i.
V nedeljo na svidenje na volišču !
Z volitvami poslanca v zvezni zbor zvezne ter poslancev v republiški zbor republiške skupščine v nedeljo, 18. aprila, bo zaključena aktivnost, ki se je začela v lanskih poznih jesenskih mesecih in nadaljevala preko vseh oblik priprav na skupščinske volitve. Če ocenimo samo zadnje dejanje v tej politični aktivnosti, potem moramo ugotoviti, da so volitve odbornikov v občinske skupščine, ki so bile 26. in 28. marca, lepo uspele, da so volivci pokazali vso zrelost ne samo pri izbiranju možnih kandidatov, marveč tudi pri njihovi dokončni izbiri. In še nekaj — razveseljiv je tudi odstotek udeležbe na volitvah. Tudi ta dokazuje, da se volivci zavedajo odgovornosti, ki jo imajo ne samo pri izbiri odbornikov in poslancev, rfiarveč tudi pri kreiranju komunalne politike. Volitve so s tem postale resnični del redne samoupravne dejavnosti pri uresničevanju nalog, ki sfho si jih zadali.
V nedeljo, 18. t. m. nas čakajo volitve poslanca v zvezni zbor zvezne skupščine ter volitve poslancev v republiški zbor republiške skupščine. Volivci celjske občine bodo skupaj z volilnimi upravi-čenči; žalske, velenjske: in konjiške občine volili enega poslanca v zvezni zbor zvezne skupščine. Medtem ko bodo volitve za zvezni zbor zvezne skupščine zajele prav vse volivce teh petih občin, pa bo nekoliko drugače z volitvami v republiški zbor republiške skupščine. Te poslance bodo volili samo na nekaterih volilnih enotah, tako v celjski občini v tretji in peti. Po vsem tem lahko rečemo, da bodo vsi volivci v celjski občini volili v nedeljo, 18 aprila najmanj enkrat, in da bo približno polovica izmed njih, ki bodo glasovali dvakrat: najprej za zveznega poslanca, zatem pa še za republiškega poslanca. Kot rečeno bodo dvakrat volili upravičenci v tretji in peti volilni enoti za volitve v republiški zbor republiške skupščine. Medtem ko tretja volilna enota zajema krajevne skupnosti Otok, Center, Pod gradom, so v peti volilni enoti skupnosti: Aljažev hrib, Trnovlje, Gaji, Teharje, Bukovžlak, štore in Svetina z okoliškimi vasmi.
Da ne bo nesporazumov in nejasnosti, si oglejmo, katera območja oziroma ulice sodijo v tretjo in katere v peto volilno enoto za volitve poslancev v republiški zbor republiške skupščine. Tretjo volilno enoto sestavljajo: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 12 in 13. enota za volitve v občinsko skupščino. To pa hkrati pomeni, da zajema tretja volilna enota, za volitve v republiški zbor republiške skupščine naslednje zaselke, ulice in podobno. Košnico, Polule, Cesto v Laško, Kranjč&vo, Vegovo, Krašovčevo, Kukovičevo in Japljevo
(Nadaljevanje na 8. strani)
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE
Situacija ni brezupna
Glavni direktor inženir Lojze ligo je dejal na izredni seji upravnega odbora v zvezi z odlokom o zamrznjenju cen: Situacija ni brezupna. Vendar moramo izkoristiti vse možnosti, ki so v naših močeh. Predvsem se pa moramo opreti na ukrepe, ki so v okviru tovarniških zidov.
Predsednik upravnega odbora Drago Mravlak je 6. aprila skli-' cal izredno sejo upravnega odbora, na kateri sta z glavnim direktorjem obvestila člane upravnega odbora o položaju podjetja po izidu odloka zvez-
V nedeljo bodo znova volivci glasovali za poslance (Foto David)
nega izvršnega sveta in o korakih, ki so jih storili pri zveznih organih. Čeravno v trenutni situaciji ne obstaja nobena realna možnost in je zahteva za zvišanje cen našim izdelkom po odloku o zamrznjenju cen postala brezpredmetna, ne bomo predvsem zaradi upravičenosti naših zahtev prenehali s prizadevanjem za normalizacijo položaja. V tej zvezi bo v teh dneh predsednik zvezne gospodarske zbornice Tone Bole sklical v Beogradu sestanek vseh odgovornih tovarišev, ki imajo kakršen koli vpliv in možnost rešiti naš problem.
Upravni odbor je po zelo tehtni in preudarni razpravi sprejel predlog ukrepov, ki ga je posredoval upravnemu odboru glavni direktor. Sklenili so, da takoj odpošljejo zveznemu sekretariatu za finance v Beograd vlogo za ukinitev medfaznega davka na silikatne emajle in zahtevek za korekturo prometnega davka za emajlirano po-sodoyHkrati"s tem je takoj po-slati zavodu za cene vlogo po
5.	točki odloka o zamrznjenju cen ,za korekturo cen v skupini emajlirane posode.
Vsi nadaljnji ukrepi pa zadevajo naš kolektiv. Sklenjeno je, da mora plansko analitski oddelek takoj sestavil spisek najrentabilnejših izdelkov in da v prihodnje posvetimo največ pozornosti rentabilnim skupinam naše proizvodnje. Izboljšati je tudi kakovost izdelkov, saj smo bili samo lani zaradi nekakovostne proizvodnje pri-(Nadaljevanje na zadnji strani)
*

S 23. SEJE SKUPŠČINE OBČINE CELJE
'• M X' ■ - : ' V	'■	' *■ •; - ■ ** - ■ ;	^	.
Družbeni plan in proračun sprejeta
APEL SKUPŠČINE: SKRAJNA ŠTEDNJA NA VSEH PODROČJIH
V sredo, 31. marca je bila seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so po živahni razpravi sprejeli družbeni plan in proračun za 1965. leto tako kot ga je predlagala komisija za programiranje in financiranje. Proračun dohodkov in izdatkov znaša 3 milijarde 157 milijonov din, kar pomeni v primerjavi z lanskoletnim proračunom povečanje za 44 %.,
V tej zvezi so odborniki sprejeli tudi odlok o davkih in prispevkih občanov, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku ter odlok o potrditvi za: ključnega računa občine Celje za leto 1964.
Uvodoma je predsednik komisije za programiranje in financiranje Anton Suhar prebral komentar k predloženemu proračunu. Zatem je letošnji proračun utemeljila podpredsednica občinske skupščine Slava Faletič.
TEŽAVEN POLOŽAJ V DRUŽBENIH SLUŽBAH
Nato se je razvila živahna razprava, ki je na eni strani osvetlila težaven položaj v družbenih službah zlasti v šolstvu, na drugi strani pa položaj v gospodarskih organizacijah, ki zaradi rekonstrukcij in pomanjkanja reprodukcijskega materiala ter odplačevanja anuitet tudi niso v zavidnem položaju.
Zaključek teh razprav je bil, da proizvajalci razumejo potrebe družbenih služb in še posebej šolstva, vendar kot kaze, se ne da vsega, kar je bilo več let zanemarjeno, nadoknaditi v enem letu. Zato naj tudi družbene službe zlasti šolstvo odstopijo od vseh programiranih potreb ter naj svojo dejavnost mimo deklaracij uskladijo v realne materialne okvire celjske komune. Več kot lahko gospodarski potencial da, bi bilo iluzorno zahtevati.
10-ODSTOTNA PRORAČUNSKA REZERVA
Ker je bil občinski proračun sestavljen na predvidevanjih, da se bodo letos osebni dohodki povečali za 30 %, kar pa gotovo zaradi zamrznjevanja1 cen in plač ne bo dosegljivo, je tudi proračun zelo optimističen in obstaja nevarnost, da- ne bo pritekalo toliko dohodkov.
