p?r- stopit?, negovo sveto telo in sveto kri po vredno Zavpit?, in po tem takem hrambo gop?r vse dimne sovraxn?ke in gastavo vegngga xiv.lena jadobil?. Torej gagne molile: Gospod Jej us Kristus! v.rilje tv v?k po dlesnah j?dil?h. Jegusa mora lag?n bit?, kdor ga prejme; gakaj ko je xe ga telesno gdravje oevarno silit? se s? taksm? jadrni, do liter? h/ '|l®v?k nema q?lo nobene one.lc, al? nad kters- rii ? se mu ue rj?lo gnus?; o, kol?kau nevarn?- w* je u;e le ga dualno gdravje, ge kdo Jegu- sovo telo, to neben ko jed, vxiva, dessravno lema do nega nobene aceJe, in jg?lo nobene >^' 14 / > r /' / ^ 252 lakote po nem ne qute! Ta lakota je pa samo ve tisteh serqeh, k« so pralne lastne in pre¬ grešne lube^ne do stvari, in prepriijane, de je sam Bog neh nar veqe dobrota, kg jih mo¬ re popoTnama nasitite. De pa mašnek xeli Je* 3 usa prejet«, de ga po nem, nebeškem kruhe, silno xene ; da na 3 nane 38 besedam«: Kruh neb e m/e e bom prejel, in hlirjal ve Gospodovo ime. Ve Gospodovo ime kliqate se prave, po besedah s. Avguština, Gospoda ke sebe perva- bite , se 3 « Gospodam sklenit«, de b« bil Go¬ spod naša moq in naše xiv.lene. Gospod! nesem vreden. 3 de V 3 ame ma¬ šnek sveto hostjo ve levo roko, pod no med kagaveij in sredne perst Bu>xjo skledeqo podloxi, in se 3 « desno roko na p«rse terka, rekoij: Gospod! nesem vreden, de grem pod ma¬ jo streho, temini reije le 3 ? besedo, in bo oodrav- Jena mmja duua. Gospod! nesem vreden , de grem pod ma¬ jo streho, temuii r et}e le 3 », besedo, in bo o 3 drav- lena mm j a dama. Gospod! nesem vreden, de grem pod ma¬ jo streho, temini reije le 38 besedo, in bo O 3 drao- .lena nrnja dama. De vse priijejotfe vedo, kedaj mašnek te besede Ogovarja , sluxabnek 38 3 v®nokam tri¬ krat poxvenk.la, de tud« verneke te besede 3 * mašnekam Ogovarjajo, in se na perse terkajo. Besede: Gospod! nesem vreden itd. so vgete i 3 svetega evangelja. Ve mest«, Kafarnavme po ime- ne, je bil namreij Rimske stotnik na stane* ktere je imel do smerle bolnega hlapqa. K° 255 se je bil Jejus Kafarnavmu perbliscal, je slot- nek nekej mestnih staratrinov do Jezusa poslal, prmsit ga, de naj bg mu hlapita ozdravil. Me¬ stne starandm pridejo do Jezusa, in ga prosejo te dobrote. Je3us se per tej p ritje v*3dvigne^ in gre s« starauine prot« stotnikov?, hitre. Ko [ stotnek to 3ve, potrle jgrijatlov do Jezusa, ter mu sporotji: „Gospod, ne trude se! Jaj te nesem vreden ve svtr.jo hitro. In prav 3ato ne¬ sem h®tel sam do tebe. Ret]? le, in moj hla- peq bo 3drav.“ Jr3us pa se ne da ovrete. Kg- dar xe bli^ do stotnekove hitre pride, gre sam stotnek, in pred Jegusa stope, ter mu ret[e: ..Gospod ’ ja/ nesem vreden , de grem pod nmjo streho, temin/ rep?, le 3? besedo, in bo 3drav moj hlapel/. Bahaj tud? jag, deseravno sem le stotnek, in i/lmvek, h? sem pod oblastjo, imam vojake pod seboj, in rei/em temu: Ide, in gre; m unemu : Pride, in pride; in svinji mu hlap- pu: Store to, in stori. Ravno tako tud* ti lah¬ ko qe]g bolt^enske derhale. 3apovedujetr, in so te pokorne bolehne.“ J e 3 us to silirate se 3av3ame, in se oberne prote ludem, ke so ga bili osipale, ter jim retje: Resnii/no, vam povem, toleko vere v? I/rael? nesem nam el. Ker so bile te od stot- neka poniaeno retjene besede Kristusu tolekan v ire tj . je katoletrka rjerkev jap ovedala, de jih vselej pred svetem obhajilam revirno, in x’ ni m e, pokaxemo sv®jo nevrednost Kristusa pre¬ jete ve sv®je slabostem vdano serije. Kedar te- dej matrnek prave: Gospodi nesem vreden, de grem pod mm j o streho, temin/ rep? le 3?. bese¬ do, in bo o/drav.lena mmja duma/ hotje to- 254 l«ko req«: ^utsm, o Gospod Jegus! in spo- 3nam, de te nes«m vrčd«n sprejet« pod streho svoijiga xivfl)ta; 3akaj ije te nebesa in pa ne¬ bes nebesa ne obsedejo, kako te hoqe iq prahu in pgrsti storjeno pohiutvo moijiga telesa vre¬ dno pod streho V3ct«! Ja3 b« mog«l ue le s« s. Petram reij« : Gospod! poj d? od mene , ja> sem greiuen ijlovek. Torej se le na tv«)je usmi- .tei.ie 3anesem, ref}« le besedo, in boir nnojo du¬ mo popolnama od grt'hov oijistil ; sej s« tud« le rekel, in nebo in 3em.la sta bila stvarjena.“ Telo Gospoda. 3 de stori maunek s« sveto hosljo krix qe3 sc; in po tem takem v« seb« vero obudi, de bo 3avxil ravno tisto Kri¬ stusovo telo , k« je bilo na krix« umorjeno , in je tretji dan ve novo xiv.lei.ie vstalo, ter reqe : Telo Gospoda nauega J opus a Kristusa naj o- hrane majo dumo ve vojno xivlene; Amen . S« teme besedam« marnngk spriijuje, de nam je Je3Usovo reunae telo 3astava veqn«ga xiv.Iena. In res, ta nebeirka jed, po vredno 3avxivana, stori, de se nam 3aqne studit« in gnusit« nad pregreicngm« r?qmi; de 3aqnemo ^dihovat« in hrepenel« po tem, kar je v« nebeseh; de ko- psrnsmo po tist«m ijas«, ko bomo 3« Je3usam v« nebes«h popolnama in vekoma sklenen«. 0 presreijn« tisi« qas ! o presreijna veijnost v* nebcs«h ! 3 avxivane Gospodovega telesa. Ma- nn«k se na to nckobko psrpognen s« svel«m re- ipn?m telesam obhaja , in spet sklon«, t?r s« pgrpogneno glavo in 3« rokama pred s«bdj skle- nen«ma obstoji in obmoliji, de molqe premi- 255 rodu je neskmnijno Kristusovo .1 ul>r;>?n do nega-^*« •* in svo)jo ne3merno sreijo, ko ima 3cle pod streho svmjiga xiv®ta Je3usa Kristusa v« podob« hruha. Kdo more uegovo sreijo popisat«, ko je tolgkoirngga Gospoda v« himo svmjiga ssrrja dobil! Kolekoirno hvalo, kolekoirno dube3«n je torej 3de Je3usu dolx«n! V« sveto premiirde- vane 3amaknen in s« svetem« obijutdeji napol- nen 3de stoji, in kar besedeče ne 13 nega. 'krkev mu nobene molitve 3a ta i{as ne od- baxe , ker se 3« besedam« ne da mgovorit« ve¬ sa.le , k« ga 3de sprehaja, in poboxnost, v« ktero je v«s vtopden, ko ima svmjiga Boga v« seb«. Nekej ijasa ostane t«dej mairnek naliha- ma v« Je3usa 3amaknen. Kaj bom povernil. Ker mora pa ma- irn«k po Je3iisov«m poved« v« podob« kruha in vina daritev svete mane opravdat«, in kmnerj mane Je3usa v« obeh podobah prejet«; odkrije po tej tih« poboxnost« keleh , poklekne pred sve¬ to reumo kervjo, vstane, in s« sklederjo sker- bno pobere drobtin«i]e svete hostje s« telesn«- ka, ko h« jih kej na nem bilo, jih ig sklede- ije s« perstam med sveto renno kri v« keleh post«rxe, in med tem tako mole: Kaj bom povernil Gospodu 5« vse , kar me je dal? 3 ve- lii/a/ja keleh bom vgel, in ldirjal ve Gospodo¬ vo ime. Klirjal bom vau, ojnanujoij uegovo hvalo, in bom ve gavelji pred svaijime sovra- ziieke. Kakor de h« mmlil: „Kako tjem Je- 3 us a 3ahvalit« 3a vse negovc neskmnijne dobro¬ te? Negovo kri bom 3avxil , in se po tem takem negove na krix« opravdene hvalne da- 25 G rilve vdalcxil, in x’ no Boga vredno hvalil. Po tem se menja duaa ne bo veij bala sovraxna- lsov; 3? Je3Usovo karvjo napojen bom bre^ skarbi tista kraj dosegal, kjer ne more B*xjim svetnikam noben sovraxnak veij akodovata.“ Kri Gospoda. Na to v-jame maanak ke- lah, stori x’ ni na kr.ix.1je3 se, va 3namne, de je va nem .Rusova 38 nas prelita kri, in pra¬ va: Kri Gospoda namega Jezusa Kristusa naj ohrani nanjo dumo ve vrij no a: iv Jene , ^Jmm; in sveto kri i3 kelha spije. Obhajilo kristjanov. 3 de ko se je maanak sa svetam reanam telesam in sa sveto redi no karvjo Je3US0V0 obhajal, pride prerjej obhajilo dru3ah vernakov na varsto. Nega dni neso nakola nobenaga drugakrat obhajala, ka¬ kor med sveto maao prerjej po maanakovam obhajila. In ravno to je prava ijas, de verna- ka ka obhajilu parstopajo, prerjej po maanako- vam obhajila. 3akaj sveta maaa je daritav rje- le rjerkve, ktero maanak in vernaka po nego- vah rokah Bogvi oprav.lajo; torej se tuda spo- doba, de se maanak in vernaka skupej in vsa kmala sa svetam obhajilam te daritve vdaleacajo. Vse molitve svete maae so tako narejene, de ba jih tuda druga kristjana 38 maanekam p? r sveta maa'8 molila, se 33 maanakam 3a sveto obhajilo parprav.lala, 33 maanakam Kristusa 3»- vxila, in 33 maanakam se daritve svete maae vdalexila. Torej pa tuda maune molitve p° svetam obhajila ne 3adevajo samo maanaka, ampak tuda druge kristjane; maanak ne hval* Boga x’ nima samo v« svenjim imena, ampak 257 »a hvala ve imena vsah, ktera so x’ nim sveto D ^ obhajilo prejela, kakor bomo kmala slivah. Na- sprola je tadej duhu katolevke ijerkve, de se inaumek sam med sveto rnaroo obhaja, po tem pa vandar va imena vsah vpriijneh kristjanov ve molitvah, ke so po svetem obhajila, Boga hva¬ la 3a rnilosta, ke so jih gde po prejetem sve¬ tem reumem telese deležne, deseravno verne- bam ve le po dokomjaneh teh molitvah, ve le bmrmj mame 3akrament svetega revnega telesa deli. Kako i^e neke ludstvo se pravo gorečno¬ stjo hvalne molitve, ke se po svetem obhajila molejo, 38 mavnekam molite, in Bogd hvalita 3a miloste, ke jih Je3us Kristus per svetem ob¬ hajila deli, ko neso ve ke svetemu obhajilu perstopile? — Daritev svete move se moramo pa tude vetjerjo ijele druščine mislite, per kte- re večerji tiste, ke sedi na pervem scdeaee, dru¬ gem vpriijnem tude tiste kruh deli, ke ga sam vaciva, de skupej jedo. Kako tjudno be se nam moglo 3dete, ko be, postavam, ©»{e, ktere je se sv©jime otroqe 3a 10130, nar poprej sam od jedi jedel, ke so na «1130 postav.lene, in kedar be bil nasiten, be 3ai{el Boga hvalite, de je nega in negove otrmke nasitil , in po tem ke we le otrmkam od teh jedi j^ste dal, ter ke jih na 3adne bre3 vse molitve od 01136 spustil! 3 akaj se nam pa to č u dno ne 3di, ^e se per obhajila vernekov ravno tako godi? Bre3 velike sile in potrebe be se tadej prav 3® prav ne smelo vernekam drugakrat sveto obhajilo delite, kakor med sveto mamo prerjej po mavnekovein obhajile. 17 258 Ta navada, de ludje 3unej svete mane k« obhajilu hodijo, se je le va po^nejih ijasah 3a- ijela, Ixji. in ijlo- VEtrke nalore; de n^ vetp kruh, kar naire te¬ lesne otjl kruh videjo, ampak je Jegusovo re- ®ne telo, in ne vetj vino, kar naue telesne °ip vino videjo , ampak je Jegusova ga nas pre¬ lita kri. Ve podobe kruha in vina nam je Je- 3us Kristus svatje telo in svatjo kri n a ne m du- ®«m ve hrano in pijatjo gapustil. Je treba drugetj preudarite, kako ko ris tno in kako joo- keb no de je ta presvete gakrament po vredno prejete, ker se ijlotvek po vredne prejeme sve- 17 * 260 tega reirnega telesa 38 Bogam sklene, in od nega prejema vso moq ke dobremu, kakor pre¬ jema mladika ves sok od terte, k ter e je perra- ujena. Kdor ga pa po vredno ne vxiva, ve do¬ brem slabi, obnemaga, ve hudobije jabrede, ter se pogubi. Torej prava Je3us Kristus, de bo le tiste odraujeneij veijno sciv.lene 3 adobil, ktere negovo meso po vredno je, in negovo kri po vredno pije. Je treba tretji ij prave in resniijne sce.le do Kristusovega telesa imet?, je treba po nem bol hrepenele, kakor hrepeni sestradan ijlmvek po jed?, pa se vendar ne upa¬ te 3avo.lo svoje nevrednosle ke Boxji mije p?r- stopite; ga je treba prosite, de be nas vsaj 3? drobtineijame nasitil, ktere poboxnem kristja- nam je Boxje mije padajo; de be ve nas s^ svojim duham, se svojo Jubejnejo, se svejo milostjo perirel, ker ga nesmo vredne ve djana ve podobe kruha prejete, in nam serife prena- redil in prestvaril, de be ga bili kmale vredn« tude ve djane prejete. Kako je tedej tistemu per serije, ktere se po duhovno obhaja? Ponixnost, ke ga jadsr- *uje prejete Jejusovo telo , in pa goreije see.le po Je3usovem telesa, ke ga ke angelske mij* gonejo, ta ponixnost in te goreije aeele se v? negovem serije vojskujejo. Kristjan vida na al- tar ji svete kruh seiv.lena, angelsko jed, vir vsak milost, jaijetneka in delivija vseh dobrot, 3 a ' stavo veijnega xiv.lena; o kako ga mika ke B®- seji mije stopite, kako ga xene po nebcirkein kruhe! Komej sterpi, de ne gre. In irel k? k* Boxji mije; pa ponižnost ga gadersuje, 261 1(8 mu ire grehe kaxe, kterah ne ne gadost* obžaloval, hude nagi.ieua, 1<8 jih ne ire dovod 'jatžrl, pregreume navade, ka jih ne ire popol- nama 3 apustil. Kaj tgdej stori? Kg Jegusovam nogam se ve duha varxe, spojna prod nim svo¬ jo nevrednost, tar vse objokuje, kar ga od ob¬ hajila ala vsaj pogostnega obhajila gadarxuje» Vidita matpnaka, de se obhaja, vidite vernake, de ka angelska miga gredo; se mu vxala, solge se mu udero, de nema svatovskega oblatila. Obeta in sklepa, de noije bita dal breg svatov¬ skega oblatila. Prosa tadej Jegusa, de naj se ga usmila, in naj va negovo sarrje pride sa svojo milostjo in sa svojim duham, de ba gaijel po, negovo mislila, xeleta, govorita in delata. Duhovno obhajilo obstoji tadej va moijnah ace.lah Jegusa Kristusa va podoba kruha in ne- govo milost prejeta, torej va rasniijna, stano¬ vitna vo.la se vsaga gnebita, kar ijloveka od svetaga obhajila gadaracuje, in sa vse pardobita, ijesar je treba ka vredna prejetva svetaga obha¬ jila. Kdor tadej ig serija xeli Jegusa va gakra- menta svetaga reumaga telesa prejeta, de ba se nim gdruxil, obilno milost prejel, negova- ga duha poln bil, in mu gorkeje sluxil; on je va duha obhajan. Breg duhovnega obhajila se ne more nahije gveliijata. 3akaj ako hoije odraujenaij va nebesa prila, mora imeta Kristu¬ sovega duha, mora po Kristusovo mislita, xe- leta, govorila, delata; Kristusov duh ga mora vodita. Torej prava s. aposta.l Pavl: l ie pa kdo Kristusom ga duha nema . ne ne gor; na- sprola pa prava: Ktere koh Duh Iimsji vod?, ti so otrwj]» Bxji mige pervabe- 3 akaj pe repe. »Svete repi so ga svete Judi j je toleko, kakor de be rekel: „Kdor ne svet, ge nekar ne p»rblixaj,“ Ne prave le: »Udor 265 koh je od grehov oijiujen (i , ampak: „Kdor je svet, se p»rblixaj. ii Pa odpuiqer.ie grehov ne stori ijloveka svetega, ampak vpriijnost sve¬ tega Daha in obilnost dinbreh del. Nesem do- vo.lm, rege ir: e dale j, de ste se blata pregreh we le 3nebih; ampak hm jem, de se od lepote Tjednosle svetile. Ravno to hoije od obhajan- rjov s. Ambroži, bo prav«: Nobeden ne sme Jezusovega mesci jeste, r/e ne poprej posve- ijen. Samo tista tadej redi 32 Jegusovam me¬ šam svmjo duroo va vegno xiv.Jei.ie, ktera je xe pred obhajilam posvegen , ktera je poln Jegu- sovaga duha, ktera Je3usa Kristusa va djaua in neham posnema. Tiste bo nasilen, prava s. Avguštin, ktere ga posnema. Nasprota pa tista, ktera Jegusa va tem pre¬ svetem gakramenta prejema, desaravno ne ne¬ ka po spagenah uegah gapelivaga svata xiveta, svffijimu hudobnamu poxelenu strega, in nau¬ kov hud obnaga duha poslušata in spolnovata; tak Jegusa le ga ustma prejme, in po nevred¬ no gavxije. Tak, de vam ga besedama s. Av¬ guština povem, tak zakrament telesa Jegusa dir is las a sn svojim a oobmi je, pa se 32 uego- vsm oxiv.lajoij?m duham ne redi in ne našit- j tak prejme gakrament svetaga reirnaga telesa va svatje pogub.Iene. Nepridno obhajilo. Nepridno obhajilo je takrat, kadar malo parprav.len kristjan par sve- tam obhajila malo ala nag gnade ala milosta B®- aje ne prejme. De je va marsakteram kristjana obhajilo breg d uir n a ga sadu in prida , ala ne- nridno, so kriva ostanka xc odputgenah veli- 266 ijgh grehov, kter«h ostankov s«" ne ppr^adeSva odpravit«; so kriv« male greh«, do kter«h ima nekako lubeggn , in jih noije 3apustite; je kri¬ va slaba parprava k« svetemu obhajilu, ko kri¬ stjan bre3 poboxnoste, bre3 svete lube3n« in brej svete lakote do svetega reronega telesa v« nekak« duron« mlačnost« in le bol ij navade k« B®xji mij« perstop« ; je krivo vse, kar v« kristjan« pobožnost in .lube3«n do Boga pamart- rouje. Nepridno obhajilo se ne prejme t«dej s« sm«rtn«m« greh« , ampak le bre3 potrebne parprave, v« duron« mlaijnosl«. Nepridno ob¬ hajilo ne s«qer pogublivo, kakor nevredno ob¬ hajilo; pa v«nd«r rokodlivo, ker vernek ne prej¬ me milost«, kakorrono h« prejel, ko b« 3« go- reijo perpravo k« angelsk« m’13« perstopil, in pa ker nepridno obhajilo rjloveka neijutno v« nevredno obhajilo par pravda. Torej prav« s. Kri30stom: Ne hodite ritkah 3« mlaipnem ser- p a ni , ampak vselej ve Juhcjne gorele k? Bxji «63« pride? — In 38- kaj ne? Ker jih drosta sveto obhajilo le 30 ust¬ ni« prejema, pa ga sa ijistam sanjam ne vxi- va. Po vsa pravir]« tadej mannak prosa, de ba mi, ka par svetam obhajila 3akranaent svetaga ršii;naga telesa 3« ustni«, prejmemo, ga tuda sa ijistam sarr]am prejela. Pai^adujmo sa torej, de bomo sveto obha¬ jilo vselej po vredno prejela. Torej vselej ka Bo)xji 1163« sa ijisto vastjo in sa poboxnam sar- rjam parstopimo. In kadar bomo sveto obha¬ jilo po vredno prejela, pmtlej molimo: Tvmje telo , Gospod! k» sem ga 3avxil , m kri tvoja, htero sem pil, naj se sklone 3» mojim serijam, in daj, de ne bo madexa pregrehe ve mene , he so me ijisle in svete skrivnosti pokrep¬ čale. O, koga ije bol xelels, kdor ka svcta- nm obhajilu parstopa, kakor de ba Kristus va nem ostal, de ba se Kristus po nem ragaeivel, in se nakola od nega ne loipil! 6 * Od obhajilne molitve do knmija. Ko mairnak po svinjini obhajila kelah otn ra, in ga tako pregrina, kakor ga je bil h] dakristije parnesal; prenese sluxabn«k m a m n e kukve na levo stran altarja. Obhajilna. Ko je mairnak kelah 3akril, firc na levo stran altarja, in 3. tvojim du¬ ham ; napove maunak vern*m kristjanam km- nar) svete mame, ker jim prava: Pojdite, mi¬ nula je maua. (ite, missa est.) *) Sluxab- *) Nega dni se je res sa tema besedama sveta mana končala, ker se ne po tem nobena molitav veq molila. Sijasama je pa katolamka ijerkav me ene molitve par- stavila , ka jih me 3de po „fte, missa est“ motamo. I?a3lagavrjam svete mame je'latinska beseda missa tolako, kolakor m i s sio (poslane ala odprav lene); torej: ,, Ite, missa e$t,“ jtjijlako, kakor: „P oj d a te, 3dc je od pravi c n e“. Nekt.era raslagavija gvete ma¬ me i3 devetega veka in j>03nejih pa pravajo , de bese¬ de : „ite, missa es t u toleko pomenajo, kolakor: Ite, missa est a d D e n m h o s t i a, C h r i s t u s D o m i - nus u . Torej prava neka *ra3lagavaij svete mame: Boc hotal, de ba slimavma diakona reija : ,,Poj d a te, po¬ slan je klavna d a r , “ sveje sanje barx ka una. do¬ ni a ija dasela pova3dvignila , kamor je nama glava preti nama mla; de ba bili tamkej 38 selama svojlga sanja, kjer nas 3dkeleua vsah narodov 3a 3namnein svoje pre- mage:panjaknje, in de ba se kadej po svojih goreijah xe.lah x’ nima sklenila, kters par svojim Oijets nepre¬ nehoma 3a nas prosa ij> prava: ,,Hoqem, 271 n?k mu ve imen« kristjanov reipe : Bogu hva¬ la. S? tem s besedame gahvalejo verneke Boga ga to sreipo, de so se per daritve svete mane ^natrle. In ta od vseh vprirpieh kristjanov po slumabneke Bogu skagana hvala nam prav lepo pred oiji postave, kar je s. apostel Joan ve skrivnem razodene ve 5 . postave popisal. Ko je s. apostel Joan ve nebesa gamaknen vidil pred sedexem B®xjim Jagne na altarji gaklano in 2 4 starairinov okole nega; ko je tude vidil to Jagne i3 rok tistega, ke je bil na sedexe, v^ete bukve, in odprete sedem pevjatov: so, prave s. Joan, slarairine na tla popadale, in Jagnetu hvalo pele. Slitral je tude okole sedexa glaso¬ ve milijonov angelov in vseh stvari , ke so na nebe in na ge m Je in na morji, de so hvalo pele, rekovp; Bogu namemu, ks sedi' na sede- ae , in Jagnetu hvala in slava , in modrost in jahvala , rjast in krepost in mo tj vs veke ve¬ kov ! (Skriv. ragod. 7, 12.) In ker se na na- ir?h altarjih per svete mame ravno to nevidama godi, kar je s. aposteJ Joan gamaknen vidil, Par ijerneh mamah se tuda ne prave: „ Pojde te, miniila je mama“, ampak mamnek rege prota alta- rju obernen: Naj polivaj o v a ni ir a “, in sa tema besedama voitja dumam va virjah veijua mir in pokoj. Ne prava par talkah mamah: ,, P o j d a te, minula je mawa“, ker so Judje nega dni po qernah mamah me va ijerkva ostajala, in nekolako 3a verne martve mo¬ lila. In ker je bilo le po tjerna mama pokopovane mar- liijev va navada, par kterarn so se kristjana 3 namla, in 3 a mir in pokoj dume martvaga vernaka molila; torej jim tuda ne bito retjeuo: „P oj d a te, minula je ma¬ ma 11 , sej jim je bilo treba me va ijerkva ostata. 272 ker se tud« par svet* maim Jegus, nedolxno Jagne B®xje , nevidama svojimu nebetrkainu Oijetu daruje vg klavna dar; se torej spodoba, de vernaka Bogu in temu 3aklangmu Jagnetu rjast in hvalo dajejo. In ravno to pomemte besed?: Bogu hvala. Naj ta dopade. Ro je mattmak iggovo- ril: „Pojdste, minula ja mawa u ; se k?, altarju obsrne, sklenene roke n a n naslona, tar p?r- pognen mola: „Naj Is dopade, sveta Trojirja! opravilo moje službe, in daj, de bo daritev, ks ssm jo nevredne jlmvsk pred otjr/ti tvajiga veličastva daroval, tebe prijetna, ga me pa in ga vse, ks ssm jo gane opravil, ig milosti tvoje spravna. Po Kristuse Gospode nam m. strnsn. Sa to molilvajo m a tenak tre enkrat vse molitve svete matre povgame, in prosa sveto Trojirjo, de ba bila daritav svete matre, ka jo je gde va imena katolatrke Ijerkve opravil, ne prijetna in dopad.liva, nam pa in vsam verna- kam va odpuujene grehov in va spravo 38 Bo- gam; prosa Boga, de ba ne gledal negove ne- vrednosta, ampak 3asluxene svatjiga pre.lubaga Sinu, Je3usa Kristusa, de ba po tem JE3US0- vam 3asluxena Bog nega in vse vernake, 38 kte- re je to daritav opravil, vdalesil vsah listah milost, ktere i3 te daritve ^virajo. Matrnakov blagoslov. Po tej molitva xeli matinak vpritjne kristjane blagoslovita; to¬ rej kutrne altar, de ®n sam, tako rekotj, ta blagoslov od Kristusa prejme, po tem pov«3' dvigne roke in otji prota nebu, in prav* 5 „Blagoslwvs vas vssgamogoqm Bog“ t opomnit? 275 kristjane, de gre le vel«k«mu mamn«ku Je3usu Kristusu, k« s«di ve nebeseh na desnirj« svmjiga Oi{Bta, verno ludstvo blagoslovit«, kter« nam je se svffljo smertjo na krix« veijn« blagoslov gado- bih Pa v« Jezusovem imen« sceli mamnsk verno .ludstvo blagoslovit«; torej se prot« kristjanam o- b«rne, in nad n im« 3« desno roko krix stori, re- koiji ©ye, Sin in sveta Duh. Sluocabnek odgovo¬ ri: ^Amanj naj se 3g0di, kakor nam voujžuv* *) Kar ta blagoslov 3adene, n«kar ne mislete, de ima kako posebno moij v« seb«, de vam 13 tega blagoslova kake posebne milost« i3virajo; milost« nam ^virajo 13 skrivnost, k« se psr svet« mam« obhajajo, in i3 vredne prejetve svetžga obhajila. Mamngk , ko Vern«ke blagoslovi, jim le psrvouf« in xeli in pa Boga pros«, de b« bili vs« vpriijn« kristjan« d«lexn« teh milost, k« i 3 virajo 13 daritve svete mame, in de b« jih 3v«sto v« seh« ohranil«. Blagoslov ka>n«q svete mame je od tod v« navado p«rm«l, ker je bil Bog v« starsm 3avet« po Moj3es« 3apov«d dal po oprav.len« jutra m« in vetjern« daritv« ludstvo blagoslovit«. Bla- goslovleno je bilo .ludstvo s« tem« besedam«: Gospod le blagoslova in obvaraj. Gospod la pokaxa svatje obličje, in naj se le nSmila, Go¬ spod svatje oblii/je ks tebe oltarna , in ta daj pt, kako bregmade.rno serije nia- irnekov, Ii klerem tolekokrat sivarnek ijislosle pride ! Ig mamnekoveh ust, ke tolekokrat Kristu¬ sovo rewne telo prejmejo, ne sme prite n?ij nesvelega, neq nespodobnega, neij nepotrebne¬ ga. Negove oqi, ke gledajo Kristusovo telo, morajo bile perproste (nedolžne) in sramo- SE.live; roke svete in prot?, nebesam povegdvig- nene, ke. prijemajo stvarneka nebes in gem.le. Maivnekam je sosebno reqeno, kar gapoved govori: „Bodete sveti, ker sem jag svet, vam Gospod Bog.“ Podpiraj nas, vsegamogoijm Bog! se srn¬ jo pomoijjo, de ta bomo vredno in bogabo/eije, 285 s>, pravo Tpstostjo in 9? dabro vestjo sluzih , h smo se vs mawnewke slan podalg. In ;/e inch ne moremo tako nedolžno živel?, kakor smo dolžni; daj nam vsaj storjene grehe prav obžalovale , in Ur dno sklenile te od gdč vs po¬ ri iznos Is in vs prave vole 3vesleji bile. OdcjCVOfS VSI. r lite v ji, 11 a nckiere vfircmnma oc > / dodlei- wm ra&lcicjcme vs v&tjs dvstla&o jio- >svde mame , de se oe mms ne čtavs. I^a^loacena vam je, lub? kristjan?! sveta ma¬ lta, kakor jo dan danautn? maicnsk? bero. Ve¬ liko lepših naukov ste od te presvete daritve pre¬ jel?, in mishm , s? jih tud? globroko v? svje S8iqa vtisnil?. Ob.lubsm, de vas je veselilo krat? razlagane molit?v, k? jih matrnsk p?r svet? mam? mol?, in k? ste jih morde tud? vi Ke veijkrat d?’ nim i|^ molitn?h bukvsrj mo¬ lil* j veselilo vas je tud? 3ved?t?, kaj de oprav- 1'* pomensjo, kter? se p?r svet? mair? gode, m ktere vi 3? lastnsm? oipni vid?te. Pa, mn>ji pre.lub?! novo vesele vam upam naredit?, tje v arn vsaj poglavitne nauke od svete mane, k? s le jili do jde ssmt?rtje raztresene bral?, kmal? 284 tukej ^brane dam, in jih bo.l do tanrpga po¬ jasnim, kakor m« je bilo med n^laganem sve¬ te mane mogoče. Ker jih tukej ^brane dobe- te , jih bote veliko loxej 3?, misleme presegle, in loxej vg misleh ohranile; in ker jih boi do tamjega ra3loxene dobete, vam bodo tudg glo- bokeje vg serrje segle. Pa semtertje vam bom tudg me kej novega povedal, ijesar nesem imel p?rloxnostg med ra3laganem svete mame pove- date. Alg vas ne bo tudg to spet veselilo, ako ste svetgh naukov laijne? Pred vsakem pogla¬ vitnem naukam bom vpramane postavil, in vg odgovore bo 3axeleng nauk dan, kar vam bo veliko perpommglo dane nauk loxej ra3umete, in ve spomine ohranite. Kaj je sveta marra ? Sveta mama je nekgrvava daritev novega 3»- veta, veden spomin in vedno ponaviane ker- vave daritve, ktero je Je3us Kristus na kriaee opravil. Svete mame se daritev prave, ker se psi' nej Bogu vsega mogočnemu pravo telo in pra¬ va kri Je3usa Kristusa ve podobah kruha in vi¬ na ve dar opravda. Ke vsake daritve je teh mti- reh retji treba: de se j) daruje kaka 3unana, vidna reij, 2) de se ta 3unana, vidna reij Bo¬ gu daruje, 3 ) de jo daruje poseben, nalauj ve to odlovjen sluxabnek, in 4) de se ve dar da¬ na reij ale pokomja ale pa vsaj spremeni. Per 285 svet« marce se najdejo vse te n/tir« k« daritve potrebne reiji. Daruje se telo in kri Jegusa Kristusa ve 3unaueh in vidneh podobah kruha in vina; ta dar se Bogu vsegamogoijnemu o- prav.la, 3akaj ije se ravno per svete marce spo¬ min svetnikov obhaja, se vender daritev nem ne opravia , prave s. Avgurctin ; Je3usa Kristu¬ sa daruje per svete marce vidama ve to odloijen marcnek; per svete marce darovano telo in kri Jegusova se spremeni po 3avxjitji , ker Je- 3US Kristus podobo kruha in vina 3e narcem mešam in narco kervjo 3edine, in tako narco ijlovercko natoro se svrcjo Brooejo 3druaee. Sveta marca je tedej prava daritev, in serjer tista sveta in ijista daritev, od ktere je Brcaeji prerok Malahija rce ve starem 3avete prerokoval, ko je Judam rekel: Nobenega dopadena nemam nad vame, pravu Gospod vojskeneh trum , in darov ig vaweh rok ne bom nei/ vei/ jemal; ga- kaj od solnipnega veghoda do o ah oda bo med narode veliko mm j e ime, povsod se bo daroval ijist dar m m jim u imenu, ker mmje ime bo veliko med narode, tako govori Gospod voj- skeneh trum. (Malah. 1, 10— 11.) Kdo ne ve, kako na tanko de se te prerokove besede spol- nujejo? Nekjer veij ne sveta, de be kristjanov ne bilo. Kamor kole pa je luij svetega evan- gelja persijala, povsod se Bogu ijisla daritev svete marce opravJa. Sveta marca je veden spomin in vedno po- navlane kervave daritve, ktero je J egi is Kri¬ stus na krixe opravil. Daritev svete marce ne druga od Je3usove kervave daritve na kriace, 286 ne nova, ampak je ravno lista resnitfna dari¬ tev, ktera je ga nas enkrat na krixe oprav.le- na, ker je per svete matu« ravno tista darova- veq in ravno tiste klavne dar, kakor na Kalva- rii; gakaj tude per svete maire daruje nevida- ma sam Jegus Kristus ravno tisto svroje telo, ktero je kilo ga nas na krixe umorjeno, in ravno tisto sv®jo kri, ka jo je ga nas ve vari« Geqemane ob svmjim kervavem pote, ve Pila¬ tove hiu/e biqan in kronan, na Kalvarii na km perbit prelil, torej ravno tisto svroje telo in ravno tisto svrojo kri, ktero je na krixe daroval. Per vsem tem pa, deseravno je daritev sve¬ te maire ravno tista daritev, ktero je Jegus Kri* stus na krixe opravil, najdemo le vender med Jegusovo daritvejo na krixe in med daritvejo svete marce nekolekorcen ragloijek, ako pomi- slemo, kako in ig k ter e ga k®nqa de se je Jegus Kristus na krixe daroval, in pa kako in ig kterega kronqa de se Jegus Kristus p«*' svete mame daruje. Kako se je tedej Jegus Kri¬ stus na lstil , ijesar neso mmgle vse darove sta¬ rega 3aveta skupej opravite, in de ne torej 3de nobenega dru3ega novega daru treba. Te resniq« pa ne rjelo neij nasprote, kar katoleirka ijcrkev od daritve svete marce uiji, ker sveta marca ne nova daritev, ampak je le ponav.lane Je3USOve na kriaee opravdene daritve. Te s. Pavl govori, de je le ena kervava daritev, le ena srnert 3» greh, le eno odrercene; se tem le poterde, de ne nobene druge daritve, ktera be nam odpu- U[ene grehov 3adobiIa, pa noqe reije, de je Je3us, ke se je enkrat na kriaee po kervavo daroval, po tem to svoijo daritev komjal, m je nei{ vei[ ne ponav.la, temuij ve dru3eh ma¬ steh svaijih listov 11 e le uqi, de je Je3us Kri- 289 stus ire gmirej srednak med nama in med B6- gam, de torej to sv®jo nakraca enkrat oprav- deno daritev tre 3mirej va nebesah in na 3em- da ponavda. Po karvavO se je tadej Je3us Kri¬ stus le enkrat daroval, je le enkrat 33 grehe vsaga svata 3ad(Dstil; 32 edino daritvajo na kri sc a je JP3US vas nair dolg hebenkamu Oijetii jDoplaijal: del pa nad to neskomtjno qeno, ka jo je Je- 3us 3a nas dal, se dobiva vsak tjas, 3lasta pa in nar obiiharoa 38 daritvajo svete mane; torej se JČ3US Kristus par sveta mau/a vsak dan da¬ ruje, in se bo daroval do k®nqa svata, de nas svffijiga ncskmmjnaga 3asluxena vdalexaje. To je vera katolairke ijerkve ; torej neha sluaeabna- 1(8 vsak dan niairujejo, in neha otr®ija 38 ve¬ selem ka sveta maha hite, de ba 13 Je3usove daritve ha krix8 obilnaira milosta prejemala. 2 «. Od koga in kidaj je daritev svete mawe po- slav.lena ? Od Jc3(isa Kristusa je daritev svete mane par 3adne večerji postavdena. V^el je Je3us kruh j ga posvetil, ra3l®mil, in dal vpriijnam apostadnam ; rekoij: Vgemite in jejte; ker io je m m j e telo , k e bo ga vas ve smeri dano. P*tlej je V3el kelah 38 vinam , ga posvetil , in apostadnam podal, rekoij : Vgemite , in pite ig nega vse; ker to je keleh maje kervi, kervi novega gavela , klera bo ga vas in ga neh veliko prelila ve odpaujeue grehov . In po tem 290 je J®3us Kristus apostv.lnarn in iieh nastopnž* kam, tukofam in maronekam, oblast in 3apo- ved dal ravno tako, kakor je mn, kruh in vi¬ no vg negovo telo in kri spreobračat«, irt ne- beukemu Oijetu darovat«, ko jim je rekel: To delajte ve moj spomin. In glejte, tako je Je- 3US Kristus daritev svete mame pei*ve opravil in postavil. Torej pa prav« s. 1] er k ven?. Tri- enirke 3bmr: Nam Bog in Gospod Jegus Kri¬ stus je per gadue veqerji, tisto no tj , ko je bil gdan , svatje telo in svatjo kri Bogu Oqetu m podobe kruha in vina daroval , in ga ve teh vidneh gnamneh nem, ktere je taqas matrne- ke novega gaveta postavil, dal gaveeite, in Ui¬ de ne h naslopnekam , mamnekani , ukagal lo daritev ponavdale , rekoq : ,, 7 b delajte ve moi spomin (Trien. 3bmr sej. 20. p, 1.) 3 akaj je Jegus Kristus daritev svete ma¬ me postavil? Je3us Kristus je daritev svete maire po¬ stavil : 1) De je svmji svet? i] Gr kve prav in resni- ijan dar 3apuslil , de ga Bogu daruje do kmn- ija sveta. Je3us Kristus je namreij vse darove starega 3aveta odstavil in overgelj ker neso bi¬ li sami na seb? Bogu vireij, ampak so mu bik le toleko prijetna, kolakor so Je3usovo kervavo daritev na krisce pomenile in napovedovale; p° tem pa, ko jo je Je3us xe opravil, je ne bilo vei| treba pomenite in napovedovat?. Pa Je3 de je svoje rrivlene ga nas dal; ta negova lubegen ga je pred smertjo tudg we pgrsilda . de je samega sebe nam vg hrano gapuslil. 1 °' rej je J^us daritev svete mame takrat posta¬ vil, ko je od svmjih aposte.lnov slovo jemal, ve oijitno 'jnanine, de xeli 3« name ostat«, med nam« ve podobe kruha in vina prebivat? 293 y, dumo in lelesam, s« karvjo in mesom, po Brnacji in ulovemka nalora, name dume sa sv®- jim telesam nasitovata, in sa svmjo karvjo na¬ pajata va vevjno xiv.lei.ie. Res, Jejtis je svoje, ktere so bili na s vel s , do kom) a Jubil. Kdo ba se ne ijudil Je3usova neskmmjna iube3na do svffljih ! Pioge jim je umival, .lube3nivo, prav po prijatalsko slovo od n a h jemal, jih uijil in toIaxil, 3ane va grenko smart mal, in jim ice samaga sebe va 3astavo svmje .lube3na do nah va 3akramenta svetaga altarja 3apustil. Le Rusova lube^an je 3am®gla kej larjaga in to- bkomnaga 3najta in storita. Tuda do nas ima J^us ravno tolakouno .lube3an; kolakomno pa mi do nega ? 