Zato so sprejeli sklep^ da vsi koristniki proračuna obvezno
vsak meseč odvajajo 10% proračunsko rezervo,-ki bi zagotovila, da se proračunska sredstva ne bi trošila preko možnosti. V kolikor se bo stanje med letom popravilo, bo ta rezerva sproščena odnosno bo usmerjena tja, kjer se bo najbolj pokazala potreba. Tudi sicer izven 10 % rezerve je skupščina spre-
jela poročilo, da bi naj povsod v občini uvedli največje varčevanje, da bi tako brez večjih bolečin in težav prebrodili letošnjo nič kaj rožnato proračunsko situacijo.
PRIPOMBE NA DRUŽBENI PLAN
Tudi glede družbenega piana so odborniki menili, da je precej deklarativen, ker predvideva povečanje osebne potrošnje v veliko večjem obsegu kot to dopušča planirana produktivnost. To pomeni, da sp bili povečani osebni dohodki planirani na podlagi dviga cen, kar pa zaradi restrikcij) (zamrznjevanja cen) verjetno ne bo sledilo. Zato je v tem pogledu družbeni plan nerealen.
Odborniki so se zato zavzeli,
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
VEČ BORBENOSTI PRI IZVAJANJU SKLEPOV
V ponedeljek, 29. marca, je bila seja občinskega komiteja ZKS, na kateri so obravnavali poleg programa dela za letošnje leto kot glavno točko dnevnega reda — osnutčk družbenega plana in proračuna.
Pri programu dela so člani komiteja posredovali nekaj pripomb ter ga s korekturami sprejeli. Obširen program dela bo celjskim komunistom služil, da bodo sestavili konkretne trimesečne programe in jih v praksi tudi izvajali. Pri tem so poudarili, da bo potrebno vnesti v delo več borbenosti pri izvajanju sklepov v praksi. Doslej se namreč še vedno dogaja, da komunisti v občinskem merilu sprejete sklepe ne izvajajo do-
OBČINSKI KOMITE ZKS IMENOVAL 2 KOMISIJI
Na seji občinskega komiteja ZKS so imenovali komisijo za kadrovska, organizacijska in i-deološka vprašanja, ki jo bo vodil organizacijski sekretar Tone Erjavec ter komisijo za družbeno ekonomske odnose in samoupravljanje, ki jo bo vodil Jože Zupančič.
r- , ■ .	■' ■ '"V
sledno v delovnih kolektivih in na terenu. Komunisti bi morali z borbenostjo ter z močjo pojasnjevanja in prepričevanja bolj vplivati na ostale subjektivne činitelje in predvsem na organe upravljanja, da se sprejeti sklepi v praksi tudi realizirajo.
Razširitev predmeta poslovanja podjetja
K
Svet za terciarno gospodarstvo je predlagal občinski skupščini razširitev poslovanja podjetja »Elegant« še na kemično čiščenje in barvanje, vseh oblačil in tekstila, pranja oblačil in perila ter popravljanja nogavic.
Svet 'se je tudi strinjal s sklepom krajevne skupnosti .Vi Štorah, da servisi v štorih nadaljujejo z delom kot samostojno podjetje.
da bodo družbeni plan skušali čimbolj konkretizirati in realizirati v praksi na podlagi akcijskih programov, ki bodo zagotovili konkretne akcije pri izvajanju postavk družbenega plana.
Kljub ugotovitvam, da je plan dokaj deklerativpn in premalo konkreten, so plan sprejeli s sklepom, da bodo z akcijskim programom vplivali, da se bodo intencije plana čim bolj realizirale, med letom, če se bo pokazala potreba za to, pa bo občinska skupščina družbeni plan rebalansirala.
NOVA CENA VODE IN PLINA OD 1. MARCA
Nato je občinska skupščina sprejela še odlok o obveznem fluorograliranju prebivalcev, odlok o prenosu gozdnega sklada k Gozdnemu gospodarstvu v Celju ter odlok o uskladitvi! predpisov z zakonom o financiranju družbeno političnih skupnosti.	N
Poleg nekaj predlogov komisije za volitve irr imenovanja je skupščina sprejela sklep o zvišanju cene vode in plina od
1.	marca dalje.
t. m.
VESTI IZ KOMUNE
POTREBE DR11ŽBEMR SLUŽB USKLADITI L GOSPODARSKIM POTREBAM
člani komiteja so največ ča-aa pbsvetili obravnavi osnutka občinskega družbenega plana in proračuna. Na seji se je uveljavilo mnenje, da tudi v gospodarskih organizacijah želijo prispevati za družbene službe ih še posebej za šolstvo čim več, vendar je pri tem upoštevati tudi težave v gospodarstvu (kar pa v takih razpravah pri obravnavanju proračunskih potreb sploh ne računajo). Zato je nujno treba potrebe v negospodarstvu uskladiti z gospodarskim potencialom, saj se vsega v enem letu ne da doseči.
!
V petek, dne 8. aprila 1965 Je bila sklicana izredna seja centralnega delavskega sveta. Na tej seji sta bili obravnavani dve vprašanji. Prvo zadeva razpis volitev v organe delavskega samoupravljanja, ki bi morale biti po zakonu že razpisane in izvedene do konca aprila 1.1.
Ker hi bilo potrebno, da volitve opravimo po novi organizacijski strukturi organov delavskega samoupravljanja in v skladu s predvidenimi organi dela vsakega samoupravljanja v statutu podjetja, je na tem izrednem zasedanju centralni delavski svet sklenil, da bomo prosili republiški sekretariat za delo za podaljšanje roka za izvedbo volitev v naše organe delavskega samoupravljanja do 31. maja 1965.
Drugo vprašanje je bilo to, da se zaradi remontnih
del v obratih, ki jih je treba nujno izvršiti, prestavi prosta sobota na neki drugi dan pred prvim majem. Centralni delavski svet je uvidel to potrebo ter soglasno sklenil, da bo zaradi, izvršitve nujnih remontnih del v obratih dela prost dan n'amesto sobote dne 17. 4. 1965 v petek dne 30. 4. 1965.
Za prvi maj bonjio prosti štiri dni to je 30. aprila, 1., 2. in 3. maja ter si bomo lahko' privoščili prijeten izlet v naravo.
OB
ODLOKU O
ZAMRZ-
NJENIH
CENAH
Odlok zveznega izvršnega sveta o zamrz-njenju cen postavlja naš kolektiv v nezavi-den položaj. Prav zastran tega smo naprosili nekatere odgovorne tovariše za izjavo o tem, kako oni ocenjujejo novo situacijo, v kateri smo se znašli.
Vili Končan, predsednik centralnega delavskega sveta: Dosledno se moramo ravnati po smernicah, ki smo jih sprejeli -na osnovi poročila odbora za gospodarstvo. Pripomniti velja, da te smernice niso ničesar novega, saj smo prav o. teh ukrepih razpravljali že v preteklem razdobju ne le na organih upravljanja, temveč tudi na konferencah in občnih zborih družbeno političnih organizacij. Nedvomno je treba najprej razčistiti situacijo doma, vendar s tem problem deficitiranosti emajlirane posode ne bo z dnevnega reda, saj bodo morali končno besedo o tem izreči merodajni zvezni in republiški organi oblasti.
Drago Mravlak, predsednik
upravnega odbora. Emajlirana posoda je še vedno osnovna proizvodna skupina, ki po vrednosti obsega 37 odstotkov celotne proizvodnje in zaposluje skoraj polovico vseh članov kolektiva. Nerentabilnost emajlirane posode postaja iz leta v leto večja in je znašala neto izguba v preteklem letu 728 milijonov, medtem ko predvidevamo izgubo v tej proizvodni skupini v tem letu 900 milijonov dinarjev.
Že lani je bil vložen zahtevek na pobudo našega podjetja skupaj z drugimi proizvajalci za ukinitev prometnega davka na posodo. V začetku letošnjega leta pa smo vložili zahtevek za povišanje cen emajlirani posodi, ki bi moral biti rešen do
8.	aprila. V času reševanja na-
šega zahtevka so z odlogom ZIS zamrznile' cene pri proizvajalcih in trgovini na višini cen 22. marca. S tem zahtevkom je postala tudi naša vloga brezpredmetna.
Ker smatramo, da je naša' zahteva upravičena z ozirom na velike izgube pri proizvodnji in prodaji posode, bomo nadaljevali akcijo za izboljšanje nenormalnega stanja v tej proizvodni skupini. Mimo zahtev j>ri pblastnih organih pa moramo storiti tudi vse, kar je v naših močeh, da izboljšamo položaj podjetja. Zato bi bilo želeti, da bi priporočila CDS po zaključku bilance ne ostala le na papirju.
Jože Turnšek, poslanec gospodarskega zbora zvezne skupščine. Smatram, da je zamfznje-nje cen začasen ukrep, na osnovi katerega naj bi pridobili čas za formiranje boljših gospodarskih ukrepov in zrnčim hitrejšo stabilizacijo gospodarstva. Povsem jasno je, da bi daljši čas veljavnosti odloka rodil nesorazmerja in anomalije, ki jih
v tem trenutku ni mogoče v celoti predvideti. V trenutni situaciji bi ne imelo smisla nadirati odloka o zamrznjenju cen, vsekakor pa je potrebno v tem času pripraviti in izpopolniti vso potrebno dokumentacijo in gradivo o cenah emajlirani posodi in to zadevo čez nekaj časa znova načeti pri ustreznih odgovornih družbenih organih in službah.
Ker trenutno ni pričakovati rešitve od zunaj, je v teh pogojih neogibno potrebno poslužiti se doma vsega manevrskega ' prostora v pogledu razpoložljivih sredstev, organizacije itd. čas bi že tudi bil, da se enkrat za vselej otresemo spon, ki nas vežejo s tradicijo, da nimamo skoraj nobenih novih izdelkov, pri katerih bi mogli uveljaviti svoja hotenja glede cen, možnosti proizvodnje, surovinske baze in bodočega plasmana. Nujno je torej, da se odločimo za določeno grupacij ov novih izdelkov, da si izdelamo perspektivni program; vse to nam bo namreč zagotovilo hitrejši razvoj v prihodnje.
Albin Lesjak
ANALIZA STORILNOSTI
-------------------------Gmaflh**
JANUAR - FEBRUAR 1965 V PRIMERJAVI Z JANUARJEM - FEBRUARJEM 1964
Proizvodnja v prvih dveh mesecih 1965 se je odvijala v pogojih povečanega izvoza, osvajanja elektro posode, ponovnem osvajanju koles in odpreskov ter preusmerjanju proizvodnje radiatorjev na nove stroje in naprave.
Kljub uspehu, M je prikaj-zan v spodnji tabeli, so spremljali proizvodnjo številni negativni pojavi ter ovire in sicer:
—	Proizvodnja elektro posode še ni bila osvojena, za serijsko proizvodnjo pa smo jo že dali v plan.
—	Proizvodnjo radiatofjev je ovirala stiskalnica, ki je bila v remontu oba meseca in je začela obratovatr~šele 15. marca. Okvara je nastala zaradi konstrukcijske napake v stiskalnici. Od novih strojev je obratoval samo večtočkovni stroj, dočiln sta oba nova krožna šivno kub turna stroja začela obratovati v začetku meseca februarja. Ta dva stroja sta zamenjala po-
dolžna šivno kulturna stroja iste znamke, ki sta bila poslana k proizvajalcu na preureditev. V tem oddelku smo prestavili večino strojev na novo mesto tako, da bo možno formirati dve proizvodni liniji, ko bodo postavljeni vsi predvideni novi stroji in naprave.
— Proizvodnja koles je zaostajala, ker smo zaradi ostrejših -»toleranc morali ponovno osvojiti ' proizvodnjo z dodatnimi operacijami kalibriranja in struženja. Osvajanje in izdelavo dodatnih orodij smo opravili od meseca decembra do 10. februarja. Poleg tega sta od časa do časa v kvaru oblikovalna stroja LEIFELD, katera sta
Rezultati primerjave januar — februar so sledeči:
Leto Mesec' Število delovnih dni	1964 jan. — feb. 50	1965 jan. — feb. 46
Zaposlenih po spisku v proizvodnji — povpr.	2132	2112
Zaposlenih stvarno na delu povpr.	1906	1853
Manj zaposlenih na delu v %		2,79%
V 46 dneh izdelano po količini	4,072.150 kg	4,147.638 kg
Več izdelano po količini		1,85%
V 46 dneh izdelano po vrednosti in cenah iz leta 1964 v 000 din	1,951.688.	Z,022.088.
Več izdelano po vrednosti v % in po enakih cenah	; . vV.	3,61 %
Storilnost na 1 uro dela, računajoč stvarne delovne ure , vseh zaposlenih v podjetju je znašala za leto 1964	4,03 kg/h	4,15 kg/h
Razmerje v odstotkih	100%	102,98 o/o
Storilnost na uro je bila boljša v mesecu februarju, ker je znašala v % napram letu 1964 v januarju 100,74%, v februarju pa 105,21 %,		
Izdelano za izvoz	241,6 ton	550,7 ton
V januarju in februarju je bilo zaposlenih pri lakiranju -in prevozu odpreskov povpr. 12 oseb, kar znaša na zaposlene • v proizvodnji	|	0,65%
konstrukcijsko preslaba za to proizvodnjo in je zaradi njih proizvodnja koles stalno negotova.
—	Pri odpreskih za avto je zaradi ostrejših toleranc potrebno na novo osvojiti yečino odpreskov. Poleg tega vpliva na količinsko storilnost še lažji asortiment odpreskov.
V januarju-februarju 1964 je znašala povprečna teža odpre-ska 9.10 kg za komad, v januarju-februarju 1965 pa 4,70 kg za komad. V letošnjem letu lakiramo večino odpreskov, kar se pa pri vrednosti ne pozna, ker še nimamo cene lakiranih odpreskov. i
—	Za nekatere predmete kot so jeklenke za butan, odpreski razni, odpreski za Agrostroj, emajlirane usluge, ni na razpolago dovolj materiala. Za vse te predmete, razen za jeklenke, dobavljajo material naročniki sami.
—	Poleg objektivnih ovir so zavirale boljšo storilnost tudi subjektivne ovire.
Rekapitulacija za proizvodne
V enakem časovnem obdobju in istih cenah več izdelano
Manj zaposlenih stvarno na delu
Dela, ki se niso vršila- v letu 1964 so zaposlila oseb za
Primerjava storilnosti januar — februar 1965 napram januar — februar 1964
— Kvaliteta izdelkov ni na taki višini kot bi lahko bila. Veliko je napak, ki se dajo odpraviti z malo dobre volje. Največ teh! napak predstavlja obtolčena posoda pred emajliranjem, odgrnjena v biskvitu, barvni madeži in ubita posoda. Red in disciplina zavirata večjo storilnost dela. Niso redki primeri, ko nekateri delavci in uslužbenci prenehajo z delom že 20—30 minut pred koncem dela. Nekateri mečejo na tla razne odpadke, pa tudi kante za smeti ne praznijo pravočasno in redno.
Mnogo je nepravilnosti, ki jih lahko sami odpravimo in neizkoriščenih možnosti za še boljši uspeh podjetja ter s tem v zvezi tudi za boljše osebne dohodke.