3 , Kdo oprav J a daritev svete mawe? Daritav svete mame oprav.la Je3us Kristus sam, jo oprav.la mamnak, in jo oprav.la sle- dan kristjan posebej, ktera se par tej daritva spodobno in va. Boga 3bran 3najde; ti troji jo oprav.lajo, tode vsak po sv®je. Parva in vclaka darovavsrj svete mame je tadej Je3us Kristus. Je3us Kristus, ®n veijns mamnak po reda Melk^edekovam, se sam va podoba kruha in vina na altarji nevidaina in skrivnostno svmjimu nehemkamu Otjetu rav¬ no tako daruje, kakor se je na krixa va po¬ doba telesa in karvi vidama in karvavo daro¬ val; torej Je3us Kristus sam nevidama dari- 294 tey svete mame oprav.la. JP3US Kristus, vs po¬ dob« kruha in vina na altarji priijejovj ’> ne le dar, k« jp Bogu darovan; ampak je tud?, nevidna mamnek, k« ta dar Bogu daruje. Jegus Kristus je oboje, govori s. Avguirtin, dar in mannak p,o 'dahij on je, kg daruje, m on je , kg je darovan. Vidama pa m a ir nek, k?. per altarji mol?, daritev svile mame oprav.la. 3 akaj ko je Je^us Kristus per ^adn? vpijerji tp daritev opravil, je svinjina aposte.lnam djal: Ko delajte v,g moj sporniii\ in je se teme besedama svrojim apo¬ ste.lnam in neb nastop nekam, ipkpfam in ma¬ li nekam, oblast in 3apoved dal ravno to dela¬ te, kar je ®n storil, namreip kruh in vino v* negovo telo in kri spremenate , Bogu darovat? in gavaeivate , in tedej daritev svete mame oprav- late. To daritev tedej mamnek vidama oprav.la, kakor jo je Je3us Kristus per 3pd,ne večerji vidama opravil. Pa mamnek ne oprav.la dari¬ tve svete m a ir; e ve svmjim imena., per svete ma- ue je le Je3usov nameslnek : le JG3US spreo- bravja po mamnekoveh besedah kruh in vino ve sv® je telo in s v® jo kri; le Jegus se sam po mamnekoveh rokah daruje, kakor se je p ?r 3adne veijerji po sv®jih rokah daroval ; le Je- 3US ve daritve svete mame po mamneka 3a nas prosa, in vse stori. Torej govori s. Biprijan: Mavjnak je gotovo Kristusov namf:s!ir-k , k>- dar dela , kar je Kristus storil, tar pravo m popolno darilsv Bogu Oijelu va rjerkv ,s pravda. In s. Kr^ostom prave: Kadar vidne mamneka darovala, ne misla nad nim ij/ove- 295 }ta , ampak nevidama ijlegneno roko Bmrjo. Kristusa s« tedcj sosebno mislite, mroji Jube^- jiiv«! k?dar videte manneka daritev svete ma¬ ne oprav.late: se Kristusam se ve oee.lah skleni¬ te, v? Kristusa vse upane stavete, kter« je jrednek med name in med Begam, nam be- SČdnek per nebenkem Oijete; kter« se na na- l»«h altarjih, tako rekotj, na novo rodi in na novo upiira, de 38 nas prose, in 3a naire gre¬ be 3adostuje, Ko je pa per svete mane Je3us Kristus (larovaverj in dar, ker samega sebe nebeirkemu Oqetu po maronekoveb rokah nevidama daruje; torej je daritev svete mane neskamijne qene in vrednost«, naj bo sce mamnek, ktere jo na oltarji vidama oprav.la, ale nar veq« svetnik na 3em.le, ale pa nar veije grennek. Daritev svete mane ne dobiva vrednost« in qene od mannekove svetost«, ampak je sama na sebe Bogii Oijetu neskn>nqno dopad.liva; pa tud« ne 3gubi sv«>je qčne in vrednost« pred Bogam , ko b« jo mannek 3« nagnusnem s«rqam in s« pregrennem« rokam« opravil. Tode var«j nas, o Jg3sis ! te stranne nesreče, prosemo te, varej nas! Ko b« tud« rnannek svoj stan ognunal , ka¬ kor ra3vpita Meljeva sinova, res gorje in gorje mu! Ale p«r vs?m tem je le vender mana, k« jo oprav«, Bogu neskoimjno dopadJiva, in ver- n«k« 3ajemajo iq ne ravno take milost«, kakor kadar jo svet« mainnek oprav«. Daritev je sve¬ ta , prav? s. Kr^pstom, bodi xe maanek, ha- kortven houe,, 29 (» Mairnak pred altarjem pa ne samo Je3u- sov namestnik, ampak je tud« sluxabnak rjele rjerkve; 3«kaj od ijcrkve je dobi) oblast in povede pred altar hodita, in ve l.ienam imen? daritav svete matre opravdata. Vsa katolairka ijerkav tadej po maunakovah rokah daruje Bo¬ gu Oijetu telo in kri Jegusovo va podoba kru¬ ha in vina na altarji. Pa, .luba mffiji! tud? vernaka, ktera ka sveta maroa pridejo, darujejo Jezusa Kristusa va podoba kruha in vina ne- berokamu Oijetu, (in vsak kristjan posebej ga daruje,) ne sarjer tako kakor maunak, de ba kruli in vino spreobračala va telo in kri Je3U- sovo , in ga po sv©jih rokah nebeirkamu Oi{C- lu darovala, ampak darujejo ga po mairnakovah rokah, ije se va mislah in xedah 38 maumakaro sklenejo, ktera va svmjim in i.iah imena daru¬ je. Ko ha ktera soseska moxa do kra.la poslala, de ba krada va s v® jim in va nenam imena 38 dodadene dobrote 3ahvalil, ala ga potrebnah dobrot prfflsil, ala mu spodobno ijast ska3al, ala ga prmsil, de naj jim 3nqa stanoviten ostane, bb 3veliqan; ije vas poace.livost ve greheh vklcne- ne derad, de be se vas Bog usmilil, ter vas i^ blata pregreh ^lekel; ije vas krixe tarejo, rev- upna stiska, de be vam Bog poterpex.livost do¬ delil, in vas se terpdenem ve veijne mir in po¬ koj perpe.lah 3 a te in tem enake dunne da¬ rove se sosebno in pred vseme drugeme manne- kam perporoijajte, de be vam jih 38 daritvejo Svete mane od Boga sprosile. Pa perporoijite se jim smete tude 3a telesne dobrote; in jih od Boga upate, ko be vam lo ve 3veliqdne 3a- legle, ne pa ve pogubdene sluadle. Ako ste bolni; se smete mannekam perporoijite, de 38 daritvejo svete mane Boga vanega 3dravja pro¬ sijo; prosejo, de be vas Bog ne 03dravil, ako previde; de vas bo 3dravje pobolnalo, in vam perloanost dajalo 38 storjene grehe pred smert- jo pokoro dostate. Pl-eden kako delo 3aijnete, se jim smete perporoijite, debe vane sreije Boga prosile, ko be sreija vas ne pobujnala, temuij le ke hvaleaenoste in Jube3ne do dobrotlivžga Roga, vnemala* Tude 38 ijasne in telesne do- 20 50 G brote se smete tadej mairnakam parporoipta , kolikor vam jih je k« 3veliijanu treba. Al« je pa kristjan vselej usliiran , kte- raga mannsk mainije? — Maron«kov spomin par svet« mame ima ^avo.lo Je3usa in po Je3u- s« veliko moij p«r nebeirkam Oijet«; ala ven¬ dar nebeirke (Dije mamnaka usliumje po svoji pravir}«, modrost« in milost«. Nekter« le te- lcsnah dobrot prosajo. Al« vsak naj sosebno skarbi po daritv« svete marce sprosit« pomoij prave pobosenost«, t«r naj se 3« dxje dobival«, de so svro- je mesene, svetove in hudiijeve skumnave sre- 'l n P premagoval«. In ta pomislek nas spodba- da Boga hvalit« 33 vse milost« , k« jih je svet¬ nikam dodelil , de so le 331:1 scivelg, in verjno 3 v elirjanc dosegi? , ter nam serrje s« siadk«m 11 pa nem napolnoje, de se bomo tud« mi po daritve svete mame posvetil« in 3veliijale, ako 310 se pgr nt 5 j 3« Jejusam Kristusam v« en dar sklepamo, in po nem, se’ nim in vg nem ne¬ beškemu Ojetu darujemo ; kar je bilo namretj svetnikam mogotje, ravno to je tud? nam st pomoijjo B®xjo mogoče. Vg rjast in vg spo¬ min svetnikov tgdej darujemo, de Boga jahva- kmo 3a dobrote in milost«, ktere je svetni¬ kam dal, sebe pa spodbadamo xiv.lene svetni¬ kov posnemat?.. Pa tudg 3ato darujemo svetnikam vg rjast, de svetnike, sg kteremg smo ne 3mirej tako skleneng , kakor so udje telesa med sgboj jve- 3an«, prosgmo, de naj 32 narro molitvejo svo¬ je protone sklenejo, in 3a nas Boga prosgjo, de b« nam gnado dal sveto ocivetg, in po sm?rt* vg ngh presreijno druxbo, vg svetg raj prit«. Molitve, kg se per svetg matrg svetniku vg rjast oprav-lajo, ktergga god ravno obhajamo, vse ve to mergjo, de b? po negovg protone od Boga sosebno duhovne dobrote dosegle. Torej govori svet« Trientcke 3bor: Deseravno ijase rjerkev vg gasi in spomin svetnikov nektere maire oprav¬ ka, le vender mji, de se daritev ne opravila nem, ampak samemu Bogu, ktere jih je oven- Hal. Torej ne prave maivnek: „Tebe darujem, Peter ah Pavl . n ‘ ampak Boga ga neh prema- ge hvale , in ne prose , de naj ga nas ve ne- beseh prosejo, ker neh spomin na gemle ob¬ hajamo. (Trien. 3bmr sej. 22. post. 3 .) 511 6 * Koga. we kalobieka rjerkev sz telesom in kzr- vjo Jegasovo Bogu Oqelu daruje P Katohiuka qerk«v tud« sama sebe p«r svet« itiaip« po Kristus«, s« Kristusam in v« Kristus« nebeirkžmu Oijetu daruje; daruje t«dej molitve in xe.le vseh pravovernih kristjanov, de h« bi¬ le Bogu dopad.livir« , ko se mu s« telesam in kžrvjo negovsga pre.lubega Sinu v« en dar 3dru- aene darujejo. Sej sami veste, kako nepopol¬ ne, kako pomank.live de so naire molitve, in ker smo greumek«, tud« neso same na seb« vre¬ dne usliiuane bit«. Ker pa katoleiuka qerk«v na- iie molitve 3« Je3usam Kristusam vred nebe : iiksmu Oijetu daruje, so mu 3avoJo negov«ga Sina dopad.livro«, in jih tud« raji usliir«. Kar b« t«dej sami s« sv®jim« prmirnam« ne m®gl« doseij«, doseacemo od Boga po Kristus« in s« Kristusam. Pa tud« sam Je3us Kristus qerk«v p«r svet« maui« nebeirk«mu Oijetu seboj daru¬ je; ker je qerk«v duhovno skrivnostno telo , kter?ga glava je Kristus, se ne more qerk«v od Kristusa loijit«, kakor telo od glave ne , ampak se s« Kristusam Bogu Oijetu daruje. Torej govori s. Avguirtin : Vsa sz Kristusovo kzrvjo odkup Jena kzrujanska druxina se Bo¬ gu po Kristuse , velzkzm mannzkz , kters se je 3 ® nas vz svmjim tzrp.lenz daroval, ve splm- mn dar daruje. Pa tud« vsak kristjan posebej je dolx«n keriijansko qerk«v, 110 Je3usovo druxiao na 512 gem.I«, Bogu s? Krislusam in po Kristus« daro¬ vat« , kor je vsak ga vse, in vs« smo ga vsarp- ga molil? dolxni. Kristjan pa k«ru{ansko *]er- ksv Bogu daruje, ako ga pross, de b« Brosji Duh v« noj prebival, de b? bila g? B®xjo po¬ močjo po Jegus« Kristus« v« britkostsh in sti¬ skah podpirana , in de b« vse svinje otrmke k? svetost« in popolnost« vodila, in v« kraj veijnt- ga gvelhjana p?rpe.lala. In ker se Jegus p«r svet« mau?« ravno ig tega k®ni}a daruje, de b« nas vredne storil x’ nim same sebe neben;l- vek, prav« s. Avg on; ti n , kohkor svetu odmerje, in le ga Boga xivi, je prave dar. In 3 « da- ritvajo samsga sebe se bo Jegusove daritve vda- 3exil, in ig ne obilno sadu dobil. 3a koga daruje maivnek daritev svete marce? Daritsv svete maire daruje mairnak ga si¬ ve in msrtve. 1 ) Daritsv svete manre se opravJa ga vse xive, ker je Jegus Kristus svinjo daritsv na kri- 515 x?., ktera se par svet« mam* po nekarvavo po- navla, 3a vse Judi opravil. Jegus Kristus, prav? s. apostaJ Joan, /e sprava ga name gre¬ he, in ne le ga name, ampak tilde ga grehe vsega sveta. (L Joan. 2, 1.) Torej je pa tuda s. apostaJ Pavl v« sv®jim parvam lista Timote¬ ju, Eferokamu rckofu, pisal: Nar prej vas prosem, de naj se pr m trne in molitve gode ga vse dudi, ga krade in ga vse , ktere so na ka¬ ke vitre slmpne, de bomo ve mire in poko ji sve¬ to in yisto xivele. To je koristno, in 3 veli- yarju namemu Bogii prijetno, ker mn ho ge, de h e bili vse d udje gveligane, in h e vse h*, spognanu resnirje permle. < I. Tim. 2, 1 — 40 OpravJa se tadej daritav svete marce 3a vse sive, torej tuda 3a nevernake in ajde, de ba Bog; tuda nam lug svetaga evangelja po¬ slal, tar jih 13 t?m®te neverstva, malikovavstva >n nevednosta va svatl®bo Je3usovah naukov po¬ stavil; 38 Jude, de ha jim Bog ogi odparl, J n jih ka spo3nanu Je3Usovah naukov parpeJal; 3« krivo verrje, ktera so se 13 narogja ma¬ tere katolarcke gerkve ^targala, in jela 3mote t?rdita in ugita , de ba rasnigo spo3nala, in se 5 P®t va narogje matere katolauke gerkve po¬ vrnila. 3 a vse te nesregne Judi opravJa ka- tolairka gerkav posebne molitve velaka petak. ^a tuda vsak dan par sveta marca 33 nah spre- °barnene mola. Kadar namrag marcnak kelah daruje, takole mola: Darujemo te, Gospod! keleJi gveligana, ter prosemo tvmjo milost, de na ) gre pred oblii/je tvmjiga Bmsejiga veliga- sl va ve prijeten dar ga gveligane name in vse- 514 ga sveta, Am?n; in po tem takem tud« 3,1 spreobernene in gveliijaue nevernekov, Judov in krivovcri]ov prose. 3 ane prose tuda ve p?r- ve pra>rcne Gospodne molitve, ko prave Bogu: Posveqeno bode tvoje ime. 31 aste pa ocive pravoverne kristja¬ ne marcnek daruje, ter Boga prosa, de be bogaboječe pravoverneke greha varoval, ve dobrem stanovitne ohranoval, in jim ijeda.lej bo.l poboxnam bite dajal; de be grercneke 13 grercnega spana 3budil, 13 mlake pregreh po¬ tegnil, in na pot resničnega spreobernena in prave pokore perpe.lal; de be spok omake ve pokore podpiral, ter jih varoval, de be na po¬ te pokore ne opercale, se pokore ne naveliča¬ le, in se spet ve stare pregrehe ne povernile. De marcnek člaste 38 xive pravoverneke daruje, spočnamo ič maroneh molitev. De vam dru3?h molitev ve misel ne parnem, vas le spomnem, de po sanktus marcnek takole mole: Ponižno te tedej prosemo, negmcrno usmi.len e (Dijel po Jpgnss Kristus? tvojim Sin e, Gospodp n n up m, de sprejme in posvet? te ponudbe, te darila , te prei[isle svete darove, kiere t? darujemo Slast? ga tvojo sveto katohu/ko rjerkev, . . pa tud e o a tvojiga sluxabn?ka naw?ga papeža /• in naw?ga wkofa I. in narrega rjesarja I. m ga vse, kier? se prave katohmke aposto lske vere d?rxe. Le ene xive so, kiere se per daritve svete marce ne smejo imenovate, namreif tista ne, ka so ve ij er kvenem preklctji, to je, take, ktere ijerkev i3 sv©je obipme ale druujene odloipG in jim svete 3akramente in vse svmje druge duhovne dobrote 3apre. Tabo pa qerkev tiste Judi prekolne, ktere so vernekam ve veliko pohujmane, in ne marajo ne 3a neno lube- p.iivo opominevane, ne 38 neno ostro svarjene, t?r jih se prekletjem mtrafuje, dokler šene po- hoJmajo. Sme se pa vender 3a udi spreobgrne- ne natihama per s. mame molite. 2) Pa ne le 38 aeive, ampak tude 38 mer- tve se opravJa daritev svete mane. Tode le tiste mertve se opravla, ktere so ve ker- ujanske qerkve in ve gnade Baixji umerle. Ne opravJa se tedej 38 mertve neverneke, ne 38 mertve Jude ale krivoverrje, ampak samo 38 mertve pravoverneke; pa tude ne 38 vse mertve pravovcrneke, ampak samo 38 tiste, ke so ve stane gnade B®xje in torej bre3 smertnega gre¬ ha umerle, pa se 3avo.lo majhneh madexev, ke so jih me nad seboj na une svet nesle, ale ker neso 38 storjene pa me odpuufene velike gre¬ be pred smertjo ire pokore dostale, na unem svete ve strauneh viqah oijiujujejo, ale dodelu- jejo pokoro. 3a svetnike ve nebeseh se ne oprav¬ la, ker name pommje ne potrebujejo; ampak le spomin svetnikov per mame obhajamo, se x’ »ime 3druxemo, in se’ nime vred daritev svete mame darujemo. 3a pogublene ve pekle se tu- de ne opravJa, ker se nem neij veq ne more pomagate. Le 38 verne dume ve viqah sve- 1° mamo darujemo, in 3e daritvejo svete ma- "e 3adobemo, de Bog se’ nime boJ pe^ana- »ilivo ravna, kakor 3asluxejo, ter jim terpJene Pomanma ale pa perkrajua. Ker pa ne vemo, 516 lom je kdo po smerte obsojen, opra vdamo da¬ ritev s. mane 3a vsaijega, ktere ve obfjestve ka- tolenke rjerkve umerje. 3 a verne dune ve virjah darovate je aee od ijasa apostelrtov ve navade. S. Joan Kr^ostom go¬ vori tako : siposhln? niso brej vjroka ah ur- ocaha napravile , de se med nar sveliji skriv¬ nostjo , to je, med sveto daritve j o , ja mertve spomin dela , ker vedo, de to m? rt vem veliko pomaga. He je namreij vsa truma vernekov blij altarja , f/e duhovne altar obdajajo, qe vse svatje roke po v zj d vignjejo , i/e je nar sve¬ ti ji dar priq»joq; ah se ne bo dal Bog spro- site ja tiste, k? so se ve prav? vers, v? nego• v e gnad? ij tega sveta loijih ? De se je are ne- kedej 3a verne mertve darovalo , najdemo tude ve bukvah s. Avguntina, ve ktereh od smerte sv®je matere Moneke govori, in prave, de je ta negova sveta mate, ko je vidila, de se nena smertna ura perbliaeuje, silno arelela, de be se po smerte 3ano per altarji spomin delal. Dja- la je: ,,To m®je truplo polomile, kamor mo¬ rete, to naj vas ner[ ne skerbi; le samo to vas prosem, de se per Gospodovem altarji mene spomnete, kjer kole bote.“ In to se je tude 3go- dilo; s. Avguntin prave, de se je po smerte nego- ve matere, svete Moneke, daritev narcega odre- ®ena 331.10 opravlala, per ktere se je vsak dan, dokler je na 3em.le acivela, se sosebno poboaeno- stjo 3nan?la. Torej pa tude Triennke 3b®r go¬ vori: Ne le ja grehe, irtrafznge, pokora m druge potrebe xiv?h vernekov , ampak tud? ja tiste, kler? so vs Kristus a jas p ah, in we niso 517 popolnama oqiujem , se prav po apostn.lsknm jroijih daruje. (Trien. gbrcr sej. 22. p. 2.) Ob klersh dneh oprav.la Tjerksi) darilno svete mame ja mer Ive? Katoleroka rjerkev po marcnekeh, svojih slu- oeabnekeh, sleden dan daritev svete maice 3a mer- tve opravla ; per vsake svete marce se marcnek verneh durc ve virjah spomnuje; ktere dan kole je marcnek prorcen, daruje ga karjega mertve- ga. 31 aste se pa spodobe 3» niertvo rodovino in mertve prijatle daritev svete marce Bogu da¬ rovale ve dan neh smerte ale neh pokopa, in pa tretji, sedme ale tridesete dan po neh smerte in ob lete. Nega dni neso drugaije merliijev pokopavale, kakor de se je poprej vpričo mer- lirja ga negovo durco daritev svete marce opra¬ vila. To navado najdemo ob Tjaše s. Avgurcti- na, ktere nam pove, kako je bila negova ma¬ te, sveta Moneka, pokopana. Truplo s. Mo- neke je bilo ve ijerkev perneseno, in vpriijo ne¬ ga se je 30 neno durco daritev svete marce opra¬ vila , in po tem so rce le neno truplo pokopa¬ la Vpriijo merlirja ve dan negovega pokopa 3® negovo durco marcevate je tedej aee stara, pa tilde hvale vredna navada ve katolercke rjerkve. Torej tude rce dan danarcne po kmeteh mer- liije nar raji predpoldne pokopavajo. In kako kerujansko je to pokopovane, in kolekan vre- d no j de be se povsod posnemalo! Merlitja per- neso pred ijerkev, kterega rodovina, prijatle in sosedje od doma do rjerkve in rce do gr®ba 3 * molitvejo spremejo. Marcnek stope ve rca- lostnem ijernem marcnem oblavjile pred allar, 318 in mau/uje vpriqo marliija ga negovo duuo, vpriqna vernaka tuda med sveto mano iglaste 3« duuo ranqaga ala ranke molajo, in po tem ta¬ kem spremajo duu/o ranqaga, tako rekoij, pred sodna strni Kristusov, in prosejo Boga, det* ji milostiv bil. Po mau/a marliija pokop.lejo, sorodnaka in prijatla u/e nekolako na groba 38 duu/o ranqega ka Bogu gdihujejo, in sa solgn«- ma oijmi tuda svujo smarl premiulujejo, tar skle¬ pajo sveto uiveta. Ala ne tako pokopovane h- po in posnemana vredno? Kdor kola tadej mi- sla kadej parporoijita se maunaku, de ba se 3» duuo ranrjaga daritev svete mane opravila; naj skuua napravita, de se bo maiTnj dopoldne po- kmpal, in vpriijo nega daritev svete mau/e o- pravila. To je karu[ansko marliijev pokopovane. Naua sprednaka so tuda tretji, sedma in trideseta dan po smarta kajjega pravovernaka da¬ ritev svete mane ga negovo duuo oprav.lale. Tre¬ tji dan po negova smarta so rola na negov grmb, tar so ka Bogu ga duuo ranqega molila; na to so ula ve ijorkev, in so bili par sveta man«, ka se je ga ranqaga darovala, in so vsa skupej po Jegusa Kristusa prosila Boga, de ba ga 13 viq reuil , in va svojo nebeuko qast vgel, ka¬ kor je tuda Jegus Kidstus tretji dan od smarta vstal, in verne duue spred pekla pelal saboj va svoje nebeuko veliijastvo. S. papeoe Gregori Velaka je ue sedma in trideseta dan pardjal, de se ga duue merlveh daruje. Sedma dan po smar¬ ta tistega, ga kterega se je mauevalo, so Boga prosila, de ba negovo duuo po svo>ji neskon¬ čna miloste vgel va svoj veijna potjitak, de b* 319 vekoma poijivala, kakor je tud?- mn sedm? dan po stvarjen?m svet? poijival. Trideset? dan se je spet m?rtv?ga marcevalo. Ker so nammj ^raeli]? po trideset dni svroje msrtve obžalova¬ le, so se tud? vern? kristjan? trideset? dan m?r- tv?ga spomnil?, in 3an daritev svete marce da¬ roval?. Tud? se je aee p?rve qase ksrujanstva ob let? ^a verne msrtve marcevalo. Tertulijan nam pove , de je ksrujanska in gakonska Jube3?n tirjala od vda>vqa, de je dajal 3a svmjo ranko seno ob let? nene sm?rt?, in od vdove, de je dajala 3a svrcjiga ranrpsga moxa ob let? negove smert? marcevat?. Ah pa mora mawn.sk vselej , Ttsdar 3a ka- Tjsga msrtvsga manuje , qerno mawo imeli ? Vpričo msrliija se spodob? , de se vjerna marca bere, ako ne tist? dan nedela al? kak ve- l?k pra3n?k; al? ije se sedm? al? trideset? dan al? ob let? po sm?rt? 3a ranipga marcuje. K e pa ne msrliija vpriijo, se tud? 3a m?rtve tista marca in v? tist? barv? marcuje, ktero pra3n?k nanese, in se p?r spomin? 38 msrtve 3last? 3a ranrpga spomn?. Nskar tsdej ne mislste, de se le takrat 3a msrtve marcuje, ksdar marcnsk ijernsm marcnsm oblaijil? pred altar pride. l lesa se mil je ireba varovati , klen prosi, de bi se ga mirlviga mamevalo? Varovat? se mu je treba, de ne bo svrcji- ga 3aupana v? rctsvilo svet?h marc stavil, am¬ pak le v? moij in vrednost te presvete daritve 3 au pal ; de ne bo svetsh marc s? tako 3una1.ro brshkroto in lsproto brat? uka30val, s? ktero b? Se le neijemernosle rcivsb streglo, m?rtv?m pa 520 neij ne pomagalo, S8 ktero bs oeelel bol sebe skagovatg, kakor mgrtvsm pomagate. Take ijer- ne mame so ijase po mesteh, pgr ktergh mu;p- ka d«l tgrpi kakor mana; pgr ktergh sveijarji veq skupgjo, kakor reveaeg dobe. Dobro je tu- dg, ako je mogoije , 38 daritvgjo svete mane post, miloufsno in druge dobre dela sklepat«. Ah se daritev svete mame ga enega same¬ ga oprav.la ? Sveta maira je daritev rjele ijerkve, in se torej rnkolg 3a enega samega, ampak vselej 3a vso ijerksv opravla; poseben spomin in poseb¬ ne proune se paij store per svete marce 38 ti¬ ste, ktere in 3a ktere so se marcneku perporo- ijilg. Spomnuje tedej marcnsk pgr svete marce tudg 3a kake posebne ludi, ktere so se mu po¬ sebno ve prorciao perporogile, ale 3a ktere je sosebno molite dolaesn, spomnuje, postavem* 3a enega alg vexj seiveh, ga enega alg veij mert- veh; vender pa nekar ne mislete, de so druge sive alg mgrtvg ludje pogablene, de daritev svete marce. druggm scivem alg mgrtvgm JLudem ne pomaga. Matg katolercka iprkev opravla po marcnekeh, svojih slusabnekeh, to presveto daritev 3a vse oeive in ga vse mgrtve, ktergh du- we so vg vii]ak gaderacevane. Tega nas pre¬ pričajo marcne molitve. Med darovanem kru¬ ha molg marcnek: Vgeme, svete (/Jije , vsegu- mogogne vrii/ne Bogi ta pregiste dar, klere- ga jag , tvoj nevredne slascabnek , darujem te¬ be , sviDjimu sivemu in pravemu Bogii , 3« svo¬ je bregmtevilne grehe, gamere in ganikernoste , in ga vse vprigne, pa iude ga vse verne 521 kristjane, xive in mertve. Torej so tuds tiste dime ve viijah sadu svete maire dglexne, ktere nemajo nžkogar na 3em.lg, de bs 331:16 spomnil. To resnirjo nam s. Avguirtin prav lg- po potsrdg, rekoq: Scela mate katohnka Tjer- k?v je skerb nase v gela ga vse, P.e so ve ker- ujanske katohrrke obqene umeriš, spomnili in molile, ,ije tud? nek imen posebej ne ime- nuje. Tako male kalolemka rjerkev tilde ti¬ stem, ke. nemajo ah s tar w ec, ah. otrok, ah sorodnikov ah prijailov, ktere be gane mo¬ lili, ko poboxna mah na pomoij pride . Ah ne vsaj n ego v a sveta masna , kdor jo plaija ? Mislite' in tsrdite, de se maira plaija, in de jo je kdo ve stane plarjate, se prave Boga kle- ts; maira je namrsij Kristusova daritev, torej neskmnijno veq vredna, kakor glato in srebro vsega sv^tti. Kdor tedej mairnsku denarjev da Si* prffiirno, de be 331.1 p?r svete mairs sosebno spomnil j alg 33 liegovo xivo alg m?rtvo rodo¬ vino sosebno daroval; ne plaija maire, ampak le opravilo s. maire, de se maitneku hvaležne¬ ga skaxe, in mu kg spodobnemu xivexu kej per- pomore, ker so verneke dolxni 38 xivex maningkov skerbetg po besedah s. Pavla, kg pravg: Ktere slu:i:bo ve svetinje opravlajo, Uide od svetinja xivex imajo. (I. Kor. g, i 3 <) Kar torej kristjan mairneku da se primimo, de be per svetg mani« 3 a n alg 3a negove posebgn spomin storil, ne hena svete maire, ampak je le platjilo ga o^ pravilo s. maire : in po tern takem ne negova mama , kdor man neku kej da ig tega kamrja , 21 322 de ba se 3an poseben spomin par sveta man* storil, ampak sveta mama je in ostane daritev rjele ijerkve, vseh kristjanov. Ne le nemu, k* da m a ne vate, ampak vsem vernakam, oeivem in mertvem , ka so va gnada Bmaeji umarla, ^vi- rajo i3 svete mane nesk®nqne dobrote. Vse namreij so udje tistaga duhovnega telesa, kte- raga glava je Je3us Kristus; torej so tud* vse udje deleacna duhovnah dobrot, ka jih ta glava sv®jim udam dali va daritve svete mane. Sa¬ du te presvete daritve so pa siva verneka dž- leaena po mera in velikost* sv®je .lube3na, po ktera so 3* Je3usam Kristusam sldenena, tako namraij, de tista vernaka, kterah Jube3an do Kristusa je velja, tuda veq in veije dobrote in miiosta i3 daritve svete mane prejemajo. Pai{ veliko veseJe stori ta pomislek vsem tistem, ks so po Jube3na sa Kristusam sklenene in 3dru- seena, reele ka sveta mama prita, pa ne morejo, ker tuda nam {3 daritve svete mane duhovne dobrote igvirajo! Tuda vsem dunam va vii^ah i3vira i3 svete mane ala veija ala mana polaj- uane ala pa parkrajnane neh tarp.lena, vsam 13- vira ala veija ala mana pomoij, kolakornno so sa svffijim svetem ala spokornem oeiv.lenem na 3em.la in sa svmjo Jub^najo do Boga ob smer' tna ura 3asluneila, tako de drostakrat i3 sveteh man, ka jih bogatina narotje 3ane po neh smer- ta brata, veij pomoija dobe revenea, 30 ktere mannek ne ne ve, kakor bogatina, na kterah misel se daritve oprav.lajo. Bog, ®n nesknnijno pravilna, dali rjeno svete mane med uboge dune va viijah po tem, kakor so sa s’ sv®jim sve- 525 tem als spokornem scivJenem na jemJg pomotjg 3aslu*ile. Sveta ma®a je tsdej daritev ijele rjer- live; vse kristjane imajo do ne enako pravirjo, in vsak ij daritve svete matije po mera svmje vere in poborcnostg durcgn dobirjsk prejema. Kdor ima veqg vero, veijg pobožnost, vetjg lu- bejgn do Boga j tude vetje durcgn prid 13 svete marce dobiva. Po tem takem l?,dej tisq ne pomaga, ga svete mane dajal?.? Kdor bg to mislil, h?, se tuds motil. Kdor i3 .lubejng do Boga Svojimu duhovnsmu pasti¬ rju ks spodobnsmu SciveoeU pomaga Sg prorcno, | de bs pgr svetg marca 3an in 3a iaegove, rnive in I mertve, spomnil ; sme upata, de bo Bog 13 da¬ ritve svete mame sosebno nemu in negovani jasng in veijna dobnjgk dodelil, jlast? ker je Jejus Kristus sam svojim Utjenrjam, kar ludg od nsh nastopnakov Vela, rekgl: Kdor vas sprej¬ me, vam pomaga, n>n mene sprejme, mena pomaga ; kdor sprejme mojiga sliixabneka, m mu pomaga, bo sluxabnekovo plaiplo pre¬ jel. Dobro in prav je 3a svete marce daja¬ ti , de bg se marcngk p?r svetg marca posebnah dudi spomnil, ker po tem marcngk Boga sose¬ bno prosg, de bg daritav s. marce 3lastg tistam iudem vg prid obgrnil. Torej nam šee sveto pismo od Juda Makabeja pove, de je dvanajst tavxgnt drahem (alg po narce dvanajst tavaeant Petirp vg Jeru3alem poslal, de bg se ja mgrtve darova opravJalg. Kdor tadej i3 prave lubejna m po duha katolgrcke ijerkve ja sveto marco da; Sme upatg, de bo Bog 13 svete marce sosebno 21 * 324 nemu telesen al* dunen dobivpk dodelil, des?- ravno tud« drug* verneke 13 ravno tiste svete mane po mer* svnje pobonnoste in vere sad vacivajo. Kar tedej, .lub* kristjan*! 3a svete mane daste, nekar ne misl«te, de se tem sveto ma¬ no plaijate, in jo 3ase kupete; 3 ft kaj duhovne in svete r*ip se 3* denarji ale drugeme ijasns- m* reijmi nekole ne kupujejo, sveta mana se tude ne da plakate, je neprerjenene vrednost?. Maroo, 3a ktero ste dale, res mannek sosebno v* vam in vam e h .lubeh ijasne in veijne prid Bo¬ gu daruje, torej 3laste 3a vas in vaico nivo in mertvo rodovino soseben spomin stori; pa vsn- der tud* 3a druge verneke, seive in mertve, da¬ ruje. Kedar 3a sveto mano daste, pernesete, tako rekoij, dar k* svete mane, kakor neksda- ne kristja/ie, ktere dar mannek ohrane, kakor so jih tud* nekedej mamneke ve svoj aciveae ohra- novale. Vsaka sveta mana je tedej vse rjerkv* m vsakemu kristjanu posebej ve prid. Vse udje katolenke rjerkve prejemajo po svmje sad i3 da¬ ritve svete mane. Udje katolenke rjerkve so pa verneke na 3em.le, riefn i3virajo ig svete ma¬ ne potrebne telesne in dunne dobrote. Udje ka¬ tolenke ijerkve so svetnike ve ne bes eh; nem je sveta mana ve ijast, ker jih mannek 38 Je3usam ve en dar 3dru»e, in 3* Je 3 usam vred Bogu daru¬ je, in 3* Je3usam 3druxene se tude Bogu v* ne- beseh ve hvalne dar vedno darujejo; nar veip ijast jim je, de so 3* Je3usam 3edinene in Bogu dtarov*. Udje katolenke qerkve so tud* verne 325 , ' duti?e v« vlij ah, one prejemajo 13 daritve svete maue polajuiane ale perkrajtvaue svrojiga Urptena. Torej pa tudg pine *. Toma Kemp- ijan: Redar mamnek pobožno mamuje ; tjesti Boga , veseli angele , bo.tu:a rjerkev , pomaga živem, sluz». pokoj merivem, in sam sebe vseh Božjih dobrot deležnega dela. Kolekoirno vese.le mora vendar v* name ste¬ lja stopite, tje pomislemo, de maumek per vsaka svete mame ]a vse verne kristjane, acive in mer- tve, daruje! 3 a vas vse, kar vas sa pravo xi- vo vero in sg pravo pobožnostjo ks svet« niaipa perhiti, matrnek per altarji daruje, in vi po ne- govžh rokah darujete. Mamnek je p?r altarji vau; namestnik pred Bogam; 13 negoveb rok Vjame Bog dar, kakor de l)g mu ga vi vsak po¬ sebej dajale, ako sle le sklenem. 3? maunskam in Jt^usam Krislusam , in vsaj v« duha vse to mislete in acelete, kar mauneke par altarji de¬ lat« videte. Be ste v8 duha 3« man,nekam skle- nene; tude vi po negove službe Boga ijesl?te, angele veselste, ijerkev bo.luate, scivem poma¬ gate, martvsm pmkoj slurste, in sami sebe vseh Bmxjih dobrot vdslerejete. Kolgkoirna sreija per svet« mau>8 pobožno bile! kolekotren dobivpk 1(8 svet« mame 38 oeivo vero vsak dan prit« ! Kolekotmo vese.le mora tud« vas spreha¬ jat?, i|e pomislete, de daruje m a trn ek 3« vse verogke, xive in mertve, vas, k« ne utegnete 38- vo.lo svmjih opravil in dolxnost svojiga stanu ah- dru3?h okoleupn vsak dan 1<8 svete mati* Boclitg, al« 3avo.lo svroje bol^ng tpe ob uede- Jah in 3apovedan8h pra^neksh ne k* sveta ma- 526 m« prit?, deseravno imate velike xele per svet? mame bit?, in 3? drugeme kristjan?, vred po mamnekoveh rokah nar sveteji daritev oprav,la¬ te ! Vi vs?, k? imate take acele, ste 3? duham p?r svet? mam?, ije ste ravno s? telesam deleij od tistega kraja, na kterem se mamuje; vi vs? ste 3? mamnekam sklenene, in prejemate i3 sle¬ dne daritve obilno sadu in dobiijka 3a s v® jo dumo, de hote Volno terpele sva>je krixe in nad¬ loge, in ne opemale na ternevem pote prote ne¬ besom. Vesele sol^e morajo vam, kermjanske otr®- ije! ve oiji perigrate, ke so vam see starme po- merle, in se ne morete maumekam perporoip- te, de be 3ane mamevale , ije pomislete, de se vsaka daritev tude 30 vse verne dume ve vnjah daruje, torej daruje tude 3a vame startre, ako so neh dume me ve virjah 3aderxevane, ter se jim 35 daritvejo svete mame obilno pomaga. Kolekoepno tolažilo je3avas vse, ije pomisle¬ te, de katolemka rjerkev 3a vse xive in mertve daruje, 30 vas vse, ke ste revne, in od vsega sveta 3apuujene, ga nemate ne prijalla, ne 3nanija na 3emle , de b? se vame dume spom¬ nil , kedar bo vame truplo 3aijelo ve grobe troh- nete! Tode, ije vas tude vse po3abe, katolemka ljerkev vas ne bo po3abiIa, ker je ®na sk?rb nase V3ela 3a vse molite in darovate, klere se ve nenem obijestve i3 tega sveta loijejo, Sverhama je pa name vesele , ije pomish' mo, de se daritev svete mame po vsem kato- Jemkem svete opravla, opravla vsak dan, vsako wro, opravla po dneve in po nanje; 3akaj ko 327 je per nas noij, je dan na unem kraji sveta, ktere je pod name. In glejte, kolekorkrat kola se daritev svete mame oprave, vselej tude mi prejmemo i3 ne durom dobiijek, ako se mi¬ lost Burjih se terdovratno hudrobnem ociv.lenem nevredneh ne delamo. In koleko lavocent in tav- i ocsntkrat se vender daritev svete maroe vsak dan po vsem katolerokem svete ponovi! — Srebne tedej, presrečne smo mi, .lube katoleijane ! de smo po neskromjnem usmi.lene Barocjim ve prave batoleroke kerujanske rjerkve rojene in grejene , od ktere toleko duhovneh dobrot dobivamo. Bog daj, do be tude po B®xjih naukeh aeivete , ike jih od svroje lube matere ijerkve preje¬ mamo ! 