Potrebno bo vključiti tudi vse zunanje faktorje, ki zavirajo uspeh in napredek podjetja od uskladitve cen do raznih drugih dajatev.
obrate r
3,61 % 2,79% 0,65 %
+ 7,05 %
Primerjava storilnosti za stvarne delovne ure vseh zapo-
slenih:
Večja storilnost na del. uro .	2,98 %
V enakem časovnem razdobju
in istih cenah več izdelano	3,61 %
Dela, ki se niso vršila v
letu 1964	^	0,42 %
Za izpad.1 proste sobote je	7,01 %
potrebno povečati storilnost za	4,6 %
jejo sledeče primerjave:
Leto Mesec Število delovnih dni	.1964 marec 26	1965 marec 26
Zaposlenih po spisku v proizvodnji — povpr.	2100	2105
Zaposlenih stvarno na delu v proizvodnji — povpr.	1813	1807
Izdelano po količini kg Več izdelano v %	2,240.595	2,377.731
Izdelano po vrednosti v 000 po	V	6,1 %
enakih cenah iz leta 1964	1.083,466.	1.160,000
Več izdelano po vrednosti po enakih cenah		7,1 %
¿šnaUictt
KAKO REŠUJEJO STANOVANJSKI PROBLEM PRI SOSEDU?
MORDA BI VELJALO - CINKARNARJE POSNEMATI
Vsako podjetje rešuje stanovanjske probleme po svoje. Z vsakim letom je več izkušenj, več ustaljenih metod in kar je najvažnejše - manj in vedno manj stanovanjskih problemov.
V Cinkarni so uspeli uskladiti, združiti in načrtno usmeriti stanovanjsko izgradnjo, ki se je porajala po iniciativi posameznikov, v sistem in metodo.
Letos pričenjajo z gradnjo 53 družinskih stanovanjskih hiš in bodo s tem rešili preko 80 stanovanjskih problemov. V Selcah dokončujejo 40 družinskih hiš, na Hudinji komunalno in urbanistično urejujejo za gradnjo v prihodnjih letih 100 parcel in na Ostrožnem 40. Smelo, organizirano, dolgoročno, temeljito ... skratka posnemanja vredno.
Za načrte, komunalno ureditev zemljišča in sploh vsa dela do faze same izgradnje poskrbi podjetje, kar znese približno
1,000.000 dinarjev. Sama izgradnja je organizirana in financirana z dolgoročnimi .krediti podjetja, občine, republike (ramenski republiški kredit za reševanje stanovanjskih problemov strokovnjakov in članov ZB) in posameznikov — graditeljev.
Vsak graditelj dobi iz omenjenih kreditov 3,500.000 din, kar zadošča za nabavo vsega gradbenega materiala, ki je potreben za dograditev hiše. S tem denarjem razpolaga podjetje, ki enotno nabavlja material in ga dostavlja po zahtevah gradite ljev na gradbišča. Za letošnjo izgradnjo imajo parcele že komunalno in urbanistično urejene in za okrog 20 stanovanjskih hiš gradbenega materiala vskla-diščenega na delovišču ali podjetju. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bil material nabavljen v gradbeni predsezoni in v velikih količinah.
Vsak graditelj pa skrbi in plačuje samo delovno silo za izgradnjo (več vloži lastnega dela, manj rabi denarja in obratno); če poskušamo izraziti v dinarjih približno 1,000.000 din. Njegova obveznost in pogoj, da je sploh lahko pričel z gradnjo je le: vseliti se najpozneje v dveh letih.
l)Iapravimo majhno primerjavo:
1.000.	000 din (zemljišče, komunalni prispevek, itd.)
3.500.000	din dolgoročni kredit graditelju
1.000.	000 din lastna udeležba
z delom
5.500.000	din
In v našem podjetju (Emaj-
iirec št. 16 stran 7): ca. 6,000.000 din predračunska vrednost hiše
nad 600.000 din komunalni prispevek
? vrednost zemljišča ca. 6,600.000 in več din.
V našem primeru je to če-tvorček, nepodkleten, mnogo manjši in funkcionalno slabši od stanovanjskih hiš, ki jih gradi Cinkarna!
Koliko ljudi dela na tem v Cinkarni?
Za stanovanjsko izgradnjo, za družbeni standard svojih članov, je odgovoren ves kolektiv. On je iniciator, organizator in investitor. Neposredno v gradbeni operativi vdelajo poln delovni čas trije (delovodja gradbišča,'skladiščnik — nabavi jač in šofer), ostali po potrebi in v nadurah.vZa / reševanje posa-
ZAZIDALNI
NAČRTI
%
Za zazidalni načrt za stanovanjski predel Nova vas — Dobrova je predvideno
2.428.000	din, Za zazidalni načrt za individualna stanovanja v Dobrni 900.000 din, za zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko VIII. v Vojniku
1.560.000	din, za zazidalni načrt za stanovanjski predel Frankolovo 2,250.000 din, za zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Sp. Hudinja
4.217.000	din, za zazidalni načrt kompleksa za gospem darsko dejavnost na Lavi
2.300.000	din, za zazidalni načrt za stanovanjski predel IX. Vojnik 1,460.000 din, za zazidalni načrt za stanovanjsko naselje Kompole
2.730.000	din, za ureditveni načrt celotne Dobrne
3,000.000 din, za zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko " Šmarjeta 4,170.000 din ter za režijska dela v okviru oddelka za tehnično dokumentacijo (lokacijski in gradbeni postopek) 13,615.000 din. _
1—----------—-------------
meznih problemov, ki se pojavijo pri gradnji, so zadolženi neposredno vodilni delavci. Za primer: za nabavo kritičnega gradbenega materiala je zadolžen pomočnik glavnega direktorja!
Mogoče bi lahko njihov sistem v celoti ali pa v posamez-
Vsak predlog ima svoje dobre in slabe strani. Želje so pa različne. Nekateri želijo, da bi bila učna delavnica v sklopu emajlirnice, drugi pa, da je delavnica v lastnem prostoru. Tendenca za delavnico v sklopu emajlirnice ima pozitivne strani v pogledu proizvodnje (kratek transport), zelo negativne pa zaradi okolja in ker bi pač služila namesto usposabljanju kadrov v pretežnem redni proizvodnji.
Drug predlog predvideva graditev hale za šolsko delavnico in ima absolutno prednost iz vzgojnih in izobraževalnih vidikov. Če vztrajamo, da postavimo šolsko delavnico v območju dekor oddelka in vztrajamo, da tudi ostane učna delavnica, smo dekor oddelek utesnili, kar najbrž ne bi ugodno vplivalo na proizvodnjo, posebno pa še na izvoz. V prid postavitve hale pa govori tudi dejstvo, da si ustvarimo nove prostore, kjer bi se lahko z leti razvile delavnice za usposabljanje ne samo emajlirskih kadrov, ampak tudi za dela iz različnih področij dela v proizvodnji. Če pogledamo potrebe v emajlirnici vidimo, da je v emajlirnici na delovnih mestih vodij — od skupine do izmene — 55 vodilnih, ki nimajo primerne strokovne izobrazbe. Imajo bogate delovne izkušnje, nimajo pa zadostne teoretične podlage. Na delovnih mestih kvalificiranih emajlircev (po pravilnik^) pa dela 328 emajlircev, ki nimajo zaključene strokovne niti teoretične izobrazbe, katero zahteva poklic. Smatram, da številke jasno kažejo na potrebo organiziranega in hitrega usposab-
nih nadrobnostih kritizirali ah ga spoznali za neprimernega, vendar številke in rešeni stanovanjski problemi govorijo njim v prid. Vsekakor pa bi bila taka kritika umesfna šele takrat, ko bomo s stanovanjsko izgradnjo pred njimi.
Prezelj Gabrijel
delavnici
ljanja obstoječega in bodečega kadra.