8 . Ah imajo vse kristjane prave -iapopadke od svete mane? Kar sveto man/o 3adčne, imajo nekler? sla¬ bo podmjene kristjane krive gapopadke, Ne- ktere se, postavem , mislejo, de ima maroa ve¬ lja moij, rje se per tem ale ilnem altarji, ve tej ale une rjerkve oprave; ncklere menejo , de imajo ijerne maroe vcije moij duroam ve virjah pomagate, kakor druge; de ima mama, ije se ob posebnem dneve ve tedne oprave, moi[ k a* bo duroo gotovo i^ vil] reroite, ale de nekako- nno rotevilo maro kako duroo i3 virj popolna- nia reroe. u '<. JQ 328 To «o 3 Jlub* m®ji! 3mote, nauku katole- rcke rjerkve na ravnost nasprote. Nakar ne mi- »lete, de ima sveta marca veije mmj, tje se per tem ale unsm altarji, ve tej ale une ijerkv* oprava. Sveta marca ima eno in ravno tisto neskffimjno moij, naj se aee oprava, per kterem altarji in ve ktere rjerkve se bode; 38 vas utegne pasj bole bite, ije ke marce pridete, de se per tem ale unem altarji, ve tej ale une rjerkve marcuje, ker ste morebite per enem altarji bo.l po- boxne ko per drugem, ve ene rjerkve 38 veije 3 a up a nem ko ve druge molele. Le en prav altar imamo, in ta altar je Kristus Je3US. Vse, kar imamo po rjerkvah 3a altar, vse to no prav 3a prav altar, ampak je le podoba prave¬ ga altarja Kristusa Je3usa. Torej je tude ve gaijetke edin altar po rjerkvah bil, verne.kam ve spomin, de imamo edinega sredneka , Je3U- sa Kristusa. ^le pa katolercka rjerkev dan da- narcne po ve3 altarjev po rjerkvah perpusti, se godi ve spomin, de, kakor se Jt'3us Kri¬ stus po vseh krajcih katoleirkega sveta daruje, tude 3amore povsod altar bite. Altarje sporctu- jemo in snamemo, ker so vidna podoba du¬ hovnega nevidnega altarja, Je3usa Kristusa. Pa tude nekar ne mislete, de imajo ene marce veije moij ko druge, de ijerne marce vernem dumam ve virjah veij pomagajo kakor druge; vedete namreij , de jih ne veij, ampak de je ena sama daritev, ker je le en Svelnjar, en Kristus, ktera edina daritev se pa veijkrat ponovi , in se bo ponav.lala do kamrja sveta. Tavacent in tavxentkrat se ponovi, pa je ven- 329 der gmirej ena in ravno tista daritev, namreij Jcgus Kristus, ktere po marcnekoveh rokah sva>- je telo in sv®jo kri ve podobe kruha in vina nebeškemu Oijetu daruje. In maita ima 3nii- rej eno in ravno tisto moij, naj jo sce man nek pfflje, ale natihama bere; naj sce mauuje ve marcnem oblatile, ke se od srebra in slata le¬ sketa , ale naj daruje vg stem revnercem obla¬ tile; naj xe ve belem ale ipernem oblaijile pred altar pride; naj bo en sam marcnek per alta- rji, ale pa veif dru^eh duhovnov vpriijo, de marcneku strercejo: daritev svete marce ima vender gmirej eno in ravno tisto moi{ in r)e- no; 3akaj x]eremonije in molitve, ke jih je per svete marce kmale veij kmale men, ncso daritev svete marce, ampak so Je 32 daritvejo sklenene, de vpriijne verneke ke poboxnoste vnemajo, in Bogu sosebno ijast ska3ujejo. Da¬ ritev je Je3us Kristus ve podobe kruha in vina po marcnekoveh rokah Bogu darovan in 3«vxit. 9 * Jahaj se ve Rimske kalolemke jjerkve daritev svete mame le ve latinskem jetike oprav.la? Daritev svete marce se ve Rimske katole- rcke rjerkve le ve latinskem 3a vis®ke skrivno- ste nar perpravnercem jegike oprav.la 13 tega kfflnrja , de jo po vseh kraj eh in deocelah enako opravdajo. Ne mmgla be se pa po vseh krajeh m dexelah enako oprav.late , ko be jo per nas h« Uranskem opravdale po kransko, n a Nem rckgrp 530 po nemirko, na Franrjoskgm po franrjosko, itd. De be pa vendar verneke vedele, kaj de ma- irneks per sveta maire molejo in delajo, in de be se po tem takem 38 mairnekg mogle skleni¬ ta ; je katoleirka rjerkev uka3ala vernekam mo¬ litve in opravke svete rnaire ra3lagate. Trien- irke 3bmr govori: Desgravno je s. mana ver¬ nemu Judslvii v e veliko podarjene, se vender 3bornem oijelam prav ne [jdi, de be se vs gnanem jetike manevalo. De pa ovije Jezu¬ sove nevedne ne ostanejo, svete 3bmr duhov¬ nem pastirjem 3apove, de naj pogosto, rjast ene, rjase druge skrivnosti svete mane, ob ne- de.lah in pravnikih razlagajo. (Sej. 22.) 10* l hmu opravJajo manneke ve posebneh obla¬ čilih daritev svete mane ? Vg starem 3aveta je bil Bog po Mojgess 3apovedal velekemu duhovnu Aronu in vsem duhovnam posebne oblaijila napravile, de ve neh sluxbo Boxjo oprav.lajo. (II. Moj3. 28.) De bg pa tudg vg novem 3avete mogle duhov¬ ne sluxbo B®xjo ve posebnem oblatile opravla- te , ne Bog ngkjer 3apovedal. Je3us Kristus, kterg je pred svojim terplenem tisto noij pervg na 3em.le maireval, je bil takrat ravno tako obleijen , kakor druge krate; bil je vg ravno tistem oblaipls, kg je ve nem po Judovskem od kraja do kraja hodil, ke so se ga bolnikg se tolekoumem 3aupauexn dotikovale, in 3dravje 551 dobivale. Perve in nar virce marcnek novega gavota ne imel tedej per oprav Jan a daritve sve¬ te m a (c e nobenega posebnega oblaijila. Kako so bili pa apostelne in neh perve nasjopneke obleijene, kedar so daritev svete marce opravJale? Ker se je ob ijase aposteJnov xg preganane kristjanov perijelo, so aposteJne in neh perve nastopneke skrivnoste svete marce obhajale, kakor so m®gle. Kakor so po hircah kristjanov in po podgemeJskeh berlogeh marce- vale ; ravno tako so tude maroevale ve svrnjim navadnem oblatile, vender se tem ragloijkam , de so ne ve sv©jim vsakdanem, ampak rje je bilo le mogmje, ve ijednercem in boJrcem ob¬ latile sluocbo B®xjo opravJale. Dan danarone je marcno oblatilo vse dru- gaijno od oblaijil, ke jih. Judje splfflh nosejo. Pa od kod ta n^loijek ? Ve tretjim veke po Kristuse so takorcne oblatila le 33 nekoleko- ronem ra3lotkam Judje sploh nosile, ve kahor- rcnem so 3de marcneke, kedar marcujejo. Ker se pa per Judeh norca od leta do leta spreme- na, se je od tisteh t asov dogde popolnama spremenila; in od tod pride, de se dan dana- rcne Judje vse druga^ nosejo , kakor so se ve tretjim veke nosile. K er k e v pa je ire 3mirej per stare norce ostala , in gapovedala, de se podoba marcneh oblatil ue sme vedno spreme- Matg, in torej se je roe dosehmal per marc;nem oblatile ohranila podoba oblatil, kakorrcrie so 'e tretjim veke splaih nosile, samo de so tde tc oblaijila nekoleko prenarejene, in ve sluaebo B®xjo blagoslovJene. Katolercka ijerkev je pa / 352 {uda vsakemu maumemu oblaijilu kak duhoven pomen dala, de vsaktero oblatilo maumaka, kadar ga oblaga, kake uegove dolacnosta opom- nuje ; kristjane pa, ko vidajo mairnaka va ma- trnam oblatjila pred altar prita, pargai.ia gan molita, de ba imel vse tiste ijednosta nad sa- boj , ka jih matrne oblatjila pomenajo. Pomi- slamo tadej, kaj vse matunak obleije, predan gre mairevat, in kaj de vsaktero oblatilo po¬ mena. 1) Nar parvo spusti maunak ije3 pleija bel part, tar sa x’ nim vrat gavije. Od gaejetka so sa maronaka ne le vrat, ampak tuda glavo sc’ nim ovijala. Imenujemo ga oglavnaijo (amikt). Danauma oglavnarja ne bila parve ija- se naij dri^aga kakor petja, sa ktero so sa scenske vrat in pletja 3avijale. Mooeaka pa in tuda matrnaka so kadej gud vrat nosila, kakor se ive va starah podobah vida. Okola osmega veka so pa ijerkvene poglavarji 30 pametno in potrebno spo3nala med sluxbo Btnxjo vrat 3«- dalavata: nekej xe 3ato, ker se naij kej ne spo- doba 3? glam vratam sluxbe B»xje oprav.lata; nekej pa 3ato, de se jim nč med sluxbo Bm- xjo garlo prehladilo in ska3ilo, ker je nega dni sluxba B*xja dolgo tarpela, in so molitve in psalme vetja del pela. In tako jesadana oglav- naija va navado parada, ktero 3de maunak so- sebno 3316 ima, de se negovo navadno obla- tjilo okola vratu ne vida. Kmala so 331 jele rna- ronam ©blatjilam tuda duhovne pomene dajala. Ker so vojnjaka ijehido ah acelr^no kapo na glave jmela, de so jo obvarovale, pomene o- 533 glavnerja gelado gveligana in gadpane ve Bo¬ ga, se ktcrem se premagajo hudičeve skuuna- ve; pomene tude mog duhovne opravila svefd op ra vdate, in varnost ve govorjene ,• ktero sko- 38 vrat pride, de gamore matrnek ve resniip rege: D?rxal bom svoje pola , de ne grmim Si svojim jezikam, (ps. 38 , 2.) Ker pa oglav- neqa rame pokrije, pomene, de naj maumek 32 veselem noše sladke jarem Jegusa Kristusa ; in ker se na perseh naskriseem preveie, opomne, de naj bodo mauneke ve seri}? samo Batujih misel. Torej mole maumek ue dan danaune, lio se ge oglavneigo vrat gavije : Dene, o Go¬ spod! na mojo glavo qelddo 3velikana , de bom premagoval vse hudičeve skuwnave. 2) Na to oblege maumek dolgo belo sra- jiijo , ke ji mauna srajiiga pravemo. Perve gase keru}anstva so ukofje in mauneke take be¬ le srajiige sploh nosile, bile so neh vsakdane oblagilo. Tude Greke in Latine, glaste ktere so bili imenitnega stanu, so take bele do tal dolge srajiige nosile. Pa druge ludje so sgasa- ma to notno popolnama opustile. In ko se je ve katoleuke igerkve meniuko aeivlene gagelo, in je bilo veg menihov ve ukofe igvo.leneh , ktere so se tjerno nosile ve gnamne, de so se svetu popolnama odpovedale; je na gadne ka- toleuka igerkev duhovnam nameste belega obla- gila tjerno gapovedala. Ke altarju morajo pa ne gde ve bele srajiige hodite, ltakoruno so kedej tude gunej igerkve nosile; gakaj sce ve petem veke je taka srajiiga med mauno oble¬ ko vgeta. Bela mauna trajirga pomene ne- 554 dolxnost. Torej so po spriijevana s. aposta.lna Joana belo oblečena utir in dvajseterg ijestit.li- vg starijaks , kterg va nebesah pred sedesem Jagnetovam lese, in bre3®tgvilna truma i^vo- .lenah, ka se pred sedexem Jagnetovam vesele. Vse ti, govori edan 3veliijanah duhov, so perwle ig velike nadloge, svoje oblaijila so opralg, in ve kerve Jagnelove ubelile. (Skriv. ra3od. i 3 , 7.) Ker je tadej belo oblanjilo xe va svetam pisma pohva.leno; hoije rjerkav, de tuda marcnaka va belam oblatila pred altarjem sloje, kakor sto¬ je angela in svetnika pred sedexem Ba>xjim va nebesah. Pa sa tem belam oblaijilam xeli tuda mairnake opomnita , de naj se le sa ijisto vest¬ jo in nedolxnam sanjam ka Bo>xjimu altarju p8rblixajo, de bodo B®xje skrivnosta vredno oprav.lala. Torej mola mairnak, ko maitno s ra j ir) o ob kuja : Opere me, o Gospodi in oipste me serije , de ve Jagnetove kerve opran veqno vesele vlivam . Sijasama so pa 3aijela marone srajiije skraj¬ ševala, in 3unej rjerkvenah opravil par altarji tuda skrajšane mašne srajirje nosita. Nosila so jih 3lasta, kadar so va kora opravita imela, ka so jih torej tuda korske srajirje imenovala. 3 ) Ka maronamu oblaijilu se nteje tuda pas. Ker je marona srajirja dolga in u;irkofa, svatjiga in svatje ijdde velerjega pastirja, obramneijo prejme, preden na leijo gre, ve jnamne, de dobi od nega ob¬ last Baxjo besedo ognanovate. Ker tedej obram- neija duhovsko oblast in ijestitost pomen«, je ijerkev kmale subdiakonam prepovedala obram- iižijo nosite, in diakonam ukagala, de naj jo v g ra3loijek od mauneka le ije3 levo ramo no¬ sijo. Perve ijase so mogle škofje in mairne- ke obramneijo vedno nosite, in jo na perseh naskriocem preve3ano imete ve spomin Je3Uso- v?ga krixa. 3 de jo pa le Rimske papeac, atn perve vidne poglavar ijerkve, 3mirej noše. HJ ko¬ lje in maroneke jo dan danamne le med du- kovneme opravile na sebe imajo. UJkofje no¬ sijo obramneijo, de jim ije3 obe rame d®Ie visi, ker imajo oec tako krix na perseh; ma- roneke jo pa nosejo na perseh naskrisem pre¬ vezano, ra3un ije so ve korske srajiijerje, ka¬ kor postavem per kerujanskeh ukeh, ale ke- dar pokopujejo, takrat tude obramneijo nose- jo, de jim ije3 obe rame visi, ker je nemajo se ijem na perseh kriocem preve3ate. Deseravno je pa obramnerja mantneirko 3namne, je vender tude podoba nar vcije mi- loste, ker pomene dobroto, de smo 3« Bogam spet ve prija3nost perude, ob ktero nas je bil J 3 v irne greh perpravil, kakor je pomenilo ob¬ latilo, ve ktero so bili 3gub.Ienega pa spet najdenega sinu oblekle, de ga ima atije spet 38 svatjiga sinu. Torej mole maunek, kedar ob- 22 358 ramnfijo nase deva: Daj rm na^aj, o Gospod! obramntijo neumer.livostg, k* sem jo zgubil m pregrsu/eu? p?rv?ga ijoveha , in dessravno nevreden pgrstopsm h? tv m ji svet? skrivnost s, naj bom vendar vreden veqn?ga vesela. 6) (Testo maano oblaijilo je m a ir n g p 1 nuj. Od 3aijetka je bil planj dolgo, mimiko oblaijilo od vs«h strani s«mito, in samo od ggairej od- p?rto, de ga je matrnsk nase djal. 3 agmiil je maum«ka od glave do nog ; tje je tsdej h»- t«l mamnsk sv©je roke pov^dvigovat«, ragpro- stirat« , in ssmtertje po potreb« premikat«, so mu mogl« sluxabn«k« plauj odvihat«, in odvi¬ hanega nakvimko dsracat«. In glejte, od tod pride, de se tre dan danam.ie mamnsku planj nakvimko d?rxi, kedar pov«3dviguje sveto re- trne telo, al« altarkadi, deseravno 3de ne veij to potrebno kakor neksdej ; 3akaj pred nekte- r«m« 3oo let« so plauj na obeh straneh prere- 3al«, de ima 3de mamn«k obe roke proste, in ga tud« skrajtral«, t«r mu stjasama to podobo dal«, kakortrno ima dan danaun«. Dokler je bil mairn« plauj tre od vs?h strani s«nilo in mimiko oblatjilo ; so maron?k« tre le pred altarjem po oijitn« spov«d« rokav- n«rjo na lsviijo deval«, ker so jim mogl« slu- xabn«k« ravno 3de plauj p«rv*3dvignit« in na¬ kvimko d?rxat«, de so maum«k« proste roke | dobil«, in odve'30 dal«, in torej tud« lahko rokavnsijo na l«virjo obesil«. Dan da nami? j>a, ko imajo mamn«k« 3avo.lo prenarejen?ga ma- mn?ga jiiauja proste roke, dev.lejo xe v« 30- kri s tli rokavnsijo na lsviijo. Le mkofje, in lite- 539 n nkofje kape nosajo, jem.lejo va spomin nc- kadane navade rokavnaigo ne le pred altarjem po oijitna spovada. Take planje, kakornna so nekadana ma- one bili, so tuda posvetna .ludje imenitnega stanu ga povarhne oblaijilo nosila. Tode oni so sijasama nehala take povarhne oblatila no¬ sita ; katolanka rjcrkav pa je svojim sluacabna- kam to noiro parhranila, in va oprav.lane da¬ ritve svete mane blagoslovila. Manna plauja so bili kadej ig dragah raiji narejena, 3» ^la¬ tam in srebram bogato vdelana, in 32 bisera nataknem. Rokavnarja, obramnarja in maons plauj so bili ig enarjah rarji narejena, in ena¬ ko ogalnana, kakor so ne dan dananna. Nega dni so susena in reveaea mannamu plauju po¬ dobno oblaijilo nosila, in tuda duhovna so ma- ®nam plaujem podobno oblaijilo nosila va gna- mne, de so ponižna sluoeabnaka Boaeji. Ker so se pa suasna in reveaea sa trudam scivila, po¬ mena ravno gavolo lega manna plauj tarplene. Torej mola maronak, kadar ga oblatja: Gospod! kz Je rekel: Moj jarem je sladak , in m nje breme lahko; store, de ga bom ve stane tako nosile , de dosežem ivmjo milost. yfmen. Merno tega maunaga plauja je par nekte- rah duhov n ah opravileb (glasta po mestah) ne drug veija plauj va navada, ka duhovnu gnad ram do tal sexe, in se mu na persah gapne. Imenuje se velaka manna plauj (pluviale}. Te plauje so od gatjetka prav ig potrebe nosila, kadar so namratj ig nkofijske rjerkve va pro- Resii va druge rjerkve hodila sluaebo Baisejo 22 * 140 oprav.lat, in se je bilo descja bal?. Imel? so ti plauje od 3aipilllale perpenate, kakor se ne dan dana- icn* p?r nektereh vid?. 3 de imajo vel?ke ma- »ae plauje duhovne per imenitneneh rjerkvah ob procesijah, per litanijah in ne drirjeh du- hovneh opravileh. 7) Levita, k? manneku per svete mane streseta, nemata 3a poverhue manno oblaijilo mannega planja, ampak posebno oblaijilo, k? mu dal m a teka prav?mo , ker so se take ob¬ latila v? Dalmarjii 3aijele. Kedej so bile dal- mateke 3? rokav?, (torej imajo ne dan dana- wne nekakoune rokave,) in so se v? Rime ve ijerkve in tude 3unej rjerkve nosile. Bile so bele, in dmstekrat 38 3latam vdelane. UJe le ve 6. veke so se smele tude po druneh krajeh nosite. 8) Ke maronemu oblaijilu se releje tud? duhovska kapa, se ktero se mannek pokri¬ je, kedar gre manevat al? pridegovat. Od 38- ijetka ne bilo teh kap treba, ker so se ma- nn*ke 3* oglavneqo ne le vrat, ampak tud? 541 glavo pokrival?. Ko so pa sijasama 3? oglav- neijo le vrat 3mjcle gavijata, iskrita glava pa je bila takrat v? jutroveh deacelah 3namue su- xnoste; je ljerkev duhovsko kapo vpeJala, de se x’ no duhovne pokrivajo, ve spomin, de so proste. Ker so duhovne ve 11. veke klobmjke na irtire ogle nosile, je katoleirka rjerkev tude kape na irlire ogle vpe.lala; po ncktereh kra- jeh pa so tude na tri ogle ve navado perude. To, videte, so mainne oblaijiln, hlagoslov- .lene ve oprav.lane sluaebe B©xje, in se ne smejo ke drugem opravilam jemate; so se krixe 30,- 3namnane, de vsesp03najo, de so le ve oprav- Jane daritve svete maire odloipene. Kolekoirna ljast gre tedej, lube mroji, Gospodovem ma- trnekam ! Neh matrne oblatila vam o3nanuje- jo svetost neh opravil in imenitnost neh slami. Maroneke so B®xji aposte-lne , i]erkvene slu- acabneke, delivije sveteh skrivnost, .ludske be- sedneke per Boge, Kristusove namestneke, kte- rem je oblast dana telo in kri Je3usovo 38 aei- ve in mertve Bogu darovale. O, kako ijestite, kako svete so neh opravila! Duhovske stan , prave s. Vinrjenrji PavJan, je nar imenitnem« na jem.le , in ravno tiste stan , hi pr e ga se je bil sam Kristus Gospod ijv m lil. Kar mene ja- dine, h? se bil raji ijbral jem Jo kopate , ka¬ kor se tako str amen stan ijv (idil, ko be bil takrat, ko sem se jupal ve ta stan stopile , tako vedel, kolekan svet de je, kakor sem me le pmllej skusil. To sem perprostem kme¬ tom see vej ko stokrat povedal, in star ji ko sem, bo.l sem m teh misleh uterjen , ker 542 vetje staroste 3mire/ bol spoznavam, kako de¬ le q sem ne od popolnost?, tu jo ta slan hotje. De bote svetost maangitksga stanu ipe bol spo3naI«, posluirajte, ! mammJai p?r oltarji strežejo, vsaj ob vetjih pravnikih ve poseb¬ nem oblaij/le ? Od 3aijetka so mamnakam tudg p?r vsak- dangh mamah diakong vg korskgb srajitjaiph pgr altarji stregla. Od s. diakona Lavrenrjja vemo, de je s. papexu Ksistu par vsaka svet? mama stregel. Torej je diakon s. Lavremp, ko so neusmi.Ieng neverngka papexa Ksista va smart pe.lala, po sprnjevana s. Ambro3ja 33 papesem roal, 3a nim milo jok.al in govoril: Kam grem, Wqe! bre3 svojiga otroka? Kam grem, o sve¬ te maa/mk! brej] svojiga služabnika? Ve qem sem te ragzalil, k? me ja pusti m ? Sej nesi vsndsr mkoh svete daritve opravlal bre] svo¬ jiga služabnika. Po3neje je mogal vsaj dubovan 30 malem? blagoslova ala xegna vg korska srajirja maum?- ku par sveta mama streha , ktere je berilo bral, par mama odgovarjal, in 30 inamnakam psalme ■o 547 pel. Vithle, va kolakoirna sveta ijasta ima rjer- kev daritav svete mane! Duhovna nestaga bla¬ goslova, in nekolako pogneje tuda duhovna sa ijveterama malama blagoslova so mogla manna- kam par altarji strelja ! Ala kmala je bilo treba tuda drugam mla- denijem, ka neso nobenaga blagoslova ala xe- gna imela, parpuujata, de so maimakam par mana stregla, ije so le brata ^nala. Imela so tuda posebno oblaijila i3 velike ijasti do svete mane, par ktera so marcnakam stregla. Ravno tako je tuda dan danaiuna vsakamu mlademju psrpuujeno mannakam par sveta mana strelja, de le potrebne molitve i3 glave 3na, in po¬ trebne opravila ve. 3 de nema slusabnak, ka mau/naku par altarji strese, naij dru3aga opra¬ vila, kakor de maimaku va imena vernakov od¬ govarja, mu strese, in vernakam 33 svenk.Ia- nem nektere dele svete maue na 3nane daje. Tuda 3de ire imajo, ktera maumaku stresejo, vsaj ob nede.lah in veijah pra3nakah par vela- ijah manah posebne oblaijila. Ya bela srajitja- *1 8 so, nas opomnita, de imajo tisto opravilo psr altarji, ktero angela va nebesah. Mairnek je par altarji namesta Boga; mladenijka pa, ka nm stresejo, namesta angelov, ktera va nebesah B©xje pove.la spolnujejo. Ker so se pa angela V8 belam oblaijila parka30vala, kakor postavam P ? r Je3usovam groba ob Je3USOvam vstajena; torej imajo tuda mladenijka par altarji bele Sr «jiijarje, ka oprav.lajo opravilo angelov. Ka¬ ko imenitno je tadej mairnakam par altarji 348 streij?! Kako sveto b? se rnogls d?rxate, klen kolg to opravilo oprav.lajo ! 13 . Hi er e so marrne posode? Med mairno posodo se uteje: 1) Keleh. Ker je Kristus Gospod p?r 3adn? večerji v« kelh? vino v? svmjo kri spre¬ obrnil; so v g ta spomin tud? aposte.ln? ve kelh?. vino v8 Je3usovo retrno kri spreobračal?, in sijasama je tud? katoletrka rjerkev napovedala le ve kelh? vino ve Jenusovo kri spremenat?. K?dej so bili kelh? lesen? al? pa steklen? Cgl»" xev?). Nek? pisav?q p?rpov?duje od revn?h apost?.lsk?h nastopn?kov, de so v? l?sen?h kel- h?h daritev svete maire oprav.lal?. Stekleneh kelhov pa spomneta uijen? Tertulijan in s. Hieronim. Tode steklen? kelh? so bili knial? od ijerkve prepovedan?. V? 4 * vek? so bili acc sreb?rn8 in glat? kelh?. Dan danairn? pa mo¬ ra po rjerkven? postav? vsaj 3gorn? del kelha i3 samo ijistega jlata al? vsaj 13 srebra in dro- bro ponlaijen, od ukofa s? svetem odem posve¬ čen bile. 2) B®xja skled?qa (patena), na ktero se per svet? mairs Jenusovo reirne telo v? po¬ dob? kruha, tedej prav? xiv? Bog poklada, m se ravno 3avo.lo tega B®xja sklederja imenuje. K?dej je bila B®xjo sklčdeija in ravno tiste r?- iji, J3 ktere kel?h. Papex Hefirin je stekle¬ ne skled?qe uka3al. Dan danaum? pa morajo 349 bil?, kakor kelha, vsaj 13 srebra in d®bro po- ■jlaifeae, in od rokofa posveijene. Par velgka rna®a 32 levita darxi subdiakon od darovana do oijenama Ba>xjo skledaijo V8 3agrinala 3avito, I po ijmolenam oijen a ua se mairnaku poda. Ra¬ dej je tilda diakon vcrnakam B®xjo skledarjo poka3al, de jih je sa tem svetaga obhajila opomnil. 3 ) Telesna k (korporal). Je pa telesnak tista bela part, na kteram po spremanena JC3U- sovo telo lexi, in kelah 38 Je3Usovo karvjd stoji; tar pomena po nauka Izidorja Peli^jana tisto tanipiipo, va ktero sta bila Joxef Arimate- jan in Nikodem Je3usovo martvo telo 3avila. Nega dni je bil telesnak tako dolg in uinnk, de je vas altar od kraja do kroja 3agarnil, in seje nan mroglo tolako kruha djata, kolakor ga je bilo treba spremenita 3a obhajilo vsah v priijnah vernakov, in pa de se je x’ nim tuda kelah mfflgal 3agarnita. Sijasama pa je to po¬ dobo dobil, ka jo ima dan danauna, de je na nem Je3usovo telo lexalo, in kelah 3? Je3uso- vo karvjo stal. Nega dni je diakon telesnak pred darovanem na altar n®sil, in ga na altarji ra3- grinal; torej ire dan danairna diakon par ma¬ na 3? levita med vero telesnak na altar nosa, hr ga na nem ra3grina. 4) Pokrivalo (pala). *) Pokrivalo je pokr®vqe na irtira ogle, sa kteram mannak r «ed sveto mano kelah pokriva; 3g®rej je sa *)PaIla a palliando (pokrivata), sicuk corporalo a corpore Domini. 350 krixem ^.vjnamnano, spmdej pa je majhen p?r- ten telesnek pern;it, ktere se lahko po potreb! odprave in opere. 5 ) Bursa. Bursa je nekak tok, ve kte- rega se telesnek vtika, in je ne treba po miskh papexa Benedikta XIV. vs sluxbo Bmcejo posve- ijevate. Papex Piu3 V. je UJpanjolam ne pervffl- lil telesnek bre3 burse nosite. 6) Otiralo (purifikatori). Otiralo je ti¬ sta bela platnena ruteqa , s« ktero maipnek p?r svete nians keleh in Broxjo skldderjo otira, in pa ijvetere perstc, ko se jih je po 3avxite svet? reli'n s kerve ve keleh poplaknil. Po spriijeva- lig kardinala Bona so imele meniha na leve Stra¬ ne altarja nekakou/no traijo pgrve3ano, de so x’ no keleh otirale, in tude posebno posodo, de so vano tisto vodo 3livale, ve ktere so se pgrste umivale. Nameste te traije je po3neje otiralo ve navado perndo , de se ijednene ohra- ne, ktero mora blagoslov.leno, in de se od dru- 3g,h rutei] l^loije, 38 belem kriaeem 3830001- l.iano bile. — Ravno taka je traijei]a, se kte¬ ro se matrnek po darovane kruha in kelha, m per veleke mane, ko je altar pokadil, umile roke otre. 7) Kupeqe, ktere so bile, dokler so ®e verneke vino ve dar nosile, veliko veije od da- nanmeh. Uie le, ko so ti darove 13 navade psi'" trle, so dobile danairno podobo. Bile so kedej sreberne, in de se je vedelo, ve ktere je vino (vinum), ve ktere pa vrnda (arjua), ste bile ena se ijerko V, druga 38 A 3a3namnane. Pope® Benedikt XIV. je uka3al, de naj bodo steklene 351 (glaxeve), de se lahko prerjej vida, ve klera de je vino , ve ktera pa vroda. 8} Kadilnarja, ve ktera se rogan, in la¬ djica, ve ktera se kadilo ka sluxba Broxji par- nese. Te posodaqg ste bile preqej od 3aijetka va navada, ker so xe od gaifetka med slusebo B®xjo kadilo gasigala. De se i3 ladjiqe kadi¬ lo na rogati ve kadilnaqo deva , je nalauj va to perpravdena x 1 i q a q a. 14 . z hmu je kajeae psr službi Božji? l) Kajene pomena tisto nar veqa ijast, ktera samamu Bogu gre. Torej se par sluxba b®xji sveto reuine telo sa trikrat povagdvigne- no kadiinsqo pokadi, va gnamne, de mu Brn¬ ijo qast ska3ujemo. Par vsah karujanskah dud- stvah in ob vsah ijasah je bilo par duhovnah opravilah kajene va navada. UJe ajdje sa neso upala svrojim malikam darovala , de ba jim ne bili tuda kadila 3axigala. Torej so bili kristja- n * ob ijasa preganana od ajdov si.lena nah i3* mirodenam bogovam kadilo 3axigata va 3namne, be se svroji karujanska vera odpovedo, in 3a- 'jnejo ajdovske bogove 3a svroje bogove molita 1( i ijestita. Pa »e va staram 3aveta je bilo par sluocba bfflxji kajene va navada in vidno 3namne, de boga qeste in molajo. Ob jutranah in vevjer- ns h daritvah se je kadilo 3axigalo na altarji, b* je bil nalauj 33 to naprav.len. Pa sej 552 je Lil ace Mojzes na B©xje pove.le ve snidne- rp, ve sred« svetilka, altar postavil, na kterem je kadilo ven in ven gorelo, in negov dim se vedno nakviirko valil. Torej so tudg aposte.Ine pgr sluxbe B©xji novgga 3aveta kajene vpe.la- lg , in ga tudg sv®jim nastopngkam , (rkofam in matrnekam, 3roi|ilg. Pgrvg nastopneke aposte.l- nov, kterg so mogle 38 verneke 3avoJo pre- ganana kristjanov tudg po pod3emg.lskeh jamah in kevdreh sluxbo B©*jo oprav.late, so kadilo tudg 3ato per sluxbe B©xji 3axigale, de so x’ niin teaeko sapo po teh jamah pregnale, in jih 38 lepire diuavo napolnovale. Tode tajite se le vender ne. more, de so tude takrat kadilo 3aseigale, de bg Boga ac’ nim pestile in molile. Po nektereh krajeh se je pa ob ijase pregaua- na kristjanov kajene opustilo, de so se verne- ke ra3loxjilg od ajdov, ktere so očitno svwjim malikam kadilo 3axigale, in ipe t je po tisteh krajeh ktere vernek kadilo 3axgal, je pokagal, de se Je3usovg verg odpove, in malike 3a svo¬ je bogove ijesti. Ko je pa ve 4. veke po Kristuse preganane kristjanov nehalo, je katoleuka ijerkev 3apove- dala, de naj se po vseh krajeh, kjer kok so kristjane, kajene 3aipne, in sveto reuue telo se sveto pastjo kadi. Pa je vsrh tega tu¬ dg um pervolila, de se smejo per veleke ma- w g 38 levite tude altar in duhovne pokadite ve opomnilo , de naj sv®jo molitev ravno tako ke Bogu poni.lajo, kakor se ke nemu dim 3axga- nega kadila vali. O.Ki 2> Kajene je tedej tude opomnilo, de naj molitev 13 naneh od .lubeghž B®xj'e vxganeh seri] ravno tako prote Bogu puhti, kakor se prot« nemu dim na ®gne 3axganega kadila va¬ li, ker je po besedah svetega aposte.lna Jbana kadilo podoba molitve svetnikov. In ravno te miloste, de be se na ir a molitev 53 naireh ne- dolxneh ale vsaj spokorneh serrj ke Bogu ravno tako pove3dvigovalaj kakor se ke nemu kadilo 38 ®gna 38 lepo dittav$ vali, prose marrnek Boga, ko per in a ne 38 levite po darovane al- tar kadi. De be se pai| tude res pobobna molitev i;] naneh nedblxneh ale vsaj spokorneh serij vselej ke Bogu pove3dvigovala, kedar kole vi- tlemo kadilo nakvinko pove3dvigbvate se; tei : - dovratneh grennekov Bbg ne uslinž. iL r hmu je sveqava per službe Baz ji? Per sluxbe B®xji sveije gore: 1) de se se tem na 3nane daje veličastvo mogotjnega Bo¬ ga, ke je po besedah svetega apostelna Joa- na Iuij, in ne nobene teme ve nem. 3 Ge ve starem 3avete je bil ve snidnei]e, ve svetiuje 3raven altarja, na kterein se je kadilo 3axiga- lo, tude 3lat sveipnek se sedmeme r®g.le postav¬ ke n, na ktereh je seclem svetil ale lamp gorelo; 3ato ko je ve presveiiirje Bog svoj sedex imel: Tn kra.l Salomon je ve Jeri^Silemskerh teinpe.l- 25 354 n? deset plateh sveijn?kov p?r B<»xjim sedem napravil. P?r sluxb* Bba 3namne vese.la. Al? se ne ra3Sv«tlujejo mesta 3? lutjm? na okna po- stav.lensm*, k s dar kra.l al? r)esar vane pride, v? jnamne, de so ;mcu[ans vesel?, k'ra.lev?ga al? rjesarjevsga prihoda, vesel? kraJeve al? rje- sarjeve vpriijnost? , in de imajo veliko rjast do kra.l n al* rjesarja? Kako b? t?dej tud? rjer- k?v med daritvsjo svete mane ne ra3Sv?tlovab, ko pride kra.l vs?h kra.lev, Kristus Gospod, i;j nebes med vern?ke na altar, v? 3namne, de smo negov?ga prihoda in negove vpriijnost? vesel?, in de imamo sveto ponixno rjast do nega? Kakor je t?dej v? snidnsrj? vedna luij gorela , ravno tako so tud« aj 30 st?.ln? , kjer so daritev svete maire oprav.Ial?, veij luij p?rxga- 1?; in sijasama je bilo od rjerkve 3apovedano, de naj pred svet?m reirnsm telesam vetjna luij gori, v? jnamne natre acive vere in goret)« ;lube3ii*, k? jo do tega prcsvetfga 3akramenta vedno imejmo. P?rv? kristjan* so pa tud? ob rjas? prega- naiia sv?tjave p?r sluxb? Ba>xji potr?boval?, ker so jo i3 strahu pred ajd? pontotj? in d®st?krat po j)od3cm?Isk?h b?rlog?h oprav.Ial?, k? jih je bilo torej treba s? sv?ijavo ra3sv*tlit?. Pa 1 ® svsijava se je tud? po 3adob.len?m mir? p ?r sluxb? Bti>xji obranila, in se ue 3de ohranuje, kristjane opomnita listah malostnah tjasov, ob kteržh so mogla vernaka po listah sam®tnah kraj eh in pred dnevam sluaebo B®xjo opravia- ta, tar jim danarono sretjo pred otji postavita, ko smemo 3de bre3 vse skarbi in par belam dneva par sluxba B®xji bita. Svaijava je pa tuda par slumba B®xji va spomin, de so Je3Usova nauka edinoprava lutj, ktera nas, kakor svatjava ijerkav, ra3svatluje, tar nam prava pot va nebesa kaxe; va spo¬ min , de je vsak kristjan dolžan i3 tamrote pre¬ greh stopita va svatlabo lepah od Je3usa 3apo- vedanah tjednost; va spomin , de je vsak kri¬ stjan dolxan 38 lutjjo drobrah del svrojimu bli- acnaniu svetita po pota bogabojetjnosta, in po tem takam spolnovata .Jezusovo 3opovad : Naj sve¬ ta vatna lilij pred Jiidmi , de vid-jo vatie do¬ bre dela , in ijeste vatnega Oqeta , ke je ve ntbeseh. (Mat. 5 , 16.) Svaijava par sluxba B®xji se pa ravna po premočena rjerkve in po imenitnosta pra3naka, ktera se obhaja, tako de, bogateji ko je rjer- kav, in imenitnama ko je pra3nak, vetja je sve¬ čava par sluxba B©xji. Par vsakdana tiha ma- se le po dve svetja parxgete, samamu uko- fu se jih sme vetj parxgata. Kadar kola pa je med mamo sveto retine telo i3postav.leno, mo¬ ra mest svetj pred nim goreta. 55 G 16 . z l»mu sta pohilra na altarji? Pohrtra sta na altarji 3a podlogo mairnem bukvam. Kerkev pa maunem bukvam podlogo daje i3 velike rjasti do svetega evangelja, v* ktere ga rjerkev sce od 3aijetka ima. 17 . 1 hmii so pumz.ltjz na altarji? Nrkedane kristjane so po spriijevan? s. Av- gu ir lina o pra3n&keh natergane rjvetlirje in ro¬ se 13 pobosnoste na altar trosile, ale pa, ka¬ kor perpoveduje Fortunat, 13 zjvetlirj in roi spletene venrje na altar obeiiala, in lepo med svetjneke perpravile, in po tem takem altar 03al(Eevale. Ko je pa pobosnosl kristjanov ope- u/ala, in navada nehala puueJrje i3 vertov na altar devate, je 3aijela katolercka rjerkev 3« na- rejeneme ijvetlirjame in puu>e.lrje altarje lepotiU* 18 . yemiz jt blagoslov.lena voda p*r ijerkvemli vratt.li vi kropivmkz? Blngoslovleno al? acegnano vodo imenuje* mo tisto vodo, nad klero je mairnek ve imen* rprkve nekej molitev opravil, nekoleko 3na- mm svetega kriaea 3* desniqo storil, ter jo y 357 blagoslov.leno soljo 3011’«)»], in po tem tak?m blagoslovil. Vodo blagoslovita je 3*lo stara na¬ vada va katolairka ijerkva, pa se vendar ne ve j ne gavjetak, r icrkev blagoslovi vodo j'3 tega kmnrja, de g* molitvama nad vodo 3mo.lenama Boga prosa, de ba huda duhova ne imela nobene oblasta do listah , ka se 38 blagoslov.leno vodo krope, ampak de ba vre le svete Duh v« n*h prebival sa svfl>jo gnado. BlagoslovJena sol se 3alo 3? vodo 3 mi'ir a, ker ijerkav xeli in Boga prosa, de ba jih , k te ra se 3» blagoslov.leno vodo kro¬ pe, svete Duh oijistil od d u ir na h madežev, ter vane vlil modrost in vjistost. Ker je pa sol podoba modrosta, in v®da podoba tjistosla5 je oboje 3meirano, de se kristjan ss to 3n>esjo pokropi, in po tem takem v a sv®jim sarrje še¬ le po modrosta in vjistosla obudi, in 3» te tjed- nosta ka svetemu Duhu 3dihne. 3de pa sce veste, vjamvi de je blagoslov.Ie- na v®da par rjerkvenah vratah va kropivneka. 3 alo namreij, de se vernaka va r)erk?v stopivire 38 blagoslovdeno vodo pokrope, in sa tem sv®~ je sse.le na 3nane dajo, de ba jih na pr®u>m> Cerkve huda duh par sveta mana in par poslu¬ šana B®xje besede ne motil, ampak de ba jim sveta Duh parstopil, jih od grehov omislil, in u?h molitvam vevja goreijnost, veija vjistost in Vetja movj dodelil. Kadar kola tadej ve ijerkav stopate; spomnate se vselej, de je treba 38 ne¬ dolžnem ala vsaj spokornam sarrjam ka sluseba Kuneji prita, de bo naira sluneba B®xja Bogu dopadliva, nam pa 3aslux.liva. Tardovratnah greirnekov molitev je gnusoba pred Bogam. Torej ko se ve rjerkev stopivire 3? blagoslov.le- no vodo pokropite, 3dihnete 38 xivo vero in pravo xalostjo nad grehe ke Bogu: Oqist? me, o Bogi od vseh mojih pregreh, li?, jih ig Ju- begne do tebe sovra.zem, in ga vselej zapustim. Ve imem Boga Oqeta in Sina in svetega Du¬ ha. Amen. Kropite se 32 blagoslovleno vodo ve duh« vere in xaloste. Ve duha vere se kropite, ker blagoslov.lena voda sama '13 sebe nema nobene moiji bre3 vere tistega kristjana, ke se x’ no kropi. V?, duhe xaloste se kropite, de be vas, ko se pokropete , svete Duh od grehov oijistil, ker jim Bog nekole grehov ne odpusti, ktere jih resnično ne obxaIujejo , in nčso spokorne. Pa ne le, kedar v?, ijerkev pridete, ampak tu- de druge krat« se kropite 38 blagoslovleno vo¬ do. 31 aste je dobro 38 blagoslovleno vodo po¬ kropite se, kedar vstanete, ale spat greste, ale kako skuumavo terpete. Tuds je dobro bol¬ nike pokropita se teme xelam8, de be jih Bog po molitve ijerkve skuirnav obvaroval. Kdo be tedej ne hotel posnemate tisteh dobreh kri¬ stjanov, ktere imajo 3mirej po svojih hiicah ve posodei^ah blagoslovleno vodo, de se se’ n o 559 19 , H? mil se per sltub? Bmir.ji ftrnje in or gl a in miigeka do la ? Sveto petje in sveto mursko nam Bxje pismo p?r sinih?. B«>xji obilno p?rporoi|a. Sveto petje in sveto mursko nam xe kra.l Da¬ vid v? svmjili psalni?h 3?lo psrporoija. Tako postavsm: Hvalile Gospoda, vse Gospodovg hlap?]*! k? stojite vg Gospodov?. h ime , vs d v m rdi hitre namega Boga. (ps. i 33 , 1 : — 2.) Ukaj Bogu, vsa ge m.la ! gg vese.le/n sluxile Gospodu ; 3* vesel?m petjem pridete preden. Pridete s s hvalo skoge uegove vrata, s? postnem? ve ue¬ gove dvutre; hvalite ga, i/eslile negovo ime. (ps. p g, 2. 4.) Hvalite Gospoda se Tjilrarne, pojte mu hvalo na psallerji deset strun ; pojte mu novo pesem, pojte mu umevno ge. veselem m povegdvignenem glasam. (ps. 32 , 2 —■ 3 .) Hvalite Gospoda ve u ego vem sveliuje, hvalite ga ve negovem ijcstit.livern nebege. Hvalite ga 'Javo.to uegove mogočnost? ; hvalile ga gavo.fo /i ego v ega negmernega veliijastva. Hvalile ga 'je glasam trobente, hvalile ga s? psallerjem l n gg harpame. Hvalite ga ge bobne in se kore , hvalile ga se struname in piujdl/ne. Hvalile ga ge glasneme gvomjkn.le, hvalite ga ge gvo- neijeme ijimbah. Vse, kar diha, naj hvale Gospoda. Hleluja. (ps. i 5 o.) In ue v? veq dru3?h psalmsh nam sveto petje in sveto mu- 3 *ko psrporoija. Sveto pelje nam tud? s. apo- s t?.l Pavl psrporoipa, rekoij: Ui]ile in oporni- 560 r.iajle se med spboj sp. psalms , sp hvalnem? in duhovnem p. pesmprn? , in pojte Bogu vesel a vs svojih serneh. (Kol. 5 , 16.) Pa B*xje pismo nam ne parporovja le 3? besedama sveto petje in sveto mursko, ampak nas tuda 38 ogleda napeluje Boga sa svetam petjem in sveto mursko hvalita in poveliijeva- ta , ker nam parpovaduje Judi, ktera so sa sve¬ tam petjem in sveto mu^ako Boga hvalila in slavila. 3 Ge Moj3es in negova sestra, nam po¬ ve B«)xje pismo, sta Bogu hvalno pešam pela, lh v?, ijerkv? pelo , in pe¬ lo je vse Judstvo, moscak?, xenske in otnnrj?. Do sedmega veka so vernsk? med sluxbo B®xjo psalme pel?, in pel? v? dveh vsrstah, kakor n e dan d a nad; n? duhovn? psalme v? ijerkv? po¬ jo. Ko so tako pel?, se neso v? petji tol?kan utrudil?, ker je ena vsrsta poijivala, in nati- kama premiiE.levala , k?dar in kar je druga v?r- da pela. Po nektersh krajeh so bili pevrj? 13- vo.lens, de so v? kor? prepeval?, in verneke 3? nogabojeipma misl?m? in lepem? obijul.leji na¬ vdajal?; po dru3?h so pa vs? vernsk? pel?, in v ? petji svmje s?rrja k? Bogu poy?3dvjgoval?. sedm?m vek? je pa s. papenc Vitalijan orgle 'pe.lal , de se je n a ne p?,r sluxb? Bmxji mins¬ ka delala, in s? to minsko Sveto petje sprem¬ ilo. Tako se je sveto petje s? sveto mu3?ko V8 rjerkv? 3aqelo, k? se ice dan da n a u; 11? ohra- nuje. Pa kako b? se tud? ne ohranovado, ker na m tolskan k? dobr?mu pomaga? S? svetsm P E tjem in sveto minsko kaxemo, de imamo B®xje 3apov?d? 30 sladak jar?m , in jih le 1*3 •lube3n? do Boga , ne pa ij strahu pred nibo dopolnujemo. Torej govori kraj David: Tvn- J e postave so nanje petje ve kraji inmjiga po- 562 polovana. Cps. 118, 55 .) Sveto pelje in sveta mu3«lxji dolz?ga ipasa tar nas napol- nujete 38 3atipai.iem in lubeznajo do Boga. 3 akaj sveto petje nam sarqe nakviriko pova3> dviguje, nam duh kapi prota nebesam, in mar- sakomu se par svclam petji poboxne so^e po lii]ah udero. S. Avguštin parpovadiije, de mu je sveto petje po ijcrkva poboxne so^e 53 oiji parvabilo. Sveto petje in sveta rm^aka obvaru¬ jete ijloveka liudiijevaga zalazovana, in ukro- tate i.iegove strasta; mu polajirujete texavc, ker negovo potarto duiro prota nebu pov?3dvi- gujetc; ga tolaxate va britkosfah , ker mil da¬ rove svetaga Duha dobivate. Brala Savla, p^r- povaduje Ba>xje pismo, je bil Bmxji duh za¬ pustil, tar se ga nepokojna duh lotil. Vas po¬ bit in ldavarn je bil od tistah mal Savi. Par- pelejo mu Davida, ktera je znal na harpo brenkata. David je ostal par krala Savla, in kadar so Savla kalne misla prijele, sexe David po harpo, je brenkal, in dobrovolne in vese¬ le pesma prepeval. To je krala prevedrilo m vdobrovolilo , duh B«>xji je nad krala parnal. Vidale, kolakan koristno je sveto pelje, in kolakouan dar Ba>xji sveta muzaka! De nam bo pa sveto petje ta duroha do¬ bi tjak parneslo , je treba, de se lapd in umev¬ no, polagama in ne preglasno svete pesma p« 1 ' sluxba B*xji pojo; je treba, de imajo svete pesma tako vixo, ktera ijloveka 38 lepama bo- 5(>3 gabojeijema obijut.leji navdaja, in kg pobožno¬ st« obuduje; je treba, de vsg umejo, bar se proje. Abo se preglasno in neumevno paije, de se le brik sliug, pa ne more uganit«, baj de se paije; tabrat petje vernsbov be pobožno¬ st« ne vnema, tsmrnj jih tre le mote v« mo¬ litve'. Ker i«dej neumevno in preglasno petje verngke le mot« v« molitve, je bo.le popolna- ma molčat?, kakor neumevno pet«, de mo¬ rejo vsaj verngk« svroje molitve natihama o- prav.latg. Uikod-liva je tud« per petji taka vi¬ ša in pa tista mu-jgka, btera ijlovcbu bol pe¬ te ke plesu pgrvggdviguje , kakor serife k« po¬ božnost« obuduje. Le tabrat je tedej sveto pe¬ tje pgr služb« Baižji lepo in koristno, kgdar rcij« del vs«, mlade in star«, po rjerkvg pojo, in vg pelji svaije sgrrja prot? nebeirkgmu Oqe- tu povg^dvigujejo, alg vsaj lahko vsg umejo, m v g svrnjim serij« obijutgjo, bar le nekterg pojo , alg pa tu d g lahko med petjem molejo , i[e jih bo.l molit« bo pete veseli. Pojte tgdej 3 8 veselem sgrrjam per sluxbg Baižji , in pojte 'S8, starg in mlade, moxakg in scenske, vsg hva¬ lile Gospod Boga ss svetem petjem. Pa ker je sveto petje ijlovebu toleban ko¬ ristno, in ga dmstgbrat hudeh misel in velirjgh sbuiri.iav , pregreirngga govorjena in opravlana obvargje, in s« svetem« m iskrne, bogabojeijemg vedama in pobožnem« obijut.leji navdaja, ter mu Boga jired oiji slav«; ne pojte samo vg hrrbvg, ampak poj le tud« doma med družino, P°jle na po.lg med ^nanrje, pojte per sviajim ‘lolg, kjer bol« ste. Opomiuajte se med seboj ka dobremu sa h val nama in svelama pesmam?. Tuda nekaka m a kristjana, naua bratje in naue sestre v g Kristusa, so se povsod sa svetam pet¬ jem kg poboxnostg vnemala. S. Hieronim, kte- rs je polijeterta vek po Kristusa. xivel, parpo- Vaduje, de so ob nego vam ijasa psalme in du¬ hovne pešma tuda po poda prepevala. Bogii je hvalno pešam prepeval vinogradriak va svm- jim vinograda, kmet ^a plugam na po.lg, aeni- sa šerpam ve roka na niva , kosarj na trav- nakg. Kako lepo jih je bilo vendar vidita, ka¬ ko prijetno sliiratg, ko so se sg svetam petjem edan drugega ke dobremu vnemala , se delo polajiuevala , in ga posvečevala ! O preblaga ijas! varna se we na^aj, de bodo tuda danauu? kristjana svoje dela sa svetam petjem posveče¬ vale , tar se 38 lepeme obijut.leji navdajala! — Pojte tadej , .tuba kristjane! tuda vi svete pesni? pgr svojim dela, de vam bo sveto petje delo polajirevalo, hude misla odganalo, va krix?h in nadlogah vas sa poterpeadivostjo navdajalo, ker vas bo sa sladkem upanem vernega plaip- la napolnovalo. Sa svetam petjem vse kraje, kamor kola pridete, posvetujte. Pe^adevajte sa tadej, Tjestitliva pastirji Je- gusovah overi! obilno svetgh pesem med svoje ovijirje va navado parpravita, in jih med nim? ohranovata. Sveta in vnetg otnanovavrja Je3'u- sovgga evangelja so vselej skarbela med verna- j ke svete pesme vpe.late, ker so vedah, kohkan dobrega sadu 38 dolgo vepri ost up tega petja izvira, in so bili velikokrat tako sreijne, de so oce_ 32 lastnama oijmi vidila lepa sad , ka ga jc 365 sveto petje poganalp. Vi pa, kerupinske star¬ in* ! skerbite, de se bodo varoe otrorje sveteh pe¬ smi navadil«, in dostekrat se svetem petjem svoje serrja prot« nebesam povs3dvigovale. Sve¬ te pesni« naj vrata ^apirajo ve vade hiiDe vsem pohujd.livem klafarskem pesmem, nad ktereme se huduje vesele, angele pa xalujejo. O, pre¬ povedujte, pirepovedujte, in ostro prepovedujte svojim otrokam vse pohujiii.live pesme, ter jim ule le per molitve ponixevate, ko pred B»xje obliijje stopemo, kedar molemo, de z* Bogam govoremo; z a ^ , s g pokleko vanein ; uegovo sanje pa je deleij od mene. 21 * l hmu par moli Iva roke na parsah sklepamo, in nakvimko ob amine dsrxarno ? Kdo gmed nas ne ve, de lahko molenio, deseravno rjelo nobene besede ne igreijemo; de lahko molemo, kjer kole smo, in kar bol« delamo; de lahko mokmo, ije lude ne kleip- rno, in svojih rok prote Bogu ne sklepamo, ker je molitev povegdvigovane svojiga serija m pomi.lai.ie svojih misel in xe.l ke Bogu ? Kdor kole tedej svoje serije ke Bogu povegdviguje, svoje misle in xe.le ke Bogu pomila; xe mole, ije tude neij ne govori, in me ustneij ne pr e ' mika, ije ludg stoji, ale sedi ale lemi, ije tud* ge rokame dela. Per vsem tem jia je lepa na¬ vada med molitvejo roke na perseh sklepate, in nakvimko obernene derxate. Pa gakaj se ) e la navada vpe.lala? De xe ge derxduem rok na gnane dajemo, kakomna de je nama molitev, ale vsaj kakomna de bode, de bo Bogu do- padliva, nam pa koristna. Vsaka molitev, vi veste, de bo Bogu do- pad.liva , nam pa koristna, nam mora prav >3 3G9 s«rqa prit«. V« s«rq* moramo občutit« in oce- let«, bar 3« besedo govor«mo. 3 « jegibam sve¬ te besede Ogovarjat«, pa vse bej drU3«ga mi¬ slit«, ocelet« in občutit«, se ne prav« molit«, ampak blebetat«. In glejte, ravno 3ato sblepa- mo sv®je robe na p«rs«h, v« bter«h je s«rqe, de oijitno baxemo, de nam gre molitev prav i3 s«rqa. Videm, kristjan! tega se spomn«, be¬ der bol« robe na p«rs«h b« molitv« sklepam 5 pa sbsrb« tud«, de t« pojde molitsv res i3 s«rqa. Molitev, de bo Bogu dopadliva , nam pa koristna , se mora prot« nebesam , na ravnost bfc Bogu pov«3dvignit«. 3 abaj 3« Bogam goVore- md, bedar molsmo; s« bom«r pa govor«mo, k« uemu tud« sv®je misl« in oce.le in besede po- vi.lamo. In ravno 3ato robe nabvimbo ober- nene deročemo, de na 3nane dajemo, de gre nama molitev nabvimbo, na ravnost b« Bogu, de nakvimbo b« Bogu svmje misl« in oee.le po- »i.lamo, b« Bogu svmje s«rqe pove^dvigujemo. Al« s« oec pomislil, lub« kristjan! 3abaj de med molitvejo robe nabvimko obsrnene d«roe«mo ? Pomisl« vsaj v« prihodne večkrat, in glej, de bo® svmje misl« tud« res b« Bogu pov«3dvigoval. K«dar bol« t«dej b« molitv« robe na p«r- s«h sklepamo, t«r jih nakvimbo obraijamo; ka¬ nemo, de bomo prav ig s«rqa molil«, in s« sv rojim« misl«m« in xe.lam« se pred sedes Bm- pov«3dvigniI«. Navada med molitvejo robe na pgrssh skle¬ pat«, in nabvimbo ob«rnene d«rxat« , se je pa po vs« praviqe vpelala. 3 abaj ta navada n i(t»lqu veliko perpomore b« pobočen« in s«rqti? 24 570 molitve. Kdo ne ve, de molemo toleko pobo- xneire., kolekor bo.l poboxno se per molitve derxemo? Gotovo mole poboxnen;g, kdor, po- stavem, med molitvejo Jkletpi, svinje roke na p g vseh sklenene in nakviu/ko obsrnene dem, in svroje oiji poln 3aupana prote Bogu pove3- dviguje, alg pa i3 ponixnoste na tla obraija; kakor pa, kdor med molitvejo stoji als sedi, sv®je roke visele pusti, ale skrixem derxi, in se sv® jima oqmi semtgrtje irviga. Pa ne le sebe, ampak tudg drugem kg po- boxnostg pomaga, kdor med molitvejo spodob¬ no kleiji, svmje roke ha parseh sklenene in na- kviuko obernene derxi, ker jih se tem bogabo¬ ječem djanem k« poboxng molitve vnema. Ko- lekan nas k« poboxnoste vleije xe podoba, na ktcre videmo svetnika kleijate, roke na perseh sklenene in nakviudio obernene derxatg, ter oip prote nebesam povg3dvignene imete! Alg nesmo pgrsi.ieng gdihnite, kadar smo tako podobo pre¬ gledale : O, ko be paij tuds jaq tak bil, de be paij m®ggl tako poboxno in sgrijno molite! Ah nas ne bo torej tudg xiv kristjan ke poboxng molitve vnemal, xje ga vidgmo kleijate, roke na pgrseh sklenene in prote Bogu obernene imete, in se takem 3unansm djanem kg Bogu inolits ? Komu ne perigrajo od vesela S0I3C v« oiji, ako vide verneke ve rjerkvg okole svrojiga duhovnega pastirja 3brane sg takem 3unanem bogabojeijgtn derxanem molite? Molile tedej, prelube kristjane! per sluxbe Bmxji kletje, ako je mogoije, in 38 rokama na pgrseh skleneneme in prote nebesam obernenenie, 571 fcedar nemate molitneh bukev ve rokah, de Lo¬ te se to poboxno podobo sebe ra3miiD.le1.1a in ragtresena loaeej obvarovale, in tude druge kg poboacne molitve vnemal?. Uijite, kerujanske starire! svroje otroijiije Heije molite, in svroje nedolame roijiije prote Bogu povegdvigovate. Tude ije tre ne 3 na j o govorite, bo Bog 3? dopadenem nane pogledo¬ val, in 30 molitev V3el, ako pokleknejo, in s« pove^dvigneneme rokame Boga hvalejo. U- ipte jih kleipe in 3? rokame na perseh sklene- nerne in nakviirko oberneneme molite. Pa ne uipte jih le 3* besedo, ampak glaste se s v® j im lepem 3gledam. Imejte navado svroje jutrane in veijerne molitve se svrojo druocino kletje in 3? rokame na perseh skleneneme in nakviirko oberneneme opravlate. 'de ne utegnete ob de- lavnekeh droste molite, molite pa men; Bog ne gloda na ir levilo besed, ke jih kdo per molitve > 3 i'eije, ampak na Sele, ke jih tjlrovek ve svro- jttn serije hrane. Sej vi3 nalit neberoke (Dije, tjosa potrebujemo; torej mu ne treba are le 3S besedame pravite. ‘ 22 * Larini se, 3!as le ob nede.lah iti ^izpovedanih Pra^nekeh , ke sla.zbe Ba>xji ijedneme napra- vemo ? Res je, svetove otrrorje se lepite napravla- 1° 13 napuha in neijemernoste , de be se svro- )'m oblauilam dri^eh oiji nase vlekle, ter jim 24 * 572 ka3al*, kako kej posebnega in imenitnega de so, ale pa tude 1*3 karjega dri^ega ire hujuega kmnqa. Tode ne ig neijemernoste, ampak gato se nam gre glaste ob nedelah in 3apovednn?h pragnekeh k? sluseb* Boreji ijedneire naprav.late, de Bogu tude se svojim ijedneuem oblaijilam ijast in spmrtovane skagujemo. Sej veste, de se ijedno napravemo, kedar stopemo pred go¬ spoda , kterega ve velike ijaste imamo. — Pa ke sluaebe Boxji, 3laste ob nededah in gapove- daneh pra3nekeh, se naprav.lamo tud* i3 tega konija ijedneire, ko moremo, de se svojim ijed- neirem oblaijilam druge drugega opominamo, se kolekoirno ijistostjo in poboxnostjo serqa de per sluxbe Boxji bodemo, ker mora takrat ses naue telesno oblaijilo leptre bite. 28 . l bmu je katobmka rjerkev tohko molitev, oprav¬ kov in ijeremdnijper svete mawe napovedala? Katoleirka ijerkev je per svete matre toleko molitev, opravkov in qeremonij gapovedala: 1) De x’ iiirne svojo veliko ijast do Bo¬ ga , kteremu se sveta mama opravda, oijitno na 3nane daje. Bog je vseh stvari Gospod, je kra.l nebes in gem.Ie; Bogu smo vso mo- goijo ijast dolxni. To ijast mu ska3ujemo se sve¬ to mamo, ke mu ve vej Jezusa Kristusa ve po¬ dobe kruha in vina darujemo. Pa katoleirka qer- kev hoije tud* oijitno pokagate, de xeli 3® daritvejo svete maue Bogu vso mogoijo ijast 573 sikate. Torej je napovedala, de se sme daritev svete mame le ve rjerkvah oprav.lata, ktere so j od urkofa ve sluacbo Bo molitev in name ijeujeue B®xje pred sedeae Bu>- ssji ve nebesa spre'm.la. 2) De se’ nima svmjo hvalexnost in tjast do Jenusa Kristusa na 3nane daje, k ter g se per svete mau'g nebemkemu Oijetu daruje. In kaj je praviijneme ko to , de J63USU Kristusu hva¬ ležnost in vso mogoijo ijast per sveta m a to g skujemo ? Daritev svete man/e je ravno tista daritev, ke jo je JC3US Kristus na krixe opra¬ vil. Kolekomno srammto je mogel paij nam Odr suenik per lej kervave daritve na krix* pre¬ date! Bil je jagne 3e grehe vsega sveta oblo¬ ženo, in tako rekoi[, od Boga in dudi 3aver- ženo. Ale ne torej prav, de je na na m eh al tarjih kar Jagne, ke stoji vse ijeslito pred se¬ dečem nebeu kega Oqeta, kar srednek med Bo- gani in ijlovekam , in ga nebo in 3em.la, an¬ gele in Judje hvalejo, ipeste , molejo, poveli¬ čujejo? Ko se je na krixe daroval, je bil od devjih Judov 3asmehovan in preldii.ian; ko se 1 J a per svete mame po mamnekoveb rokah da¬ ruje, od bogabojeijeh kristjanov le tjast, hvalo 111 molitev prejema. Na krixe je bil hudodel- Užkama permtet; per sveta matu?, je pa tje3 vse stvari povi^dvignen, vse se mu perklana, vse pred ni m ponixuje, rjesarji, kraje, mamneke, kristjane, bogatine in revexe ga kletje svtnjiga Boga in Odreirenika molejo in ijeste. Katolemka ijerkev xeli per daritve svete t mame Je3usu Kristusu vso rjast povernite, ks 1 so mu jo bili Judje per kervave daritve na kr ixe odvzele. Torej je uka3ala, de se daritev | svete mame ne sme na lesenem, ampak kam- nenem altarji oprav Jate, ve veden spomin, de | je JC3US tiste ogalne kamen, ke so ga bili gidavije gavergle; je uka3ala, de se per daritve svete mame nektere verste i3 svetega evangelja berejo, ve spomin, de je Je3us Kristus 3g®l Bffiacje nauke o3nanoval; je ulsagala , de se per svete mame vetjkrat ime mirnega Odremenika ime¬ nuje, in vse molitve po Je3use Kristuse skle¬ pajo, ve pritjevane, de vse svatje 3aupane ve Je3usa stavemo , in le po nem per Boge Oijete uslimane bite upamo; je uka3ala, de se pre¬ sveta remna kri ve 3laleh ale pa sreberneh m dmbro po3latjeneh kelheh nebemkemu Otjetu daruje, ve spomin, de smo 30 drago ijeno od 1 vetjnega pogubJena odkupJene; je ukagala med sveto mamo krixe delate, ve pritjevane in 3»- bvalo, de nas je JC3US Kristus se sv® j o smertjo na krixe od vetjnega pogubJena odremil, in 3 ? ra3xaJenem Otjetam nebemkem spravil. 3 ) De x’ nime verneke ke poboxnoste bu¬ di, ker se 3ane Je3us Kristus po nekervavo da¬ ruje. Veliko kristjanov je neutjeneb, kterem se morajo Ba>xje resniije ve podobah in 3nam- 575 livh pred oi|i postavdata, in vsak kristjan se tre le po tem, kar p03na in vida, povs^dvigne 1(8 temu, ijcsar ne po^na in ne vid?, pa se mu v? podobah in 3narr. uah kaxe. Tadej je ljerkev rjeremonije uka3ala, de b? se kristjane po n?h ioxej v? duh? pred B®xji sedex v?3dvig- uila, in Boga v? duh? in rasnii}? molil?. I ler- k?v hoije, de mamnak v? posebnem obhajil? maiuuje, de se namraij spomna svmjiga imenit- nsga dela, in de ga kristjana Ba>xjiga namestna- ka in rjerkvenaga sluxabn?ka spo3najo. Mamnak se med mamo vecjkrat od altarja prot? verna- lfam obarne, de jih ka molitva opomina, in ka poboxnosta pargana. Mamnak sv®jo glavo psrklana, roke ra3prostira, sklepa, pot^dvi- guje, poldekuje, kristjane opomnita, de naj tuda oni kmala sv®je sarqa ka Bogu pov?3dvi- gujejo, kmala sv®jo dumo pred Bogam do tal ponixujejo. Ob kraticam, vse rjeremonije so 3ato postav.Iene, de se x’ nima Bogu tjast ska- 3 u je, JC3US Kristus hvala in ipesti, in kristjana ha poboxnosla napedujejo. Kdo ne me prepri¬ čan. , de so vsa opravka, ka jih je katolamka ijerkav par opravdana daritve svete mame 3apo- v eclala, sveti, in de nas vsa ka svetost? nape¬ ljejo? O, de ba nas paij tuda napedala ! Veliko naukov ste xe, duba m® ji! dos?h- ^al od svete mame prejela; pa vem, de nema- l e popolnaga 3apopadka od ne. Pa sej tega 0( 1 vas tuda nahije ne tirja , de ba popolnama sveto mamo ra3umela. Sveta mama je skrivnost Hffixje neskromjne dube^na do dudi, in 3lasta sv®je rjcrkve, ktcrs je to ne3merno boga- 576 stvo ^apustil. Bog je neskmmjan, in vs svmjih delali negapopad-liv. Ne3»popad.liv je va skriv- nosta svo>jiga vijloveijena, tarplena in sniarta, in ravno tako ne3apopadJ.1v tuda va skrivnost?, svetega reirnaga telesa in daritve svete mane. Kako ba tadej hffitla daritav svete maire do tan¬ jšega ra3umčta? Verajmo poniseno, kar nas ka- tolauka rjerkav od svete maire uiji, in 38 vese¬ lem parijakujmo tistaga sreijnaga ijasa, ko bo¬ mo va nebesah vse to gledala, kar tukej le ve¬ ra jem o. vin. čPoduls , halo pzr dvsta mena s lik- U Od dolscnosh ob nede.lah in gapovedangh pra gnekeh va domala fara sveto mamo slinah- Ah smo dolxni sveto mamo slinah ? Ob nede.lah in 3apovedanah pra3nakah smo jo pod smartnam greham dolxni sliirata, ako je le mogoije, kakor nam katolairka. ijerkav 3apove, rekotj: Hoda ob nede.lah in napoveda¬ nih pra^nahah spodobno vg Boga gbran p? r sveh mawg. 3 Ge tretja Ba>xja 3apovad nam ve¬ li B®xji pra3nak ala nedelo pra3novata 577 in posveqevata, ker prava: Posveijuj pragnsk. De ba pa kristjana vedela, kako de so dolxni B»xji pragnak posvečevala; jim katolarcka qer- kav sa svo>jo drugo ^apovadjo pove, ker prava, de naj bodo ob nedeJah in tuda 3apovedanah pragnakah , ka jih je sama postavila, spodobno in v? Bog? gbran? par sveta mana. Ktere kri¬ stjan kola ba tadej ob nede.lah in 3apovčdanah pra3nakah ne bil par sveta marca ala i3 lanmbe, ale i3 3anaqevana druge qerkvcne 3apovada, ale ič 3anaqevai.ia te presvete daritve, ba smar- ten greh imel. Ktero sveto mamo je pa treba ob nedi- lah in 3apovedansh pragnekeli sim ate ? Ob nede.lah in 3npovedanah pi^nakah se mora, ako ne nemogoče, tista sveta marca sli¬ na la, ktera je sa pridago sklenena, de se tuda Bfflsja beseda poslurca. Mesta me napelejo to povedat?, ker je po meslah dan danarcna tuda ob nede.lah in 3apovedanah pra3nakah veliko tako imenovanah ti ha h m a n; bre3 vse prida- ge; na kmetah se ob nedelah in 3apovedanah pra3tiakah ne dobi lahko marca bre3 03nano- v a n a Bdiseje besede. Pies je saqer, druga qer- kvena 3apovad govori: Bode ob nede.lah in na¬ povedanih pranmksh spodobno v? Boge nbrat i p?r svete man?,; in torej od dolxnosla med marco tuda B*xjo besedo va pridagah poslurca? t* naq posebej ne spomna. Tode pomislita nam je treba, de je bilo parve qase karujanstva « 3 nanovai.ie B®xje besede va parva poglavitna del svete marce odeto; nakola nobene marce n# Bilo bre3 pridage, taminj po odbranam svetam 578 evangelji se je vselej Bro-rja beseda o^nanovala. Kdor je torej parve ijase kanaanske rjerkve par sveta marca bil, je mogal tuda par pridaga bita. De se te rasnirje prepričamo, poglejmo nekolako nngaj va parve ^late qase kara[anske vere. 3 Ge djane apostadsko govori, de je bil Tja daritvajo svete mane tuda poduk v8 kar- ujanskah rasnii]ah skleuen; par vsaka sveta ma¬ rca so bili tadej vernaka va karavanska vera poduijevana. Va druga postava apostadskaga dja- na govori s. Luka od parvab kristjanov Jeru- 3alemske ijerkve tako le: Bili so slanovitm vs naaks aposts.lnov , in 3druxens vs lom.lem kruha , to je, par sveta marca, in vs molitvah. (Dj. ap. 2, 4 2 0 In va 20. post. aposta.lskaga djana se bere : Ksdar smo se pa psrvs dan po ssbots (va nededo) ssirh kruh lomil , to je, da- ritav svete marce o pravdat, jih je Pavl uvjl- (Dj. ap. 20, 7.) — Poduk va Jegusova vera je bil tuda po smarta apostadnov 38 daritvajo svete marce na tanko sklenen. S. Justin muijenai), ktera je va drugam veka po Kristusa acivel, od taijasne sluaebe Bfl)xje kristjanov tako pirce: P~ss, kar jih vs rnesls in po kmetsh prebiva , se v a nedelo snidejo . Ob odloqens ur s se berejo lists aposts.lnov in pisma prerokov , kakor qas in okohufsne naneso. Ksdar to brane neha, pa¬ tine duhovne pastir jbransm vernskam prids- govats , igr jih opomina nauke spolnovals, ks so jih ravno kar brals slinah. Na to vs?. vstanejo, in 3aqno skupej na glas molite. Po opravlens molitve se daruje kruh in vino 3? vodo nameuano. Po tern wkof ah kak dni - 579 ga duhoven kruh in vino spremeni. J.udstvo svojo vero ve sprernenene na gnane da, rekoij: „Jmen, u io je, kruh in vino sla gotovo ve telo in kri Jegusovo spremenena. Po lem se med vprijne verneke sveta vejerja ragdeli. Kdo ne spo jna 13 tega, de se je parve Tjaše karujanstva O3nanovane Bwxje besede ve parva poglavitna del svete mane U/telo? Dokler je bilo ir e malo kristjanov, je sam u kof mane- va! , druga duhovna pa ne, ampak so 3 e stre¬ gla ukofu par sveta mana, in vernaka so ka irkofova man a parada , par ktera so tuda vselej B®xjo besedo sliaala. Ko se je pa ntavilo ver- nakov narastlo, so nkofje tuda 3unej mest po kmetah enaga ala dru3aga maunaka postavila, mu i3 nekej sosesk vernake va skarb groiji- h, in mu tuda oblast dala ob nedelah in 33- povedanah pi^nakah 'ge drugama duhovna, diakona in subdiakona daritev svete mane oprav- •lata, in med no tuda Broaejo besedo o3nanova- ta. Ala je mmgal po tem takam parve ijase kar- njanstva kdo par svete mana bita, de ba ne bil tuda B®xje besede va pridaga siliral? Ivh- ’je ne, ker je bila pridaga 38 daritvajo svete mane na tanko sklenena. In glejte, takrat, ko je katolairka rjerkav 3apovad dala: Bode oh nedelah in gapovedaneh pragnekeh spodobno ne Boge gbran per svete mame, takrat je bila spl®h ire Bmssja beseda med daritvajo svete ma- >re 03nanovana , 03nanovane *B®xje besede se je takrat sphnh ire va parva poglavitna ded sve¬ te mane odelo: torej ne bilo treba posebej 3 apovads>vata, de naj kristjana tuda Bu>xjo be 380 sddo va pridagah poslureajo; ^admsta je bilo 3apovedata, de naj ka sveta mana gredo, ker so gotovo Bmxjo besedo slinah,, de so le kxje 3adarxi. Ko bg vina gosposka komu tako delo uka3ala, ks se ne da odloxite, pa bg ga to delo od sluxbe B®xje odvarnilo; bg kristjan ne grgu.il , ko bg par sveta mauž ne bil. Va tarph okoleujenah so dmstakrat voj* ujaka, ktere morajo po 3apovada sv®jih vinah večkrat ravno ta i{as, ko se daritgv svete ma¬ ne opravJa, alg na potg alg na straxg alg V 8 vojska bita. Vandar sa pa kristjan vg enakgh okolaujanah ne sme naglo mirne vesti delate $ in bsrx mislita, de ga druga rjerkvena 3apo- vad xe ne vcxe, vje mu gospodar ob ijasg sve¬ te mane kako delo naloxi. Ne smeu? se tadej, pmsal! sg tem Ogovarjate: „Sgm va taka sluxba, de ne morem vsako nedelo in vsak 3apovedan pra3nek kg sveta mairg.“ Tak Ogovor ne bo pred Bogam ngij ve.lal. Le povej mg, kdo te je silil va tako sluxbo? Te sg pa ponevedama na taijega malovrednega gospodarja naletel, kdo te sila par nem vg sluxba ostata ? Alg morebi* ta obilan 3asluxak? Pa kaj pomaga, ta retje Je3us, ako ijliDvsk inde ves svet perdobi ', na svoji duwe pa trkodo terpi? 4 ) Te mora doma ostatg, de sebe al? blixnaga velike nesreče obvaraje. Tako mora, postavam, 3laslg po samrotah kak yarh doma 38-5 ostat?, kedar drug* ke matre gredo, ge tudi pmtlej ne more veg k* matre prit?. Al* ko b* v8 nedelo gjutrej ve vas* ©g?« vstal; so dolauii ludje tiste vasi ©gin gasit?, in ne gretre, ge ke matre ne gredo, ker imajo ravno takrat 3« ognem opravite. Ale ko be ve seboto travnike ob potoke pokosile, pa be po n®ge velika po¬ voden vstala, tako de be ve nedelo vso poko¬ šeno mervo odnesla, ako je pregej gjutrej ne pograbejo; ve take okoleujene be tiste ne bili dolicni ke svete mame ite, ampak inervo sprav- late, de be se velike nesreije obvarovale. Ke vas, lube kristjane! imenovane vgroke od svete matre gaderaee, ne gre ere te, deseravno ke svete maiie ne greste; pa vender vam s vr¬ bjem spovedniku ragoddte $ de nesle, in gakaj de neste kako nedelo ale kak gapovedan pra- 3nek per svete matre bili, ker bo spovednik bol prav ragsodil , ale ste bili popolnama od dolsnoste sveto matro slitrate iggovorjene, ale be bili morebite le vender m®gle ke svete ma¬ te prite. Kaj mu je pa ob ijaSa s vol e mame storit e* kdor ne more ij resniqnsh in praviqnsh vzro¬ kov A-e svet?, mams? Kdor nd ve stane gerkvene gapovede: „Bo- de ob nedeJah in gapovedaneh prajnekzh spo¬ dobno v? Bog? 3bran por svet e mamo", po gor¬ ke dopolnite, jo dopolnuj po duhej to je, kdor ne more druge gerkvene gapovede tako dopol¬ nite , de be tude se telesam na tistem svetem kraji bil, na kterem se daritev svete matre 0- pravla , kakor besede druge gerkvene gapovede 25 33 G uka3ujejo, naj set]er s* telesam doma ostane, pa naj mol« , kakor de L« ve ijerkve per sveta mame bil , naj s« sv®jim* miškin« in xe.lame ve rjerkev pride, ter naj vse stori, kar dru¬ ge poboxne kristjana ve i]erkva med daritvejo svete mame delajo, in kar tude ®n dela, kedar je ve rjerkve per svete mame, de se po tem ta¬ kem 3« drugeme kristjane tude ®n sadu svete mame vdeleoce. Torej pa tude med sveto ma¬ mo po3vana, de .ludje deleij na sv®je domove slimejo, kaj de se per svete mame godi. 3 a pri- dego naj kake duhovne bukve bere, ale ije bra¬ te ne 30«, naj sliuane pridege premimduje, in svfflje aeivJene po neh preudarja, de bo spo- 3nal, ale se 3« J^usoveme nauke 3jcma ale ne. kle je pa kdo od bol^ne doma 3aderxan; naj svffijo bol^en vodno in ves ve vo.lo B®xjo vdan prenama , Je3iisovo terplene in smert prenn- m.luje, in sklepa po Je3usovem 3glede boleqi- ne pot?rpex.li vo prenairate, ter naj vso svmjo bolehen Bogu ve dar daruje. Poterpexlivost hoije Bog od bolnika, ne daru svete mame- Takem od sijete mame 3ad?rxanem kristjanam d®bro delo stori, kdor jim slimano pridego pove, kolekor mu je mogoije. Ah je kristjan tude ob delavmkeh dolxtn k? svete mame hodite? Tega ne ravno do!xen, rjerkev mu to le ob nededah in japovedaneh prajnekeh ukaguje; dmbro je pa verider vsak dan ke svete mame ih* kdor ima perloxnost in ijas, in dolžnost sv®ji' ga stanu ne 3amudi. Velek je namreij dumen dobiijek , k* ga kristjan i3 daritve svete maue 387 prejema, ako je spodobno in v? Bog« 3bran p?r uej. In verne kristjan, kter? i]erk?v svrnjo mater prav po otrotjje dub?, ne stori le, kar mu rperkev na ravnost gapove, ampak tu d e to ^vesto dopoln?, ako je le mogoije, kar mu ijerkav samo svet?je; 1*3 3anik?rnost? n?»j d®br?ga ne opusti. P?rv?m kristjanom je bilo po rjesarskeh postavah ostro prepovedano da*- ritsv svete mame oprav.lat?, pa so jo v?nd?r o- prav.lal?. In kolskoirno p?rloxnost imajo ne- kter* mestne .ludje vsak dan kg svet« man? it?! In jih tud? res vsak dan veliko k? svet? mama p?rhiti. Pa tud? po kmet?h utegnejo nektera vsak dan k? svet? mam? it?, in jih pride tuda veliko i3 blixn?h vasi, tje se le darit?v svete mame ob gotov? ur? oprav.la. Kje gre po vo.Ip rjerkve, v p. ctornaqs a/p «s p taji Jur? , pxji obilno 3biral?, 'n ga opomina, de naj vsarpga pd iriien? po- Miije, de bo 3ved?l, ktersga manka. V? let* 3 o 5 . je bilo na UIpansk?m v? Elvirskfm rjer- k v en?m 3bor? skleneno , de se mora 13 dru*be v ®rn?koy vreij? , kdor v? mest? prebiva, in tri n ?d< 5 .!e 3aporedama v? 3biral?uje k? sluxb? Bm-» a ji ne pride. VsoJn? ijerkven? 