Še naprej voditi diskusijo, ali bomo postavili peč za žganje posode v dekor oddelek ali zgradimo novo halo (iz sredstev za izobraževanje), ni primerno, ker smo žp dosti zamudili, brez odločnih ukrepov pa ne bomo nikamor prišli.
Združenje emajlircev Jugoslavije se tudi zanima za najbolj uspešen način vzgoje emajlir-skega kadra. Komisija združenja bo profil, ki je bil za poklic emajlirca izdelan pri nas in za naše potrebe, uskladila potrebam vseh emajlirnic Jugoslavije. Izobraževanje emaj lirskih kadrov pa se bo vršilo tam, kjer bodo ustvarjeni pogoji za izobraževanje. Smatram, da bi z učno delavnico s strokovnimi kadri in izkušnjami, ki jih imamo, bili sposobni Vzgajati emajlirski kader za vse emajlirnice.
S proizvodnjo v učni delavnici in prispevki ostalih, ki se bodo pri nas usposabljali, bi se center za vzgojo emajlircev sam vzdrževal brez dotacije podjetja.
Še en zelo važen faktor priča za postavitev učne delavnice.
^To so razne raziskave emajla in izdelkov, katere vrši inštitut. V šolskem prostoru bi bili poizkusi možni brez motenja redne proizvodnje. Že preizkušene novosti bi lahko potem prenesli v redno proizvodnjo, kar bi izboljšalo kvaliteto izdelkov in tudi produktivnost dela.
S tem člankom bi želel, pospešiti odločitev, ker čas hiti, mi pa iz dneva v dan bolj izgubljam^ tekmo z drugimi podjetji naše veje. ^ A. B.
Še o učni
za emajlirce
Pisal sem že, da načrtujemo učno delavnico za vzgojo emajliranega kadra. Prvi korak je že storjen. Naročena je peč za žganje posode. Z nabavo peči za žganje pa je nastal velik problem: kam postaviti peč oziroma kje naj bo učna delavnica? Predlogov je več.
i
¿maitiuc



Za hip je obstal ki pogledal otroke, ki so čakali in s hitro kretnjo je popravil zaveso, ki jo je vojak strgal. Zmagoslavno se je obrnil k otrokom:
»Ta zavesa bo zmeraj tako stala.«
Tesnoba je bila razbita. Vojak je izginil.
Nekdo je potrkal po pločevinasti posodi.
»Malica.«
Otroci so mirno, kot da so naučeni, kot da ima vsak svoj odrejen prostor, sedli v polkrog in Velika deklica je začela deliti kruh. Deček s čepico ji je pomagal. Ko je prišel do Bibe, ji je šepnil:	v	—
»Počasi jej, da ne boš lačna.«
Nasmehnila se mu je v zahvalo in počasi, drobtino za drobtino jedla kruh. Bila je sicer žejna, a ker nihče ni pil, tudi ona ni hptela prositi vode. Velika deklica je imela še malo čokoladnega prahu, vendar je zadostovalo komaj za male otroke. Nihče se ni razburjal, četudi on ni dobil. Vsem je bilo jasno, da morajo svoj del prepustiti mlajšim otrokom, da ne bodo stalno jokali in spraševali:
»Kje je moja mama?«
Dan je minil. Ves čas je samo skozi okno pod stropom prihajal pramen svetlobe, zdaj se je tudi tam vse stemnilo. Otroci so se začeli razvrščati po prostoru. Naslanjali so se drug na drugega in tisti najmlajši so zelo hitro zaspali.
Biba je že prav težko čakala na ta trenutek. Ves dan se je že pripravljala, da bi odšla v kot za zaveso; in zdaj, ko so že vsi legli, je previdno tipala ob steni. Bilo jo je sram že ob sami misli, da bi jo Slišali, ko bo šla tja. Kar odleglo ji je, da je vse opravila v rtajvečji tišini.
Ni vedela, kam naj leže. V naročju deklice, pri kateri je spala prejšnjo noč, je že nekdo spal. Medtem ko se je ozirala, jo je zapazil deček s čepico.
»Ej, ti, pridi sem.«
Odplazila se je k njemu. Napravil ji je prostor zraven sebe in ji pod glavo porinil vreče. Hvaležno se mu je nasmehnila in legla. Ni mogla zaspati. Rada bi se pogovarjala, vendar ni vedela, če fant s čepico spi. Toliko stvari bi ga rada vprašala. On gotovo ve vse. Tako hraber je bil danes, ko je popravil zaveso, ki jo je vojak strgal. Vsi so spali. Slišalo se je samo drdranje koles in ropotanje posode v kotu, a na to so se že tako navadili, da bi se verjetno vsi prebudili, če tega ne bi bilo.
Ves čas je bila Biba pripravljena, da bi vprašala, če ve, kje j [ je njena mama. A že sama misel na to ji je stisnila grlo m ( preveč se je bala, da ne bi zajokala.	_	. P
»Vlado,« je' šepnila in tako čudno se ji je zdelo, da ga je ( poklicala po imenu, »zakaj imamo zvezde?«
»Židje smo.«
»Kaj pa je to?
»Ne vem.«
Molčala sta.
»Zdaj pa zaspiva.«
»Prav.«
Ko pa je položila glavo na krpe in se ga dotaknila z lasmi, se je iznenada ohrabrila in vprašala:
»Kaj pa mame, kje so?«
»Ne vem,« je odgovoril, še preden je povedala stavek do konca. Tudi on je ves čas čakal, da ga bo to vprašala.
»Mogoče se vozijo z našim Vlakom. Videl sem, ko so mojo mamo zaprli v prav tak vagon, kot je naš.«
»Tudi mojo so.«
Obmolknila sta. Nista se več pogovarjala, vendar tudi spala nista. Kaj če je res, kar pravi. če se res vozi v tem vlaku mama. Razburje.no je zadihala in se zazrla naokoli. Kako da že prej ni pomislila na to? Saj so njeno mamo zaprli v prav tak vagon. To se pravi, da ni daleč. Morda je že v vagonu poleg, morda spi čisto ob steni, z druge strani, morda leži na tleh tako kot ona. Ista kolesa posluša, dotika se istih sten...
Nekaj jo je gnalo, da bi vstala, planila pokonci, stekla k vratom, jih odprla in zaklicala: »Mama.« Tekla bi do tistega vagona z zvezdo na" vratih, jih odpahnila in tam bi jo čakala i mama. Njena mama. In v sebi je čutila veliko silo, ogromno ^ moč, s katero bi vse to storila... S končki prstov se je dotaknila hrapave stene in si domišljala, da tam, z druge strani spi njena mama. Mama. Še nikdar se ji ni zdela ta beseda tako lepa.	■ /
Ko se je Biba zjutraj zbudila, so bili-otroci že pokonci in se igrali. V kotu je Vlado zbral.okoli sebe otroke in se igral z njimi šolo. Pred njim je stala deklica in vsa zbegana, skoraj prestrašena gledala v njegove prste.
»Poglej sem! Koliko prstov je tu?«
»Tri,«
»In zdaj?«
)!
Si
«BKt>
Tik ob svojem ušesu je nenadoma zaslišala:
»Spiš?«
»Ne,« je zašepetala.
»Jaz tudi ne. Pogovarjajva se.«
»Prav.«
Priplazila sta se drug k drugemu, se naslonila tako, da se ne bi slišalo, kaj se bosta pogovarjala in — molčala.
»Kako ti je ime?«
»Biba. In tebi?«
»Vlado.« -Spet sta molčala.
»Hodiš v šolo?«
»še ne. Drugo leto bom začela.«
»Jaz hodim že v tretji razred.«
»O!« je bila začudena.
Utihnila sta.
»Povej,« je začela tokrat Biba in vprašala, »kam se peljemo?«
»Zelo daleč. V drugo državo.«
, »Kako ji pravijo?«
»Taborišče.«
»Si ti že bil tam?«
»Ne.«
Spet sta obmolknila. Biba se je bala,.da se ne bosta več pogovarjala, zato je znova začela s povpraševanjem.
»Kako dolgo se voziš?«
»Tri dni.«
»Od kod pa so ti otroci? Nekatere sploh ne razumem.«
»Ti so iz drugih krajev, tam drugače govorijo.«
»Pet.«,	,	,
, »No, vidiš, če imaš tri prste in dodaš še dva, je to pet prstov.«	. .. vi'	'	__
Biba ni odšla k njim, čeprav jo je Vlado klical. Takoj se je odplazila k špranji in gledala ven. Ni je zanimala pokrajina, ki je bila še zmeroj pusta, mrtva in neobljudena. Hotela je videti vlak, vagone, vse tiste za njihovim. Na ovinku jih je končno zagledala. Bili so natanko takšni kot ta njihov in vsi so bili zaprti.
Kaj je tam? Zaboj‘i? škatle? živina? Videla je včasih, da so .v takih zabojih vozili živino. Morda pa so tudi tam otroci? Majhni in veliki otroci, ki govorijo različne jezike, ki imajo vsi enake zvezde, ki vsi jokajo in kličejo mamo. Morda prav zdaj kak otrok gleda skozi špranjo in ugiba, kaj je v njihovem vagonu.
A kaj, če so tam res mame?
Razburjenje se ji je dvignilo do grla. Mama! Vsak otrok ima tam svojo mamo? Da, vse so tam, vse so v istem vagonu. Otroci pa niti ne vedo. Mimo sedijo na svojih mestih, igrajo se, poslušajo pravljice, nobeden pa si niti ne misli, da so tam mame. Treba jim je povedati, jih poklicati, vsi bi morali steči k steni, trkati po njej in klicati: Mama, mama, mama... In mame bodo klicale njih. Odprli bi vrata, stekli ven in tako dolgo razbijali po vratih tistega vagona, da bi jih slišale. Le kako morejo tako mirno sedeti, ko so pa tam vendar mame.
A kaj delajo? Sedijo druga zraven druge, se igrajo s punčkami in jih češejo? Kdo pa je. še “videl, da mame, delajo kaj takega.-A kaj bi sploh delale?

NOVOSPREJETI DELAVCI V MESECU MARCU 1965
Mirnik Magdalena, Pirh Emilija, Sovine Jože, Kugler Alojz, Lešek Franc, Orošnjak Jovo, Perc Jože, Sabadžija; Djuro, Sentočnik Alojz, Žlender Emil, Marcius. Stjepan, Belak Ervin, Ing. Jonko Jože, Jazbec Karl, Kerš Adolf, Ščančar Franc, Berle Maksimiljan, Dro-bež Vincenc, ..Gubenšek Jože, Juteršek Jože, Kovačač Avgust, Krajnc Ivo, Podpečan Herman, Šinka Mirko, Šumlak Ivan, Maiceh Adolf, Hempt Drago, Belak Jako D, Škorc Janez, Knez Franc, Pekošek Anton, Seničar Iztok, Kugler Emil, Hribernik Ivan, Dimeč Franc, Npvak Ivan, Belak Franc, Lipovšek Rudi, Kosec Rudi, Kamplet Ivan, Belak Gvido, Repič Franc, Hribovšek Franc, Leskovšek Karl, Kralj Jože, Jager Edi, Jankovič Herman, šlezinger Oto, Mutec Ivan, Jamnikar Ivan, Lenard Adolf, Križan Franc, Jarmšek Emil, Hropot Jože, Novak Ludvik, Koštric Slavko, Gorjup Anton, Rojc Rudi, Motoh Danijel.
IZSTOPILI V MESECU MARCU 1965
Dobovičnik Edi — sporazumno, Dečman Ivan — sporazumno, Kumperger Jože — sporazumno, Krajšek Ivan — upokojen, Jager Stanislay — na lastno željo, Habjan Maks — upokojen, Glavač Rajko — sporazumno, Zorko Franc
—	sporazumno, Artiček Stanislav — k vojakom, žagar Mirko — sporazumno, Grajži Ivan — k vojakom, Kroflič Ludvik — sporazumno, Pirnat Vinko — upokojen, Drač Jože — k vojakom, Špeglič Ivan — k vojakom, Soline Jože
—	k vojakom, Božičnik Franc — upo ko jen, Ostruh Ivan — upokojen, Pli lema jster Franjo — upokojen, Zupan Jože — upokojen. Božiček Jože — k vojakom, Foršner Franc — k vojakom, Lebič Jože — k vojakom, Svenšek Franc
—	k vojakom, Potočnik Stanislav — k vojakom, Zagožen Danijel — k voja-Krajnc Adolf.— k vojakom, Malgaj Stanislav — sporazumno, Gobec Anton — k vojakom, Zagože Danijel — k vojakom, Kolar Jakob — k vojakom, Golobič Jurij — sporazumno, Sovine Jože
—	k vojakom, Blatnik Ivan — upokojen, Golavšek Stanislav — k vojakom, Špan Stanko — k vojakom, Šmarčan Dominik — k vojakom, Kirkič Slobodan — sporazumno, Valenčak Marjan
—	k vojakom, Vouk Anton — k vojakom, Juteršek Mirko — k vojakom, Ko-štomaj . Ivan — sporazumno, Korošec Karl — k vojakom, Golihleb Ivan — k vojakom, Kovač Franc — k vojakom, Dobrajc Franc — k vojakom, Hrapat Andrej — k vojakom, Simonič Franc
—	k vojakom, Vengust Vili — samovoljno, Kozovinc Milan — sporazumno, Spolenak Anton — upokojen, Kandor-fer Danijel •— sporazumno, Geršak Avgust — sporazumno, Tacer Antonija — poizkusna doba, Aplenc Pavla — upokojena, Jeknič Miroslava — sporazumno.
NOVO POROčENCI:
.-Vertačnik Franc, Tratnik Angela — Mlinar, Selič Martin, Polšak Valentina —■ HELD, Sorčan Marija — Zorman, Metka Rozman — Božič, Franček Božič, Dernovšek Breda — Popovič, Popovič Velko.

Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Uraja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Rozman, Vlado Smeh -in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje
BODITE
PREVIDNI
Gmajner Alojzu iz pocikovalnice je pr! delu spodrsnilo na spolski poledeneli cesti, da si je poškodoval hrbet. Ali je bila cesta posuta?
Dobnik Henrik, ki dela pri žarilni peči, ni pazil pri delu in mu je kopalna kad padla na nogo. Poškodovala mu je prste. Upamo, da bo Henrik drugič bolj previden.
Majgar Alojz Iz radiatorskega oddelka je obrezoval posodo na avtomatu, pri čemer mu je odletela odpadna pločevina v prst desne roke in mu povzročila ureznino.
Hostnik Stanko je varil radiatorsko baterijo. Čeprav je imfel zaščitna očala, mu je kovinski drobec padel v oko in mu ga poškodoval.
Ela xGoiner je opravljala dejo pri raz-mašče vanju kopalnih kadi. Zaradi hlapov trikloretina ji je postalo slabo, da je morala iskati zdravniško pomoč.
Martin Obrez je šel na delo. Na poledeneli cesti mu je spodneslo moped tako, da je padci in si poškodoval koleno leve noge.
Franc Pavšar se je vračal na svoje delovno mesto potem, ko je izdal iz skladišča orodje. Hodil je med stroji, ki so bili v pogonu in mu je kovinski drobec, ki je odletel od stroja, padel
oko in mu ga poškodoval.