3bfl>r, k? so ga v * let? i3i2. na Franrjoskgm imel?, je m?nh 25 * 58a ham prepovedal .Tudi, boda s? xe Ital;or lioije, od farne sluxbe Bmxje odvrarjevatg, in vg svo¬ jo rjerkgv vabit?. Ker so pa msnihg p gr v$gm tem Judi od farne sluxbe Bmxje odvraijevab, in v? svoje rjemkve vabila, je 170 let po tem rjerkvengm 3borg papex Sist IV. mambam ostro prepovedal, de naj se nakar ne predgr^nejo ve pridsgah govorita, de .Judje neso doIxna ob ne- de.lah in 3apovedaneh pragngkah v g domaijg fare pgr sluxbg B®xji bi te , ker so dolxni, ako ne- majo praviij n g b v3rokov od farne sluxbe Boi¬ se j e oslatg. Tudg vg Trienmkem rjerkvensm 3bo- rg, kterg je nar blixji naueh vpisov, je 3apove- dano, de morajo irkofje o p onima tg .ludstvo, de naj se pogosto ve sva>ji farg 3najde , 3lasle ob nededah in 3apovedangh pragnskab, in de naj tamkej sveto mamo in B©xjo besedo sliu 1 ?. (Trien. 3bmr sej. 24. p. 40 Karl Boromej , kterg je ravno vg Milan n kof p grm g!, ko je bil Trienmkg rjerkvena 3ba»r skleuen , je preijej dopolnil 3apov?d Trienmke- ga rjerkvengga 3boira, ktera mkofam uka3uje .ludstvo opominat?., de naj vg svmji farg ob nedeiah in 3apovedangh pra3ngksh sluxbo Bm- sejo opravda ; torej je po svmji mkofii to k postavo 03nanil: Starš ijerkvens oqake so kr dej tolekan potrebno spognale , de se vernekt pogosto ve svmji farne Tjerkve gnajdejo , de so ga svmjo dolxnost imele ve tej reqe posebne postave in gapooede dale , in to rjerkveno na¬ pravo se tolekan, veqe skerbjo ohranovate, ko- lekor koristnsms se jim je ga vse kerujanstvo gdeia. Ukagalh so Udej perveij, de naj vsak 589 kihovfn pastir, preden ob nededah in gapo- vidaneli pragnekih slaxbo Bmxjo gaqne , s trn¬ je farrnane poprava, qe ne koga ig pluje fare med uimg, klere he bil ig ganeijevdna mjiga domačega pastirja in s voje domaije farne yerh ve h?, slaxbg Boxji p>ru ■-!, de ga ij ijerkve sexene, in ve uegovo domatjo faro h sluxbe JiiD.T/i gaverne. Drugeif so jirn hu¬ do gahrdih, de naj nek oh mkogar ig pluje fare ve srnje yerkve kg sluxbe Bmxji ne pu¬ ste, ragun ije so popoinskg, ah pa ije imajo od sv/nji ga pastirja p sr vodene drugam h?, s/u- rh, llwxji itg. Uerh tega je pred veg ho dve sto leh papex Urban Ul. sveto vnet staro sgrkveno napravo spet vpedatg gapovedal, de naj se verngkg po stare yerkvem naprav?. rav- I najo. In pred kratkem je Trienali? gbxji ilg? Tak pametgn in praviij«n Ogovor v« ptujo faro k« duxb« B(Dxji it« pa je velika starost a!« boleh¬ nost. Ko b« bilo hdej v? kako drugo faro 590 blixej k* sluxba B®xji kakor vs domačo, ala ko ba bil pot va drugo faro bo.lira in lepuia; ba smela stara in bolehna kristjana tuda va ptu- jo faro ka sluxba B®xji. Ravno tako smejo tu- | da va listah farah, va. kterah je le edan duho- van pastir, varha, klera ne morejo par svoji parfarna $luxba B®xji bita, va drugo faro k? sluxba B®xji ita. 3cikaj je pa yerksv vernekam napoveda¬ la ob nede.lah in napavedaneh prannekeh ve srnji domaip. fare per službe Božji bile? Rerkav je to napovedala: 1 ) Ker se see spodoba, de farmana sa svmjima duhovna daritav svete maire oprav.lajo. Jegus Kristus je namraij farmane n 8 nah du¬ hovna tako na tanko sklenil in gvegal, kakor so sklenena in gvegan? otr®i]a sa sv®jima oijeta- Farmana sa svmjiina duhovna so Bwxja druxi- na; farmana so otr®qa, m ah duhovna pa oijetje, torej jih po vsa praviija sv®je duhovne oi{fi¬ le imenujejo, 3de pa pomislamo , kako ne¬ rodno in gardo ba bilo, ko ba otr®r)a ne h®th par mina svpjiga oqeta ostata, in x’ nim jest?, ampak ba po ptujih hiuah hodila, in po p tu- jih migah jedi iskala. Pa ravno tako ala ®e veliko nerodnau'8 in garrca je, ije farman ob j nede.lah in gapovedanah pragnakah sv®jo farno rjerkav in sv®je duhovne oijete popusti, in se : va ptujo i]erkav , pod ptujiga duhovna ggubn Kako Ispo pa je, jelate, ije otr®rja sa sv®jim? oijeta par ena miga sade, in x’ nima poln? Ju beg n a do nah jedo, in nah nauke poslušaj 0, Ala ue veliko lepue je, kadar farmana sa sv®- 591 jim? duhovnima oijet? v* lulie^n« sklenena da¬ ritev svete mau/e oprav.lajo, sa svojima duhov- nsma o rje ta Boga molajo, hvalajo, prosajo , in i {3 nah ust Je3usove nauke prejemajo, kakor so jih uijenqa par 3adna večerji i3 Je3Usov?h ust prejemala. 2) Berkav je 3apovedala vernakam v* doma- \p fara par B®xji sluacba bita, ker so farmana po J^usova naredbe sa svojima duhovna tuda tako sklenena in 3ve3«na, kakor ovqe sa svojima pastirji. Farmana so ovr|e, nah duhovna so pa pastirji. Sam Je3us Kristus parmera kalola.uko Ijerkav hlevu, va kteram so negove oyr]e, ka jih je sam sko3a tri leta sa svojima nebeirkams nauka pasal. Ko je pa va nebesa rral, je svo¬ jim ovr]am aposta.lne in po nth tuda druge matrnake pastirje dal, de jih va nego v? m ?rae- na pasejo. Vsakamu jih je nekclako va 'skarb 31'oijil , tar 3apovedal 3a 3roijcne ovv{ix]e skar- beta, de jih paklenska volk ne pomori, tamuij de jih rcive in dobro 3rejene parpe.Jejo pred Jezusa, kteramu bodo mogla 3ane odgovor da¬ la. Torej morajo duhovna vsako ovijirjo po- 3nata, in po imena klirjat? ; pa tuda vsaka ov- vjirja mora glas svojiga duhovnaga pastirja po- 3nata , posluirata, in 3a pastirjem ita. Ako 33 pastirjem hoda, jo bo sce volka varoval. Ala kako bo pastir tisto ovtpirjo varoval, klera se od negove rjede lojima duhov¬ nem« pastirji, k« so jih od Kristusa prejela,., n .lube^ne sklenejo, in a;’ nima ^druacena Bo¬ ga »jeste, 3a prejete dobrote hvalajo, ga po- trebnah milost in odpuujena grehov prosajo; je m g h molilav gotovo moijneji, kakor ko ba ga po ptujih farah ra3tresena sa plujima du¬ hovna molila, hvalila in prosila. Le pomisla- te, ko ba onje svrojim o tr rokam oskarbnika dal, Jn jim 3apovedal oskarbnika va vsah ravjeh slu- irata, kakor so nega samaga sluipata dolaeni: kaj pravate, kadaj ba ®ije sv®je otrroke prej usliual; ala takrat, ko ba ga po danam oskarb- nika prosila, ala taijas, ko ba otrroqa oskarbni- ka pojouslila, se ka drugamu ijloveku 3atekla, m po nem oijeta prosila? Vem , de vam je prava odgovor na misla. Ravno tako bo tuda vas Bog raji usliipal, ako ga bote sa tislama duhovna, ka vam jih je ron poslal, 3druxena molila, hvalila, in prosila. — Vernaka dobe tu¬ da od Broxje besede va domaqa fara veq sadu, kakor po ptujih. Duhovna so oijetje vsah nam °d Jegusa va skarb 3roqenah vernakov, in jim torej vsako nedelo in vsak 3apovedan pra3nak lomajo kruh Broxje besede. Domaqa duhovna °»jetje pa nar bol vado, kakomnaga in kolako kruha de je treba vernakam domaije fare po- dalita; torej je tuda 38 vernake koristnatra i3 Ust svrojih domaijah duhovnov Broxjo besedo po¬ slušata. —^ Pa tuda Je3us Kristus vernake raji ® 8 svrojo gnado va sarqe gane, in spodbada po 594 sliroans B®xji besed« acivete, kedar tiste prida- garje poslumajo, ktere je ®n nem poslal, ka¬ kor ko be svffije od Jezusa poslane pridigarje ve nemar popustile, in se ve ptuje qerkve na¬ teple. — Ako se tedej farmane okole sv®jih du¬ hovnih pastirjev ve dubc^ne 3bero, in sc’ ni- me , kg so jih od Boga prejele, Boga n^olejo, hralejo, prosejo, i3 ust sv®jih pastirjev JBxjo besedo 3vesto posluirajo; o, kako prijetna je taka sluacba B®xja neben/kemu Otjetu! Kako li¬ po je le vidite farmane ve domaqe fare se svm- jime duhovnem« pastirji ve Kristuse 3brane ve spl®irneh potrebah Boga pobočno prosite, de naj, postavem, ra3Siureno 3em.lo se pohlevnem deacjem pomoije , ale de naj dexevje ustave, in 3emdo 38 g®rkem soimpam ra3veseli, ale de naj nevarno bol^en odverne, ale jih kake dra¬ ge nesreče obvareje! In koleko upaua smejo imete, de bodo neh prmirne od Boga usliuane! Je3us prave: Vam povem, de, ako se dva 3med vas 3edineia na 3em.le ; se jima bo, kar kole prosela , 3godilo od mmjiga O tj el a , ktere je ve nebes?!.. 3 akaj kjer sla dva, ah kjer so trije obrane ve mojim imene , tam sem jag ve srede med mirne. (Mat. 18, 19. 20.) Kaj tedej ne le, ije se qela fara se svmjime du¬ hovnem« pastirji 3edinena ve dubc3ne 3bere, in x’ nime Boga prose! Torej so se pa tude perve verneke, vse enega serrja, vsak dan ve tem¬ pe.! shajale, in vse skupej Boga hvalile. 4 ! Tude 3ato je vernekam od rj cerkve 3 a ' povedano ve domaijg fare per sluxbe B®xji bi- 595 Is, de sliuejo ohlirje in druge mm potrebne (^nanila. 3 de pa lahko spoznate, kako de duhu ka- tokuke ijerkve na ravnost nasprote ravnajo ti¬ ste, ktere se rada po dru3«h farah sluxbe Bro- xje bijejo, ker mh nevirevjnoste povsod drugod sluxba B®xja bo.l dopade, kakor pa ve neh do- inavje fara; in tiste, ktere, ije je le nekoleko blixej ale pot leprce, se preqej ve drugo faro ke sluxbe B®xji 3axenejo; in tiste, ktei’e qele teden kak opravek na nedelo ale pra3nek od¬ lagajo, in 3avolo nega ve nedelo ale pra3nek vg drugo faro ke sluxbe B- xjim naročji oddihnili , in Boga hvalili, de vam je dal na sveti veliko tsrpets in potirpets, in si potirp.lenem nestroh.livi venil] vetjnega aeiv.lena 3asluxiti. 599 2 ♦ Od dolasnosts ob nede-lah in pra3nzks.I1 vso sveto maao ss spodobno pohoxnosljo slina Is. Kako je treba ob nede-lah in gapoveda- rr-h pragnzkzh sveto mano s lin at s P Sveto marco nam je treba ob nedeJah in japovedanah pra3nakah vso in spodobno in v* Bog? jbrnnsm slircata, ker druga ljerkve- na 3apovsd prava: Bo ds ob nede-lah in %apo- wdans.li pra-jnsksh spodobno va Boga obran psr svels mauz. Kdor hoije sveto marco slircata, mora na tistem kraji sa telesam prirjajorj bita, na kteram se daritev svete marce opravla; pa vendar ne ravno potrebno, de ba mog?l man neka pred altar vidita, ala ravno va rjerkva bita, rje se 3avo.Io mnoocarje dudi ne more ala 13 kaijaga dru3aga praviijnaga v3roka ne sme va ijerkav ita. So 'jasa, ob ktere h so rjerkve 38 ludmi natlaijene, de ne morejo vsa vane; so pa tuda osebe, lderem 3lasla ob gotovah ljasah va ljerkva hu¬ do pride: sme se torej ob tarjah rjasah tuda 3 u nej rjerkve par sveta marca bita. Kavno tako se spodoba, de ba bile tiste matere 3unej qer- kve par sveta mana, ktere ba majhne otrrcke v? narorjji imele, de ba x’ nima va ljerkva ne- P°koja ne delale , in dru3sh Judi va poboxno- sb ne motile. Kadar se pa lahko va ljerkaV Pride, in n <5 nobenaga praviijnaga ^govora, de ba se vano ne smelo: je treba va ijerkva P*r sveta marca bita, ve ktere se daritav oprav- 400 Ja; rjcrksv je namrgij hima molitve, in vg qer- kvg se ijlaivgk nar loxej ra3miu.le1.1a obvaruje, in svatje mislg in aeele kg Bogu pov*3dviguje. 1) Treba je pa slikat* vso sveto mamo, kg jo en mamnek bere. Vso mano slimg, kdor nobengga poglavitnega dela svete, matte ne 38- mudi. Poglavitne delg svete moipe so pa ti mti- rje: evangeli, darovane, spremsnene in 3av3eivane. Evangeli je rjerksv 3apove- dala med sveto mano bratg, drugg trije pogla- vitng delg so pa od Je3usa postav.leng. Evan¬ geli je, kedar sluatabnek pgrvgkrat mamne bu¬ kve 3g leve na desno stran oltarja prenese. Da¬ rovane se 3aijne, kedar mamnek kelgh odggrne, vina vg kekh vlije, in medgn nckej vode kane, tgr hostjo in vino 3® vodo nametano Bogu da¬ ruje ; de vsg kristjane po qerkvg vgdd, kedaj se darovane 3aijne, ije tudg pred altar ne vidgjo, na kterem mamnek mauiuje, da sluxabn*k 3* 3V©nijkam 3namne, in takrat perveij posevenkla* Spremsnene je, kedar sluxabngk vg tretje poocvenkla; pregej po sprerneneng je povggdvi- govane. 3 avxivane je po tem, ko se je ma- umek trikrat na pgrsg udaril, in trikrat rekel s Gospodi mišmi vreden, de grem pod mojo stre¬ ho , temini rel ] > te 3 S besedo, in bo ojdrav./e- na rnwja duma , Kdor be enega alg dru3?g a teh mtireh poglavitneh delov svete mame 3301*1- dil , bg xc ne bil pgr vsg svete mame, in be mogel torej me drugo sveto mamo slimate. Kdor be pa serjer xe prepolno, pa vender me pred svetem evarigeljem kg svete mama permel, be bil xe pgr svet* mam*. Tega vam pa ne retjern 401 gato, de ba 3? lahko vestjo prepolno ka sveta marca hodila, ker to veste, de, kdor i3 nemar- nosta in radovolno le nekolako svete marce 3a- mudi, ima greh; ampak 3ato, de sa ne hote hude vesti delala, ko ba kterekrat po nesrcip nekolako prepadno, tode vendar rce pred evan- geljem ka marca parrcla, pa ba ptntlej ne uteg¬ nila par druga marca bita. Kdor ima vesele nad svffijim neberckem Oijeiam, ne bo lahko svete marce mudil. Kadar bo 3V011 3*>i|el far- mane va B®xjo vexo ka sluxbe Ba>xji vabita; se bo 38 veselem va3dvignil, in hitel va ijcr- kav svmjiga Boga m®lit in ijestit, 3« prejete durcne in telesne dobrote hvalit, potrebnah pa' prrnsit. In desaravno bo rce pred uro sluxbe Bfflxje do ijcrkve parrcal, vendar ne bo ko 3!- jalasta kristjana pred qerkvejo stoje sluxbe B®- xje ijakal, ampak na ravnost va i]erkav se bo podal, tar se va rjerkva, svmje misla in xele ka Bogu pova3dvigovaje , ka sluxba B®xji, te¬ mu tako Svetemu delu, perpravlal. Blagor ta¬ kemu kristjanu $ ker ga Duh B®xji voda! 2) Pa ne rce dmsta, desaravno prav prav potrebno, ne rce dmsta, de je kdo sa telesam par i}ela sveta marca prnjajmj, ampak treba je tuda, de je spodobno par 13 e le sveta marca. Spodobno je pa par sveta marca, kdor se med sveto marco bogabojeije darxi, se torej rado- vidno okola sebe ne 031’ra, ne posmehuje, ne 'jenija, tamuij se vseh nespodobnost varaje, in sa svmjim 3unanem darxanem kaxe, de je va molitev in va Boga 3amaknen. Med sveto ma¬ mo se spodoba kleijata, ije je le mogotje, Kdor 26 402 b* pa 3av0.lt> slabosti svrojiga telesa ne ma>g?l pir rjeli svet« mous kleijati : na) kletji vsaj otl Sank t u 3 a notir do tisliga tjasa, de s« nn- trnik nad kelham svroje ijvetere pirste v« vrndi umije, k« mu je sltixabnik med pirste po 38- vxivai.ia vlije. Kdor bi pa tud? toliko tjasa 38- vo.lo svmje bolehnost« ali velirjiga la>ma po rjerkvi ne nnagil kletjati; naj vsaj med pov?3- dvigovanem in 3avxivauem poklekne, in tud? matrnikov blagoslov naj kletje prejme, de bo s« svojim spodobnim djanem ka3al, de ve, na kako svetem kraji in pir kako svetim deli de se 3najde. Vi rokah se spodobi ali molitne bukvilje ali pa malik Cpatirnou lir) imeti, de se i3 nsh ali de se nan moli; nikoli pa s? pra3nsm« rokami per sveti matri biti, ker se po tem takim prav lahko 3godi, de se rjdo mij ne moli. Otroke, vje je le mogotje, imejte vi, stariri! psr sebi, de se ne bodo deletj od vas med sveto maico nespodobno vedli, ali tre rjilo 38 drugimi tjentjali. Ne malo kristjanov, ktera se psr sveti ma¬ ni tako nespodobno vedejo, de bi jih po vsi pravirji 3« besedami s. Kr^ostoma smel nago¬ voriti , in retji vsakiinu posebej: Tam stoji marrnrk, in molitve vseh vpriijrv-h Bogu daru¬ je ; in ti se smejanj , se ne bojiw , je ne tre¬ sem ! O kristjan! kters, koli se vi rjerkvs med sveto mano nespodobno in pohujtc.livo vedete, pomisli vsndir, kje in pred kom de si. Vi kra.leve hitri pred p03emi.lskim kradem bi se, jeli, prav lipo in spodobno ved sl , 3lasts ko bi ti bilo prepovedano vi kralevi hitri pred lira le m nespodobno vest?, se ; in glej , babo b? se nirngsl v? rjerbv? p?r svet? mara? nespodobno obnavrat?, bo b? prav v? xivo pomislil, de s? \n Bffloeji hiir? pred sc iv? m iSogam, bter?ga an¬ gel? molejo! Koga ne obleti sveta je3a, bsdar slitr? al?, bere, de so Judovsb? duhovn? in pismoub? Jezusa ravno takrat 3asm?hoval?, in se mu pa- ljilž, bo je na brix? v? ne3nan?h bolečinah visel , in se 33 .Uidi ljelega švsta nebeub?mu Oijetu daroval ? -Ludi nar vei]?ga dobrotn?ba ne le morit?, ampak pov?rh? vie v? sm?rtn?h texa- vah 3asramovat?, in umirajočemu v? lir|e sme¬ jat? se, vevj? g?rd®ba se paij ne da mislit?! Kdor se pa med sveto mano, bo Je3us svmjo na lirix? opravleno daritsv ponav.la, nespodobno | vede, in se smeja, pogovarja; al? ne posnema tak, bolsbor more, Judovsbeh duhovnov in pi¬ smoukov v? hudobii? Ti pa, lub? bristjan! b? xeli® spodobno p?r svet? mam? bit?j pomisl? xe na pot? prot? i]erbv?, de grem, tabo reboij, na goro Kalvd- rjo, na bter? hotje Jegus svrojo neb?dej po b?r- vavo opravleno darit?v 3de po nel' daritve svete mane. Glejte, 38 ravno takem* mislama, xeJama, obijiitdeji bodemo par svet* mana, sa kakornnama ba bili na grora Kalvarn, ko ba bili pod Je3usovam krixem stala, kadar je Je3us na nem ja nas umiral. Kaj pravete, kaj ba bili paij mislila, kaj xelela, in kaj ob- 405 ijulilž, ko b? bili tako poduijen?, kakor 3* po nekervavo ravno 406 tisto daritev oprav.la, ka jo je na Kalvarii po kervavo opravil. 3 e acivo vero, sveto ijastjo, n globmko ponixnostjo, se sveto lakoto in acejo ti po poboxnoste, 38 Jubegnejo do Je3usa Kristu- j sa bodemo vselej per svete mane. ji Kdkorrne molitve je pa nar bo.le per s v e- r te mane molile? 1 Nar bo.l se spodobe per svete mane ravno 1 tiste molitve molite, ke jih man/nek mole, de \ se po tem takem kristjan 38 mannekam popol- i nama sklene, in po negoveh rokah Je3usa Kri¬ stusa ve podobe kruha in vina nebenkemu Oijg- 1 tu daruje. In kdor brate 3na , jih tude lahko 1 mole, ker se take molitne bukvejje dobe, de je sveta mana ve neh, kakor jo mannek bere. Pa umete je treba te molitve , de jih ne govo¬ ri samo j e 3 i k , ampak de tude serije neh moij obijute, in se po neh ke dobremu ogreje; 1( i ravno 3avo.lo tega so vam molitve ra3loxene, kakor jih mannek per svete mane mole. Kdor be ne ra3umel molitev, ktere be mudil; be bi¬ le 3an nerodovitne in prajne besede, i£0 tude same na sebe nar lepne molitve. 3 a teme molitvame, ke jih m a n; n ek mole, so pa nar bo.l perporoijite druge tem podobne molitve, ke so xe nalauj 3ato 3loxene, de * e per svete mane molejo, kakornne se ve vsaipb molitneh bukveijah najdejo. 3a vsak poglavi¬ ten del svete mane je posebna molitev nareje¬ na, ktero je treba ravno takrat molite, kadar je mannek per tistem dele svete mane. *) Kdor Iioije molitne bukvetje ala tude kake druge duhov¬ ne bukve kupita, nar bole stori, de se Gospod Otjeio 407 Nakar se lede j v? molitvah od maronaka ne loijite, nekar p?r svete man* dr 113*11 moli- te v ne oprav.lajle, ktere neso 3a sveto mamo glosene, tud* drmpeh lepe h reiji med sveto mamo ne berite ; ampak kolekor je mogoue , maunska, k* tud* v* varnem imen* mol*, od mo¬ litve do molitve sprcmlajle, in se x’nim popol- liama sklepajte, ter skerbite, de per svmjih molit¬ vah 13 bu k ver) ne bole mamneku preveij naprej uhajale, pa tud* ne preveij 3adej ostajale. Ko be se pa permerilo, (kar se po mesteh velikokrat permere,) de b? ne bila perva mama 'te kontjana, ko se je xe druga perifela ; se 3mirej tistega mamntka d ernci te, se klerem sle 3aiple daritev svete man e oprav.late, dru3?ga pa ve nemar spustile , ker ob enem ne morete ptr veij kakor per en* svete mau>* bit*. Kakor namrgij mairneku, ko je daritev svete mame 3a- ipl, ne veij mar, kar druge mamneke per dru- 3*h altarjih delajo, ampak ima vse svmje mislg v* daritve, k* jo sam oprav.la; ravno tako tude vi imejte neprenehama vse svinje misle v* da¬ ritve, ktero ste 3* man/nekam 3aijel*. Kaj je pa listam treba med sveto mairo molila , ktere brate ne 3najo P oglas*, liter* bukve nar bole po3nujo, in fini* nar bol v*d6 , ktere so 3an nar parpravneira in umevnem* , ter jih poprosa , de ba mu jih kupil*. Koristno ba bilo tud* , ko ba duhovn* pastir 3a svoje farmane molitue bukve i3volil, od kterah miši*, de so neh 3 lian n nar bol pgrmerjene, in ba jim v* nekterah naukah vse mo¬ litve ra3loxil, ktere so v* neh, de bs jih mogla bol pobo*no in p*rs*rquo molita. 408 Ktera brata ne 3najo, veqa del med sveto mamo roxna kranq molajo. Se ve , de bol prav delajo, ktera med sveto mano ala ravno tiste molitve bo mamnek, ala vsaj listam podobne in torej nalauf 3a sveto maico 3loxene molitve molajo. Ala kdor brata ne 3na, jih ne more molita, ra3un ko ba se jih p3 glave namjil. Blagor mu tadej , kdor brata 3na ! Vam tadej, luba kristjana! ka brata ne 3nate, in ste xe pre¬ stara, de ba se ne le brata uijila, vam ne pre¬ povem med sveto mamo roxnega kranr}a moli¬ ta, ampak poka3ata vam hoijem , kako de med sveto mamo roxna kranq molite, de se bote sa¬ du svete mame vdalexila. Par sveta mama le molite sveta roxna kramp ka dru3ah 3a sveto mamo parpravnah molitav ne 3 nale; tode par poglavitneh delah svete ma¬ me, namraij par evangelji, darovana, pova3dvi- govana in 3avxivana , prenehujte, in svmje mi- sla va dele svete mame obračajte. Po tem takem med sveto mamo sveta roxna kramj tako le molite. Kadar marnnak pred spodno stcnpno altarja molitve svete mame sa krixem 3aqne, tar se vpriijo Boga, angelov , svetnikov in vpriijnah vernakov ponixuje, in na parsa tarka: tuda v* 3 aqnite sveto mamo sa krixem , in po storje¬ nem krixa prav i3 sarrja kas ala grevango nad svmjima greha obudite; po ubujenam kasa p a roxna kranq molita 3aqnite, in ga molite do svetega evangelja, Ker je sveta mama spomin Je3usove smerta, 3nate med sveto mamo le xa- lostrja del roxnaga kramp molita. 409 Iledar m a iv nek ^aijnesvels evangcli brata; prenehajte v g molitve svetega rosnega h rani] a , spodobno vstanite, se se svetem krivem gagnam- najte, in loleko ijasa stojte, dokler se svete evan- geli bere. Med branem svetega evangelja pre- miu.lujte, de ste ke branu svetega evangelja vstale, in se prekrivale ve spriipevabie, de je va¬ tla določnost nauke svetega evangelja, ktere se ve pridegah in kerujanskeh naukeh razlagajo, 3 nate in verovate, in po neh vivete, in de ste torej tude vi pe.rprav.lene evange.lske nauke ve pridegah in kerujanskeh naukeh 3vgsto poslu- u a Is, jih vselej na tanko in 3e veselem dopol- novate, se jih nekole ne sramovate, temutj jih pred vsem svelam terdite, in se 3ane ponauate, jih nekole ne 3atajite, temuij raji vse, tude xiv.lei.ie 3gubite, kakor ve kake reije od svetega evangelja odstopite. Ve to, lube kristjane! mi- slete, kedar ke branu svetega evangelja vstane¬ te in se prekrivate, in vselej med branem svetega evangelja ponovite svatjo per svetem ker- ste po bffltreh storjeno oblubo, de hovjete ve prihodne na tanko po Jc3Usoveh naukeh oeivete. Torej takole, postavem, med branem svetega evangelja 3dihujte: O Gospod Jegus , Sin xi- vega Boga! ig nebes se pe.nnel na gem.lo, de s? nam se svojim? Bmxjime nauk a prav e pot v e nebesa pokapal. Glej ’, vstal sem k e branu svetega evangelja , in se prekrixal v e gnamne , de s?m perpravlen se tvojo pomoi/jo nauke tvo- jiga svetega evangelja ve pridegah in kerugan- skeh naukeh gvesto poslumate , ter dno verovate , in po neh na tanko xivete, ter raji vse, tude 410 x iv.lene dat?, kakor v? kak? repe od Ivejiga svet-ga evangelja odstopil?. Ponovim te.dej med branem danaun.v-ga svetega evangelja , kar sem i? p?r svetem kerste. po ba>tr?h se persego ob.lubil, in se ode tudg sani odpovem ij ije- lega šerpa hudipii, negov-mu napuhu in vsemu uegovemu djai.iu. Odpovem se vsem pregre¬ ham, prevzetnost?, lakomnost?, nepistosl?, ne- vouj.livoslg, poxrexnoste, jej'- in vsem drugem , ter sklenem in i? ob.labem po tvojih sveieh naukeh xivete. Poierd? me, o Jejus! s? svojo rnogopno gnado v? mojim sklep?, in daj , de tud? v? djane spolnem, kar te gde obetam. u 4 m?n. Redar maumek evangeli gbere, pokle¬ knite, in rosne kranrj da.lej molite do daro¬ vana. Redar pa mairnek Bogu kruh in vino da¬ ruje : ne molite rosnega kranrja, ampak svoje misli? in se.le 3?, maanekoveme misleme in xc- .lame sklenite, in torej tude vi Bogu Oijetu Jg- 3usa Kristusa darujte, ker je le on edine Bo¬ gu dopaddive dar, de se tem daram nebeške¬ mu Oijetu spodobno ijast skasete, ga 30 pre¬ jete dobrote vredno 3ahvalete, ga prosete odpu- Ujena grehov in vseh duše in telesu potrebneh dobrot; darujte Je3usa po maimekoveh rokah 3a vso kaloleirko ijerkev, 3a svoje starše, so- rodneke, prijatle in sovrasneke, praviijneke in greoneke, 33 vse sive in mertve verne kri¬ stjane. Pa 3? Je3usam Krislusam vred tude sa¬ mi sebe nebeškemu Oijetu darujte. Sebe bo!e pa 38 Jc3usam nebeškemu Oijetu darovale, ako bole 13 .lube3ne do Boga ravno tako perprav- 411 letu vse 3» Bd>xjo rjast storita, in vse pretr¬ pet? , kar je Bogu dopad.liv?ga, kakor je Jc- 311S vse storil in pretgrpelj ako bote Bogu ob.Iu- Lile vse svatje mi sl?, ace.le, besede in dela, vso svffljo duuro in svatje telo le v? spolnovane ue- gov?h 3apov?d obraijat?, in niksdar n?ij sto¬ rit? , kar Bog prepove. Le po tem taksni bo¬ te 38 Je3usam sklenen? nebeirk.smu Oijeiu do- pnd.Iiv dar; 3akaj Bogu prijeten dar je le, i{e ijlmvsk sam sebe 3? vssm? dutrnsm? in telesnsm? lnoijmi, 3?. vssm? mislsm? in oce.lame svotjiga ssrrja s? Kristusam vred Bogu daruje, in se i3 .lube3ns do Boga vssmu, kar je Bogu 3op?rn?- ga, 3a vselej popolnama odpove. Kdor se vss- ga Bogu ne daruje, atn Bogu ne more prijeten bit?, in l.iegovo darovane tud? ne. Torej govori po besedah s. Toma Kernp- fjana Je3us vernsku tako le: Kakor sem se jag 3? ragpetema rokama in ge razkritem truplam sam rad Kogu Oqeiu na krixe ga lom je gre¬ he daroval, tako de ne ne.q na mer z? , kar be, ne bilo ve bogospravm dar darovanega $ rav¬ no tako se moram tude ti radovo.lno ve ijist in svet dar per svete mame •ge vsenie sv m j ime rnoijmi in xedams ig vsega serija mene daro¬ vale. Kaj Itor/em drugega od tebe imite, ka¬ kor de se me vsega grmje? Kar me kole dam, me ne neq vweq , f/e me ne dam samega sebe, ker ne iujem fvmjih darov, ampak tebe. Ka¬ kor be tebe ne bilo gada) ste, ko be ravno vse imel, mene pa ne; tako iude mene ni; Jubo, kar me kole dam, r/e me sebe ne darujem. Da¬ ruj me sebe, in daj se vsega Bogu, in ho pri- 412 /etna tvoja daritev. Glej, ja 3 sem se vsega Oi[etn 3ate daroval; tuds pelo svoje telo in svojo kri sem te ve. xivex dal, de be bil ja/ ves tvoj in ti ves moj. f Je pa terdovraten osta¬ nem, in se me rad po moji vo.le ne darujem', tvoja daritev ne popolna, in med nama ne bo prave edinosle. Pred vseme dele se iedej moram radovo.lno ve Boxje roke darovati, qe hoijen milost in pravo prostost do seps. Torej jih je tako malo, Mere be bili ra^svet.lene in proste¬ ga šerpa, ker ne gnajo sami sebe popolnama Zatajevali. Gotovo je, kar sem djal : Kdor se vsem stvarem ne odpove, ne more bite moj n- pensp. Ti po lem takem se ms daruj 3», v se¬ me svojilne x e Ja m e , qe xeliw moj upemp bite. Med darovanem tedej tako le, postavam, molite: Vgeme, nebemks (Dqe! ta qists dar, kte- rsga ts tvoj mamnek daruje vs tvojo Boxjo qast, ker ss ti sam nam Bog in nar vime Go¬ spod ; daruje gadobits odpuujeue svojih in na- msh grehov in grehov vsega sveta, de be jih Jezusova presveta kri vse '/brisala; daruje ve zahvalo z a vse milosts in dobrote, klere nepre¬ nehoma od tebe prejemamo; vs gadobJene no¬ veli milost in dobrot, k ter eh vsak dan potre¬ bujemo. Vs tej svete mame te darujem pa tn- ds jag po mamnekovsh rokah Je/asa Kristu¬ sa, tvoji ga Jubsga Sina, nad Mer srn imam vse dopadene, ga se , ga vso katolsmko per- ksv, z a svoje starme, sorodovino, prijatle in sovraxnske, pravipnske in gremnske, ga vse xive in msrtve kristjane. Daj, de bo ta pre¬ sveti dar menz in mm vs zvelipauc in vepno 415 l sw.(eue. In ij tega kotmja darujem ge Je- pisani Kristusam tude sam sebe, vse svoje mi¬ šk, :i:e.te, besede, dela in terp.leue, in sam perprav.len vse svmje dimne in telesne moi/i le ve iv (njo ijasl in ve svatje in s vaji ga Mizne¬ ga gveliijaue obraijale, in nekole n pij storite, kar ti prepovem. Daj me pomoij spolnite ta svoj sklep. Amen. K«dar to molitsv 3mokte, spet roacn« kram} molite do pov^dvigovana. Kadar sluxabn?k xe v?, tretje 3?. 3va>mjkam 3namne da, tar kristjane oponin«, de bo ma- anak 3de kruh in vino ve telo in kri Je3usovo spreobarnil, oboje pov^dvigoval: prenehajte ve molitv« roxnaga krampa; ije xe ne kleijete, po¬ kleknite; in k«dar 3aijne mairnsk sveto hostjo in kekh pov«3dvigovat8, molite Je3usa Kristusa ve podob« kruha in vina vpriijngga, kakor so ga negov« mjenip molil« na nek« gror« na Galilejsk«m, ko se je bil po sv©jiin od sm?rt« vstajen« na enkrat nad 5 oo uijenrjam p«rka- 3«1. Ko so ga vidil« prit« na goro, na kter« so ga tjakak, so kar na obra3e popadal«, t«r ga molil«. Ravno tako tud« vi Je3usa 3« oijmi vere vid«te {3 nebes na altar prit« v« podob« kruha in vina, ko mairn«k od nega postavle- ne besede v« kruh in vino gretje. S« pgrklo- nensm xiv®tam molite Je3usa v« podob« kruha in vina vpriijnaga, kakor ga tud« angel« mok- jo. 3 akaj svet« mpenik« nam pov«do , de med sveto mawo tavx«nt in tavx«nt angelov i3 nebes v« ijerk«v pride, de Je3usa v« podob« kruha in vina vpriijnaga obdajajo, in ponixno in 3« veliko ijastjo mokjo. S. irkof Joan Kri30stom 414 perpoveduje, de je, ko je maueval, sam več¬ krat med pov«3dvigovanem rjele trume ange¬ lov vidil 13 nebes na allar pri te, ktere so Je- 3usa na altarji molile, in se tudg po qerkvg ra3«'le, de so ve i.ii-h , kg so mislilg kg svetemu obhajilu perstopile, pravo poboxnost vnele. Pa tude polne xaloste in kesa nad svmjime grehe se na perse terkajle, in spo3najte, de so varre grehe krive Jezusove smerte; torej ter- dno sklenite 3ares pobo.lirate se, in Boga n?i[ veij ne ra3xalite. Mislele se namreij med po- vegdvigovanem, kakor de bg Je3usa 3de 3avo.lo varoeh grehov na krix perbitega nakviuko po- ve^dvigovdle. Ko bs pa na Kalvarii pod Ruso¬ vem krixem stale, in ga vidil?. terpete, in kri prelivate in umirate; oh, ve koleko xalost be se vender naire serqe vtopilo! In ko be nam Jc3us ue se krixa rekel: „Glejte, kolekan ter- pirn 33 vas, med koleko«,neme boleijiname u- miram 3avo.lo va«;eh pregreh !“ ale be nau eh serrj te mile besede Je3usove ne ra3tergale? ale be nas pregrehe ne pekle? alg be ne skle¬ nile terdno grehov gapustite, in ve prihodne Kristusu gvesto sluxite ? Med pove^dvigovanem svete h ost je tedej tako le 3dihujte: O presveta hoslja , v? liter? je sam Jegus Kristus priq?joi/ 9? d uro in telesam , ss k?rvjo in mešam , po Bmsji in ijlovetrk? nalor?! Kod? sto lavzzntkrai ijeiifeno , o presveto reirue telo! — Hitite, angel?! rj nebes na naw allar, in pomagajte nam la¬ stit? in molit e Jegusa v? podob? kruha skril e* ga. — O presveto telo Jezusovo, k? te je pre‘ 415 ijsla devilja Marija rodila, ke se bilo ga nas na kriace umorjeno , bode hva.leno in geujeno vekoma! Gospod Jegus, (se na parsa udara ,) tebe xmim ! Gospod Jegus, (se na parsa udara ,} tebe u- merjem ! Gospod Jegus, (se na parsa udara ,) tvoj san ve x iv.le ne in ve smerte! Amen. Med p o v?, 3 dvig o v dne m k el ha pa mo¬ lile : O presveta kri Jegusova, ktera se bila o a nas na krive prelita, bode sto tavoeentkrat jeujena! — O draga Jegusova revna kri, o- pere me, in ogiste mojo omadevano dumo od vseh hudobij! — O predraga Jegusova kri, oipste moje serije, store ga Bogu dopadlive- ga, de ne bom gaston ga me prelita, temini de me perpe.lem ve vegno ociv.lene! Jegus, (se na parsa udara ./) bode me milosliv ! O Jegus, (se na parsa udara ,) bode me dobrol.liv! O Jegus, (se na parsa udara ,1 usmile se me, in odpuste me moje grehe! Amen. Po tej molitve pa prav 13 s?rx]a vero, li¬ pane in .lube3?n obudite, ker ime te Je3usa Kri¬ stusa na altarji, ve ktcrsga je treba verovat«, »pat«, in ga 463 vse dobit«. Po tem pa spet 3»4nite roxn« kranrj dadej molit«, in ga moli¬ le do mairn«kov«ga obhajila. Kadar se pa mairnak pred svmjim obhaji- lam na p«rs« tsrka, in trikrat eno 3a drugam prav«; Gospod ! nesem vreden, de grem pod majo streho , temini rerje le ge besedo , in bo ogdrav- ■lena moja dima, in sluaeabnsk trikrat poxven- lxjimu Jagnetu Ve glob®ka poniocnosta in gorevpa poborcnosta ve¬ dno slavo prepevajo; vsah devet varst angelov, tasa svetam veselem B®xjiga oblivpja gledajo, in I 2®xjiga pove.la vpakajo; vsa svetnika in ^vo.lena, ta va en glas Bogu in Jagnetu vpast in slavo daje- )°: vsa ti nebeupana neso va stana Bogu toleko- ,l ne vpasti ska3ata, kolakorrcne je vredan. Le 3* ^ekarvavo daritvajo novaga 3aveta , 38 daritvajo Sv ete marce, skaxemo Bogvi tolakoirno vpast, 27 * 120 kolekormna mu gre, ker mu ve tej daritve Je3usa Kristusa na krixe 3aldanega, nemu popolnama cnarjega, ve dar pernesemo; 3akaj le Bog 3amore Boga vredno po^estite, le Bog je ve stane B- acjiinu veličastvu permerjeno ijast in slavo (la¬ te. Torej pa tude Bog ne more od nas nobene popolneme sluxbc tirjate, kakor je daritev sve¬ te mane. Ve daritve svete mame stopemo pred sedex B 425 (I) ' lo Bmxjo pe^anaic.livost daritve svete matce per- pisujmo. Meritev, naira Juba mate, daruje po 3 8 maanekeli, svmjih sluxabnekeh, vsak dan nebe- 'i' itkemu Oipetu Jagne B®xje na altarji gaklano, ‘ > in prose Boga, de naj nam gren-nekam 3avo- a * Jo terplena in 3asluxena tega nedolxnega Jag- 0 neta 33 n a na. In 3avo.lo tega presvetega daru ^ nam Bog ®ije tude res 3anau?a in 3anaua. Od * nekega poboxnega kra.liija j’3 Indije se bere, r de je bil enega dne se sv®jo v®jsko na morji, kar se je tolekoiren vihar v^dvignil, de so bili xe vse ve oijitne nevarnoste potonite. Kra.liij : v^ame ve tej strairne nevarnoste nedolžno dete ( ve svffije naroijje, ga pove3dvigne prote nebG- 1 sam, ter se so^neme ovjmi mole: „Me srno tu- de mi gremneke , o Bog! je vender to dete bre3 greha. 