Antonija Pogačar je na poti v službo p?dla na razkopanem in spolzkem cestišču in si poškodovala hrbet. Če bi bila cesta bolje urejena bi se to ne primerilo.
Angeli Smiljanič je na poti na delo spodrsnilo na poledeneli cesti in si je poškodovala roko.
Stanko Lipovec je bil preveč raztresen pri delu, ko je rezal pločevino za kotle, zato mu je pri delu stisnilo prst na levi roki.
Franca Brodnika je odpadna pločevina udarila po prstu leve roke in mu ga poškodovala.
Zvonku Sotlerju je na poti na delo prišel dinamo v sprednje kolo tako, da je zaradi tega padel in si poškodoval glavo. Kolo, ki je bilo v slabem stanju, Je treba popraviti!
Ana Mohorko je prebirala posodo, pri čemer ji je padel drobec emajla v oko in ji ga poškodoval.
Franc Letrič je postavljal železno ploščo na drugo mizo. Ker je bilo delo slabo organizirano in je tudi sam premalo pazil, je postavil prst pod ploščo in si ga poškodoval.
Marti Veber je na poti na delo spo-drsilo na spolzki cesti, da sl je poškodovala glavo.
ZAHVALA
Ob težki izgubi — smrti moje drage matere, se iskreno zahvaljujem vodstvu podjetja in vsem sodelavcem, ki so mi bili v težkih trenutkih ob strani in mi na kakršenkoli način pomagali. -	)
Hilda Lečnik
ZAHVALA
Vse članice ZB se najprisrč-nejše zahvaljujemo odboru ZB, ki nam je pripravil za dan Šena ganljivo srečanje z bogato obdaritvijo. ✓
Članom odbora in vsem, ki sp kakorkoli sodelovali, najlep-ša hvala
članice ZB NOV
dr. Jože čakš
CEPILI
SMO
PROTI
GRIPI
(Ob mednarodnem dnevu zdravja — 7. aprilu)
Ob letošnji akciji zaščitnega cepljenja proti gripi, izvršeni v mesecu februarju, ko je z naših meja grozila epidemija te bolezni, je prav, če ob poročilu o tej akciji spregovorimo o pomenu zaščitnega cepljenja nasploh. Ob mednarodnem dnevu zdravja, 7. aprilu, je razgovor o masovnih akcijah zaščitnega cepljenja v cilju masovne zaščite zdravja še zlasti umesten.
Že 10-letja smo vajeni na besedo — cepljenje'. Po I. svetovni vojni je takratna država uvedla obvezno cepljenje proti kozam, ki je dolga leta predstavljalo edino tovrstno zdravstveno zaščito. Rezultat uvedbe tega cepljenja je bil, da smo na področju naše države imeli zadnjo epidemijo koz leta 1923, zadnji posamezni primer te bolezni pa leta 1940; to je nedvoumen dokaz, kak uspeh predstvalja zaščitno cepljenje v boju proti obolevanju za neko nalezljivo boleznijo. Zgodovinsko zanimivo je, da je prvi zaščitil človeško telo pred kozami po principu cepljenja neki angleški zdravnik že v 18. stoletju, vendar je morala preteči stoletna doba, da je znanost — človek pač — doumel vrednost in pomen te zdravstvene- zaščite in jo v boju proti določeni nalezljivi bolezni tudi uzakonil. Po drugi svetovni vojni pa se je obseg zaščitnega cepljenja izredno razmahnil in privedel do neslutenih uspehov. Še prva leta po zadnji vojni je pri nrfs razsajala in cesto tudi smrtno kosila težka bolezen — davica. Z uvedbo zaščitnega cepljenja te bolezni pri nas praktično več ni. Otroška ohromelost (paraliza) je pred 10. leti težko prizadevala letno tudi po več sto prebivalcev samo v Sloveniji. Danes že zelo redko slišimo o kakem primeru obolelosti za otroško paralizo. Za vse to gre zasluga 10-letnemu sistematičnemu delu v zdravstveni zaščiti prebivalstva — cepljenju. Trenutno je pri nas ukazano obvezno cepljenje proti kozam, davici, oslovskemu kašlju in tetanusu, še neuzakonjeno pa je cepljenje proti otroški paralizi, tuberkulozi (besežiranje) in gripi. Seveda pa problem nalezljivih bolezni s samim zaščitnim cepljenjem za nas še daleč ni povsem rešen. Ker vemo, da igrajo v naši splošni obolevosti nalezljive bolezni še zmeraj izredno pomembno vlogo, se bomo skozi vse leto v tej rubriki pogovarjali o njih, predvsem o najvažnejših, o njihovih povzročiteljih, zlasti pa o številnih načinih boja proti okuževanju in proti obolevnosti. Zavedati se moramo, da živimo sredi morja bakterij in da je za naše zdravje izredno pomembno, kako znamo po tem morju krmariti. Za uvod v te razgovore naj torej služijo te vrstice.
Pa. še o sami akciji cepljenja proti gripi v našem kolektivu. Na sploh je treba priznati, dfh so člani kolektiva tovarne sprejeli cepljenje prizadevno in z razumevanjem, predvsem — moramo biti odkriti — delavci v proizvodnji. Posamezni oddelki so bili cepljeni trikrat 100 odstotno in tam tudi ni bilo nobenih tožb o kakih reakcijah. Mimogrede: nepomembne reakcije so pri vsakem zaščitnem cepljenju pač opravičljive in skoraj nujne. Spet pa je treba poudariti, da v ambulanti niso zabeležili nobne komplikacije po cepljenju ali boljč, nobenega resnejšega bolezenskega stanja, ki bi mu bilo povzročitelj cepljenje proti gripi. Rahlo povečanje bolniškega staleža bi nastalo tudi, če v tem času ne bi izvajali cepljenja, ker je pač ta zimska doba pogojevala številnejše prehlade. Gripa pa v bistvu ni prehlad, marveč izredno težka kužna bolezen, za katero je potrebno s povzročiteljem — bacilom (virusom). Pri poplavi gripe je okužba množična. Vsakdo se okuži. S cepljenjem smo hoteli samo zaščititi človeka pred izbruhom težke gripozne bolezenske slike, ki lahko v slučaju neza-ščite zapusti hude posledice. No, o vsem tem nadrobneje v prihodnjih razgovorih.
Morebiti je zanimivo tudi število cepljenih. Skupno smo uporabili 6587 doz cepiva, pri čemer je bilo cepljenih 2543 oseb. Od tega je bilo cepljenih trikrat 1609, dvakrat 725 in enkrat 209 članov našega kolektiva.
t
8
NA JUTRIŠNJI
-Qi? TI
UPRAVNEGA
ODBORA
NOVA
ORGANI-
ZACIJA
Jutri, v četrtek 15j aprila, bo upravni odbor razpravljal o osnutku pravilnika o organizaciji podjetja. To je mimo nekaterih tekočih zadev edina točka dnevnega reda. Ker so dobili člani upravnega odbora, material teden dni pred sejo, je pričakovati razgibano razpravo. Po razpravi na upravnem odboru bo pravilnik do* polnjen z eventualnimi pripombami in spremembami, ki jih bodo dali člani u-pravnega odbora, nakar bo na vpogled vsemu kolektivu.
Pričakujemo, da bo prišel osnutek pravilnika na dnevni red ■centralnega delavskega sveta v začetku meseca maja.
Situacija
ni brezupna
(Nadaljevanje, s 1. strani) siljeni, dati 150 milijonov dinar-. jev različnih popustov. Nedvomno je pa najvažnejši sklep, ki se nanaša na prodi k ti vnos t, saj je to najbolj zanesljiva pot za zboljšanje težavnega položaja. Mimo drugega je zaslediti v zaključkih upravnega odbora tudi priporočila za štednjo pri vseh stroških, zahtevo za povečanje uslug, hitrejše osvajanje novih izdelkov in trezno politiko sprejemanja nove delovne sile.	s
imaifim
VEKATERI PODATKI 0 REZULTATIH POSLOVANJA
NAJVIŠJA REALIZACIJA
Naše podjetje je marca meseca uspešno opravilo planske naloge. Čeprav so rezultati pozitivni, se ne moremo izogniti vtisu, da bi lahko bili še boljši. V mesecu marcu smo presegli količinski plan proizvodnje s 3,4 °/o, plan proizvodnje po vrednosti pa z 1 °/o.
dosedanjih, je bil presežen z 1,27 %. Realizacija naše proizvodnje ni tako problematična in bi morala naše moči skoncentrirati predvsem na reševanje težav v proizvodnji. Zaradi določenih težav v našem gosp<> darstvu sploh bo to leto tudi od nas zahtevalo maksimalne napore za reševanje problemov.
Ce De
S tem smo s 6 % presegli količinsko proizvodnjo ustvarjeno marca lanskega leta ter z 16 % proizvodnjo po vrednosti. Čeprav se iz zgoraj navedenih odstotkov vidi napredek, ki ga je doseglo naše podjetje, pa je vendar treba navesti tudi razloge, ki so zavirali pot do še boljših rezultatov. Ti razlogi so predvsem pomanjkanje oziroma desortiranost predvsem osnovnega izdelavnega materiala, kar je pogojevalo nedoseganje ali minimalna preseganja planskih postavk po posameznih ekonomskih enotah. To predvsem velja za prva dva meseca
KOMENTAR
tega leta. Prav tako te posledice pridejo do izraza, če sumi-. ramo rezultate poslovanja prve tri mesece letošnjega leta z rezultati poslovanja prvih treh mesecev preteklega leta. Letošnja proizvodnja prvih treh mesecev je namreč po količini za 2,2% manjša od proizvodnje v istem obdobju lani. Sicer je treba upoštevati stvarni sklad potrošenega dela v enem in drugem časovnem obdobju to je število delovnih dni oziroma število zaposlenih ali stvarno prisotnih na delu. Skupno-število delovnih dni je v prvem /4rdmesečju lanskega leta znašalo 76, medtem ko letos znaša 72 dni. Povprečno število zaposlenih oziroma stvarno prisotnih na delu pa je v letu prav tako nekoliko manjše. Kljub manjši proizvodnji po količini je proizvodnja po vrednosti'v prvih treh mesecih, tega leta za 7 % večja od proizvodnje v istem času lani. To povečanje proizvodnje po vrednosti rezul-tira delo iz korekcije planskih cen zaradi podražitve nekaterih materialov. Delno pa je to povečanje proizvodnje po vrednosti rezultat skrčevanja ter določenih premikov v strukturi asortimana proizvodnje v prid večvrednostni oziroma bolj rentabilni proizvodnji.
Čeprav je plan realizacije za mesec marec najvišji od vseh
Na svidenje na volišču
(Nadaljevanje s T*. strani)
cesto, zatem Tremarje, Breg, Miklavški hrib, Maistrovo ulico, Zagrad, Pečovnik, Lisce, Grudnovo, Vipovsko, Primorsko, Tržaško in Partizansko cesto. Na Otoku sodijo v območje tretje volilne enote za volitve v republiški zbor republiške skupščine naslednje ulice: Malgajeva, Kajuhova, Kopitarjeva, Prežihova, Ulica Tončke Čečeve, Čopova, Na Otoku, Prečna ulica, Švabova, Jurčičeva in Trubarjeva ulica. Zatem spada v to volilno enoto še Ljubljanska cesta od hiš. št. 1 do 45, potem Pintarjeva, Vojkova, Škvarčeva in Šer-cerjeva ulica ter Cesta na Lavo. Republiškega poslanca v tretji volilni enoti v Celju pa bodo volili še upravičenci, ki stanujejo v Gregorčičevi 'in Vodnikovi tdici, zatem na Šlandrorem trgu, v Gledališki, Linhartovi in Savinovi ulici, na Trgu Svobode ter na Trgu V. kongresa. Prav tako bodo tu volili upravičenci iz Zidanškove ulice, Zagate, Ozke ulice, Muzejskega trga, Ulice Ivanke Uranjeko-ve, Na okopih, Savinjskega nabrežja, Savinjske ulice in Slomškovega trga, Prehodne ulice, Čuprijske ulice, Pleteršnikove, Ulice Štirinajste divizije, Kocenove, Titovega trga, Tomšičevega trga, Prešernove, Gubčeve, Lilekove in Cankarjeve ulice. Razen tega spadajo v to enoto za volitve republiškega poslanca še Aškerčeva, Vrtna, Stanetova Levstikova, Miklošičeva in Kocbekova ulica ter Trg oktobrske revolucije. Tako vse te ulice in predeli sestavljajo tretjo volilno enoto za volitve poslanca v republiški zbor republiške skupščine.
V peti volilni enoti za volitve poslanca v republiški zbor republiški skupščine pa so: Cesta na grad, Plečnikova, Groharjeva, Drobničeva, Hribarjeva cesta, Celestinova, Vilharjeva, Cigaletova, Orožnova, Galusova, Lesničar jeva, Pod gradom, Na rebru, Dolar-jeva, Bohoričeva, Zvezna, Aljažev hrib, Popovičeva, Selce in Janežičeva, potem Teharska cesta, Kosova, Kočevarjeva, Ulica brata Kresnika, Podgaje, Mirna pot, Kolškova, Tovarna, Zvo-dnb, Kolmanova, Kosovelova, Drameljska, Krigherjeva, Kumer-, de jeva, Zavodna in Čret. V to enoto sodi še del Trnovelj ter zaselek Gaji. Razen tega so v peti volilni enoti za volitve poslanca v republiški zbor republiške skupščine: Bukovžhik, Teharje-Slance, Vrhe, O sence, Pečovje, Prožinska vas in Ogorevc, Kompole ter Laška vas. V tej enoti bodo volili še upravičenci iz Štor, levega in desnega brega, z Javofnika, Svetlih dol, Kanjnc, Svetine in Šentjanža, pa tudi iz Leskovca, Začreta, Ljubečne, Žepine, Lipovca in Glinškega.	.
Ta razpored volilnih enot za volitve v republiški zbor republiške skupščine objavljamo zato, da bo slehernemu članu kolektiva razumi j vo ali bo v nedeljo, 18. aprila, volil poleg zveznega poslanca še republiškega, ali ne.
Za nedeljske vblitve 18. aprila bo v celjski občini urejenih 137 volišč. Vse to govori, da bodo vsem volivcem dovolj blizu. Zgodilo se bo tudi to, da bosta v nekaterih primerih na enem volišču dva volilna odbora in to eden za volitve v zvezni zbor zvezne skupščine, drugi pa za volitve v republiški zbor republiške skupščine. In prav zaradi tega ne bi smelo biti nejasnosti glede volitev v republiški zbor. VSJ PA VOLIMO POSLANCA V ZVEZNI ZBOR!
' In kdo so kandidati? Za poslanca v zvezni zbor zvezne skupščine kandidira Tone Bole, podpredsednik zvezne gospodarske zbornice: Medtem ko v tretji volilni enoti za volitve v republiški zbor republiške skupščine kandidira Rado Jonak, direktor Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju (doslej zvezni poslanec v_ socialno zdravstvenem zboru), kandidira v peti volilni enoti Marija PletCršek, delavka v tovarni Aero.
Vabimo vse člane kolektiva, da se udeležijo nedeljskih volitev 18. aprila v čim večjem številu. Naj ne bo nikogar, ki bi ta dan ne prišel na volišče!	'