3avo.lo nedolxnoste tega deteta se nas usmilg , o Gospod Bog! ije smo ravno greirne- 1 * 8 .“ In glejte, Bog je usliiral negovo pr®irno; per tej priije je vihar utihnil, valove se ulexe- jo, in nevarnost je minula. Me je pa. Jube m®ji! nedolxnost tega deteta per Boge toleko 3ammg- la, de je 3avo.lo nega toleko ludem 3anesel; kaj pravete, koleko bo u>e le nedolxno Jagne B®xje, ke grehe sveta odjem.Ie , na altarji per Jiebeukem Oijete 33 nas 3am®glo? Je3us Kri¬ stus, per svete marce Bogu darovan, prose 38 nas per Oijete, in se vse pe^adene , de be nas »e ne udaril, kakor 3asluxemo. In nebercke ®ije ko vide ve sv®ji je3e Jc3usa narcega sredneka in besedneka; se utolaxe negova je3a, dene rci- bo n;e i3 rok, in da grcrcneku rce perloxnost in ijas pobolrcate in spreobernite se, in po re- 424 sniijnsm spreoberncm negov? jej? odit?. Pa i{C to p?r3anaTr:ane Bmxje nas ne ra3um? in nc pobo.lira, bo J03US pmllej pervadil, de naj se ’ nam 3godi, kakor 3aslux?mo. J11 oh. tobko huje bomo tepen?, kohkor d?.l nam Bog 39- n a 11; a! Pa daritev svete mane nam tud? spreober- i.iene in grehov odpuujene dobiva, ako jo spo¬ dobno in poboxno sliipsmo. S. Avguirtin prav?, de odpuujene mat-h grehov dobi, kdor slitr- v? Boge 5 bran sveto mano. Kar pa smsrtne grehe 3adene, nam jih serjer sveta maira ne odpuuja , ije jo tud? spodobno in v? Bog? 3brans sliiremo, ker se sm?rtn? greh? le v? 3a- krament? svete pokore spreob?ri.ien?m grean?- kam odpuujajo; tode ije sveto mau;o spodobno in v? Bog? 3bran? sliiremo, in Jezusa Kristusa nebejpkemu Otjetu v? odpuitjei.ie svojih grehov pobočno darujemo, nam dod?li Bog, po tej da¬ ritve potolaxen, gnado pravega l«?sa nad greh? in resničnega spreobernena , de nam 3amorejo pmtlej greh? v? 3akrament? svete pokore odpu- lifen? bit?. Torej govori s. Trienuke ijerkve- n? 3b®r: Ker je ve tej daritve, ke se per svete mame oprav.la, ravno tiste Kristus pri- ijtjot/, in po nekervavo darovan, ktere je en¬ krat na alt ar ji krij: a sam sebe po kervavo daroval; uiji svete obmr , de je ta daritev ve resnnjs bogospravna, in se po ne j ggodi, de dosežemo milost in usmilene , ako se se pra¬ vem serijam in pravo vero, se straham in ija- stjo, poterte in skesane ke Bogu perblizamo Po tej daritve potolažen dodeli Bog milost 425 J in dar spreoberueua, in odpusti tudi silne hu¬ dobije in pregrehe. (Trien. ;jb. sej. 22. post. 2.) 0, de l>e paij vsak greirmk spodobno in ve, Boga ^bran in sa tako potsrtam in ponixanam sarpam sveto mano sliiral, s? kakorirnam je bil opitna greu nak ve tempa.l parual, ker se je na parsa tarkal, in je ip dna sv®jiga sarrpa pdihoval, rekop: Gospod , bode me ubogemu greirneku milostio! Ko ba bil grčirnak se takem šer¬ pam par svete mati?, ba padobil po tej daritve milost spreobarneua, in po spreobarnena ve zakrament? svete pokore odpunjct.te grehov. 3 » daritvajo svete maue se tud? 3a storje¬ ne in odpuujcne grehe padosluje. Jegus Kri¬ stus je sa sv®jo smartjo na krixa Bogii 38 vse grehe 3 n d m s t i 1, kar jih je bilo do tistah mal storjenih, in kar jih bo ue storjenih do k®n- pa svata. Kdor pa sveto mano spodobno in ve Boge pbran sliica, se vdalexa Jcpusovaga ne- skronpnaga paslurei.ia in padostena, tar s? tem 3asluxeneni 33 svatje grehe B®xji pravirja 3a- dostuje. Nakar tadej, .luba spokornaka! obupnem mislam ve sv®jim sanja prostora ne dajajte, ka¬ kor de ba ne m®gla 3a svatje 3apuujene grehe nikadar pokore storite. Res, sami 13 sebe ne morete nikadar Bogu 3ane 3adoslita; pa pe pokoro delale po sv®ji m®pa, in sveto ma¬ no spodobno in ve Boge 3brana shirate, se v dalexate Jepusovaga nesk®npnaga 3adostena, in sa tem pamorete 3a svmje grehe Bogu pa- dostita, ue jih je bilo ne tolako in ipc tolako- 0 nah. Va Kristusovo 3asluxcne in padostene hdej sv®je 3aupaue štavate, kleraga sc par sve- 426 ta niatra vdelexajete, in va Kristusa kakor dobro drevo vreden sad pokore obrodite. 3 ) Daritav svete mame je bogohvalna daritav; x’ no Boga 3a vse dodaJene dobrote popolnama 3ahvaIamo. De smo Bogu hvalo dolini, in pa veliko, veliko hvalo; vsak 3med nas lahko spo3na, rje le nekolako dobrot po- mislamo, ka smo jih xe od Boga prejela, in jih tre 3de prejemamo. Prejela smo od Boga, de vam vsaj nektere dobrote va misal parnem, prejela smo od Boga telo sa peterama poijutka, 38 3dravamauda; prejela smo dutro, 3« urnam, svobodno vo.lo in 38 drugama lepama 3010- xnostma obdarovano; prejela smo premoxene instanovane; odreirena smo po Je3usa Kristusa od veijnaga pogub.lena, poklirjana ka prava edino 3veliijavna karujariska katolauka vera, pre¬ rojena va 3akramenta svetaga karsta 13 hudi rjevah otrok va B®xje o trm k e; potarjena smo va ve¬ ra po 3akramenta svete birme, de ba nas ne premagala sovraxnaka natrah dum ; napajana smo 38 Je3Usqvo renu.10 karvjo, hranena 3?. JC3US0- vam reirnam telesam; kruh veijnaga xiv.lena se nam loma par 03nanovana Bmxje besede; Bog nas ka dobremu nape.luje 38 notranam opominevanem po vesta in 38 vnanam oponu- nevanem po pridagarjih in spovadnikah in dm- brah prijatlah; nam tuda xe na tem sveta, na kteram se le 38 bo.Ia xivdene parpravdamo, ve¬ liko nedolxnaga vese.la daje vxivata. In ko ba nam bilo dano pogledata tje gmr va sveta, raj, kjer je Bog svmjim ijestivrjarn parpravil dobro¬ te in vesela , kakorirneh ne ue nobenega ijlo- 427 veka s?rqe obijutilo, kakormn?h tud? noben iilovemk? je^ik ne more dopovedat?, in nobe¬ no pero popisat?; o, padle) b? lce le prav vg xivo spoznal? B*xjo nezmerno dobrotlivost in očetovo sk?rb 3a nas! 3 a vse te dobrote pa smo se, kaj pa de, 3ahvalit? dolxni, in kolskor je vei|? prejeta dobrota , tol?ko rei^s mora bit? hvala. Pa ka¬ ko smo v? stan? mi revex? Bogu ^a tolgkomne dobrote spodobno in dobrotam pgrmerjeno hva¬ lo dat?? Sami i^ sebe se mu ne moremo vre¬ dno 3ahvalit?. Al? nsij ne morajmo; Je3us Kri¬ stus nam je darit?v svete mane 3apuslil, de on v? rtej sam?ga sebe po mamn?kov?h rokah nebeijjksmu Oijetu daruje, in ga namest? nas ^a vse dodg.lene dobrote hval?. Po tem tak?m Boga 3? daritvgjo svete mame 38 vse prejete dobrote vredno in popolnama 3ahval?mo, ako jo spodobno in v? Bog? 3br?n? Bogu oprav.la- mo, Glej, .lub? kristjan! 3? daritvgjo svete ma¬ te s? v? stan? Boga vredno 3ahvalil?, ako te 13 kake očitne nevarnost? rems. Ke se 03dra- v?m, jc telo; koli-ko ijasneh dobrot 3« svinje telo, de ga per xiv.lci.ie in gdrav- ji ohranemo, koleko duhovnih 3a svinjo dumo, de jo 3veliijaino. Pa per kom hoijemo vseh teli dobrot iskat? ? Per kom drugem, kalior per Boge, ker je le mn deliverj ijasneh in du- horneh dobrot. A Is oh! ije pomislemo, koleko dobrot nam je dal , ke smo jih polne nehva- lexnoste do nega le v? hudo , ve negovo ra3xa- .lene obračale; ije preudaremo, kolekokrat de smo xe svinje gdrave ude, telesne poijutke, svinje premoiene, svinje dumne 3moxnoste, um, svobodno vo.lo, spomin, Je ve premimlevai.ie in poxelene pregremneh reip obernile: ije vse to premislemo, ale se bomo preder^nile Boga me novsh dobrot prosite ? In ije se tud? pre- de^nemo , ale smemo upale , de bo nama prm- mna uslimana? Pa per vse svinji nehvalexnoste vender nekar ne obupajmo. Be ravno nesmo no- beneh dobrot veij vredne, jih smemo vender me upate. Je^us Kristus nam jili je se svinjo smertjo pa krixe 3asluxil, in se per svele ma¬ me nebemkemu Oijetu daruje, de jih sam kar ijlmvek 38 name vred OijetA prose , ker je nam besednek per Oijete, ije smo le perprav.lene jih ve Ba>xjo ijast in ve 3veliijane svinje dume ober- nite , ije so nam le ve 3 velikane. Be pa J03us 3? name prose, ale mar ne bomo ušli mane. 3 Ko be vedele, de Marija, mate Bmxja, 3? name nebemkega Oijela prose potrebneh dobrot; ale be ne imele terdnega upaua, de bomo dose¬ gla, kar Boga prosemo? Kolekomno 3aupaiic pa moramo me lc per svele mame imele, de ** i I 429 bomo uslitian« , ije Boga karph dobrot prosi¬ mo, kia so nam ve 3veliijane, ker vemo, de sam Sin Bmžji kar ijlmvek 3a nas prosa, k« Bogu svojo na križ« umorjeno telo in svinjo prelilo kri v« podob« kruha in vina v« dar psrnesc ! Kako is nam Bog, kier g ne svtvjimu lastnemu Sinu ganesel, Urnim ga je ga nas dal, x' ui/n vsega ne dal? piue s. aposte.1 Pavl. (Rimi. 8, 32 .) Kolakomna je tedej ijena, kolakomna vred¬ nost daritve svete mame! 3 « daritvijo svete ma¬ me, ako jo spodobno in ve Bog« jbrane slime- mo, dopolnamo svmje m tir« poglavitne dolžno¬ st?, do Boga : ga ijestemb se’ no po vrednost? ; tolaacsmo negovo je30, dobivamo pommj spre- obarnena , 3adostujemo 3a storjene pa xe od- pmijcne grebe; ga hvalemo 38 prejete milost« in dobrote; ga pros?mo potrebneh. Sveta mama je studen?q milost B®xjih 38 nas. Kdor kol« sveto mauo spodobno in v« Bog« 3bran slime, t«r jo Bogu daruje; 3ajema po velikost« svmje pobožnost« i3 tega studenrja milost, in mora po vsak« svet« mam« nekol«ko bolna bit«. Bogaboječe d utre, ktere so p«r svet« mam« v« Bog« 3brane, dobivajo od Boga odpuujene maleh grehov, k« jih par vs« svrnji čuječnost« nad sv®jim poželenem le ven¬ dar ]‘3 naglost«, nepremiskka, i3 slabost«, 13 nevednost« store, in dosežejo stanovitnost v« dobrem. Kdor sveto mano ve Boge obran šii¬ ti e, prav« s. Avgumtin, ne bo ve smerUn greh padel, in bo odpmgeue maldi dosegel. In po¬ glejmo na perve kristjane, svmje brate in sestre, 430 kolakomno stanovitnost va vera in kolakomno sarijnost de so prejemala od Je3usa Kristusa, ka so ga par sveta mama nebemkamu Oqelu da¬ rovala, in va xivex svojih dum prejemala. Ve¬ likokrat so bili par sveta maira od sovraxnakov 3ajeta; pa sarijna ko leva so uda od svete mame pred sodne s to; 1 e in va smarlno tarp.leue, vso pot so molila, pela, Boga h Valila. In kadar jih je oblastnik vpratral, 3akaj de so 3opar rjesarjevo prepoved par sveta maira bili, so le odgovarjala: 3 alo smo bili, ker smo kristjani , in ne sine¬ mo brej službe Bmzje bite. Glejte , bogaboje¬ če duire! kolakoirno sarijnost in stanovitnost va dobram so nekadana kristjana, vama bratje in vame sestre va Kristusa, ka vas 3de sa silnama xelama qa saboj va nebesa parijakujejo, iq da¬ ritve svete mame prejemala ! In io stanovitnost sa 3amorete tuda ve nar loxej 38 daritvajo sve¬ te mame od nebemkega Oijeta sprosita, ker ga bo sam Je3us Kristus 38 vama prosil. O, ko- lakan nam je paij stanovitnost va dobram po¬ trebna! ‘Kaj ba nam pomagalo tuda 70 let sve¬ to in po vo.la B©xji xiveta, p ® tl e j pa va gre¬ he 3aga3ila, in va grehah umreta? Le kdor bo do kmmja ve dobrem stanoviten , mn bo jve- liqan , govori nam nebemks Usenik. Kdor d- bro 3aqne , mu je plaijilo ob.lub.leno; ala da¬ no le tistamu , ktera tuda daibro koruja. Mar- sakdo prav- 3aijne, pa slabo konija, kar vida- mo nad Judam Imkarjotam. Tuda vi, Juba spokornaka! ka ste hudo gramila, pa se sa pomoijjo milosla B©xje spre- obarnila, greham slovo dala, odve30 od B®xji- 451 ga namestneka prejela, in se Spet 38 Bogam spravile, tude vi 3amorete velek sad i3 daritve svete maire prejemate, ako jo spodobno in ve Boge 3brane sliu;ete. Ako ste se ve resniije spre- obernile i3 napuhneneh in prev3etneh ve po- nixne in pohlevne, i3 blagalakomneh in sko- peh ve dobrot.live in radodarne, i3 nesramneh in neijisteh ve sramoxlive in rjiste, i3 poxre- uneh in pijaneh ve 3merne in trezne, i3 io- g®tneh in godernalasteh ve kraitke in tihe; abo ste se tako spreoberniley smete upate, de so vam grehe odpuujene, ko sle od spovednika sveto odvezo prejele. Tode pomislete, de je treba storjene pa xe odpuu[ene grehe tude se pokorile 3brisovate, in 3ane Bo>xji ra3xa.Iene praviije 3adostovate. Pa glejte, ako daritev svete mame spodobno in ve Boge 3brane oprav* •late , in Bogu Je3usa Kristusa ve podobe kru¬ ha in vina po mairnekoveh rokah darujete; vos Je3us Kristus vdelexe sv»jiga 3asluxena in 38- dostena, in se tem Je3USOvem 3asluxenem in 3adostenem bote m®gle B®xji pravirje 38 sv®- je grehe 3adostovate. In verh tega se bote tu¬ de ire gnado sprosile , de ve pokore stanovitne ostanete do k®nqa, in se na3aj ve staro mlako pregreh ne povernete. Ale se ne bote tedej per- 3adevale svete mau;e vselej spodobno in pobo¬ čno sliinate? Pa ne le pravhjne kristjane in spokorneke, a mpak tude gretrneke prav velek sad i3 da¬ ritve svete ma»re vxivajo, ako jo sliuiejo se po- tsrfem in skesanem serijam, in 38 resniipneme se-lame pobolnate se. So pa greaneke trojne: 432 ene so, ktere bre3 skerbi in vesel« v« greheh xivc, in rniniajo rjelo nobeneh xe.l pobo.luat« sc, ale ije jim tud« ktcrekrat na misel pride, de se, jim je treba pobotu ate , pobo-Iu ane spet preqej v« nernar spuste; drug« so, k ter« so sc xe spreobfernii« , in grču ne navade opustil«, des?ravno neso ue svete odvege prejel«, in 3« Bogam sprav.len«, ker morajo d«.l qasa svojo stanovitnost v« dobrem tud« v« djan« ka3«t«; tretji so, kter« neso ue spreobernene, nese ue grehov opustil«, pa xe k« Bogu 30 pomoij spreoberuena 3dihujejo, se res xele pobo.luah, se xc spreobračajo, grehe xe opuupvjo, se xe 13 mlake pregreh vggdvigujejo, deseravno ue veijkrat na3aj padejo, ker se slaba navada le 3« dobro navado premaga in odprav«. Kar perve greuneke 3adene, kter« v« svo¬ jih greheh bre3 skerbi in vesel« sive, in ne- majo resnobne vo.le poboiuate se, t«muq 'je jim potreba resničnega pobo.luana na misel pride, pobo.luaue preqej v« nemar spuste; ta¬ ke ne va:ivajo q*lo nobenega sadu i'3 daritve svete mane, ampak s« ue le novo pregreho na glavo navletjejo, ker ne dopolnejo qerkvene 3apovede , klera nam uka3uje ob nede.lah m 3apovedaneb pra3n«keh spodobno in v« Bog« 3branem per svet« maue bit«, ker se svojim terdovratnem serqam svete mane nečast delaj 0 ; in po besedah s. aposte.lna Pavla Sinu Bnj 1 ' ga ga nogama taptdjo , ktere se je le 3ato na krixe daroval, de b« bili naue grehe 3brisane > in to svojo kervavo na krixe enkrat opravJeno daritev per svete maue po nekervavo 3ato p°' 455 navla, de bi* svroje grehe obxalovale, nad se¬ boj pokorile, in neh odpuujene dosegle ; terdo- vratne greroneke pa nad svrojime grehe nobene saloste nemajo. Take greroneke, ke se svmjime pregrehama ke raaite hodejo, pa se jih ne ke¬ sajo, in se ne sklenejo pobolroate, deseravno Jegus per svete maroe tisto daritev pbnavla , ke jo je na kriaee ve 3vcliijaue vsega sveta opra¬ vil, take so podobne levemu ge Je3usam kri¬ žanemu ra3bojneku in terdovratnem Judam j ktere so Je3usa na krioee visevpga ravno takrat 3aneijevale, ko je 3ane svoijo kri prelival, de be ne bili pogtlbJene, ampak vcijno 3veliijane, in so se po tem takem strarono srodbo na glavo navlekle. Ale be ne bilo torej morde bo.le^ de be terdovratne greroneke ke maroe ne hodile? To ne, ijerkvena 3apoved jih pod smertneni greham vese ob nedeJah in 3 apovedarieh pra- 3 nekeh ke svete maroe hodite* in be Se torej tu de pregreroile, ko be to rjerkveno ^apoved 1 'adovo.lno prelomile. Tode hodite be mogle svete maroe se tako skesanem in potertem 8 ?njam, se kakorronem je po besedah svetega evangelja oijitne greronek ve tempeJ perroel, kte- rs se od velike Srammte in acalosle nad grehe ne upal prote nebu pogledate j ampak se je poln tasana nad grehe na perse terkal, rekoij : Go¬ spod , hod? m? ubogzmu grewmku milosliu! Tiste greroneke pa, ktere so xe spreober- 11 en e, so xe grehe opustile, pa vender roe ne- So svete odve3e dosegle, neso roe ^e Bogam s prav.Iene, tiste se 3najdejo per svete maroe se po¬ pisnem in skesanem serijam, se kakorronem se 28 454 je desng 3* Jc^usam kriasans ra3bojnsk Digma pgr Jezusov? smerta 3naipgl; 3aupajo vg motj jG3usove neksrvave daritve, kakor je tud? de- sn? ra3bojngk na kriaeg v« JG3usa 3aupal; in torej ne store svet« man;g sg sv®jim obxalova- ngmg grehe netjasti, temuij 3adobe ne le po nauke svctgga Triennkega 3b®ra milost in po- moij gnade B®xje. Vi tedej, spokorng greu?n?- ka! ije ravno neste ne svete odvege dosegi?, bote vgndgr velgk sad in dimen dobiijek i3 da¬ ritve svete mane prejemala; Bog vam bo nn- lostiv, vas bo vg pokorg stanovitne ohranil, odve30 bote 3adobilg, in spet psr Bogg v* prijaznost pgrnlg. Pa tud?, tista nespreobernene grennek?, kte- re je Bog xe 3aijel spreobračate, ker jim je resniijne ocele vg serije dal preobgrnile se k? nemu, so vg stane sveto mano 3* dunnsm pridam in dobitpkam slinatg, ako sg pravo ža¬ lostjo svoj grenne stan spoznajo , nad seboj 3dihujejo, se pgr3adevajo i3 blata pregreh vsta- te; torej Boga se poniacno molitvejo prosgjo, de naj se jih usmile, in naj jih sg sv®jo vsggamogo- tjno pomoipjo ^vleije i3 mlake hudobij na pot pokore, ker vedo, de se i3 lastne motji ne mo¬ rejo ngkakor pobo.lnatg. ^e take ne ne spre- obernens, pa pokore seelne grennekg 13 te-ga k»nija daritev svete mane 3? mannekam oprav- -lajo, de b?, sg po zasluxeng te daritve pomot} rgsniijngga spreobernena sprosiig; imajo od vsa¬ ke svete mane velgk dungn dobiijek, ker s? * no nar loxej pomot} pobo.lnana sprosgjo. Tak? grennske tsdej, klerg imajo resnične xe.le «p re ' 435 ta i obernita se, in xe Boga te pomotji prosejo, ne tj store se svrnjime grehe daritve svete marce ne- e- tjasti, in torej tude ne gre tre, ako so se svtn- n jima grehe per svete marce, temutj smejo ue a- le upate j de bo Bog neh prrorone po 3asluxe- 0 me daritve svete marce uslircal, in tjesar 3de ir e )• le ig dna sv®jiga serrja xele, jim dal to tude ve s* djane storite, se 3ares spreobernite, ih po re- ) snitjnem spreobernene ve 3akramente svete po- f kore odpuu[ene grehov dosetje, in se 3velitjate^ Kaj nas hotje tsdej bo.l ragveselovate, do- > kler smo na 3em.le, ve tej prekliljane dexele , * ve tej doline S0I3 , kakor ravno daritev svete marce, ve ktere Je3usa Kristusa in 38 Je3usam Krislusam tude sami sebe neberckemu Oijelu ' darujemo, in svmjiga stvarneka spodobno mo- ! lemo in ijestemo, dopad.livo odpuujena grehov 1 in vseh potrebneh dobrot prosemo, 3a prejete pa hvalemo? Kra.lu Davidu je od vese.la serije I poskakovalo, ko je smel na altarji Bogii daro¬ ve oprav-late. I11 kolekan je xaloval, ter po Sione in hirce B®xji 3 dih oviti, ko se je mogel od svrojiga puntarskega sina Absalona pregnan deleij od. Jeru3aiema po plujih krajeh potika¬ ta! Kolekan je xelel spet ve Jeirc^alem prile, in ve hitre Ba>xji Boga ijestite! Kako .lubegni- ve so tvoje prebivahuja , o Gospod vojsksnzli trum! je xalostno ke Bogu 3dihoval. Mojd duma hrepeni in omedhtje po Gospodova hitre. Moje serij® in moje meso koperni po divani Ho ge. Vrabeij se najde stanovabnje in ge rit¬ ij u guigdo , de igvali ue nem svoje mladnje ; O, de bs tudg ja j poijival per tvojih oltarjih , 28 * 436 Gospod Vojskmoti trum , moj kra.l in moj Bog! Blagor jim , klor? v?, tvoji hiti ? , o Go¬ spod! prebivajo; hvalil a le bodo vekoma, (ps, 83 , 1 - 5 .) Ako je pa kra .1 David po Gospodova kina tolakan gdilioval, in tolakan xelel va nej Boga 3« darova ijestila, ktera neso bili sami ig sebe Bogu dopad.liva : sa kolakotrnam veselem b« mogla mi kristjana tre le ka sveta matra hodi¬ ta, ka je sama i3 sebe Bogu nesk®ni{no do- padliva; ka prejemamo 13 ne stanovitnost vs dobram, polerpesc.livost ve, stiskah, tolaxbo V8 teoeavah; ka imamo va nej samaga Je3usa Kri¬ stusa 38 duiro in telesam, sa karvjo in mešani) po Bffloeji in tjloveirka natora va podoba kruha in vina na altarji; ka se va nej sklenemo 3« angela in svetnika, de as’ nima sklenena mok- mo in ijestamo Boga, edinega va natora in troj¬ nega va parironah; ka se med no, tako rekoip vse nebesa na 3em.lo spuste j Boda tedej sto tavocantkrat 3ahva.len, Kri¬ stus Je?3us ! , 3a to tolakoirno milost, de sa nam tako sveto daritev postavil in 3apustil! I 457 IX. (Podala t lalo PPoiKjo bcdido vs jin- daaah jioolumata. V Od svetsh opravkov pred pride go in po pridige. i. ridagar na lerjo (prixnaqo) stopivira po- 3drava vernake, rekoij: HvaJen bode Jegus Kristus! Vernika mu odgovore: Vekoma, A- inm. Nega dni so prfdagarji pred pridago ver¬ nike s g tem po3drav.la]a, de so djala: Mir vam bode! Sa teme besedama je Je3us po svin¬ jini od smarta vstajena svinje uijcnije po3dra- vil; sa tema besedama so apostalna vernake, in tudg vernaka so se med seboj po3drav.lala. Va le¬ te 1587. je bilo pa od papexa Sista V. vpe.Ia- 11 o poodrav.lene: Hvalen bode Jegas Kristus! ktera so bili tako po3drav.lena, so odgovo¬ rila: Vekoma , Amen. In de ba se bilo to p03drav.le1.1e po katolairkam sveta bo.l in hitre¬ je ra3iuirilo, je papese Sist V. odpustak 100 dni vsam tistam vernakam dodelil, ktera se sa teni po3draviIam po3dravajo. In glejte, od tod tuda pride, de pridagarji vernake pred pri¬ dago sa tema lopama besedama po3drav.lajo. 450 O, kako l?po in kerujansko je v?nd?r to p03drav.le1.1e! Kesa horje paij prav? kristjan, k? se po Kristusa kristjan imenuje, in ves v?, Kristus? in KriJtus v? nem xivi, ijesa ho«je tak kristjan bo.l xelet?, k^kor tega, de h? bil Jegus Kristus, negov Gospod, negov Broseji pri- jat?l, povsod in vedno in od vs?h Judi spognan, hva.len, ijeujen in poveličevan ? — In te xe.le, de b? bii Kristus vedno ijeujen, kaseejo kristja¬ na s? p03drav.le1.1ern : Hva.len hoda Jegus Kri¬ stus vekoma! Amen . 3 akaj kdor prav?: Hvtt- .len hodi Jegus Kristus! koga xeli in vouj? dru¬ gega, kakor de b? bil Jegus Kristus, kterega je negovo sgrrje polno, kter? je ga nas tolskan pre- terpel, in tako grenko um?rl, ijeujen in hva.len? In kdor na to pogdrav.lene odgovori: „ Kekoma, Amsn,“ koga sceli drugega, kakor de b? Je- gus ne bil le tukej na gem.l? nekolsko rjasa, ampak de b? bil hva.len vse veigne rjase ? To¬ rej so se pa tud? s? tem pogdravilam pogdrav- .lal?, in se ne gde pogdravlajo bogahojeij? kri¬ stjan?* nigkgga stanu, k?dar v? kako kino pri¬ dejo , al? ig hirre gredo, kedar koga dojdejo, al? srerjajo al? gapuste. In lep ir e se tud? ne morejo pogdrav.lat?. Tako se t?dej tud? mi pogdrav.lajmo, in g? vso ijastjo in umevno igrekujmo: Hva.len hode Jegus Kristus ve¬ koma! Amen. Pa tud? sk?rbimo, (globmko s« v? serije vtisnete!) tud? sksrbimo, de ga ne bo¬ mo le g? jegikam, ampak tud? 3? bogaboje¬ čem xiv.lei.iem hvalil?. 2. Ko je pridsgar s? tem prelepem p°' gdravilam v? Kristus? gbrane vcrnske pogdro- 459 vil, se mn in tucU vernaka se 33 uim pre¬ krivaj o. Pred Je3Usovo smertjo na kriva je bil kriv nepošten, in kar viskije ak gavge par nas; bil je 3anaipliv les, na kteraga so hudodelna- ke in rajbojnake 38 velike hudobije obihrala; bil je jnamne prekletstva. Ak kar je Je3us Kristus, ®n neskmmjno nedolvna in sveta, i§ 3gml dubejna do nas na kriva uniarl; nam je kriv podoba nar veija dube3na, ka sa jo mislita moremo; je sveto 3namiie namaga odrarrena in veijnaga jveliijana, ako po Je3usovah naukah svwje vivdene obravnavamo. Je3us Kristus, ktera se je do smarta na kriva ponival, je 3de va ne- beirkem veliijastva, in je vsem dudem, ka van verajejo , ‘in po negovah B®vjih naukah sveto adve, va vevjno 3velitjai.ie. Kriv nam je 3de va veliko ijast; torej ga krada in gesarji 3lata- ga nosajo, in na vsaka kradeva krona se utri- na. Ak se je tadej ijudita, de se vernaka tola- kokrat, 3lasta med sluvbo Brovjo, sa krivem S^namnajo ? 031'imo se nekokko va psrve 3late vjase karujanstva, in pomiskmo, kako, kadaj in 3akaj so parva vernaka 3namne svetega kriva delala, in se prekrivevala, de komo 3vedak, ka¬ ko, kadaj in 3akaj se tuda mi prekrivujmo. Kako so Ude j psrve kristjane svete krix delale ? Parva vernaka so sveta kriv mnogotero de- ln]g ; pa trojnaga naj vam spomnam , ka je vr e dan danauma va navada. Parvaij so ga tako dč- lakj de so se sa kamgain svo>jih parstov na de- 440 sna rwka dotaknila ijela, po tem pars na sredo, pmtlej na levo, in ppslednaij na desno stran. To je bil danarona latinska krix, ka ga ma- umaka pred gaijetkam svete mane delajo. Drugaij so krix tuda tako delala, de so s« jravtjam desne roke na ijela na ravnost od 3g®- rej dffila, p®tlej pa od leve na desno xje3 sre¬ do potegnila; potem se ravno tako na ustah, in 3adnaij tuda na parsah 3a3nami.rala, Po tem ta¬ kem so prav 3a prav tri kricke napravila, ena- ga na rjela, na ustah dru3aga, in tretjiga na parsah; pa so vandar te tri krixke splq>h krw imenovala. In tak krix delajo pridagarji po tem, ko so vernake po3dravila 38 besedama: Hvalen bode J c:jas Kristus! Tak I blagoslove ala oeegnajo , in komarj svete maroe, kp vas.blagoslove, tuda nad vama. Parva kristjana so le 38 desnirjo krix dela¬ la, kakor tuda mi, ker imamo desnirjo 3a ime- nitnaira roko, in so torej 38 desnirjo krix de¬ lala va 3namne, de imajo veliko ijast do Je- 3usovaga krixa. Kri x delaje so pa tuda vselej kake svete besede sa ponixno ijastjo Ogovarjala, Ala so rekla: V». imeng presvete in nerazdelne Tro- j it] e ala: Kg imeng namiga Gospoda Jejtisa Kristusa ; ala: K& imeng Jejusa Nar]areqanal ala: Blagoslovg me Bog (Dqe, Sin in svete Duh ', 441 ak: Odpovem se teh?, satani in se sklenem se Uboj, o Jezusi al«: Pomot j naiva je od Gospoda, ke je slvaril nebo in penilo; al«: Pva.len bode Bogi al« pa: P?, ime ne Boga Olje la in Sina in svetega Duha, Amen. Glejte , moji .Tuba! med tak«m« besedam« so p«rv« kristjan« krix delal«, in svoje poboxne misl«, xe.le in obijut.leje na 3nane dajal«. Be¬ sede: Ve. imene Boga Oijeta in Sina in sve¬ tega Duha, Amen, so se do nas ohranile, in jih torej vs« kristjan« Ogovarjajo, kedar se prekrixujejo. De b« jih le tud« tako 0 s«rqa Ogovarjal« kakor p«rv« vern«k«! Kedaj so se perve kristjane prekriscevale? Prekrixeval« so se : 3jutrej, ko so vstal«, in ^veijer, ko so letj ud«. Svojo p«rvo in 3adno mis«l so imel« p«r Je3us« krixanem, 3aqenal« in sklepal« so dneve v« imen« Boga Oijeta in Sina in svetega Duha. Ko so se oblaqiI« in slaijil«. Ko so kako delo 3aijel« in konqaI«. Ko so 3« doma rol«, al« domu p«rrol«. Ko so se k« jed« usedi«, al« od j«di vstal«. Pred«n so kruh naqel«, al« 13 ko3arqa pi¬ le, so krix i|G3«n storil«, kakor roe 3de mars«- kdo qe3 hl«b 3« n©xem krix stori, preden ga naijne. Pred molitvgjo in po moli tv«. S« krixem so se k« molitv« p«rprav.lal«, in s« krixem so inolit«v sklepal«. K«dar so bili pred ajdovske sodnike po- ?tav.len«, in 3ayodo Je3US0ve vere i3praroevane. 442 Par (arjah prilakah so S8 s. krixem na gnane dajala, de so uijenija Jegusa krioeanaga. S. Evpli muijenaij sg je 38 roko, kg jo je 11;e prosto imel, na Tjela krix naredil, predan je gaijel ajdovskemu sodniku odgovarjata. Kadar so bili na moriuje parpelana , in so pred seboj vidila orodje, sa kteram jih bodo do srnarta mmjila. Va gnamna s. krisca so imel« svffljo tolarobo in pomoij. Kadar so na vrojsko rola, in se oce vojsko- vata gaijela. 3 namue s. krixa je bilo nah ujit in nah oklep in vse nah vojaroko oraracje. Kadar so se mogla 38 nevernaka oijitno 3 a ’ vo.lo vere prepirata. Kadar so va ijerkav parrola, ala ig rjerkve rola, in se 38 blagoslov.leno vodo pokropila. Kadar so pridago ala s. evangeli brata sli- roala. Kadar so kako bogokletstvo ala drugo po- hujro-livo govorjene sliroala, va gnamne, de va tako govorjene ne parvolajo. Kadar so se hudo prestraroila. Va straha je bilo gnamne s. krixa nah parbaxalau(e. Ob Tjaša hudaga vremena, kadar se je ga- bliskalo ala treujilo. Kadar so jih nečiste ala druge hude mi- sla nadlegovale. Kadar so prijatla vsak seba rola, so edan drugaga ga gnamnem s. krixa gagnamnala. Kadar so starroa svroje otrroke po sveta po¬ slala. Kadar so rola ka s. obhajilu , so roke skri¬ vanj na parsah d?rxala. K«dar *o umiral«, so jim bile roke skri- scjm 3loxene. Tako ire dan danaum« rmrliije n trugo devajo. K?dar so bolnike 03drav.lals, in hudiije preganal«. De so se p«rvs vermk« ob tarph pgrloacno- stsh prekrixeval«, nam povedo sveta qerkven* uijenika, ktera so kmala po Kristusa scivel«. Ter- tulijan mairrnk, ktera je bil kaqah 4» let po smart« s. apostaJna Joana raje n, pi me: Kar kol? delamo ah 3aijnemo , hod e ss .7:e, de 3? doma gremo, ah domu pridemo, de se obla- q?mo ah slaqsmo, umivamo , ah ks jed? use¬ demo, se uležemo ah. usedemo ; kar kolg 30- qnemo , se na qeh ss s. križem 3a3namaamo. In vg drugam kraji pine: P?r vsake slopins, ks jo storsmo, to je, ije 13 hime gremo, ah v? himo pridemo, qe se obiaq?mo ah obuva¬ mo , qe v?, lop lipe siopsmo, ah kg jed?, sede¬ mo, i/e mg?a nar e jamo, qe luq psrzigamo, qe poqivarno, ob kratkem, p?r vseh svojih dehh in kralkoqassh ss tem 3aqcnamo, de se s 8 križem ^a^nanmamo. S. Alana3i pa prav«: Ksdar se 3a mijo usedete, in 3aqnele svoj kruh lomite, in ste qe3s.11 kriz štorih, 3ahva- lite Boga. I3 vs«ga tega se uijsle, dub« kristjan«! k?- daj de se tud« vi prekrixujte. Posnemajte perve kristjane, liter« so se tolekokrat 3« 3namnem s. krixa 3a3namnal«. 'Sakaj so se pa psrvs kristjane iohkokrat prekrvitvah? 444 Parva kristjana so se tolikokrat prekrixe- vala va 3naimie, de so kristjana; 3 a kaj 38 ^namnein s. krixa so se dudem kristjane 1-330- devala. .Ludje, ktera kradem alg qesarjem slu- xajo, nosajo gnami.ia na seba, po kterah se od vsah dru3ah dudi ra3loi{ajo; ravno tako imajo tuda vernaka, ktera so Je3usove nauke sprejel?, in jela Je3usu sluxita, s. krix va 3namne, de se po nem od vsah dru3ah narodov ra3loqajo, ktera nemajo ire Je3USOvah naukov, in torej neso ne jela Je3usu sluxita. 3 a 3namnem s. krixa so pa parva vernaka na 3nane dajala, de so kristjana, ker so x’ n im dve poglavitna®? rasnima karujanske vere priijevala : namraij, de so tri B®xje osebe ala paruione, ker so km delaje vse tri Bo>xje osebe imenovala, in torej tuda tri krixke narejala; in pa, de nas je Je- 3US Kristus sa svrojo smartjo na krixa od veijn?- ga pogubdena .odreiril. I3 ravno tega kmnrja tu¬ da mi tre s. krix delamo. Parva vernaka so se tolakokrat prekrixevala va spritjevane, de stavajo vse svroje 3aupane va nesk®ni[no 3asluxene Je3usove smarta na kri- xa; de vse, ijesar potrebujejo 3a dumo in telo, le po Je3usa Kristusa od nebeirkaga Oijeta pre¬ jemajo; de se le va Je3usa 3velit|ane najde, ktera je bil 33 vas svet krixan. Glejte, i3 tega kffimja se tuda mi prekrixujemo. Parva vernaka so se tolakokrat sa s. krixem 3a3namnala, ker jim je bil krix kratak 3apo- padak karujanskaga xivdena in pravilo vsah nab del. De hote to ra3umela, pomislate, de smo bili 38 i3vimam greham veijno peklensko tar- 445 plene gaslusile; pa de nesmO mi udarjeris, je JC311S Kristus tisto strafengo na se v^el, ter jo na krixg preterpel * ke be jo mi mogle ve pe- kl« vekoma terpete. De nam bo pa J^usovo tsrp.lene vg prid in 3Veliijane, je treba, de se ga vdeleacemo, in torej vsak svoj krix 3a Je- 3usam volno in poterpexlivo nosemo. In ta krix, kg nam ga Jegus 3apove 3a nim volno nosite, so bol^ng, uboštvo, ijasne nesreče, preganane, hudo terplene, 3atirane svsjiga po¬ želena in vsaka 3opgrnost, kg naS na pote po- boxnosle in vg našem stane 3adeva. Le vpe ta¬ ke kriaee 3a Je3usam volno nosemo, se nego- vgga terp.lena vdeleacsjemo, krixanemu Je3tisu podobne pgrhajamo, ter smemo upate, de bo¬ mo po smgrte 38 Je3usam kralevale, ako 3 g Jegusam na tem svete terpemo. Del i3VO.leneh je na tem svete krix, ve prihodftem xivlene pa nebeško veličastvo. Klar? so Kristusov e, go¬ vori s. apostel Pavl, so svoj očimit s e pregre¬ ham? in Imda>bn?ms slastm? krixah. (Gal. 5 , 25 .) Torej so tude svete apostelne Jezusovo umira¬ le vedno na svojim teles? nosil?. (II. Kor. 4 ? 10.) Kaj pa je perpravnese kristjana opomnite, de naj se na tem svete 3atajuje, in sv®je pre¬ grešne xele krixa, kakor ravno 3 nam ne s. krixa? Spomnemo se torej tega, kedar kole krix delamo. Perve verneke so se tolekokrat prekriseva- 1«, de so 38 3namnem s. krixa vse svo>je dela posvečevale, ter spolnovale svet in 3apoved s. apostelna Pavla, ktere prave: Vse, kar kol? delate 3? besedo ah djanem, vse storile v? 446 imena Gospoda namega Jezusa Kristusa. (Kol. 5 , 17.) Krix jim je bil, tako rekoij, cUbra menitev ale misel, ke so jo pred vsakem delam storile; se kriaeem so na gnane dale, de htnje- jo delo gaijete gavo.lo Boga, ktere jim je de¬ late ukagal, ga Boga, de be ga ge delam pe¬ stile , in ge Bogam, de be se ge delam vegno plaijilo gasluxile. Ale ne bomo tude mi pred delam krixa delale ig tega kemija , ker vemo j de dffibra menitev delo Bogu veliko prijetneire, nam pa gasluxlivu;e Stori? Perve verneke so se tolekokrat prekriseva- le, de so Se ge gnamnem s. krixa oborfflxil« goper nastave vidneh sovraxnekov, de be bik po gasluxene krixanega Jegusa obvarovane tele* sne in duione nesreige; gnamne s. krixa nam- rexj, skleneno ge besedame: „Ve imena Boga O qela, in Sina in svetaga Duha, Arna n", je tude kratka molitev, se ktero Boga potrebne pomo- xje sprosemo, ako ga ge xivo vero in ponioeno ijastjo nad seboj storemo. S; krix poboxno storjen ‘ragkropi hude duhove, prexene sku- emave, ter nam Broxji blagoslov dosexe. Svete krix , prave s. irkof Ignaiji, je gnamne gma- ge, ktero kristjan na srnjim qele nosa: sc' nun kristjan luidiqa opornns , de je na krixe prt' magan J torej tilda slrepeta in ghexi, qe to gnamne vida, ala od nega slina govorita. S. Atanagi prave : Vsaka gvijdqa in sleherno go.hjija peklenskega sovraxneka je k e sramo¬ te, vse negove skurrnave so ve neg, kakor hitro mu gnamne krixa nasprote postavamo- Ker pred gnamnem s* krixa huduje trepečejo 447 in 3‘b«xG, torej tud? kalohuka qerk«v krioce dela nad rebrni, kg jih blagoslovi. S. kriac je tedej sveta in koristna ceremo¬ nija. Torej vam reijem 3? besedam« s. papexa Marrjijala: Krix nauiega Gospoda bode vedno ve vau^h ssnjsh, na vaa/gh usinerjah in na vaivem rjele. In ss s. Cirilam Jeru3alemsk«m: Ne sramujte se Jezusa Kristusa prijate, te¬ mini gagnamuajte se vedno se s. krixem, pred delam, kedar jeste, pijete, ge doma greste, domu pridete, kedar sle na pole , kedar po¬ livate in najete ; to je pomoti , he jo revexe gaston prejemajo, in bolnike breg plagila do¬ bivajo , ker jo je Bog dal, de je gnamue kristjana in strah luidiija. In s« s. Atanačjem: Pomislete, de hudiija nekakor loxej ne prexe- nete, kakor ge se jelo, usta in serije se kri- xem gagnamnate. Shiral« ste, m®ji pre.lub«! v« kter«h oko- buj«nah so se p«rv« vernek« prekrixeval«, in 3de tud« veste, i3 ktergga svetega kmnija de so tolekokrat s. krix delal«; posnemajte tud« v "i sv®je bogaboječe brale in sestre v« Kristus«, k« se 3de xc per nem vesele, kterega so s« kriscem priijeval«. Ne prekrixujte se le takrat, kedar v« ijerkev pridete, al« ig ijerkve greste, ne le med mau'0 in pred pridfgo, ampak tu- de druge krat«. Prekrixujte se, kedar vstanete, in kedar leij greste, pred«n delo gaijnete, in kedar delo končate; prekrixujte se v« veliq«h nevarnosteh, člast« pa v« skuirnavah. Pa ne delajte krixa le i3 navade, bre3 po¬ misleka in notrane poboinost«, ker b« vam neij 448 ne pomagalo krix delate, ko be pgr tem neij svetega ne mislile in ne obijutile. Kaj nam po¬ maga Ogovarjate svete besede : imam. Bo¬ ga Oqeta“, ije nas te besede ne spomnejo, kolebali nas nebfettke ®ije Jlube, in kolebo .lu- begen smo mu tude mi se svetem Dciv.lenem sba30vate dolxni ? Kaj nam pomaga izgovar¬ jate besede: ,,/^g imene Sina“, ije se ne spom- nemo Je3usove pohlevnoste, krotboste in tihe poterpex.livoste in pobornoste do Boga, in s« ne pe^ade varno Jezusoveh ijednost posnemat«? Kaj nam pomaga izgovarjate besede: „Ve ime- ne svetega Dnha“, ije ne pomislemo, de smo tempe.l svetega Duha, in 3e vsakem greham ta tempe.! oskrunemo ? Kaj nam pomaga pre- krixate se na i|ele, ije se med pOsvetnabe b?r- ujanskega obnau/ana sramujemo ? Kaj poma¬ ga prekrixate se na usteh, ako pohujm.live, hudobne besede govoremo ? kaj na serije, ako Je3usa Kristusa ve resnirje ne lubemo? Bog gleda, prave s. Avgurotirt, kdo se po le j n onami.it. ravna , ne pa kdo ga dela; ije g a tedej na ijels nosete , nosile gc tude. ve. ser- ije. Kedar se tedej prebrixujete, pomisbte, kaj delate; spomnete se Boga.Oijeta, Sina in s. Duha, in terdno sklenite vselej in ve vse® volo B®xjo spolnovate. Kedar krix delate, svffl- je serije ke trojnemu Bogu povezdvigiiete j sv©' jo levirjo pa na serije pertisnete, ve 3narnne> de vam prav 0 serija gre, kar Ogovarjate. l le se bote tabo prebrixevale, bote od dne do dne poboxneme: tje se bote pa le 0 navade, brez premisleka prekrhcevale, vam ne bodo 449 vsa variš krixs narj pomagal?; ravno tolako bo¬ do ve.lala, kakor de ba jih delal? na kaman, ktera ba tud? naq ne mislil in ne obijutil, ka¬ dar ba ga krixala. Po storjenem krixa pove pridegar nekej besed i3 s. evangelja, ka ga bo ravno bral, alg pa tuda i3 dru3?ga mesta s. pisma, ala i3 svetah orjakov ala i3 rjerkvenah molitev, kte- ram besedam pravamo predrek. Predrek, ta¬ ko rekorj, pridago ob kratkem orjerta, in ver- nakam pred orjt postava. Predrek 3apopade ma¬ lo besed va sebe; pa dobro jih va spomina obdarxujte, de bote loxej pridagarja umela, ka vam jih bo drobil in nalagal, in pa ker vam xe samo te besede 3amorejo sanje ka do¬ bremu ogreta, ako sa jih va serije vtisnete, in ve ocivo premisi?te. Svetopisemska ijreka imajo veliko, veliko morj do ijloverrkaga serija. Ktera popisovane xiv.lena svetnikov berete, veste, de je marsakomu edin ^rek i3 s. pisma tolakan serije presunil, de se je Bogri popolnama vdal. Ko je bil s. Antoni puujavnek va rjerkav par- nel, tar i3 s. evangelja sliu/al besede: ^ 4 ko lio- popoln bit a , pojde , prodaj, kar imam , mi daj ubogam , in bom imel gaklad ve rtebe- J e/i, in potlej pride , ter hode 3a menoj; (Mat* 21.) sa je te besede tako ka sariju V3el, kakor de ba jih bil Je3us prav nalauj uemu rcksl. Ko je tadej i3 rjerkve paruial, je pre- Rioseene med uboge ra3delil, in ga le nekola- ko ja svoj in svoje sestre xivex parhranil. Vi- date morj svetopisamskah besed, ako se prav Vg xivo premislajo. 29 450 4 . Predan pridigar kej veij B®xje besedo vernekam o^nnne, poklekne, tar 32 vernika ®ijenaiu in ijeirjena se Marija moli. Pa 3akaj, lube mffiji! pridigar 3« verniki pred pridigo mol« ? 3 ato, de pridigar in vernek? svetega Duha prosejo, de ba pridigarja in po- sluiravije s? svrojo nebeu-ko luijjo ra3svetlil. Prosijo tedej svetega Duha, de bi pridigarja rf^svitloval, in mu take besede na je^ik po- kladal, ktere ve, de pojdejo posluiravrjam nar bol vi Sirije, in kterih posluiraviji tudi nar bol potrsbujejo po sv®jih slabostih, de bi se h®tli hudega varovati, dobro pa delati; pro¬ sijo svetega Duha pridigarju prijeten in p?r- senjin glas dati, de bi posluiravijam serija o* meijil, dobro kristjane ve dobrim uterdil, spo¬ kornike ve spokornoste ohranil, tardovratne gretrneke pa na pot pokore preobarnil. Prosijo pa tudi svetega Duha, de bi ver¬ nem posluiravijam uu/csa, in serija odpsrl, de bi li®tla B®xjo besedo i3 pridigarjevih ust ka¬ kor i3 ust Je3usoveh 3vesto posluirate, in vs svo¬ je Sirija sprejemati; de ba mmgli resniijo 0311*- novaneh naukov sp03nate, in de bi tudi sklenil?- po 3aslia ; ansh naukih sv®je xivlene ravnat?. Deseravno je B®xja beseda m®ijna, in po be¬ sedah s. apostilna Pavla ostreji ko na obe stra¬ ni ressejoij meij, in sexe noter do mmjga; je le vinder veije del na serije leoceije, ktero jo sprejme, de je ve nem rodovitna, ale de 0- stane ner®dna. Ne le pridigar, ampak sani Bog mora poshnravije ra3Svetlovate, in spodba- dati, de sklenejo po 3asliirani pridiga sivet?. 451 Ko b» sam Bog po pridigarjih kristjanov od hudaga ne vlekal, in kg dobremu ne parganal, ba pridigarji 38 vsama svojima pridigama naq ne opravile; nah pridige be bile le pra3in glas, ktera bi poslumavqam sko3i umeša bobnel, nah sarq pa ne 3adel in ne preobarnil. Kakor ka- dar se sa pumo ustrali, vg ktera ne kugle, 3a- grami saqer, pa nahije ne 3adet; ravno tako, ije pridigar tudi nar huje grami, gremnakovo sarqe le vandar ne 3adcto, n <5 omeijeno, qe po pridagarjevam gram ena kugla 13 nebes va uegovo sarqe ne parleti. Pridagarjcv glas nc gre da.l ko do umes, in se spet na3aj varne; Boxji glas na dno sarrja parleti, in sanje pre- naredi. Prav govori tadej s. Avgumtin, rekdtj: »Vsa utjenika in pridagarji le od 3unej govore; 31'avan teh je pa tre drug pridigar, ktera od 3notrej uiji, in ka sariju govori, ta ima pa va ncbesah sv®jo leqo. Ke ta nebemka pridigar Wolqi, in pos!umavqov ne ra3svatluje, in ka dobramu ne pargana; je vse name pridagovane pra3no govorjene. Vselej sta tadej dva, ka pridagajeta in govorata: pridagar, ko ga na leqa vidate, govori ka umešam; pridagar pa, ima va nebcsah sv®jo leijo, govori ka sar- qu, in poslumavqe ka dobramu napeluje. *le pridagar, ka ima va nebcsah svmjo lcqo, mol- ^i, ne bo pridagar, ka ga na leqa vidate, par P°slumavqah qalo naq opravil, ko ba tuda me ta k6 imenitne nauke 03nanoval; negove bese¬ de le do umes parlete, in ko je nehal pridago- v "ata, j e vse nehalo, in poslumavqa so po pri- d*ga taka, kakormna pred pridago, qe n9 slabji.“ 29 * 452 In s. Gregori prave: l le svete Duh se svinjo gnado posluuavrjov ne ragsvelluje , in kg do- hrumu ne nagibaj vse uqeue in pridegovaue neq ne 3 da. Ako nam pa svete Duh uipesa in serqa 38 B®xjo besedo perprave, ter med posluu ai.iem B®xje besede um ra 3 svetluje, bomo umek, kar se 03 nanuje ; ako B®xji besede natpe serija odpira, bomo seme B®xje besede ve sv®je ser- qa 3 e gorkoto sprejemale. Ko je bil s. ajiostel Pavl ve Filipah, vele- kam Makedonskem meste , je trel pervo sebblo med mestne vrata ke reke, ker je sliiral, de so ®nde nriolitve. 3 aqne se pogovarjate 3 e oce¬ na me, ke so se shajale. Ena 3 med neh, ime¬ nitna in premoxna gospa , Lidija po ime- ne, ga posluu a; in Bog ji je serqe odperl , prave s. Luka, de ji je mar bilo, kar s. Pavl uqi, in se je tkala 3 e vso sv®jo hiuo vred ker- stite. (Dj. ap. 16 , i3— 14 .) Videle, ker je Lidii Bog serije odperl; ji je mar bilo, kar je Pavl uqil, je B®xjo besedo {3 l.iegoveh ust ve sv©je serqe sprejela, in po ncj svoje ociv- lene obravnala. Komur pa Bog med poslušanem Bmocje besede uipes in serqa ne odpre, sliue seqer» pa ne ume; posluira, pa se ga neq ne prime; tak je 3 med tisteh, od ktereh Jc 3 iis govori. rekoq : 3e oijfiu' bodo gledale, pa ne bodo vidik; 3 ? un ese bodo posluuale, pa ne nme- h: ne bodo se spreobernile , in pregrehe Ji 111 ne bodo odpnujene. (Mark. 4> 12 -) ho je bil s. aposteJl Pavl ve J le3areji 3 apert, pride nikral 453 'o Feliks 38 Drobilo sv®jo veno ve sodno hišo, j. reije Pavlu pred se, in ga posluu;a od vere va tg Kristusa. Ker je pa Pavl od pravirje, ijisto- ste in prihodne s®dbe govoril, je Feliks javo- a ,lo sv®jih grehov prestrašen, in reije Pavlu: n „3de le pojde; kedar bom veij ijasa imel , te , bom xe spet pokliijal.“ (Dj. ap. 24, 24 - 25 .) a In ne h®tel veij Pavla poslušate. Feliksu ne svete Duh ušes in serija 3a B®xjo besedo od- perl; torej ne hmtel Brovje besede vetj posluša¬ te, ampak je Pavla od sebe poslal. ) Pa sej tude oce i;j sv®je lastne skušne re- 3 ste, de se Brovja beseda ljloveka neij ne pri¬ me, ako ga s. Duh ne rajsvetluje, in B®acji besede serija ne odpira. Ena in ravno tista pri- dvga enega omeiji, in do S0I3 gane; drugemu je pa pra3«n glas, in i.iene morji ijelo neij ne 'jute, še srneja se. Od kod ta rajloijek ? Per- vega je med pridego s. Duh ra jsvetloval, in ke dobremu nagibal, dru3?ga pa ne. Torej pa molemo pred pridego ©ijenair in ij e uje na 5 s Marija, de prosemo s. Duha rajsvetlena, de be rajumele, karslišemo, in ve serrje spre¬ jele, kar se nam pove. O, prosite s. Duha te nebeške luije prav 13 dna svrojiga serija, kedar kole pridete B®xje besede poslušat! 5 . Po molitve, se ktero so s. Duha ra3- svellena prosile, se btfre nededske ale pa pra- Ijneške s. evangeli. Torej tude 3de, kakor med sveto mašo, ravno 53 tistega svetega kmnrja ke kranu s. evangelja vse verneke vstanejo, in se 3 8 maiunekam prekrivajo, ter sloje, in prekri¬ vne s. evangeli poslušajo. Pridegar pove, 13 454 ktcrega evangelista in koleko Je3usoveh naukov de bo 13 nega bral, in bere po tem 30. tisto nedelo ale tiste pra3n?k odločene s. evangeli. Prav 3v«sto vam je treba s. evangeli posluirats, h e ga pridigar 3» lerje bere, in ga, kolžkor je mogoče, tude ve spomine ohranujte, de bote vedele po nem tude živete. Nakar nobene evan- gc.lske besede ne preslimemo , govori Origen; ker kakor var?jele, de med prejemanem s. re¬ vnega telesa nobena tude nar manire drobti¬ nama svete hostje na tla ne pade , gakaj be ne mislile , de be bilo ravno Lohkonno pregreeene eno samo Jezusovo besedo preslimate , ka¬ kor negovo revne telo ve nemar spustite. Po 3branem s. evangelji pridegar evangel- ske bukve kmrne 13 ijasti do naukov, ktere so ve bukvah; 3akaj ije besede po3emelskeh kra- .lev ve ijaste imamo, kako be u?e le ve ijaste ne imele evange.lskeh besed, ke jih je sam Jegus Kristus govoril? Bukve s. evangelja so bile p?r nekedaneh kristjaneli ve velike ijaste. JNekeda- ne kristjane so pred nime poklekovale, jih ku- irevale, in roke umivale, preden so jih prijele; moaeake so se odkrile, scenske pa gagrinale> preden so jih brale, ker je ve neh Bffl^ja be¬ seda 3apisana. Se ijeremonijame, ke se per brane s. evan¬ gelja gode, nas hoije katoleuka rjerkev spodbm- ste ke 3vestemu spolnovanu s. evangelja ale na¬ ukov , ke nam jih je Je3us ve s. evangelji 3®' pustil. Ale pa vse kristjane nauke s. evangelja spoirtujejo, rade poslušajo, dastekrat premi' mdujejo, in vedno 3» vese.lem in na tanko sp°i 455 nu jej o P V 8 ktersm stana, va kters starosta, psr ktersm spada bomo veliko, veliko tarph kristja¬ nov natrle? Vsako nededo, vsak 3apovedan pra3nek sliirete s. evangeli, rje le hoipete, in ss krivem ga^namnate svatje ijelo, vi ragugda- ng 3apelive nesramnexe! ve nagnusne mesene najemneqe! S. evangeli vam pod 3gubo vtltjne- ga gvelitjana 3apoveduje sramoae.livost in qistost, in se tude na qele prekrivate, na ktcram b* se vam mogla svetita sramovdivost in ipistost, ta predraga rovarja; 3akaj ste tadej tako ne¬ sramna, poliujrrdiva in 3apediva, de strup ne- tjistostž okola sebe ra3livate, sa sv©jirn slabem 3gledam druge ve hudo vleijete, nedolvnost 38- pedujete, in gapedane dutre tako pohujšujete in ka3?te, de jih ne bo mogoipe vetj na prava pot parpedata ? — Vsako nededo, vsak 3apove- dan pragnak slitrste nekolako s. evangelja, ako le hoijete, vi lavnivrja, opravdivrja, prekline- vavrja! in se na ustah prekrivate. S. evangeli vam gapovžduje rasnirjo govorita, blivnaga po karujansko dubita, in negovah slabost bre3 po¬ trebe nakomur ne godeta, krivirje in ova¬ dene vodno in molije tarpeta ; 3akaj tadej la¬ fete, opravdate, preklinate? — Vsako nededo, Vsak 3apovedan pra3nak shirate nekolako s. evan- gelja, qe le hotjete, ,vi krivhjnaka, godufje, tatje! in se prekrivate na parsah. S. evangeli vam 3apov.iduje vsakemu pustite in data, kar je negovaga, premovene blivnaga ravno tako 'rkode varovata, kakor svatje; 3akaj tadej v^dno tuhtate, kako ba blivnaga ogcdafdla, preslepila, kanih? -— Kadar se vam s. evangeli bere, vs* 456 stojite, in tuda vi, mlaijna, suha kristjana! stojite, v« 3namne, de ste parpravdena preijej in 33 vese.lem vse storit«, kar vam Je^us v« s, evangelji ^apovaduje. Ala vam je luda to rasni- qa, kar se sv®jo stajo kasete? — Mamnak ku- mne evange.lske bukve i3 ijasti do Je3usovsh naukov, ka so va s. evangelji; kakomno ijast pa vi, malopridna kristjana! Je3usovam nau- kam skagujete? Ala vam ijem na ravnost po¬ vedat«? S. evangeli 3« nogama teptate, ker se 3a negove nauke ne 3menate, in prav po aj¬ dovsko šivate, Oh, pomislate, pomislate, kam de vas bo vame hudobno siv.lene parpedalo! 6 . Ko je pridagar s, evangeli odbral, in i3 rok djal, 3aijne vernake uijita Boga in ne- govo vodo prav spo3nata , in karujansko, bo¬ gaboječe sivdene parporoijata; torej jim rajla- ga rasniqe karujanske vere, in popisuje lapaito kar- ujansksh ijednost, ter parpovaduje, kako dopad- div je neberekamu Oijetu verna kristjan, k« je x’ nima 03alman, in kolakoman notran mir tu- da med.velikama tesavama in stiskama vsiva, kako sreijan bo pa me le na unam sveta, v? svetem raji, kjer mu Je3us Kristus mesto p* r ' pravda. Sa takam ra3laganem in popisovauem skuma pridagar vernake va vera utardita, in jim karufanske kreposta ala ijednosta parkupita. P°' pisuje pa tuda ostudnost pregreh, in ska3uje, kako ostuden in 3oparn je nebemkamu Oijetu, kdor je kaka pregreha vdan, in parpovaduje? va kakomno nesreijo ga se na tem sveta veliko¬ krat sprava, va prihodnem seivdena pa veqno jiesrcijnaga stori, Sa takam popisovauem sku- 457 na pridagar pregrehe vernakam parstudila. In glejte, tako ra^lagai.ie in popisovane imenuje¬ mo pridigo. Va sledna pridaga s« pridagar par- 3»deva vernakam ala kako ijednost parkupita, ala kako pregreho parstudita; 3akaj vas sad pridage va tem obstoji, de se vernaka od gre¬ ha odtargajo, in ka bogabojeijnosta ^avarnejo, kakor David govori: Hudobne ho ijem tvmjiga pola, o Gospod! uijils, in grennekg se bodo kg leb? preobirniU. (ps. 5 o, i 5 .) Pa tuda pridage tako nareja, de va enah letah poglavitnaua in potrebnaira verske in djanske rasniije naae sve¬ te vere vernakam l^loaci, in pohaaee, kako jih ra3umete, va kterah okolaujanah spolnovata, ka- kouno tolaacbo 13 nah prejemata, tar opomina po nah svoje advlene ravnata, ker jim veijno vese.le va nebesah obeta, ako se po nah ravna¬ jo , in veqno pogubdene napoveduje, ako jih ne spolnujejo. Med poslurranem B®xje besede smejo ver¬ naka stala ala pa sedeta. 7. Po pridaga pridagar spet mola 38 ver¬ naka ffiijenatu in qeujena sa Marija. Mo- hjo pa pridagar in vernaka po konijana prida¬ ga , de vsa skupej Boga gahvalajo 3a nauke, ka so jih qde od B®xjiga namestnaka prejela, in pa, de ga poniaeno prosajo pomoqa tuda va djana dopolnita, kar so shirala ; 3akaj ne tista, ktera Bmxjo besedo le poslutua, ampak ktera tuda po nej dela, tista bo 3veliqan. Prosajo bdej Boga pomoqa, de ba mrogla od nega po- lxjo besedo ra3umera, in ve serqe sprejema, in sklepa po nej sv®je aciv.lene obravnate, ko ga s. Duh med poslu¬ šanem Bfflxje besede ra3svetluje, in mu ve ser¬ ije govori. Molejo tude po pridege, de Boga pomoije prosejo tako storite, kakor so sliu/ah, de je treba delate; 3akaj le komur Bog poma¬ ga , tiste 3amore po 3asli«jane B©xji besede xi- vete. Torej govori vernek po s. Tome Kemp- qane ke Bogu tako le: Govor e le, o Bog! tvoj hlap?!j posluira. Tvoj hlapel] sem jag; raz¬ svetli?. moj um, de bom tvoje gapove.de spoznal. Nagne ke svojim, besedam moje serije; naj gre ve me kakor d?x ivoj nauk. Nega dni so Igraehj? Mojgesu djale : „ Ti nam govore, in bomo poslan'ah ; n?kar naj nam Bog ne govori, -de (.od strahuj ne pomsrjemo.“ Joj pa ne pr osem tako ne, o Gospod! ampak raji se prerokam Samuelam ponižno in go- reije xelirn: Govore, o Bog! ivoj hlapel] po¬ slana. Naj me ne govori Mojges ah k ten druge prerok; raji ti govore, Gospod Bog » navdihovdverj in ragsvsllovdverj vseh prerokov- ker me gamoreiv ti sam breg neh popolnama podaijite, oni pa breg tebe ne. Samorejo se sel]er glasile, duha pa ne dado. Lepo, hp° povedo, serija pa ne vnamejo, ije ti rnohjvj Pisma uije , pomen pa {e ti ragodevam. S kr iv- 459 nos Iz par povedli je jo, nsh skrita um pa le ti od- krivaw. Sapovede ognanujejo , po trdi ocivetz pa le ti pomagam. Pot kare j o , po nem hodi¬ ta pa le ti moij dajem. JUfah dela so le Rima¬ ne, ti pa s arija m j im in ragsvzilajem. Oni le od jun e j ruhrope, ti pa raiqo delim. Oni le na umeša kriqe, ti pa nas umne delam. — Ne Mojzes ta dej, ampak ti, moj Gospod Bog, vdijna rasnitja! niz govora, de ne umarjem , in breg sadil ne ostanem, ako szm le od gu- nej opomiuan, vz sanja pa ne vnet, in de me ne bo vz swdbo shirano povede, pa ne storjeno, s pognano, pa ne prijetno, vzrjeto, pa vz ne- mar parjeno. Govore iz dej , o Bog! tvoj hla¬ pel] poslauia j ti imam besede vetjnzga riv.lena. Govore me, de bo moji dume kako vese.le, in bodri a vse moje seivdeue, tebe pa veqna hvala in rjast. 8. Po ^mo.lengm oijenarog in ijenjens Marii se vernakam potrebne rsiji ognansjo. Na to pridggar vernake, kakor k®nai} mane, blagoslovi, ker nad n im g 33 desnico krix sto¬ ri, tsr molg: Blagoslove vas vszgamogoijne Bog (Dlje in Sin in svete Duh, Amen. Po Irm se pgr verngkgh poslovi, rekoij: Hva¬ len bode Jegus Kristus! In verngkg mu od¬ govore: Kekoma, Amen. Kaj pravgte, alg bg »nroggl pridggar kardanske posluu-’avqe lep ne popustita kakor tako ? — 4 G 0 2 * Od dolžnoste Božjo besedo ve pridigali po- slunate. Dolxni smo Ba>xjo besedo ve pridegah po¬ slušate : x) Ker nam jo sam Bog 3apove poslu¬ šate. Ko je bil Bog ^raeh^am po Mojgesa spisano postavo dal, jim je ukagal spisano po¬ stavo vseskogg premišlevate. Rekel jim je : Vti¬ snete se te moje besede ve serije, in jih pre- mim.lujte; deneie se jih ve gnarnne na roke, in postaveie se jih pred oqi. Ulje srnje otro¬ ke, de jih premili.tujejo, kedar sedim ve svoji hiwe, ah po pote grem , ah kedar se uležem ah vstanem. 3 apiwe se jih na prage in vra¬ ta svatje Iim e, de se pomnozejo tvoji in tvo¬ jih otrok dneve. (V. M0J3. 11, 18 — 21.) bi ve novem 3avete je Je3us Kristus aposte.lnani, ke jih je po svete ra3poslal , sosebno 3apove- dal narodam negove svete nauke 03nanovat«. Pojdete, jim je rekel, in iiijile vse narode. (Mat. 18, 19.) Pa tude narodam je 3apovedal aposte.lne poslušate, ker je aposte.lnam rekel: Kdor vas pošlima, mene pošlima; kdor p a vas ganujnje, mene ganeijiije. (Luk. 10, 16) In koleko maujnekov, .lube kristjane! vam jc Je3us Kristus, ke 3de ve nebeseh sedi na desni¬ ce svojiga Oijeta, xe poslal, de vam ve ne- govem imene negove svete nauke O3nanujejo. Kaj ne, de so vam dolxni pridegovate ? P® glejte, ravno tako ste iude vi dolxni neb p»' 4 G 1 dage posluirata. Vaica duhovna pastirji ba Je¬ zusovemu pove.lu nasprota ravnala, bo ba »c hrntla pridagovata; pa ravno tako ba tuda vi Je¬ zusovemu pove.lu nasprota delala, ko ba ne h©* tla pridag posluirata. 2) Pa ko ba nam tuda Bog ne 3apovado- val negove B©xje besede posluirata, ba jo vart- (lar mogla posluirata 3avoJo svrojiga lastnega dobiijka, ker nas B©xja beseda poduijuje, kaj nam je storita, ijesar pa varovata se, de borno xe na tem sveta srerjna, va pnhodnam siv.lena pa veijno 3veliijana; ker nas B®xja beseda ra3S vati uje, in nam kaxe 03ka in robasta pot, po kteram samam se pride va nebeirko kralestvo. Borja beseda, prava s. Pavl, /e dobra ve u- i/ene in prepričane. (II. Tim. 3 , 16.) In kra¬ deva prerok David govori Bogu: Tvoja be¬ seda je svetilo mojim nogam in laq mojim stekam, (ps. 118, io 5 .) Sa kolakou.no skarbjo in pridnostjo, .luba in®ji! se paij ijlmvak dela urji, sa kteram sa u- pa vse parsluxita, kar kola gre ka sreijnamu acivleuu na tem sveta! Pa sretja tega svata le nekolako ijasa tarpi: u e sto let ne preteije , in navj veij ijloveku ne pomaga rokodelstvo, kte- rega se je sa tolako pridnostjo uipl; naij veip »e pomaga ijasno premoxene, ka sa ga je 38 rokodelstvam pardobival. Sreija pa, ka ijaka praviijnaga kristjana unod gr®ba va svetem raji, je veijna, nakola ne bo minula. Sa kolakan ve- >1? pridnostjo ba se mogla tadej tre le tistaga dela kristjana uijita, sa kteram se veijna srnja y * nebeseh parsluxe! Tega dela nas uiji B©- 4 C 2 □cja beseda, ker nam parpovaduje, kaj je prav, kaj je greh, kako dobro delata, kako se huda- ga varovata. Kdo ba tadej ne h®tal B®xje be¬ sede posluiuata, ako le seli va nebesa prita? Kolakan hrepeni, pomislamo u/e to , kok- kan hrepeni po luija in svatlroba popotnak, k? ga tarda noij na ra3potji dobi, in sa ne upa stopine storita i3 strahu, de ba pravaga pota ne 3greu7il, in ne 3airal! In vandar i|e 3»jde, ga le kratka nesreča 3adene, ka se da kmala po¬ pravita. Tuda mi smo popotnaka prota svoji domovina, prota nebesam; pa va tamna na>ip popotramo, ako nemarno B®xje besede, de b« nam sta3e ra3Svatlovala. Ker se pa va tamna nanja prava pot va nebesa lahko ggrairi, in na¬ stopa pot va veijno pogub.lene; kolakan mora¬ mo tadej ne le mi, karujanska popotnaka prota nebesam, po lutja B®xje besede hrepeneta, de nam prava pot ra3svatluje in kaxe, ker bre3 te luija tako gr®3no lahko va veijno pogub.lene 3ajdemo! Kdo ba torej ne h®tal B®xje besede poslunata, ako res xeli va nebesa prita ? Oh, mroji pre.luba! kakoirna ba paij bili) ko ba ne imela B®xje besede, de nas mji) kaj je delata, kaj pa opuujata, de nam kaxe prava pot, po kteram je hodita? Va stranne hudo¬ bije ba se pogre3niIa, ko nevcrnaka, kteram ne tre luij Je3usovah naukov parsvetila, in torej pregrehe doparnaroajo, nad kterama karujansko sarrje trepete. Nevcrnaka svroje malike sa hu¬ dobijama ijeste. O slap®ta! Nevcrnaka delajo 33 blixnam ni3k?ga, revnaga stanu, kakor mi 3« neumno xivino; revnaga blixnaga kupujejo, 463 mu težke dela nakladajo, ga spet prodajo ala umore. O pregreha! Nevernaka mali kam va ijast tuda sv®je otrmke more. O hudobija! Pa sej sami veste, kakomna so me rjalo va jE3usovah naukah rojena in 3rejena kristjana, ktera pa, ko odrastejo, 30 Je3usove nauke naij veij ne marajo, ampak jih 3nad sebe stresejo, in va nevednosta 3arajave. Ala neso taka ne¬ vedna 3arobdenrja neijistneka, pred kterama ne nedolžnost nakola bre3 skarbi ? ala neso tatje, pred kterama ne blago nakola dmsta 3aparto ? ala neso tolovaji in ubijavija, pred kterama sa ne ijl®vak na nobenem sam®tnam pota ne pre¬ močena ne živdena svest ? ala neso ropavqa, pred kterama ne nobena rjerkav d®sta 3aklene- na? ala neso taka 3davjana 3arobdenqa sami kuduja va qlovemkam mesa? Pa kaj pravem huduje? ala neso od hudiijev veliko hudmbna- ma? Hudiij nam mkodaje, ako sami hoijemo; laka nas pa 3opar namo vodo va stramno ne- sreijo parpravajo. Ke pa že taka va Je3usova vera 'ojena in 3rejena kristjana 3amorejo tolakomna kudodo'lnaka bita, ka vendar par vsa sv®ji ne¬ vednosta me veliko Je3usovah naukov vado; kaj pravate, kakomna morajo me le dudje bita, ka od Je3usovah naukov qalo naq ne vado? Kdo tadej me ne spo3na, de je nama ostra dolžnost B®žjo besedo poslumata, de nas pod¬ kuje, in nam kaže prava pot va nebesa? &®žja beseda, de vam ob kratkem povem, na m je ka 3veliijanu ravno tako potrebna, ka¬ kor Je3usova smart na križa. Vsak 3med nas kako potrebno je bilo 39 name 3veli(jane, 4 G 4 de je Je3us t«rpel in umeri. Pomil nas je s« sv® jo smertjo od veijnega pogub.lena, v« ktero smo se bili po ^virnsrn grehe ^akopale; ^ado- bil nam je spet nebemko kralestvo. Pa glejte, kakor je k« nam«mu ^veliijanu potrebna Jegu- sova prelita kri, ravno tako nam je tud« po¬ trebna k« gveliijann B®xja beseda. 3 aston b« bili od pogub.lena remen«, ko b« 3de po ui- roksm pote hodile, kter« derxi ve pogub.leue; in po tem pote b« xe i3 nevednost« hodil«, ko b« bili bre3 B®xje besede. 3 ) Kaj pa, ko b« bil kristjan v« Je3iiso- v«h naukeh popolnama poduijen? Tukej vam ne bom me le ska30val, de tarpga kristjana ne lahko dobit«, kter« b« bil v« Je3usov«h nauk«h tako do dobr«ga poduijen, de b« nobenega pod¬ uka veij ne potreboval; 3akaj ije se tud« kdo v« sv®ji mlad®st« Je3usov«h naukov tako na- uiji, kol«kor je ijloveku negove -staroste mogo- ije, al« jih ne bo sijasama po3abil, ako jik veijkrat ne slim« ? In pa kter« ijl®v«k se 3 a ' more -v« sv®ji mlad®st« Je3usov«h naukov tako do dobrega 3uijit«, de b« v« svwji odraujen« starost« noveh naukov ne potreboval, k« mu jih v« mlad«h leteh me ne bilo treba, in k« b« jih takrat tud« ne bil ra3umel, ko b« se mu bili tud« pravil« ? Pa ko b« bil tud« kter« kristjan tako 3 U ' ijen v« Jc3usov«h naukeh, de b« rjelo nobene¬ ga novega nauka veij ne potreboval, in tud« n«ij veij novega slimat« ne mmgel: b« bil le v«nd«r dolx«n B®xjo besedo poslumat«, ker B®* xja beseda ne poduijuje samo, kaj je prav, kaj 465 pa gr£h, kaj storite, qesa pa se varovat?; am¬ pak tude 3vestemu posluiravi^u ijednoste perku- puje, grehe pa perstuduje, serqe ke dobre¬ mu ogreva, in ke bogabojeijnoste vnema, per- gana 3vestega posluwavqa dobro delate, hude¬ ga se varovat?. B®xja beseda je namrevj ogne- na in m®qna. Ko se je bil Je3us ke dvema ve Emavs gredoijema uqcriqama perdruacil, in jima je sVeto pismo ragjlagad : je serqc ve mi gorelo. Torej sta se rekla, .Jezusa spred oqi 3gubJiv®8 : Ah ne bilo najno Serije gorele ve naju, ko je po pote govoril, in nama pisma raz¬ lagal? (Luk. 24, 32 .) In pa sej i3 lastne skuume vemo, kolekah se qloveku per poslumane B®- seje besede tjase serqe vname, iri vse 3« boga- kojcijnost gori. Kdor pa jaijne B®xjo besedo 'e ncmar spuupate, tude vemo, de mu serije do dobrega ipedaJej bo.l 3mer3uje; 3akaj kar ke bila 3em.la bre3 solnqa, to je \jlmvek bre3 Bfflxje besede, ves mei^el po teme tava. I3 lastne skuiune vemo, kolekaii nas B®xja beseda ke dobremu pergana * od hudega pa odvraija. Res, B®xja beseda je seme, ktero ijloveku ve s ?rqe usejano prej ale po3neje sad obrodi 3a dolgo veijnost. — Ker pa ne na 3ad®ste Je- 3«soveh naukov le vedete, ampak je treba tude, (in ravno 3ato se Je3iisove nauke 03?ia- uujejo,) de po teh naukeh xivemo, dobrd delamo, hudo pa opuiijamo; B®xja beseda nas pa ne poduijuje samo, ampak tude pergaria dobro delate, hudega pa se ogibate: kdo ne s P03na, de je tude d®bro podutjen kristjan dolsesn B®šjd bešedo posluirate, de be 50 4 GG k« dobrsmu ogrevala, in 1<« bogaboječnost* vnemala ? I3 vsuga tega sklenemo, de morajo pra¬ vi ijne bris tjans in g r e ui n 8 k 8 B®xjo besedo tfosluirate, ako hoijejo gveliijang bitu. Pravi- rjns kristjana jo morajo posluiratg, de pravi- rjne ostanejo, in v« pravilnost« rastejo; gre- imuka pa, de se spreobsrnejo in spokore. Praviijn« kristjanu morajo B®xjo bese¬ do posluiratg, de praviijn« ostanejo, in vg pra- viijnostu rastejo. B®xja beseda praviijne kri¬ stjane vu praviijnoslB poturdg, in h’ Iturufansk* popolnoslu povB3dviguje, ker jim na gnane da¬ je, kako se je treba nevarnost ogibata, gre- icnsh pgrloxnost varovala, nad sv®jimg oijmi, uiresg, jegikam in serijam rjutu, kako se hu- diijevemu 3ala30va1.ru vb bran slavitg, kako se vb skuiri.ravah obnairalg, de se ne grgiri; ker jim ragodeva pregreroke in pomanklivoste, k? jih je tude praviijn« poln, tur kaxe, kako jih odprav.latg in poravnavate, kako od dne do dne poboxngir« in popolnsir« pgrhajatg; ker jih 3* moijnoduirnostjo navdaja, de se ne dajo od sleparskega xiv.lena posvatnakov gmotilg, pak de 33 veselem vse napot.leje in gadgrseke na potg bogaboječnost« premagujejo; ker ji« 1 vg krixgh in stiskah nekakoirno nebeirko slad¬ kost ve ssrrje vliva, in sg tem tolax«, de j”’ 1 unod grroba veijno vesele obeta v?, svetsm rap- G, kako bg paij moglg bogabojeij« kristjan? obstat« breg B®xje besede, ko jih marsskter? krixe gadevajo, in posvgtmik« rre ganerjujejo pr ega naj o ! Al« B®xja beseda jih tolaxe, do 407 mbije tako ne. Torej vpe.le s. Toma Kempijan vernska tako le mol«joij«ga: O Bog! qeujeria bode lu m j a beseda , slajive ho med in sat v g mm jih us Igli.' Kaj be v g iohkoungh britkosleh in stiskah gaqel, ho h? me ti ss Svojima bese¬ dama ne pohrepijcil ? De le hedej va vdqno o.iv-, lene pridem , ne maram , naj terpim gdč , bar in holekor kola se bodg. Daj me dobro na svete sklenite, daj me sreqno io sveta itn. Spomne se me, o Bog! in pele me na rav¬ nost ve svoje veqno hralestvo. Amen. B(»[jcja beseda je pravitjnsm kristjanam o- ijiujevavna vuidaj k« jih od vsakdanih pregre- ttkov Oijiujuje ; je tisto o.le, k« se V« svetilo pobožnost« p«rliva, de ne ugasne; je hrana n«h dum; je or©csje, se kter«m se skuunavam ubra¬ nijo; je angel Brosji, k« jih h’ k«rujansk« po¬ polnost« povggdviguje. Bela obleka, kdo ne ve tega ? bela obleka, tje je od ^atjetka tud« steni lepa«, se sijasama omadeoca in og«rdi, ako se veijkrat ne opere; svetilo, ije tud« steni lepae gori, sijasama ugasne, ako se van o.la ne pgrliva; truplo, ije je ne tako 3 d ra v o in brdno, sijasama opeua in um«rje, ako se mu xivex krat«; ijl®v«k, ije je tud« m«uj«n , je od sovraacneka premagan, ako nema or®xja, de b« se x’ i.iim v« bran stavil. Praviijn« kristjan«! obleijene ste 3« bel?ni oblaijilam, dokler ste bre3 sm«rtn«ga greha , ni torej v« stan« jiosveijujoije gnade B(oxje. De- ssravno se greha kakor strupene kaije var«jete; se le v«nd«r veijkrat spodtaknete, in v« male pnegreake padete al« i3 ijlovenke slabost«, al* 46G k* dobremu ogrevala, in ke bogabojeijnosle vnemala ? I3 vsega tega sklenemo, de morajo pra¬ vi ijn g k ris tj an a in gr en neke B®xjo besedo poslunat*, ako hoijejo '3veliijane bite. Pravi¬ ijne kristjane jo morajo poslunate, de pravi¬ lne ostanejo, in ve praviijnoste rastejo; gre- mneke pa, de se spreobernejo in spokore. Pravi tj ne kristjane morajo B®xjo bese¬ do poslunate, de praviijne ostanejo, in ve pra¬ viijnoste rastejo. B©xja beseda praviijne kri¬ stjane ve praviijnoste poterde, in h’ kerujanslie popolnost« pove3dviguje, ker jim na 3xje, se ktersm se skuumavam ubra¬ nijo; je angel Broxji, k« jih h’ kirujanska po¬ polnosti povE3dviguje. Bela obleka, kdo ne ve tega ? bela obleka, tje je od 3aijetka tud« stem leptEE, se sijasama omadesea in ogžrdi , ako se večkrat ne opere; svetilo, ije tuda stem lepa;e gori, sijasama ugasne, ako se van o.la ne pgrliva; truplo, tje je ire tako ^dravo irs tsrdno, sijasama opeira in umi rje, ako se mu xivex krat«; tjlffivak, ije je tudi man ji n, je od sovražnika premagan, ako nema ord>xja, de hi se ad nim ve bran stavil. Praviijne kristjan«! obleijens sle 3« belem oblaijilam, dokler ste bre3 smErtnega greha , >n torej ve stana posvevjujoije gnade B®xje. De¬ javno se greli a kakor strupene kaije vargjete 5 se le vindgr veijkrat spodtaknete, in ve male pregreirke padete ah 13 ijloveake slabost«, ah 50 * 4 C 3 rj naglosts in nepremiskka al? 13 nevednost?. Res, tud? pravirjn? veijkrat v? male pregrenke pade, pa spet vstane. l Ie vam ravno ti pre¬ grenke belega oblaipla ne og?rde, ga le v?n- d?r nekolsko omadexajo. Beseda B©xja je tista vfflda, s? ktero s? 3amorete sv®je 3? mahni? pregrenke omadexano oblatjilo spet oprat«. Pred altarjem vanšh serij gori v- jim dunn?m sovraxn?kam v? bran postavete- V? ijerkv? se vam 3? 03nanovanem 15 ®xje be* sede to or®xje v? roke daje , s? kter?m 3ani0' rele sv®je sovrasneke premagat?, kakor je rav- 4G9 i)o sa teni or®xjem mladensij Joxef Putifarjeve a;ene nesramno 3ala30vai.ie premagal. Vi ste pravilna, pa ste dolxni vedno pra¬ vit] na aa in popolnsirg parhajat?, B®xja beseda vas bo kg te 3apovedana popolnostg pov*3dvi- govala, Pomiskte, h’ kolakoana popolnostg jo Bmxja beseda pgrve kristjane pova^dvigovala. B*xja beseda je rodila tolgko svetah muijen- ljov, kterg so se 3a Jezusovo vero dalg straumo mudite, in poslednaij ire umorita; tolgko svetah spovedovavtjov alg priijevavriov, ka so se raji dale pretepata, po jeijah metala, ob premoxe- ?.ie pgrpravita, kakor de ba bili Je3usove nauke 3apustila ; tolgko svetah davirj, ka so raji xiv.le- ne kakor preblaga venaq Tjisto$ta 3gubile; to¬ liko svetah puujavnakov, ktera so svet 3apustiia, se na samotne, puste kraje podala, in od Judi odlotjena strahoma in trepetaje 38 svoje 3veli- ljane skarbela, Ne se tuda, .luba m®ji! ijudita, de so bo¬ gaboječe dume vselej po Je3usovah naukab to- kkai.i hrepenele. David je rekal: Veselim se tv9/Iga govorjena, o Bog! kakor ijlmvik, kg vehk rop najde. (ps. 118, 162.) B®xji prerok Jeremija je Bogu reka!: Tvatja beseda m» je vs vesele in v?. raosvAleue. (Jer. i 5 , 16.) Ra3- svetJena Marija davirja je skarbno posluutala in premiir.Ievala, ne le kar je Je3us govoril, am¬ pak tuda, kar so parprosta pastirji in druga od Je3usa d®braga govorila. (Luk. 2, 19.) Marija, Martana sestra, je par Je3USovah nogah sedela, in negove nauke prav skarbno posluuala, de te 3vedala, kako duuo 3vcliijala. 470 Gr d a n s k« pa morajo B©xjo besedo po¬ slušat« , de se spreob«rnejo in spokore. Gre- «;nske sveto pismo spijoijgm psrmer«. S. apo- st«l Pavl piše v« list« do Rim.lanov: Ura je 3 CG take j, de od spana vstanemo. (Pum. i 5 , n.) 3de s* pa mislemo ijloveka , k« t«rdb spi, in ga je na enkrat h’ kak?mu delu trdba, na ktersm je veliko Icnseije. De se spijoija qlwvžk 13 t«rd«ga spana 3budi, ga je treba, jekle, kliqat« ; in qe ne slia« , blixej negove poste.le stopit«, in ne glasneje ga pokliqat«, de se pre¬ tiram«. Redar se predram«, odpre morebiU napol sv©je otji; tode na drugo stran se ob«r- ne, in spet gaspi. 3de ga je treba nekokbo strest«, de se gve, in iq poste.le vstane. Tu imate podobo v« grehe 3akopan?ga gretrn?ka, kter« je svrnjo duipo in ne 3veliipne p03abil, in torej skorej n«q dru3«ga ne premialuje, kakor kako bs svmjimu hud«mu nagnenu, svo¬ jimi* mesnemu poxelenu stregel. Tak gretrmk spi, tako rekoij, v« sv®jih greheh, ker kivi kre3 skerbi, cles«ravno je v« nevarnost« se ve- ijno pogubit«. Bogabojeij« kristjan« ga bude J3 gre n 1 n? ga spana, ker ga s« sv®jim ldp«n> 3gledam k« bogabojeqnost« kliijejo; tode n«b lep« 3gled je preslab greu/neka i3 spana 3budi- t«, ga k« poboluanu p«rpelat«. Treba je torej bliseej negove postele stopit«, in ga glasneje 3akliqat«, de se predram«, To stori negova vest, ktera ga glasneje iq spana budi, kakor bogabojeiph kristjanov lep« 3gledje, t«r nad nirn vpije: „Doklej boa' ae spal , se roe p° nilak« pregreh ralftl ? Vstaij«, p ob o.la a j sej 47 i ura se je kg perblirala 13 spai.ia vstat«, in bo.I- «•* xiv.Iej.ie Taijete!“ Greunek se na vestne glas nekoleko predirni*, spo3na nevarna stan , ve k ter a m se gnajde , svinje oiji napol odpre ; pa ne vstane, ampak oberne se na drugo stran, tar spet 3aspi, ire v« greh a h ostane. —• De se grčicnek popolnama 3ve, in 13 spaj.ia vstane, ga je treba trest«. Strese in pretrese ga pa Borja beseda, k« jo 13 ust svrojiga duhovnega pastirja sline, ker mu Barja beseda od ene strani pred oiji stave nesreijno smert, ktera ga ijaka, ako se ne pobo.laa ; ostro Sffidbo Borjo, ke ga bo 3adela, ako se ne spreoberne; peklenske ingen, ve kterem bo veejno gorel 3« duiro in se tele- sam, ako greham slovesa ne da, in se ne spo¬ kori. Od druge strani mu pa kare neskomjno usmi.lene Borje, po kterem je Bog vsako uro perpravjen greuneka ve svojo prija3nosl V3ete, ako se 3« vsem serrjam ke neinu oberne; veli¬ ko vese.le, ke ga bodo angele ve nebeseh ime¬ le nad 1:1 im; in po smerte veijno platjilo ve svetem raji , ako 3a svoje grehe Borji pravirj* 3adosti. * Torej prave s. Avguirtin : Ho bz bil Unh msrgsl ko sneg, gmsrguen ho led, l?rd kakor kristal, ne obupaj. P,xji shira. Ko ba hude nagnena med posluiranem B®xje besede va nas rajgrajale, in nas huda duh gospo¬ daril; ba seme B®xje besede ne mroglo va naue sarrje, nckej xe jato ne, ker seB®xji duh sa posv?t' nam. p reg r e ir na m duham ne pajdaua, n ek e j pa 475 •jato ne, ker ba raji svoje hude nagnena ka¬ kor pa Bxjo besedo poslunale. Ko be hude nagnena med pridego po naiueh serijeh rjule, be nam mnoge pra3ne izgovore 3oper Bmxjo besedo na misel nosile: neijistneku be negovo ragu^dano mesno poželene na misel nosilo, de se ne more neijistoste gderrcate; pijancu, de pijanost ne ravno tolekoiren greh, in drugemu greroneku kej dru3?ga. In ko be raji svoje hu¬ de nagnena poslušale, kakor glas Boxji ; be ne hotle Bogu svffijiga serrja odpreta , ko ba tuda nan kterekrat med pridego poterkal. 2) Moramo vselej pred poslušanem B®- xje besede s. Duha ra3svetJ.e1.1a prosite, de be vse umele N , kar se nam bo 03nanovalo, in po 3asliirane. Boxji besede ke Bogu 3a po- moij gdihovale, de be mogle tude storite, ka¬ kor smo podučene. 3 ) Moramo Bmxjo besedo se pravo ve¬ ro in sveto ijastjo posluroate, in torej i3 pri- degarjeveh ust svete nauke, kakor i3 sameh Je3usoveh ust prejemate; 3akaj pridegarji uije vpriijo Boga in nameste samega Je3usa Kristu¬ sa. Se koleko vero in koleko ijastjo be paij Je3usa Kristusa posluirale, ko be ve ijlovčuka postave med nas penrel , ter nas uijite 3aijel, kakor je nekedej na Judovskem uijil! Pa glejte, maumeke vam poui.Ia nameste sebe, de vas ve nego v? m imene uije; ale jih ne bole torej 3« scivo vero in sveto ijastjo posluroale ? Kdor vas poslana , je rekel Je3us svojim aposteJ- nam , mene poslana ; kdor pa vas 3an»i{iije , niene jamiju/e. (Luk. 10, 16.) Poslušajte, ka- 476 ]xji beseda gre vjast za¬ velo Boga, ne 3avo.lo ijloveka. Je3us je kadej sam urjil, 3de pa uiji po svmjih sluxabnakah, in ram jih 3apovaduje poslušata. Glejte, ravno vas 3adenejo Je3usove besede j k a so aposta.1- nam in vsam pridagarjeni reqene: Kdor vas 3ahsijii/e, mene ganaguje. (Luk. 10, 16.) Naj tadej pridagar govori mehko ala ostro, pri¬ jetno ala neprijetno; ga morate poslušata, in po negova beseda delata 3avolo Boga. More- bita rada poslušate tega ala unaga pridagarja, druge 3anaijujete, nobenamu pa nesle pokorna. Poslušajte, kako s. Franrpšk Sale3i govori: Skusil Sam , prava, ye sani komu na slabani papirji in gardo pisal, se m a je ravno tako sargno 3almalil, kakor kd bg mu bil na nar Upiram papirji in nar lepue pisal. Pa 3akaj? Gotovo 13 nobenega drugega vgroka, kakor ker ne gleda ne na lepoto papirja, ne na le¬ poto gerk j ampak na me, kg mu pimerh. Rav¬ no tako be moglg iude. 3 a Božjo besedo rav¬ nata. Ne smela bg gledata, kdo nam jo Ogna¬ nuje in raglaga j Umag dovo.l bt nam moglo bita , de se Bog tega ala unaga pridagarja po¬ sluša nas podiiijila. In ko vidamo, de ga Bog toUkan gesti, de nam po negovam jegika go¬ vor z; kako ba ga mi ne krnila geslita in spo- n iovdta P 4 ) Moramo, kar slišamo, na se, ne pa na druge obraijatž. Med poslušanem B®xje besede 3mirej sami sebe Oprašujmo, ala smo tako rcivela, kakor nas B®xja beso'da uiji, ah- 481 ne. *le nam vest oijita, de ne, prerjej skleni¬ mo vs prihodne po 3aslišans Boxji besed« ži¬ vete ; ije nam pa vest pove, de xe tako xivs- mo, Boga vs ssrqs natihama hvalimo, de nam daje po negovs Boxji besčds xivets, tsr ga pro¬ simo, de naj nas tuds vs prihodne varsje vs grehe, ktersh ostudnost in hudoba se ravno po¬ pisuje, in ohrans vs tistsh ijednostsh, ktersh lepoto in imenitnost pridsgar dopoveduje. Ne bilo bs pa prav, ko bs med posluša¬ nem Boxje besede le dru3«h .ludi sciv.lene pre¬ iskoval«, tsr presojevals, als je po Boocjim na¬ uk« obravnano als ne, in vse, kar sliipsmo, le na druge 3vraijals. Pa kakor ijlovsk loxej vs oijess svojiga blixnsga psgdir ugleda, kakor vs svojim lastnem brun i{uts; ravno tako tud* med poslušanem Boxje besede, kar sliš«, raji na druge kakor na se obraija. Ne de bs kri¬ stjan sam psr sebs natihama reksl: „Vs tem ssm ja3 psrgadet , aeji besede ravnalg. Nekar ne selimo B®xje besede imete po sv®jim hudem poaceleue, kar je nemogoije, in nekar je po sv®jim hudsm poseleiie ne ra3lagajmo; ampak sv®je hudo nagnene po B®xji besede krotimo in 3atirajmo. Ne seli se pobo.lroate, ampak spri¬ dite se hoije, kdor hoije le shirate, kar nego- vemu hudobnemu serifu dopade. Le tje bomo 3g veselem in i3 tega k®ni]a besedo B®xjo po- sluiralg, de be po nej tudg svmje siv.Iene obrav¬ navale ; p®tlej smemo upate, de bo ve naueh ssrrjeh sad obrodila 3a neskamijno veijnost. JLube m®ji! pogosto se beseda B®xja o3na- nuje, pa vender ne malo nevedrieh in terdo- vratneh kristjanov med name. Kaj pravete, od kod je to? B®xja beseda je ner®dna, ker jo malokdo ij d®brega serija posluira pobo.l- irate se. Kaj pomaga drgm®tno, ra3miir.Ieno , mlaijno, le 13 navade posluirate bre3 resniijneh sed po 3Asli 2 — 5 .) Kdor noije Boaoje besede poslun ale , nos« nad seboj 3nam 1.1 e vchjnega pogub.lena; 3akaj B'i)xjo besedo 3aneqevaje kaace, de ne neij pri¬ da kristjan. Ko be kdo otroku, ktere je ve ptuji dencele, hotel od negovega oqeta poslano pismo prebrat«, in ra3loxite, kaj de so oije pisale, pa be otrok ne hotel posluicate; kaj menele, ale be bil to kej prida otrok? Ale je torej kej 487 prida kristjan, ktere notje posluirate B®xje be¬ sede, ko maumek B©xje pismo do nas poslano razlaga, in perpoveduje, kaj de nam je Bog i;j nebes pisal. S. Anlonin prave: Kdor ne more nobene j?.di vaeite, kaxe, de /e bolan', kdor pa ne more duhovne jgdi, kg je Ba>xja beseda , v.zivalg, razodeva, de se negova duma vg prav hudem slane gnajde. Kdor B®xjo besedo gane- ijuje, noše nad seboj 3 nam n e veijnega pogub.le- ua; 3akaj komur ne mar posluirate B®xje be¬ sede, 3anexjuje Je3usa, ktere po sv®jih namest- nekeh govori, ne scejin svetoste , ne laičen d®- breh del, in bo pogublčn. Poslunajte, kaj Bog po svmjim preroke Jeremii prave : Pre¬ klel je ijlisvek, prave Bog, ktere ne poslana naukov. (Jer. ti, 3 .) Poslunajte, kako govori Je3us od taqeb, ktere se B©xji besede umikajo. Kdor je ig Boga, prave Je3us, besedo H m: e jo poslana; ga lega vodo je vi ne poslan ale, ker nesle ig Boga; vi sle ig ogela Iiudiija. (Joan. 8, 47. 440 Kaj be bilo torej tistem kristjanam reue, ktere med 03nanovanem B®xje besede i3 len®be doma ostajajo, doma lexe, ale igrajo, ale ve orotarii pijejo , ale se po hudivjeveh po¬ teh vlaijejo? Raj dru3?ga, kakor: Vi ste ig ogeta hudiga! Kaj be bilo tistem kristjanam reije , ktere po 3branem svetem evangelji 13 i]er- kve gredo , ale se pa vsaj spred rjerkveneh vrat okrog rjerkve ale po dru3žh krajeh med 031)8- novanem B®xje besede ra3idejo? Ravno to, kar je s. Ililari u;kof takem gerd®bam rekel. Eno nedelo namreij se je po brane svetega evan gelja nekej mlaijneh kristjanov spravdalo J3 488 ijcrkve, de be pridege ne posluirale. S. Hilari jim je glasno rekel: L.e pojdete ig ijerkve; pa povem vam, de i] pekla ne hote mrngh. Jn kedar se po kontjane pridege pred rjerkvene vrata ale pa vg rjerkev pervlthjejo, ter se ke molitve napravlajo, be jim bilo retje: Kdor JBxji postave uho umika, de bs je ne $liwal, je guusmba negova molitev. (Preg. 28, 9.) Gnu¬ soba. je tedej tvoja molitev, ktere kole Boxji besede uhajati?. HC e .1 n op os 1 u wauc Boxje besede je pa ^nani- ne vernega gvelitjana. Kdor poslutra Boxjo besedo ne permoran, ne i3 navade, ne mer3lo, ampak rad, latjno in ponixno, de be svoje aeiv.lene po nej poboltral; ®n ima nad seboj 3namne 3velitjana. Salomon prave: Modro¬ st* gaijetek so xe.lc j^esni jne po naukeh. (Mod. 6, 18.) Me te tedej veseli, lube kristjan! Boxjo besčdo poslušate i3 tega konrja, de be po nej svoje xivlene ravnal; dobro 3namne je to, to je '3'namne, de se dober. 3 akaj dokler je kri¬ stjan nepopaijen , dokler ga svet in negove 38- pe.livoste ne 3motejo, dokler ga negovo pože¬ lene ne omame; pošlima 32 veselem Boxjo be¬ sedo. Me se bil pa 3ape.lan, in 3atjnetp Bo¬ žjo besedo 38 veselem posluipate in i3 pravega konrja; je 3namne, de se botp pobo.liral. S. Avguirtin, prej ves ve svet 3alublen, se je re¬ snično spreobernil, ker je rad poslutral s. Am- bro3ja. 6) Ne smemo Boxje besede po3abile, am¬ pak jo moramo ve, serije nosite in premitple- vats, in se jo 3laste ob tjase skimnave pred 489 oiji postavita, de nam bo hramba pred greham. B®xje besede ne smemo pogabite, ker jo gato poslušamo, de ba po n e j xivele; kako pa bo¬ mo po ne j xivela , ije jo koj pogabemo? Ala veste, kako in kolako nam pomagajo pogab.le- na nauka? Ravno tolako, kolakor ggubdena de¬ narji? 3a 3 gublenama danarji se ne more naip kupita, jelate? Po pogabJenah naukah se luda. ne more seiveta. Vem, vsah naukov ne more nahije ohranita; vandar jih vsaj nekolako ohra- nujmo, glasta kar nas sosebno gadene. Premiodujmo tuda svete nauke ob nede.lah in gapovedanah pragnakah, in kadar kola uteg¬ nemo, glasta pa va skuunavah. Ako jih ne pre- miir.lujemo, nam bodo margla breg moiji, ser¬ ija nam ne bodo ka dobremu ogrela, in naae vo.le ne ka bogabojeijnosta prenagnila; gakaj B®xja beseda je ko nektero garno, ktero nema duha in moiji, dokler je rjelo, ampak ima le gdrob.leno veliko duha in moiji. 'kle skarbno ne premiii/.lujemo sliiranah naukov, bomo gmirej nevedna, slaba, in d»brah del pragna. Nar po¬ trebnega nauka so skrivna in tamna. Od po- niaenosta, od lastne .lubegna, od hudaga pooce- lena in od drugah notranah raiji so nauka vi- s®ka, in breg premiadeVana ostanejo skrita. *Ie jih tadej ravno posluu/amo, pa ne premi- udujemo; smo enaka unam , od kterah s. Pavl govori, rekoij: Smirej se mje , nanefer Aa spo¬ jnemu rzsnhje ne pridejo. (II. Tim. 3, 7 .) *Ie blagalakomnak vse skoga premiuduje , kako ba sv®je premooeene pomnožil; gakaj ba kristjan svetah naukov vetjkrat ne prenjiir.leval, kters 409 mu kanejo, kaj delala, in kaj opuiijala po B®- oejih gapovadah ! Sosebno pa va skuu/riava in huda parloxno- sta ne pogabimo B®xje besede, ker smo takrat nene pomoija naj potreboaira. Ta nauk je Jc- 311S svffijim apostadnam in vernakam dal, ko je rekal: To sem vam povedal, de se spomnile, kzdar bo ura (skuumave) p?rwla. (Joan. 16, i 40 O, de ba tega potrebnaga nauka nikadar ne pogabila! Kdor sa va skuimava B©xjo besedo va xivo pred oiji postava, vcija del premaga; kdor jo pa po3aba, va skuimava pade. Premisi«, kristjan ! nedolxnaga Egiptovskega mladenka Jo- xefa, ijisto xeno Su3ano in druge svete duue, ktere so se greha sarijno ubranile, ker so va skuimava Boga in negovo besedo pred oijmi imele. Ogra se pa tuda na Petra. Malo prej je ga tardno ob.lubil, de bo Jegusu gvest ostal; pa va skuimava se ne spomnil ne besed Jegu- sovah, ne svatje oblube, in je grauil; le po greha se je spomnil, in sv®jo negvast®bo milo obxaloval. Tuda ti slinam besedo B®xjo, par i.ienam poslumana se tv®je sarrje vnema, ob.lu- bair gvest bita; pa va nevarna parloxnosta po- gabam sv®je ob.lube — in grenim. Le po gre¬ ha se xalostno spomnam besede B®xje; pa va skumnavah jo spet pogabam, in ponav.lam gre¬ he. O, de ba te vsaj tv®je nesreije gumile in 3modrile, de ba va dobram in va pokora sta- novitan ostal! Marsaktera neumnega va huda par- loxnosta pogaba Boga in negove gapovada; le p©tlej varjame, kadar je xe vsa fara va pohuj- icaue in sram©to. 491 7) Moramo B®xjo besedo tud« spolno- vJle, in sv®je aeiviene po nej ravnat?. Je3us Kristus je 3ato sv®je nebetrke nauke Judem O3nanoval, de be svoje aeiv.Iene po n?h obrav¬ naval?; in matuneke, Je3usov? namestneke, tu- d? roe 3de 13 ravno tega k®ni}a Je3USOve nau¬ ke 03r>anujejo, Ne torej u/e d®st? Je3usov?h naukov le 3vesto posluroate, in v? serrje ohra- novat?, ampak spolnovat? jih je tud? treba. Kaj bs vam pomagalo, ko b? vam sadno drevo hpo grjvstla , sadu pa ne obrodilo ? Ravno ta¬ ko , kaj bž vam pomagalo k? 3velnjanu, ko b? Je3usove nauke le 3vesto poslušale, po iteh pa ne xivel? ? Popolna pokorjena do B®xje besede 3veli»ja poslurcavija. S. aposte.l Pavl go¬ vori : Ne klerz postavo slinijo , ampak le ktc rs jo dopolnijo , so psr Boge pravilne. ( Rim.l . 2, i 3 .) Bode tsdej, .lub? kristjan! ne le po- slurcaverj, ampak tud? spolnovavsrj B®xje be¬ sede. He po B®xji besed? spo3nau; svmje grehe, jih opustit? aceliir, in se naglo vnamem, pa ne storiip vsega, in od dobrega sklepa odstopeu 1 ; kaj t? pomaga? He pokore xeliu;, in se neko- l?ko poboliraip, se pa 3aneijevana hudobneh bojiip, se hudeh perloxnost nevarejeip, in vse¬ ga ne storiip, kar te opraviije, in ve pravilno¬ st? ohranuje; s? nebGirk?ga kralestva nevreden. Bode pa B®xji besede ve vseh re^feh po¬ koren. Herod kra.l je s. Joana Kerstnika ije- stil, k? ga je na sv®jim dvore imel, tude veli¬ ko reiji delal po negoveh B®xjih naukeh. Ko je bil pa od Joana svarjen 3avo.lo hudmbne genske, klero je greirno Jubil, ga je Herod 492 va jci[0 vergel. Morebite tuda ti, kristjan! rav* no tako delan;: sluirau; rad, in se pokoren Bxji besede, ke jo sliirejo i3 pridegarjeveh ust. Videte, vse to nam je storite, de nam bo 03nanovana beseda B®xja ve prid in ve 3veli- ijane. Ale smo pa dosehmal vse to storile? Mo- rebite se vam xe deset, dvajset, trideset, utirde- set let Bmxja beseda 03nanuje , morebite ste xe veliko pridegarjev imele in shirale; pa ste 3011- rej 33 3veliijane neskerbne kristjane in terdo- vratne greuneke. Torej se Bog po besedah s. Toma Kempijana tude 3oper nas pertoxe, in prave: Jag sem od gaijetka preroke mjil, in doslej nesem prenehal vsem govorile j tode ve¬ liko Jih je gluhih in terdovratneh do mojiga nauka. Ve q jih je sveta poslum avrjov kakor Boga; vet j se jih raji po svojim telesnem po¬ želene ravna , kakor po Božji vole. Svet o- beia ijasno in pragno, in vse dere ga nim. Jag obetam nar imenitnem e in veqno , pa so nemarne umer.liveh serija. Kdo sluze in slama mene se ioleko skerbjd kakor svet in posvetne gospode? — Sramuj se, Sidon! in xje vpramam gakaj, posilim a j : 494 3a majhne perhodke Iga nakolekornen dobiqek ) 7/e nekamor predelen; ga veqno xiv.lei.ie jih pa veliko komej nogo premakne. P rajno blago se sp. skprbjo iuje , ga venarqek se ijasg ggrdo puhjo, ga neqemerno r (lip-rjo , ga majhen obe- lek se ne pretexko noq in dan trudite; alg Bo¬ gu se asmilel ga neSprernenJ.ivo blago, ga neig- reqeno plaqilo, ga nar veqe qašt, ga veqno gveliqane še jim toxe se le nekohko pergadete. Sramuj še tedej, lenuh in toT.liverj! de so une bo.l pridne ga pOgub.lene kakor ti ga xiv- lene , une bo l vesele pragneh reqi kakor ti resnirje. Marsekedej so tude ve svojim li¬ pane golefdtie; moje ob.lube pet nekogar ne go.lefd.jo , in ve me ganpajOqega ne gavahajo. Bar ob.lubem, mu bom dal; kar reqem , mu boni Storil, kdor kole ve moji lubegne do koti- rja gvest oštane. Jag šem plaqevdveij vseh do- breh in mnak! kaj boo; vandar odgovoril uijeniku in sodniku Je3usu, kadar te bo sodil po beseda B®xji, ktero je ®n sani uipl $ in tre 3dc po sv®jih namestnakah 03nanuje, ako notjenr po nej xiveta ? Nevernak se bo Ogovarjal: „Nesam sliiral tv®jih svetah naukov 44 ; krivove- rer\ poreče: ,,Nesam mrogal po tv®jih naukah xiveta, ker sam bil va krivoverstva rmjen in 3rejen u : kaj botp pa ii, hudobna kristjan! od¬ govoril? Morebita: ,,Nesam vedal tv®jih nau¬ kov, ker sam med pridago dremal* ala druge raiji premiir.leval, ala po ludeh nesramoxJivo gledal, ala se 38 drugama pogovarjal 44 ? Texko, de ba se h® tel s a tem Ogovarjata! — Morebita poreijeir: ,,Nesam vedal tv®jih naukov, ker sam med o3nanovanem besede B.®xje 3uhej rjcrkve stal, ala va orctarii bil, ala doma igral ala le- xal. 44 Pa ha to ta poreije Je3us: „Sa tadej 13 oijeta hudiqa, torej pojda ka nemu va veijna ®gan! 44 — Alamotebita poreijeu: „Sam vedal tv®- je nauke * pa nesam hrotal po iiah xiveta; sam xivel, kakor so druga xivela. 4£ Ala ®n ta pore- ije: ,,Boda tadej 38 drugama pogublen, ker sa 38 drugama m®jim naukam našprota aeivel. 44 D®bro tadej premisla, .luba kristjan! kako sa posti.Ian;, de bon; spo3nal, kako boir tuda V* ne3merna veijnosta lexal. 49 G Pa morebiti kdo 3med vas poreče : „Scj tudi pridigarji tako ne žive, kakor mje.“ 0 moji pre.lube! nekar se s’ takim i3g6voram svffije hude vesti ne tolažite, nikar se ss takim i3gdvoram ne slepite , ne 3ape.Iujte, ne go.Is- fajte vi svffije veijno pogub.lene! Bog hotel, de bi bili vse 03nanovavrii svetega evangelja take, kakorirns bi po Jezusovih naukih biti mogli, namriij 3gled pobožnosti in svetosti, de bi vernike se svojim lepem 3gledam ks pobožno¬ sti vlekli, h’ ktere jih 3S besedami le kliijejo! Ker so pa tudi pridigarji .ludjc, od gretrnega Adama rojene; se vse lahko 3godi, de je kter* med liime , ke ne živi po vo.ls Božji, kakor je bil tudi med Je3usovsme aposts.lns hudobni Juda Judtarjot. Pa moji preJube! ko bi vam Bog (oh, prosite ga, de bi se nikedar se tem nad vame ne maujeval!) ko be vam Bog ve svoji pravijjne je3i tarpga pridigarja poslal, ktere be ne živel, kakor je Je3us uijil, in tudi on vas uiji; ali menite, de be se ve svojih grehih pred pravilnem sodnikam Je3usam se tem kej i3go- varjati mogle, de tudi vam pridigar ne živel, kakor je uijil? Vame pridigarji in vi bole so* jene po svetih naukih, ke vam jih je J03U8 Kristus ve svetem evangelji 3apustil. Ko be te- dej taijega pridigarja dobili, kteri lepo uijij pa gerdo živi; be se ne smele po negovsm sla¬ bem 3glede ravnati, ampak bi mogli negove Bo¬ žje nauke spolnovats, ker hs bilo tudi vam re- ijeno, kar je Je3us Judam rekel: Na stol? Mojze¬ sovim srde pismouk e in farizeji. Vse i-dej, kar kol? vam reko, dsrxiie in storite; po urh de- 497 h h pa n?kar ne delaj le. (Mat. 2 3 , 2 -— 3 .) Bje vro'dnosts, tje tud? ig oinadexa- nsh ust pride. Glejte, .lub? kristjan?! ako bo- te po B®xji besed? xivel?, k? vam jo nevrcidsn pridigar ognanuje, ne pa po negov?m slab?m 3gled? se ravnal?; bote gotovo v? nebesa per¬ ici?, ije bo ravno vaic nevredn? pridigar po- gub.len. Be pa B®xje besede, k? jo 13 ne- gov?b ust prejemate, ne dopoln?te, ampak se raji po slab?m 3gled? svmjiga nevredniga pri¬ digarja ravnate; bote x’ 1.1 im vred pogub.lens. Kaj s? bote raji ^volil?? — T ako vam je ra3loxena dopoldan a sluxba B®xja, ktera sveto mamo in pa pridigo v? seb? 3apopade. Po tem takem ima dopoldana sluxba B®xja tiste dve r?qi, k? ju ijlmvek na tem svet? nar bo.l potrebuje, de se gveliija, namreij hrano 33 naoe duire, kar je presveto rete n e telo, k? ga med sveto mamo prejemamo, in pa luij 3a naroe noge, kar je B®xja bese¬ da, k? se nam v? pridigah 03nanuje. Popot¬ nik? smo prot? veijnost?: treba nam je torej luij?, ktera prav? pot v? nebesa ra3sv?tluje in kaxe; in pa hrane 3a naice dime, de na 32 tem pota ne opeirarao. Torej pa tud« vernek s. Toma Kempijana govori Jegusu: Dveh rsrji me jv v? tem xiv.leixs nar bo.l potreba, brej ktersh bs ms bilo leto revjio ziv.leue nepre- ierpno. V e telesne. je tj s japertemu, spoznam, de ms je dveh reqi s osebno potreba, jsdi' na- mrsij in pa huje. Torej ss ms slabemu popu¬ stil svoje sveto, mo>ja damo in moj život po- ziu.Iajoije telo, in mojim nogam svete tvoja be¬ seda. Brej teh dveh reiji ne morem prav ži¬ vete; ker je, o moj Bog! tvoja beseda moji dume linj, in tvoj oahrarnent kriih ziv.lena. Sme se tuds reijs, de ste te dve reiji dve mi¬ ps na obeh straneh vs svete rjerkvens jaklad- nsrjs postav Jene. Ena mija je svete altar , na ki er s je svete kriih, to je, tvoje preijestit- Jivo telo; ena pa je mio a Božjih ja poved, na kters je svete nauk, ke uiji pravo vero, in gre rjelo na uno stran jagriudla, kjer je svetiuje. 3ahvalem te, Gospod Jejus, linj veqne linje! ja nujo svetega nauka, klero se nam po svojih hlaprjeh, po aposte.Zneh in drujeh uije- riikeh dal, 3ahvahm te, stvarnek in odreuie- nik Judi! de se vsoJnemu svetu svojo Jubejen pokajal, nam pa veliko veijerjo napravil, kjer nam ne dajew, (kakor v« starem gavetO pomenJivega jagneta jeste, ampak svoje last¬ no presveto telo. in svojo remno kri, ter rap- veselujem vse verneke ss svetems goslmi, in jih napajanj je jveliijavnem kelham, ve kte- rsm so vse rajevs slade, in se tuds angele psr nas goste, tode jg bo J nebenkem vese Jem. 499 Hodite te dej ob nede.lah iri q>apovedan«h pra^ngkžh 38 veselem k« dopoldan« sluseb« Ba>- xji. V« Bog« 3bran« molite Je3usa, p«r Svet« maš« v« podob« kruha in vina Vpriijnega; ni 3v«slo in 3« laijnem serijam ga poslušajte, v« pridegah po vaš«h duhovn«h pastirjih vam go¬ vorečega. Po tem takem hote Bogu 3mirej pri- jetneš«, ddibreh del vedno bogaleji, in bole s« ijedalej veijem veselem pogledoval« prot« ne- besarn, v« ktfcfeh vam Je3us mesta p«rpravlai Revno morebit« xiv«te na t^m svet«, nadloge vas morebit« stiskajo ; pa sej ne bo to šivlene veijno terpelo. Ure našega aeivleiia na teni svet« se bodo ^tekle. Jegus Kristus, ktefega se d«rx«te, vam bo oiji 3atisnil, in vas k« seb« V3el tje gfl>r v« sv®je kralestvo* kjer bote bole imel«, kakor tukej na 3eml«. 3de vas pa 3«- pustim; torej Bog vas obar«, lub« kristjan«! in milost naw«ga Gospoda in 3 veliqarja Je3usa Kristusa bod« p«r vas. Amen. 52 * K A 3 A L O. predgovor ........ I. Od splomnah darov ...... II. Od daritve st.araga 3aveta ala testamenta III. Od Je3usove daritve na krisa . IV. Od .Je3usove daritve va nebesah V. Od Je3usove daritve na aeni.la va sakramenta pre¬ svetega remnaga telesa 1. Daritav svete mame postavlena 2. Daritav svete mame apostalnam in nah na- stopnakam 3 roi[ena . 3 . Daritev svete mame parvah 3 oo let po Kri¬ stusa oprav.lana 1. Od apostalnov . 2. Od apostalsksh nastopnakov 4 - Daritav svete mame po 3adoblenam 3unanam mira opravlana 1. Popisovane nekadanah ljerkav . 2. Popisovane nekadane slusbe B©xje Stran. . ni i 12 2 9 4 * 45 52 57 64 • 75 • 9 2 VI. Ra3lagane svete m a ir e , kakor se dan danamna bere 11 o 1. Od 3aqetka do parstopa . . . . nq 2. Od parstopa do darovana . . . . l 32 3 - Od darovana do predglasja . . . . i 5 g 4 - Od predglasja do ocenama .... 180 5 . Od otjenama do obhajilne molitve . . . 2.33 6. Od obhajilne molitve do k0nqa s. mame . 267 VII. Odgovora na nektere vpramana od svete mame, de se *’ nima doslejmne raalagane va ve¬ lja svatlobo postava .... 283 1. Kaj je sveta mama? ..... 284 2. Od koga, kadaj in 3 akaj je daritav svete ma¬ me postavlena .... 289. *>qo 3 . Kdo opravla daritav s. mame ? in kako? 29,3. 297 4. 3 akaj opravla mamnak daritav svete mame ? 5 oo 5 . Komu se daritav svete mame opravla ? ala ne tuda svetnikain? .... 3 o;. 3 c 8 Stran. 6. Koga tre khtolatrka qerkav sa telesnm in kar- vjo Je3usovo Bogu Oijffu daruje? . i 3 n 7. 3 a koga daruje mamnak daritav svete mame? 3 x 2 Ob kterah dneh opravla qerkav daritav s» mame 3 a iuartve? * . . 4 .517 Ala se daritav svete murne 3U fenaga sa¬ ni a ga opravla? . . . . 1 3 2d Ala ne vsaj negova s. mama, kdor jo plaqa? 321 Ala pomaga 3a svete mame dajala ? . . 323 8. Ala imajo vsa kristjana prave sapopadke od svete mame? i i ... . 327 g. 3 ahaj se va Rimska katolattka qfcrkva sveta mama le va latinskem je 3 ika opravla ? > 32 () 10. IJamu opravlajo mamnaka va posebnah oblaqi- Iah sveto mamo ? < . . ; ; 33o 11. IJamu imajo mamne obIaqila veq barv? . 34.1 12 . IJamu so strexeji par sveta mama ob veqah pra 3 nakah va posebnam oblaqila ? . . 546 1 3 . Ktere so mamne posode? 1 * . < 048 14. IJamu je kajene par slusba Bosji? i . 35 1 1 5 . IJamu je svaiptva par sluxba Bosji? i . 353 16. 17. IJamu sta polmtra , qami’i so pumalqa na altarji ? , . * * i i . 356 18. IJamu je blagoslovlena voda par qerkvenaK vra- tah va kropivnaka ? i . < * 356 ig. IJamu se par sluxbž Bosji poje ih orgla in mu3Bka dela ? . . . . , 35 g 20. Ij8mu med slu:*')o BOSjo kleqani6 ? ; . 365 21. IJamu par molitva roke na parsab sklepamo, in nakvimko obarnene darsamo ? . . 368 22 . IJamu se ka slusba B©xji qednama napravamo ? 371 23 . IJamu je kat. qerkav tolako molitav, opravkov in qeremdnij par sveta mama 3 apovedala ? 3 y 2 VIII. Poduka , kako par sveta mama bita 1. Od riolsnosta ob nedelah in 3apovedahah pra- 3 iiaka h va domaija fara sveto mamo slimata , Ala smo dolsni sveto mamo slimata? . 3 ’jit KterO sveto mamo je treba ob nedelah in 3 a- povedanah pra 3 nakah slimata? t < < •>77 Sirar. Kilo pa sme ka sveta mama ? . . . 38 i Ala je kterakrat kristjan Ogovorjen od dol- atnosta ob ned e J ah in 3 apovedanah pra- 3 nakah sveto mamo slimata ? . 383 Kaj mu je pa ob qasa svete mame storita, kdor ne more 13 p ravnjo a h \-3r0k0v ka s. mama? ....... 385 Ala je kristjan tuda ob delavnakah doixan ka sveta mama hodjta ? . , , , 386 Kje gre po vo.la ijerkve, va domaija ala va ptuji fara, par sveta mama bita ?. . 387 3 akaj je pa ijerkav vernakam sapovedala ob nedelah in 3 apovedanah pra 3 nakah va svo¬ ji donenja' fara par služba Ho\ji bita ? . 3 go 3, Od dolžnosta ob uede.lah in pra3nakah vso sveto mamo sa spodobno pobožnostjo slimata Kako je treba ob nedelah in pra3nskah sveto mamo slimata ? , 399 Kakomne molitve je nar bole par sveta mama molita ?. . . . . . 406 Kaj je pa tistem treba med sveto mamo molita, ktera brata ne 3 najo ? kako naj ro¬ sna kramj molajo ?.407 3 . Od milost in dobrot, ka jih 13 daritve svete mame prejema, kdor je spodobno in va Boga 3 bran par nej ?..... IX, Poduka, kako Boxjo besedo va pridagah poslumata 418 437 44 » 445 1. Od svetah opravkov pred pridago in po pridaga Kako in kadaj so parva kristjana sveta kri* delala ? . . . . . . 439. 3 akaj so se parva kristjana tolakokrat pre- krixevala ? . . j . 2. Od doixnosta Boxjo besedo va pridagah poslumata 460 3 . Kaj nam je treba storita, de nam bo va prida¬ gah o3nanovana beseda Boxja va 3veli- qane ....... 47.3 Sklep ....... 497 Leopold Hremxar ima Uide na prodaj: Nedolxnost preganana in poveličana. Vela 20 kr. sr. Pomoi£ ve Sila, ala lesena krix in sreija do¬ brega uka. Ve.la 8 kr. sr. Evstahi. Ve.la 20 kr. sr. Svete Teregije Preminile vana in parsenjna po¬ govora 38 Bogam. Ve.la 17 kr. sr. r . v* ms